ßlayna vodila umnega gospodarstva ca majlmem posestvu in s malim imetjem. z davihfm viteza Schneid-Treuenfeldskega odlikQv lyik zvlasti kar se tiče cen. Ne delaj dolgov! Ta nauk si ima kmetovalec prav posebno zapomniti. Kar ve^jÄ o zdravji in bolezni, namreč, da gr^ zdravje po vrvi doli in po niti nazaj, to velja, tu^ o dolgovih. Dolg se hitro naredi — dan dane» sicer tudi ae, ker ljudj6 denarja nimajo — a le počasi zopet poplača. Kmet naj zategadelj odlaga in odlaša, predno gr6 na posodo jemat; naj si pomaga prej na kateri-koli način, samo da se ne zadolži. Boljše je pomanjkanje pri jedi in obleki trpeti, nego zadolžiti se. Ako se je kmet le samkrat iz lehkomi-Šljenosti nekoliko zadolžil, malo je upanja, da bode dolg poplačal in se obvaroval pogina. Če Te pa nesreče pri Živini, slabe letine ali druge nezgode ptisilyona posodo jemati, glej in premisli dobro, kj^ in pri kom na pdsodo jemlješ, in dobro prendari, kdaj Ti bode m6či izposojeni denar vrniti. A' najbolje si zapomni: Vdmj se odrinikov! Dökler je bila postava, po kateri je bil upnik kaznovan, če je zahteval previsokih odstotkov (procentov) in obresti od dolžnikov, tega svet^ ni Mo treba. Dan danes pa ta potiebna postava, žal! ne velja. Zat6 glej, da ne padeš odrtmkom t p^st! Ti neusmiljeni ljudjö so spravili uže marsikoga na be-raško palico, pazi, da tudi Tebe ne bodo! Išči si denaija pri poštenih ljudžh, kateri so s 5 ali 6 procenti na leto zadovoljni. Dogovöri se pa natanko o Času vrnitve, da ne prideš v kake nepopolne pravde. Ako denarja za dalje Časa potrebiijeä, išči si ga v hranilnici, ako ga drugod pod ugodnimi pogoji dobiti ne moreg. Yari^ se pri izposoje-vanji denarja posebno menici Moč menic (beksel-nov) le premalo poznaš, zato dajej rajše dolžna pisma« ako uže drugače denarja na pösodo dobiti ne moreS. Ne pijančevaj ! Keradi smo ta nauk zapisali, ali vest nam je velevala, le zapiäi ga, kajti ravno pijančevanje je krivo tolikemu siromaštvu naših kmetov, toliki posilni razprodaji kmetijstev. Posebno se je po Slovenskem ta grda strast ze16 udomačila, in res bi potrebno bilo, da se naredi postava proti pijanfievaiya. Naj se pije za potrebo, naj pije mož kapljico vina večkrat, kadar težko dela, naj si tudi o prazDikih privošči kozarec vina, ali pijančevati s tako neizmernostjo, kakor se semterlje nahaja je grdo, in pripravlja gotov pogin kmetu in vsej njegovi družini, če si tudi sam doma vina pridelal, ne pij ga preobilo. Pomisli, da Te je pridelovanje vina mnogo stalo, da Te je vinograd gotov denar stal, ako ne ravno Tebe, pa Tvojega očeta aU deda, pomisli, da imaš od vinograda plačevati davek, da Te je obdelovarije gorice in spravljanje vina tudi dosta stalo! Za vino Ti je dobiti zopet gotovega denarja, da plačaš davke, da si to in ono pre-skrMŠ. Ne kvartaj! Ta nauk ni tako potreben, kakor prejšnji; a vendar smo ga navidli zavoljo tega, da M obvarovali pred to zelo Škodljivo strastjo tistih, kateri se Se ite pečajo z igro, a katere bi to morebiU mikaü utegnilo. „Z igro še nobeden obogatil ni"» je stara resnica; mnogo DeredoUi igralcev, posebno pa kmetov, izgubilo je T igri vse imetje. Zvlasti pa odsvetujemo najtoplejše , naj se kmet ne podaja v igro % Izuijenimi igralci po mestih, kateri so med saboj pogovorjeni in oskubejo kmet»» ki se jim pridruži, navadno do Čistega. Po novinah se mnogokrat b^re o takih žalostnih prigodbah. me stavi v loterijo! Utegnil bi v loterijo znositi mnogo, mnogo denarja, ali nazaj dobiti nikoli nič. Ako hočeš staviti ves svoj up na loterijsko srečo, popolnem si zgrešil pot do sreče — in uže v nesreči in nezadovoljnosti tičiš. N& kratkoiSasi se z gosposkimi zabavami! Tudi kmet naj si Časih ob nedeljah in praznikih malo od tedenskega truda oddahne, tudi on naj si privošči kratkočasenja; toda zabave lyegOTe naj hodo i^jegovemu stanu primerno in ne drage. Dragi in škodljivi kratkočasenji sta neizmerno pitje in igra, a tudi lov. Lov nikakor za Itmeta ni. Ce bi uže samo ob nedeljah puško v roko jemal, kar pa ne pristoji kristijanu, ne bi še toliko oporekali; toda Jov se preminja v strast, in lovec-kmet bi utegnil svoje delo tudi v tednu zanemarjati. Lov je pa sBao draga reč, to vedo lovci in nelovci, ali kmet denarja za druge reči bolje potrebuje, kakor za smodnik. Ne porabi pri kiH, kar lehko prodaš in ^ar pri domti silno ne potrebuješ! Nastali so za kmeta zaradi velikih davkov, slabih letin in male vrednosti pridelkov tako slabi časi. da mora strašno paziti, kje kakošea krajcar vlovi, da plaiSuje davek, da si kupuje obleke, soU ia druzega, kar mora biti. Zato Ti svetujemo, prodajaj živad, kokoši, gosi, purane; za ta živež Ti plača megčan lepe uovce; Ti moral v sedanjih slabili časih z drugim, slabšim živežem tudi v praznikih zadovoljen biti. Poznam kraje, ^er kmet nikoli kuretlne doma ne snč, kjer morebiti gospodliy'a na leto 20 jajec doma ne porabi. Taki kmetje pa tudi boljše shajajo, kakor tisti, kateri se s purani doma gost^. Pri zabeli, maslu, slanini (Spehu), mleku, se lehko mnogo prigospodinji; in to so kmetiski pridelki, kateri imajo vedno svojo ceno, gly zatorej, date pridelke v denar spravljaš. Takisto velj4 tudi o drugih pridelkih, katerih imaš nad domačo potrebo. Ne pij in ne jej na medvedovo kožo! Basen T lovcih, ki sta jedla in pila pri krčmarji na račun medveda, katerega sta Se le mislila vstreliti, pa ga nista, dovolj je znana, da bi jo ponavljali. Ia vendar je toliko kmetov, ki takisto delajo.^ Ni še vinograd ozelenel, je uže vino prodano; ni še pšenica vsejana, je uže dobil nekaj na račun pridelka; krava «e ni še otelila, in vendar na ta račun neprevidni kmetič pije pri mesatji-krčmarji. Kolika neprevidnost in.zapravljivostje to? Je-Ii veš, da bode dobra letina za vino, za pšenico? Je-li si gotov srečnega poroda pri kravi in zdravega teleta?! Obdeluj si, kolikor svoje zevfdjUče sam s svojo dj^ino / To je zlato vodilo, katero se po skuSiyi vsekdar potrjuje, in katero naj hi si zapomnili zvlasti oni kmetje, ki bi radi nekakošni „gospodje" bili. Zemljišče si moraS sam, a ženo in otroci obdelovati, ako hočeš, da Ti trud kaj donaša, da se ne bodeS zastonj pehal. Poslov najemati, delavcev plačevati^ to mnogo stane, morebiti ravno toliko, kolikor Ti pri dela pomagajo, morebiti ne store nič vež dobička, kakor Ti izkupiš za pridelke, kolikor so Ti jih najeti pösli in delavci pridelati pomogli. Bodi pazljiv pri nahipovanji t Težk0 si krajcar pridobil, glej zatorej, kadar Žesa kupuješ, da ne kupiš „mačka v žaklji". Pazi posebno pri nakupovanji Živine, da kupiš zdravo žival. Ako sam še dovoy nisi v^šč, pridobi si zanesljivega izvedenca. Fazi tudi pri nakupovanji s^meii, da ne dobiš prestarega semena, katero več kaliti ne more. — Mnogo denarja izdaje ki&et t sedanjih časih za novošegoo obleko. V starih Časih si je delal perfio, hlače, telovnik (lajbič), iz domačega platna, suknjo in plašč iz domačega sukna, irhaste hlače in kožuh si je dal delati iz domä. prirejene koz6 in ovce, Daa danes si pa kupuje obleko po sejmih pri različnih krščenih in nekrščenih judih, res da po zelö nizki ceni — ali, kakošna je tudi? Obleče jo jedenkrat, dvakrat, in se mu uže vse raztrga ter popoka. Sejmi so na jedno stran dobrota kmetu, da lehko kupi raznih stvari, katerih sicer ne dobi; ali krčmarji in štacunaiji imajo "vendar le veČjo korist od sejmov, na katerih mnogokrat slabo blago po visoki ceni prodajajo. Previdnemu kmetu bi jaz svetoval, naj raznega blagä, posebno za obleko, ne kupice po sejmih. Izbere naj si rajše T bližnjem mestu zanesljivega, z dobrim blagom dovolj preskrbljenega trgovca. Kupuj dosledno le pri igem, iu sicer ne ob sejmskih dnevih, kadar ima mnogo dela, in ako vzameš več blaga skupaj za gotov denar, postreže Ti z dobrim blagom po zmerni ceni. Bodi previdm tudi pri prodajanji! Kadar si priredil živinče, katero lehko prod^, ali kadar imaš pridelke na prodaj, glej, da dobiš ^a svoje 2 obilim trudom pridobljeno blago gotov de- D ar. To je najboljši svet, katerega nam je mößi dati kmetu o prodajanji, kajti on denarja pogosto potrebuje ; a če bi ga tudi ne, boljši je, da pošTjeŠ nekaj novcev v hranilnica, kakor da bi jih imel pri nezanesljivem trgovcu ali celo pri judu. Pri zanesljivih ljudeh je to se v^ izjema, ali takih je malo na svetu. Mnogo se jih nabaja okolo barantačev, ki hočejo nevednega kmeta oslepariti in opehariti. Zavdruj si svoje domovje proti ognju! Marsikdo je uže jako obžaloval, to mu je nesrečni požar hišo vpepelil, ko si je s težo goli život iz plamena odnesel, da ni bil zavarovan. Kako naj si drugo domovje postavi? Denarja sam nima, a posoditi mu nihče neče ali ne more. Zategadelj si za-varovaj svojo hišo in gospodarska poslopja proti ognju t Znesek, katerega Ti je na leto plačevati, ni velik; ako nekaterikrat po letu prav rano vstaneä, zaslužiš-si ga, ali, ako na leto 5. krat v krčmo ne greš, pri-iiranil si ga uže a tem. Zavarovaj se pa pri zanesljivem društvu! Ali ker lehko tudi najboljša banka na kant pride (falira), zat^ nekaterikrat poizvedavaj pri dobro, ti znanih, izvedenih gospodih, kako je z društvom, pri katerem se hočeš zavarovati. Ne zavarovaj si pa poslopij za večji znesek, kakor so' vredna. Društveni agenti temu sicer ne oporekajo, ker je tuditoiyih dobiček; ali če Ti pogorišč izplačalo se bode le toliko, kolikor so poslopja v resnici vredna. — Dobro bilo bi tudi. Če si zavaruješ poljske pridelke proti škodi toče ali Če živine zavaruješ, ki Ti po bolezni pogine, pa pri takem- zavarovanji moraš še bolj previdno ravnati, ker dobrih takih asekurane je dosihmal še malo. Tudi življenje svoje ali življenje otrok zavarovati, je dan danes zelo navadno in res "tudi priporočila vredno takemu gospodarju, kdor more vsako leto par goldinarjev si odtrgati in jih asekuranciji vpla- Čati, da potem otroci po smrti njegovi dobijo vefii ali maajšl kapital izplačan, aH pa otroci, kedar do* rastejo do leta, ki je po asekuranciji določeno. Po kmetih se morebiti večkrat klatijo ljudje, kateri se sicer vedo, kakor bi bili zastopniki kako§ae -zavarovalne banke, toda niso druzega, k%kor sleparji. Zato svetujemo priprostemu kmetu, naj ne zanpa vsakemu človeku, ki ga na domu obišče, naj ne daje Tsakemu denarja. Posebno naj se ne di islepariti po ljudeh, kateri mu hočejo (na videz) lehkim načinom pomžCi k sreči, do denarja, n. pr, da mu govore o ^jšadh" (zakladih), ali da mu dober denar izvabijo ^sa kakošne pouarejeue novce, ali da mu o ioterijijki «reči proroknjejo. Ogibaj se pravd! Pravde so uže marsikaterega dobrega kmeta pokopale. „Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda", je stara poslovica, A jaz še cel6 rečem: „BoIjSl je, da pravičnik malo škodo trpf, kakor, da krivičuik dolgo pravdo izgubi". Pri pravdah imajo navadno le drugi dobiček, samo tijsti ne, kateri se v pravde spušča. Koliko potov imaš, kadar se tožiš, koliko Ti je treba kolekov (Štempeljnov) plačevati, ia koliko Ti odvetnik zaraduni! In če si pravdo dobil, vprašam Te, ali Ti bode Tvoj naeprotuik mogel poplačati vse troške, ves trud, jezo iu prepir? Nikoli ne! Zato Ti svetujem: Poravnaj se na lep način s svojim dolžnikom ali s svojim upnikom, z razžaljivceni ia razža-yencem. Le ne pravdaj se nikar! Napreduj in uci se! „Kakor so delali moj oče, ki so bili imovit ia pameten mož, tako hočem delati tudi jaz." Tako ču-jemo izgovarjati se kmeta, kadar se mu kaj novega v kmetijstvu in gospodarstvu priporoča. Ne misli, dragi moj, da Ti gospodje, knjige, novfae, kaj novega le samo za kratet se na čisto seme, da se z njim vred ne zaseje plevela, kateri je takö silno plodovit. Iz jednega zraca Tzraste rastlina, katera, dozorSaa, ima na tisoče zrnic,. Iti se strosijo po zemlji in v njej poženo. Takö na pr.imajedna sama makova glavica nad 50 tisoč zrnic^ kokelj 4000, i. t. d. Glejl iz jedne same rastline ple-Telne, katere ne izniješ pred zoritvijo, zaredi se potem toliko drugih mladih plerelnih rastlin. Seme n^ je tudi do dobra zrelo in zdravo.— Zgodnje «ejanje^ bodi si ozimine ali jarega žita, je vedna boljše od pozuega, ker žito potem gosteje raste. Pred mrazom občutljive rastline, n, pr. turSčica, prosö, fižol, je pa boljše v toplejem časi sejati, n. pr. meseca maja. — Pri setvi si je zapomniti: Vsaka zmdja ni za vsako seme! Pšenica ljubi težko, ilovaato iu srednje-vlažno^ zemijo, rž ima rajSe peSčeno zemljo, za ječmen je boljša apneoa ali glinasta zemlja, ovsu zadostuje malo ne slehma zemlja, koruzi ngaja posebno mastna in najbolj pognojena zemlja, ajda ima pa rada rahlo in dobro zem0o, zvlasti roviSča in prekopani lazovi so jej najljubši. A sicer skušnja sama kmeta najbolj u^; posvetuje naj se pa s skuSenimi kmetovalci iz svoje okolice. Sej žita redko, detelje in rastline za klajo pa splok gosto. Gosto Žito rado polega, ker ima premalo utrjeno slamo, bilko. Iz gostega ječmena ni nikdar kaj prida žetve upati. Ce je še tako redko posejan, skoro se čvrsto obraste in lepo hitf v klas; Premisli tudi, da pri pregosti setvi mnogo blaga za-vržeš. Za tretjino splok se pregosto seje, kar čisto nič ne koristi, vend^ pa ^pešni rasti rastlinic nasprotuje, saj "mora imeti vsakatera rastlinica dovolj prostora, ob jednem pak je ta tretjina semčna zavržena. Če poseješ v leti le 30 mernikov žita, prihraniš ga lehko če ne 10 vsaj 5 mernikov, in to j« nže lep dobiček^ Žanji, hakm" hitro je Uto zrelo ! Prezrelo -Žito se rado osiplje. — O Žetvi in košnji se potrebuje raznega kmetijskega oro^a. Trudolju-bivi in skrbni gospodar pripravlja uže po zimi vse orodje za poletni čas. Pripravljjy po zimi, kadar nimaš druzega dela, na podi iz slame povezfla, katera dobro sbrani,. in po leti ob Žetvij ih namočiš ter moreš takoj rabiti. Koliko zamude meig z žacgicamit Ozima {»Senico s^j precej zgodaj na dete-^ IjiSče ali na praho. Jara plenica se seje zgodaj na spomlad, najbolje na zemljo, kjer je bil krompir, repa ali zelje. Najboljše vrŽCenje je: prvo leto kuha, drugo ]eto jaro žito, tre^e leto detelja, Četrto leto ozimina. Jeimeninržsejše pred pšenico, najboljše meseca olttobra in na vsak način pred vsemi Svetimi. Koruzi orji globoko. Kaj dobro storiš, če jej zemljo pred zimo preoiješ. Sadi jo še le začetkom meseca majnika. TurSčici vrbe priž^ti sme se le kratko pred zoritvijo. SoČivje, katero je v ob-delovaDji in zem|ji zelo izbirično, daje jako tečen sad za ljudiintečno krmo (fižolovko) za živino. Fižol naj Be že le meseca majuika posadi, da ga spomladanski mraz ne ugonobi. Ajda ne potrebuje posebnega oskrbovanja, vendar jej prav vstreza. Če jej poštupaš s pepelom. Pomisli le, da jo navadno sejeŠ po žiti, katero je zemjjö izmolzlo. Krompirju in dragi kufei se globoko orje. posajajck naj se celi krompiicji srediye^debelosti, le debel krompir se sme razkrbljätL v večje kosce. Sadi Čisto zdrav in dober krompir, ^ tem ga najlaže obvaruješ bolezni,^ Jlikakor mu ne gnoji z opresnim lilevskini' gnojem, ampak privošči mu malo pepela^ Narezavaj krompir vsaj 8 Aai prej, tako, da se rez-t ^anci dobro na zraku posuše. Ravnokai* narezani kosi, posebno še nametani na gnoj, so zelo podvrženi gnilini. S^ marljivo krmske rastline, posebno detelja Za močno, ilovnato zem|jo se priporočile štajerska, za« debeloplastasto-apneno zemljo lU" eernska (nemška) detelja. Za deteljo je-treba globoko- orati in gnojiti z navadnim hlevskim gnojem ali gnojnico. Deteljo kosi, kakor hitro začne cveteti^ ker tačas je'polna soka; pokošeue ne puŠ^ dolgü» na polji, da se preveč posušeno perje ne osiplje. Glej, zeleno rž v »pomladi nekateri živinorejci k(ts4 za molzne krare, katere po njej izvrstno molzejo. če se pa pustf dozoreti, je n.ie slama za krmo popolnoma neporabna. Ves najboljši sok gr6 v seme, * zrnje. Tako tudi pri detelji. Kolikor boy ijavf, toliko slabša je. V cvetji hiti jo pož^ti. Dobre rastline za pifie so tudi grahorica, ogršfiica in razne trave, ki naj se sejejo v takih krajih, kjer se detelja dobro ne obnaša; razne trave se sejejtf tudi med dete^o. Pri semenih vseh krmskih rastlia naj se gleda, da so brez plevela. Če rediš mnogo krav, skrbi, da prideluješ ttidi krmske pese, katera silao bogato obrodi in ti da dobre piče, posebno za molzne krave, Ako hočeš velik Jan imeti, kupi w rigaj-skega semena, kar pa moraš vsako tretje leto ponavljati, ker se v trenem rodi zvrže in je potem še ^draj slabši od domačega, praktični kmetovalci pa tudi pravijo, da naše seme, ako je več let (3— staroj nialj} ae rigajski lan nadomestuje. Lanu se taora^ le s starim, dobro razkrojenim gnojem gnojiti; Ako hočeS posebno dobro laneno seme dobiti, s^ ga bolj redko in pusti ga dobro dozorevatK Ce ^eda^na pjredivo^ sej gostejše in poruj ga, predA» Lan je treba posebno pridno pleti. Bo^ pre-^ viden pri godeiyi, sušenji in trenji lanu^ PoptimL umnih vodil za goditev lanu, katere je kmetijska, družba ^ svojih „NaznaDllih" leta 187Q prav jasno^ objavila. Tvoji tjravniki^ livade in seuožeti potrfo biyejo tudi postrežbe. Snažiti jih ima4 in gnojitij Pognojiš pa travnike ia senož^ti uže s, tem, da vodo nanje napeljuješ, kar je najboljše v jeseni storiti, Ako jih namočiti ne moreš, pognöji jim časih s kompostom ali dobro .zemljo, z gndjnico, 8 koščeno moko, pepelom} dobre so tudi saje. KositiomaŠ travnike, kakor hitro začne trava cvesti. Nekateri misijo, da «e gicer z zrelo travo, t. j. z odpadiim-^ semenom zrele trave livade zopet osejejo, a ni tako, ker ve~ ÜDa trav poganja iz korenfk. če imaš senožeti pre-raščene z nt^om, iztrebi ga a]i z -železnimi grab-^ami, ali senožet prevll.£i z Železno brano, li^ajboljäa 3:ato je AUhanova all pa Bohrerjeva travniška brana, ki Živo iztrebi ves mah, Sköro bodeS videl y začetku razmesatjeno senožet prepolno sladkih trav, katere prej niso mogle rasti, ker jih je mah dušfl. !Mah pa navadno, raste na mokrotnih senožetih. Mokrota silno Škodile, saj veš, da raste le kiselo seno na takih senož^tih, katero bi za govedo dobro. Izsuši zatorej mokrotne senož^ti vsaj s tem, da po sredi izkoplješ nekoliko jarkov, ki odpeljujejo zastajajočo vodo iz zemlje. ZboljMj tudi painike^! Fo naši sicer lepi domovini imamo vendar strašno slabe paSnike, od katerih nema ni (lovek ni ääyina ničesar. V njih veCkrat ne raste drago, kakor kakogen malo vreden grmiček in kakošna strupena rastUnka. Pašniki se s tem zbojjšujejo, da se nepotrebno grmičje in roMdje poseka, toda okolo pašnikov se za ograjo lehko pustf in še navlašč zasadi dobro in koristno grmovje. Po pašnikih naj »e odstrani vse kamenje, ki se pa še lehko porabi za ograjo ali za stf^e. Škodljive rastline nsg se izkopljejo in sežgo. Razumen kmetovalec naj gleda tadi na to, da pastiiji na pašnikih lenobe ne pasejo, namesto živine. Priden pastir ima na paši vedno dosta dela; naj pazi na ži-'vino, a naj tudi pašnike ssaži. V nekaterih kr^ib. imajo pastirji na dolgih palicah nasajene male mo-tike, s katerimi plevSl izkopavajo, stopinje za Živind poravnavajo. Posebno so kravjekl za pašnike zelÖ Škodljivi, ako se sk6ro ne razbrskajo. Fo planinah bodi zadnje dele planšaijev v jeseni,, da gnoj iz staj skidajo, raztrosijo po pašnikih in ga potem z dobro prstjo zasujejo. Tudi gnojnica naj se skuša od planinskih hlevov tak6odpeljavati, da pride piknikom T korist. II. O živinoreji. I^ečdJ se dan danes hoiß z Živinorejo, negp s fta-terim koli razdelkom kmetijstva! V prejŠiyih časih je utegnilo morebiti poljedelstvo aH vinstvo kmetu donašati večji, dobič^, kakor žliriuoreja^ v sedanjih časih pafi ne, kar vsak poljedelecinvinogradnik sam najbolj Čuti. Zdaj nima-žito, nima vino nobene prave cene; saj dobi kmet za težko pridelano žito in vino po siJi toliko, Jcolikor ga stane obdelovanje in davek. Od kod to, ne moremo obširno razlagati, nigveč je temu sk6raj da to krivo, da se iz žitnih dežel, kakor so Ogerska, Banat in Slavonija^ po železnici po silno nizki ceni privaža mno^o ^ta, lutero se pa dovaža tudi 12 Ruskega in celo iz Amerike^ posebno mlada Amerika je najnevarnejša naši ^itoreji. Taisto velja o vinu, katerega dobivamo mnogo-iz Ogerskega in Francoskega. Da ima vino tako nizko ceno, temu vzrok Je tudi, da se v novejših časih, mnogo piva popije in da se po velikih mestih mnogo imieteljnega vina dela in prodaje, Dökler se te okoliščine ne spremene, naj kmet le toliko polja in vinogradov obdelava, kolikorjih lehko dobro iu z ne-prevelikimi troški obdeluje. Naj rajše vse drago zemljišče spreobfne v travnike in livade ter n^ se mar-ßivo peča z živinorejo. Živine je še pri nas vse premalo, Kar spričuje precej visoka ^vinska cena in. primerna cena vsem živalskim pridelkom. Toliko bolje bode sedaj poskočila goveda v vrednosti, ker bodo uqe naše drŽave zaprte Buski in Turški govedi, po kateri se je večkrat natrosila strašna goveja kuga v naSe dožele. Zato je vlada to postavo napravila, po kateri prirašča naši domači govedoreji izdatna podpora, ker nam ne bodo ruski v^li kazili ceoe, n. pr. na Dunaji, kjer silno mnogo mesa pojedo. Le oa Da-naji so v letu Cez 50.000 volov iz Ruskega dobivali. Redi h toliko Sivine, kolikor je lekko dobro rediš! Ni6 ne poveliCiije kmeta tako zelo, kakor lep6 reJena živina, in nič ga ne more bolje poniževati, Ikakor slabo rejena, medla in zanikrna živina. Ne misli, da si na dobički, ako imaš dve slabi kravici, namesto jedne same dobro rejene; sköraj gotovo si precej na slabšem, kar se tiče mleka in vrednosti, iivali. Redi največ goveje Umne t Ta Ti daje največjo korist, dökler jo imaš, in tudi kadar jo oddaš r Goveja živina Ti «bdeJuje polje in Ti pomaga delati, daje Ti mleka, sladkega, kolega, surovega mdsla in sira; tele lehko prodaš za lepe novee> in takisto tudi kravo samo. Ako jo doma ^akoljeŠ, imaš meso, loj in kožo. Krave' moreš tudi «prezati, samo preobkladati jih ne smeš, zvlasä ta^ krat imaš odjenjati, kadar so uže 2el6 breje, če kravo pri vožnji le dobro kimiš, jej to, kar se tiče mleka, nič škodovalo ne bode. Konje nat razumen gospodar le tedaj redi, ako ima obilö polja v preeejšpji odda-^ J^euosti od doma, kajti s konji more vse hitreje -oprav-Qati. Koi^ereja se tudi na takih zemljiščih priporo-Žnje, ^'er raste zaradi močvirnosti in vlažnosti kisela trava/ za katero goveja živina ne mara. Za gorate kraje se pa reja konj nikakor ne priporoča. Ejer ni dobrih pašnikov za govejo živino, tam naj se redš tu^ «več in koeč, vendar naj se ne spuščajo v mlada gozdovje, kateremu zel6 škodtijejo. Redi Sivino dobrega plemena ! Živina potrebuje postrežbe in fcrmej ako je dobrega ali slabega plemeaa. Toda alabo pleme Ti daje le majiieii dobitek, öeravno Te stane nJega reja dosta tnida in troškov. Zatorej glej, da si omisliš goveje živine dobrega plemeaa. Za naše kranjske razmere je Se najpripravnejše miiriSko in belansko pleme; prvo za. dolenjsJio,. drugo za gorenjsko straa dežele. Od murižkih goved si bod^ lepe vole izrejal, katere bode tudi tuji kupec rad kupoval; belank& pa BO dobre ml^karice in jako zadostljive, polilevne živali. Ce si hočeš zboljSaU domačo ovčjorejo^ oskrbi si trbiŠko ali jezersko pleme. Ker je pii Tsaki kmetiji dokaj odpadkov, kateri bi se sicer po-gabili, -treba, da se gospodinjapeM sS srinjerejoT zatö Ti priporočam, da domače sviiye plemeuiS z angleškim Sufolk-mrjascem, ker sama angleška, kri je preobčutljiva za naše kraje. Ali ta nauk tudi nimaš tako na tanko jemati, kf^ti Živina čistega plemena Te mno^ stane in z ^'o moraš prav previdno ravnati in jo dobro krmiti. Zat6 Ti rečem: Tudi naša navadna domača živina, ak» ni uže prezanikroa, more se lepo rediU, dosta mleka dajati, ako le dobro zdnjo skrbiš, in ako si za pleme izbereš najboljšo, najlepšo, najčvrstejšo Žival, in ako takrat z živino prav ravnaš^ kadar jo po plemeni spuščaš. Jako nespametno ravnaš, ako slabo tele za reio pridržiš, debel<^ in veliko pa mesarju prodaš, da z^qje več izkupiš. Zlato vodilo Ti zatorej bodi: Premlade UvaU, bodi d moškega ali Semkega spola^ ne puščaj po-plemem! Zarodki takega plemenenjs so navadno slabi, in stariSi v rasti opešajo, ako se ^ano za pleme rabyo.. Preveč zabranjevati plemeneiye pa tudi ni dobro, ker se potem ta nagon morebiti zatr^ T živali^ Da m jrvo dalje čaaa zategne, naj ee ne redi in ne pase jMlada žival obojega spola preblizo skupaj. Pifovno in upHSno Bvino redi in krm v hlevu, osialo mores tudi na pašb goniti. Živino, katero misliš mesarju prodati, zator^ -dobro pitaj in imej v miru v hlevi, kjerm presvitlou Na ta način, se Ti bode USiibol,! odebelila, ako jej bodeš tudi dobro pokladal. TJprežna živina se Ti je nže tako dovolj utrudila z vožnjo, zatorej je boljše, jej krmo v jasli pokladaš. Za vso drugo živino, 2Vlaatl za mlado je dobro, ako se t>o dobrih pašnikUi pase in sprehaja. Krave mlekarice se vč ni dobro samo na slabe pašnike goniti, ker se jim more itak V hlevih pokladati. Pri tem grž le veliko gnoja v izgubo. Zgodaj na spomlad ne göni živine na paŠo, ravno tako jevpoznojesea ne past, in ob grdem vremenu pridrži živino vsekdar rajši v hlevu. Dajej Hvini zdrave^ zdrobljene krme in zdrave vode ! O nezdravi krmi in vodi Ti , žival zboli j nezdravo je vgreto seno, neznano škodijo Živali obilo presne (frišne) krme, posebno detelja. Živini imaš pižo prej zdrobiti; nekateri nerazumni gospodarji po-kladajo govedi kar cčlo slamo, nepomislivši, da jo mojre živina le s strašno . velikim trudom drobiti in použivati. Ne dajej živini slabe vode iz mlak, tudi premrzla in pretopla voda jej ne ugaja. Stare izvine ne redi! Na starost opeša živina; to je sicer vsakemu ^etil znano, ali vendar se vsak po tem ne ravni, živini o&Iabč zobje, da hrane lehko použiraU ne more; nSe zavoljo tega izgubi moSf; ni ne za mleko, nI 2a -voži^o, ni za pleme. Pomagaj Uvini prt porodu t Eazumea gospodar si v koledarjih ali na drug načia natanko zaznamova, kdaj je prlMkorab porodi te ali te živali. lo takrat naj gr6 večkrat v hlev po-' gledat, ako ne bode treba Živali kakošne pomo£i. Koliko živine tedaj pogine pri neskrbaih gospodarjih, ki ne pazijo nanjo J Po porodu dajej živini tudi bo^še krme. Posebno Ti priporočam, da teletu vselej prl-Tošfiiš prvo rnmeno mlek», katero jeod modrega Stvarnika zato namenjeno, da mladiček, ki pije to mleko, dobi čistilo, katero iz igegovih čev iztrebi č^vno emolo. Zel6 nevarno je, če ta smola T čevah-zastaja; skisa se ia prouzrokuje drisko, katera teleta navadno silno slabf ali celo mori. Fazi tudi na STUzmost pri Sivini! Kakor ljubi človek snažnost^ tako ugaja živalic Če tadi ima žival debelo kožo, vendar ne koristi ne Živali in ne koži, ako na igej polno blata visi. Kakor snažiš konja, takö stori tudi z volom in kravo vsaj nekaterekrati, Za pleme si odMraj najboljšo živino, avlasti glej, da biki, žebci in mrjasci nimajo vidnih napak. Premlada živina ni Še za pleme, n. pr. kobile ne pred 3. letom, goveda ne pred poldru^m letom in sviiye ne pred desetimi meseci. Precejšna napaka pri naših gospodariih je, da imajo za mnogo krav v vasi le po jednega bika, a še ta je časih slab. Več kakor 70—90 krav naj ne pride na jednega bika, zvlasti afeo krave na pašo hodijo. Pazi posebno na brejo živino. Ne bQ in suvaj je v tem stani, kar je treba še posebej pastiijem v glavo ubiti. Ne da^jej jej takrat slabe piče, zvlasti same slame ne. Pri p okladanji krme je treba v obče paziti. Kakor človeka mešana hrana tekne, tak6 tudi SvinL Slamo drobno zrezano, (rezanico), zme^' s ß6nom, dajej živini vmes repe, časih tudi kaj zrnja, otrobi, pomij i- t. d. Pridno mčsenje pi£e se nikoli ue more dovoU priporočati. Kar je človeški hrani zabela ia sol, to je živalski sol sama, saj T8ak živinorejec dobro vč, kako živina poželjivo po ^ej hrepeni, Ako se Žival krmi 8 s^om, ne potrebuje še ravno tako zel6 solf; tem več pa, ako se jej repa, krompir in slama poklada. Nemški Švicarji, najimenitnejši Živinorejci, pravijo: „Salz macht Schmalz". Eaj je sol za živino, to najdeš prav Jepo in živo popisano v prekoristni živinorejski knjigi^ katero je gospod dr. J, Bleiweis spisal in Živinorejcem v pouk podal. Priskrbi si to knjigo, katera II kaže o živinoreji pravi pot; saj le z umom moreš biti dober živinorejec. „Nauk o umni živinoreji", je ime tej km'igi, ki z lepimi podobami razjasnuje, kar beseda pripoveduje; dobiva se za majhea denar (80 kr.) v pisarnici „ces. kralj, družbe kmetijske" v I^ubljani. Krmi naj se živina po trikrat na dan, mlada in pitovna cel6 po Štirikrat ali petkrat., Po krmejiji naj se tudi napoji. Upr^žoim volom naj se privoš^ po krmeuji vsaj malo odpočitka. Posoda, korita, v katera se deva živinska piča, naj bodo tudi snažni, da živina rajše "vse poj^, in da kakošua bolezen ne nastane po nesnagi« Hlevi živinski bodo precej veliki, zračni in precej svetli. Le pitovna ^ylna sm6 temnejše imeti. Hlevi naj se napravljajo bolj ^ zavetni strani; v qjih ne sm6 gnojnica stati, ker to škoduje posebno park-Ijam. Krave, katere oMo mleka dajejo, so drobnejše rasti, bolj suhe, tanke dlake in kože, imajo navadno ozko glavo, pa so širokega gobca In Itriža, Najzane^ sljivejše znamaye dobre ml^karice pa je^ veliko vime, z žlahtno dlako poraSčeno, lu debele mlečne žile. Od take krave odrejaj si tudi teleta ;ia pleme. Po tretjem teleti pa do šestega .poroda daje krava največ mleka^. Najboljše je kravo ml^sti po- trikrat na dan, Pri- molži naj se s travo lepo ravna, posebno s takimi, katere se prvikrat raolzejo. Ako krava brca, priveže ntg se jej sprednja noga k višku. Krave naj se vselej Sisto pomolzejo, zato ker je zadaje mleko najbo^'Se in ker sicer izgubč mleko. Mleko se-mora spravljati t Čedne posode ia braniti na bladnem kraji. Surovo maslo se dela prav dobro v naših domačih pinjah. Da surovo mado s časom ne sežari, naj se v mrzli vodi dobro zgnžte, zato da se spravijo vse mlečne kapljice ii njega. Surovo in storjeno maslo imajo naše gospodinje največ za prodaj, zato se jim mora pri njega izdelovanji in pripravljanji priporočati največja snažnost in čistost, Öe bočeš živinče za mesai'ja spitati, ne izvoli si za to preveč stare in prekumerne živali. TakoSni bodeš s strašno slabim uspehom pokladal. Fitovna živina mora rada jesti, to je najboljSe znamenje; pri tem pa ne smeš s klajo skopovati, marveč dajej jedno tretjino senä, a dve tretjini druge dobre zmesi. Da se Živina popolno spita, traja dolgo časa. Täko pitanje se za navadnega Živinorejca ne priporoča, ampak odda naj ae živinče mesarju, kakor je le za mesnico ugodno. Ne zabi čebeloreje, katera Ti more prinašati tudi nekaj dobička; posebno starčki, kateri niso več spotpbni za težka dela, nah^ejo v Čebeloreji še vsaj primerni zasl\ižek. Ker pa dan danes uže prodajajo nek umetelno izdelan vosek, treba prav gmno ravnati s čebelami in pogoj uspešnosti pri čebeloreji je, da imamo panjove s premičnim saijem, kakoršne marljivo čebelarsko kranjsko društvo izdeluje in po nizki ceni oddaja. Dobiček je velik, ker siehm Mp Ti je m6či pregledati ves panj, bodi si, da se hočeš prepričati, ali je matica navzočna, ali dela bolj trotovo ali bolj zalego delavk. V oblasti imaš vso trumo Čebel in delaš tudi kaj lehko umeteljne roje, ni Ti treba dan za dnevom čakati na naravne roje. Ko vidiš, da so satniki polni medu, izvzameš jih lehko, staviS na stroj, katerega je slavni Čebelorejee major Hruška napravil, zarrti^ ga io vös med je iztekel iz satja, katero t^oj zopet nazaj položig v j^anj« da marajo pridne Čebelice o bogati paši napolniti ga z-novim medom. Koliko dela pač ne prihranigeš nea>-irud^ivim čebelicam, če jim podajaš uže izdelano satje'. Silno mnogo časa potrebtgejo za izdelovanje rea ume-te!yno sestavljenega satja in tudi d6kaj medu za i6 porab^o. Naštel bi Ti §e mnogo lepih naukov o novi Čebeloreji, a predaleč bi zavlekel to delo. Zato Ti pa svetujem, prebiraj od gospod Žapnika Jeriča^ vrlo znanega čebelorejca spisano k^igo čebelo-reji". III. O sadjereji. Sddjereja daje lep dobiček^ a Tandar se ta važni oddeI«k kmetijstva pri nas vse preveč zanemarja. Imajo sicer naši kmetje uže časih nekaj dobrega sadnega drevja, ali v obče se ga pridela le premalo in posebno žlahnega celo malo. Severne dežele, n. pr. Češka in nekatere nemške pokrajine daj6 mnogo veß sadja, nego li mSe južne dežele. Sadjereja daje gospodaiju lepe postranske dohodke. Ako ne porabiš vsega sai^'a za dom, dobiš z&nj lepe novce. V slabih letinah Ti morebiti ravno sadno drevje obrodi Koliko Ti je pomagano s sadjem! Koliko ši kruha prihraniš, ako daješ otrokom in dmžini malo sat^al Sadje lehko posašiS, koliko v prid Ti služi täko posušeno sadje po zimil Kak6 zdrava pijača je n. pr. jabolčnik! Koliko žgaiga tehko iz češpelj nakuhaš I če je obilo sadunosnega drevja okolo Tvojega domovja, varuje Ti poslopja pred močnimi vetrovi in viharji, mrzle zime ne občutiš tako zelč, a tudi solnčni Žarki v hudi letni vročini nimajo toliko moči. Zem^a se ne izsuSi in rastline krepkejše rastö. Ali ni tudi prijetno, ako moreš po leti sčsti v hladno senco koristnih drev^? Če hočeš po ceni in brez velikega truda dobiti mnogo sadnega drevja in obilo dobrega sa^ja, ravnaj se po teh-le vodilih: peške in Jcoičtce! Kje se pa dobe peške in koščfce? Kadar koli jeste Ti ali Tvoji otroci, ali Tvoji posli zrel sad, sprav^aj pegke in koščice. Kakor paziš na žittf» zrnje, pasi na peške in koščfce. Pomisli, da v vsaki sadni pešld, v vsaki koščici sadnega drevja je skrito veliko drevo. Peške, koŠ^Jice ali orehe shranjuj na hkdaem kraji, najboljše v kleti, ^ei; se ne morejo sušiti, kjer pa tudi ne smejo plesniti. Peške in ko-ščice raznega sadja dobro razbirjy. Pozno sa jesen^ malo pred snegora posej v zemlj6 srednje dobrote, ne na aovo pognojeno, peške vsake vrste posebe ia toščice posebe. Zemlja bodi Äista brez plevela, dobro zrahljana ali celo presejana. Sejejo naj se peške v jarCke ne pregosto, a tudi preredko ni treba, ker vedno vse ne kale. Peške di\j%a sadnega drevja, les-nfkove in drobnifine, so večkrat boljše od pešak žlahtnega sac^ja. Če so bile peške kalivne in ako Ti jih miši niso po zimi poklöstile, pognala Ti bodo iz njih poznejše na spomlad mlada drevesca; To so mladi divj^i. Mlade divjake je treba oskrbovati s tein, da se njiva pridno pl^ve, da ne raste nobeden ijlevel, da se v suši jim pridno priliva in da sezemtjaokolo i^jüi rahlja. Tudijetrebaruže mlado drevesce obrezovati, zvlasti mu nepotrebne stranske vejice odstranjevati. MiM drevescem vrh in postranske vejice! Navadno se dloveku škoda zdi, šibkemu drevescu vrh edščipniti, mislečemu, da drevesca to v rasti škoduje. Ali temu. ni tako. čim večkrat se necepljeno in cepljeno drevesce prikrajša, tem kvepkejše raste. Tako porezovanje vrha naj se vrši nekaj let, dSkler ne vzraste drevo do kakega metra visočiae. Vrti «e odrezuje le nad zgornjim popkom.; vendar se pri orehu in kostaiyu vrh ne sme odrezovati. Mlade divjake presajaj f E.0 je drevesce 2 leti staro, ali kadar se je sploh j>recej okrepčalo, presadi ga v drugft dobro zemljo, Iger postaviš vse svoje divjake lepo v vrsto. Predno jUi posadiš, poržži jim vrhove, postranske veje in tudi korenine jim do polovice por^Ži. To presajanje se Ttši r jeseni, ko je drevju lis^e odpa^o, ali pa y-spomladi, dökler še niso drevesca mnževna- PoSlahnuj divjake! V trenem letu si dreve^ tudi pridno oskrboval, ^čipal si jim postranske veje, jik opleval in jim skrbno priUval. Ko pa je drevesce tri leta staro, cepi ga. Cepiti moraš jablane in hruške, češplje ia Češite, marelice in nešp^je, ako hočeš imeti dober sad. O različnih načinih cep^'eiya ne morem tukaj govoriti, a saj tega tudi treba ni, ker žua cepiti dan danes uže skoraj vsak šolski otrok, saj se je o tem pri nas uže mnogo pisalo, eaj je uže sama družba sv. Mohorja izdala dv6 ktyigi o aadjereji. Kupi si ti knjižici! Tudi ^spod vitez Gutmansthal je na-svetlo dal lepo ^ižico s podobami, kateri je naslov: „Knjižica za kmeta,/ I. d61. Sadjereja." Cena jej je le 10 soldov a tudi zastonj jo dobiš pri družbi kmet^ski v ljub Ijani. Ako si drevesce prav vcepil, moraš ga Še dalje oskrbovati. Nepotrebne veje Ti je obrezovati na žlabni veji in na divjem debli. Yrh mu tudi še večkrat prikrajšaj. SnaB drevje! Snaženje dreves je v tem, daodrezuješ vsebolne» suhe in nepotrebne veje, ^vlasti take, katere bi drevje v lepi rasti kazile. Odstraiyaj tudi mah, pletenice, staro kožo in'posebno inrčesna gnezda. To opravilo naj se vrši zgodaj na spomlad. Najvažnejše pak je to; Zatiraj gosinice! Navadno naš kmet ne premišljuje, od kod izvira to, da mu sadno dtevje ni obrodilo, čeravno je lejto cvetelo in vreme bilo ugodno. Temu si Ti sam nelcal kriv. Zaktü se za svoje sadno drevje nisi brigal? Na drevji si videl polno gos^nfijih gnezd, ali Tebi se ni zljubilo, da bi to Ško£jivo nesnago zatrl, ali pa si v sToji nevednosti ta gnezda^ za n^kodljivo paj-jievino. Toda t tej pajjfevini je bilo skrito neizmerno število malib gosenic,- katere TI bodo požrle vse cvetje 3n listje sadnega drevja. Vzemi zatorej kakošno ster-guljo in ogr€bi ter pokončaj ta gnezda ia ugonobi Ikodljivo zalego! Še lai^e pokon^š škodljivi mrčes s tako zvano gos^nično bakljo, t. j. s palico, na konci preklano, kamor utakneš v petrolej namočeno cunjo. Ako to cunjo zažgeš in z bakl^o gos^-ničnim gnezdom podkuriš, pokončaš lebko v malih Itipih vso zalego. Izdana je tudi posebna postava, katera veleva gospodarjem gosenice pokončevati^ in županom, da pazijo na izpeljavo te postave z ostrim očesom. Župan je pooblaščen kazni nalagati takim, kateri v tej zadevi svoje dolžnosti ne store. — I^ubeznjivim ptičkom pa ni treba s postavo in kaznijo žugati, da bi razne, sadju škodljive mrčese nkončevali — oni to iz urejenega jim na&ba delajo^ ker jiotrebujejo mnogo raznih žuželk za brano. Za-toraj Ti rečem: Ydnij Icorisimh ptičev ! Znaj, da so z malo i^emo vsi ptiči naši v tej zadevi prav koristni, zvlasti med pticami pevkami ni nobene, katera bi Ti delala večjo škodo nego korist. Nekateri Ti vse dolgo leto pobirajo škodljivi mrčes in tako neizrečno koristijo Tvojim rastlinam, zvlasti pa sadnemu drevju. Nekateri ptički Ti res proti jeseni nekoliko zriya pozobljejo, a pomisli, da so si T spomladi to zaslužili, ko so pokončali prav mnogo mrče^. Ne lovi zatorej ptičev, ne razdiraj jim gnezd, vabi jih marveč k svojemu sadnemu dre^u in prepričaš da, Ti bode dosta bolj obrodilo, ako bodo iivahni pevci čuvali ga požrešnih gosenic. Posebno koristni ptiči so; žolne, kukavice, senice, škorci, la-' stoTke. Med živali, ki mnogo mrčesa požro, prištevamo tudi krta, (tažrč ogrce, iz katerih Vosü (kel»ri) nastajajo), netopii^je, Žabe, kuščarje, krastače (In'ote), pajke in dr. Eazveu mrčesa pa sadnemu dreyju, zvlasti mlademu Škodujejo tudi zajci. Ti objedo t drevesnici vso skorjo drevju, da se potem večkrat popolnem posuši. Pa zajec do drevja ne more, napravi visolr živ plot (s6fi) okolo drevesnice; ali pa obveži drevo s tr^em, ali ga namaži z apnom iu sajami, katerim priliješ malo gn6jnice. Koreninice objedo tudi miši. Tepreženešstem, dajim kakošnegastrupa nastavljaš ali pa kaj smrdečega v luknjo utakn^, u. pr. kakošno gnilo ribo i. t d. Pomlajaj opeimio drev6! Nekatero drevo rodi ii2e prav mlado in obilo morebiti še več let. A potem opeša, ne donaša ve*, sadu, ne cvete več in nastavka le malo listja. Tak'* drevo Ti je pomladiti, t. j. odsekati, prav za pra-^ odžagati mu nekatere veje, kajti i^eh drevo ne mor^ rediti, zvlasti se odžagt»ti morajo tiste veje iu vejice, ka« tereso se sušiti začele, pa tudi druge, zvlasti pregostO ^raSčene. Bane se morajo pa lep6 zamazati, najboljše je z voskom ali pa z ilovico, s suhim kravjekom in dr. Sadnemu drevju je treba iudi gnojidJ Ni ravuo treba, da bi se to delalo vsako ietOj ali Tsako tretje ali četrto leto naj se na vsak način saduemu drevju malo poguoji. Uže takrat, ko si drevo posadil, napravi okolo njega näsip, ki ima global okolo drevesa. Skozi tako zrahljano zemljo dohajata zrak in mokrota lažje do korenin, kar jako pospe-ä\ye drevesno rast ia rodovitost. V ta oeip poklad^" tudi gnoj. KakoSen mora pa ta guoj biti? Nikoli fri-šeu. Najboljši je mešan guoj, obstoječ iz vsakovrstne-Šare, dobro z zemljo pomešane, kar je uže dobro» stföhuelo. Tak ineSan«c,s« pozna Hit jesen z zemljo okolo drevesa pomeša. Tudi z vodo pomeSano^ staro gnojnico, kateri (se prisvije nekoliko bukovega pep^a, je dobro drevju prilivati. Ako drevju na ta naiio gnojiš, bode mnogo rodovitnejše- Shranjuj sadje za dmo!^ Ako imaš take vrste sa^a, katero sä dä käj časa hraniti, stori to prav previdno in skrbno, kajti po zimi ima sadje večjo vrednost pri domu in pri prodaji.. Odbori za shrambo le najlepši, popotnem zreli iu čisto nepoškodovani sad, kateri sei vse mo-Itrote očisti, preduo se shrani. To delo opravljaj zatorej v sidiem vremeni. Shramba za sadje bodi hladna in suha, v lyej ne 8m6 ničesar güiti. Ne devaj pa kupov sadja druzega do druzega, ampak kolikor mogoče narazen se sad postavka tako, da je muha od spodaj, a pečelj na vrhu. Glej^ da M sadje kaj tikne! Kadar je bila dobra letina ^a sa^je, paziti Ti j^ da Ti bode sadje donašalo kolikor m6či ohile ktf^ risti. Preudarjati imaš zdaj, kakini načinom sina bojjgem, če prodiš »at^je, ali Če ga za domačo porabo pridrMš, če ga posušiš, če iz njega pijačo, mošt, žganje ali jesih (kis), narediš. Sa^jerejca se je ravnati po okoliščinah. Bano sadje je sköraj najbo^še prodati T mesta, v katerih sezäqj večkrat lepi novci izkupijo. Gl^ na lepo mnenje sa^a! Kadar si pridelal mnogo sadja, posuši si ga. Pri nas se pa pri suleiyi sadja prav okorno postopa. Ifaše posušene češpilje v všliki prodni nimajo jed-nake veljave, kakor drugotakošno pa pravilgo po^ sušeno blag6, ker naše čeŠpl^je so sirene v dimi, od katerega se nalezcgo neprijetnega okusa. Koliko tisoč in tisoč goldioarjeT bi izkupUi. pri ^ več za Buhe Češplje, tudi orehe io drugo sad^'e, bi posluževali se pravilnlli sušilnic, katere so tak6 sestavljene, da do 1^, na katerih je sadje, nikakor ne more prihajati dim. Dr.Lucasova mala sušUoica je dobra in po qjej bi morali izdelati si potreboih sušfloic in tudi niso iakö- popolnem jednake kakor Lnca-sove, nič ne dovolj, da glavnemu namenu zadostujejo, to je, da do sa^a v snšOnici ne prihaja škodljivi dim. Suši le zrelo sadje, katero ni presladko. Glej, da ga ne izsušiš ni preveč, ni prem^o. Na to Ti je paziti jwsebno tedaj, ako si posuleno sadje za prodno odločil. Takrat iztrebi iz aadja pred ßuäeiyem peSke in koščice, dobro je tudi, da sad prej olupiš. Tako pripravljeno in lepo posušeno sadje ima v prodaji prav visoko ceno. Jabolka in hruške naj se začetkom pri večji, Češp^e in češnje pri manjši vročini suše; preveč posušeno sadje ni nikakor dobro. Mo^ 4daj iz sadja^ iz j--Česont Tred sežgatl. 4. Te odvraiSilne naravnave spolüovati je dolžnost nä samo gozdnim pojsestnikom, ampak tudi kupcem lesa in pooblasteacem sužnosti, Katerim se izroči les, ki je \iže posekan, ter so prvi dolžni, Če bi zapazili kako žf^udo, to ovaditi o pravem časi politični okrajni oblastniji. 6. Tista d^bla, katera se morajo v smislu odstavka 6 uradnega oznanila od 30, maja 1875, št. 3968, nastaviti kot lovke, se imigo tak6 položiti, da ležijo po svoji celi dolgosti 2 — 6 centimetrov nad tlami, da zamorejo žuželke ob svojem časi naleteti, od vseh strani debla; vrhu tega ima vsak gozdni posestnik dolžnost, to lovke imeti v razvidu. 6. Kar se tiče obsekovanja (okl^čevanja), kroženja, smolarovanja in druzega poškodovanja d6bel, potem kar se tiče plotov, narejenih iz smreko^ debel ali njib delov, se opominja zopet na razglašene ukaze». 7. Političnim oblastnijam 1. stopinje se naroča, da bodo čuvale nad tem, da se bode ta naravnava strogo spolnovala, in da bodo postopale brez priza-nesbe proti zamudnikom in prestopn^om po cesarskem ukazu od 20, aprila 1854, drž. zak. št. 96. Še nekaj o knavri ali mvrekovem Ivhddarji, V šteVi 8,1.1875 so „Novice" poročale, da je c. k. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski poslalo ki^ižico, katera popisuje življei^e tega gozdom jako škodljivega kukcSi in uči, kako ga pokončuvati. Čeravno" so „Novice" užo ieta 1868 svoje bralce seznanile s tem mrčesom, je vendar treba, da zdaj ponovijo pouk o njem, ker ga se ni nam bati le od daleč, ampak ki ga imamo, žal! uže y svoji deželi, posebno na Gorenjf;kem. Ker se ministerska knjižica vjema s tem, kar beremo v „prirodopisu živalstva" od „Matice" izdali nega, zatd naj objavimo kratki popis knavra ali smrekovega lubidarja iz te kiyige, täko-le se glaseči: Smrekov lubadar, knaver ali pUar (der Ficbteaborkenkäfer oder Buchdrucker) je samo 2 Črti dolg, 1 žrto širok, rjav in popolaoma vaijast. Mala glava je skoro popolnoma skrita pod velicirti aboče-' nim vratnim §Citom in jako kratke tipalaice so ki-jaste. Pokrovke so aa konci vtisryene in imajo na strmem robi ob vsaki strani štiri zobce. Da-si je lubadar majhen lirost, vendar je jeden Eove gozde a roji, po-olbe raven najškod^ivej^ibi^je časih uže velike smre tmičil. Okolo začetka ali srede meseca ma tem se uvrta pod smrekovo skorjo in si izd in dolg rev, kamor |>o]aga svoja jajca. Izlezle ličinko so podobne majhnim, hreznogim, bledo rumenkastim črvičem in dolbejo lepo zvite, vedno širje postranske Tove ter se na razširjenem konci (v zibeli) zabubijo. Itazviti hrosti pregrizejo potem lub in izlete, zapu-^ stivši na Inbu drobne Inknjice, kakor hI bil s svincem prestreljen. Navadno si izbere luhadar le stara, bolehava, posušena ali od vetra podrta drevesa in stare parobke, ali pa posekan le». Ako se je pa jako zaplodil, napada tudi popolnoma zdrava in doragla debla. Taka drevesa se poznajo po tem, da se začnd r vrha in tudi po vejah igle rdečiti in potem se skoro posnšž )opolnoma. Najgotovejši pripomoček, zatreti tega škod-ijiT^a hrosta, ki je leta 1783 na Harzuvjednem letu 2 milijona džbel nsušil, ^e ta, da se vsa suha aJi ho-lehna drevesa iz gozda spravijo. Ako se je lubadar uže jako zaplodil, takrat ga je tudi dobro loviti na posebna drevesa, ki se navlašč posekajo in, z vejami vred ležati puste. V taka drevesa se Inbädar najrajši naseli, potem se drevesa spravijo iz gozda, ali pa se obelijo in luh se z zalego vred sežgž. Dodatek L „Dobro orodje — velika pomoe kme-tijstrn« Tako se glasi pouk, ki so ga „Novice" v leto-Siyem 5., 6. in 7. listi razjasoile 3 podobami nekaterih posebno Iivaljenih plugov (dreves) in dveh drugih maSin, ki jih izdeluje kova£nica gospoda Torn aža Bohrerja v Celovci in za katere je lesoreze oskrbel gospod profesor Povše^ Poročila iz Koroškega potrjujejo, da je gospod Bohrer pošten ko-Tašk mojster; tudi ima sam kmetijsko posestvo, Iger poskuša izdelano orodje, ki ga izdeluje iz kovanega ierina tudi pšeno, Šenki ali stroge pravijo) «« 8 dni. Pri ovcah so zavarovane koz^ in pa garje {ali grinte) na 8 dni, metljaji na jetrih (ali jeterni metulji) ia pa metljaji na pljučih (ali pljučni metulji) na 2 meseca, Alistemi poglavitnimi boleznimi, katere živinsko barantljo razderä, ni Še vsega konec; ce^ sarska postava skrb! ^ po dragih določbah, da živinski kupci ne trp6 äkode po krivici. Treba zatorej^ da povemo naSim ^'udem tudi te postave, in jim rečemo; zapomnite si jih dobro na svoj dobiček, kajti dostikrat se morate z jedno ali drugo teh po* stav reMti, ko vam oni „poglavitni tadli" ne pomagajo iz zadrege. Pazljivo zatorej berite, kar vam bomo zdaj še povedali- Vsaka, naj je katera koli bolezen, razdore kupČyo ali meojo, akokapec y24 urah potem, ko je kupijeno ali zamenjano živino prevzel, zapazi, da je Živina bolna, in to brž poprej-ši^emu gospodarju samemu vedeti da, ali pa od gospode potrjenemxt zdravniku, ali župana svojega kraja ali pa naravnost svoji cesarski gosposki Ö e V 24 urah kupljena ali zamenjana živina tadl pogine^ zadene vsa škoda prodajalca ali poprej- :Šnjega gospodarja, kersesmž misliti, da ^e Ži-■vina uže pri njem zbolela. Tak6 veleva §. 924, cesarskih postavnih bukev. Le takrat, ko bi prodajalec izpričati mogel, daje kupec sam kriv, da mu je živina zbolela ali poginila, tedaj mora o n sam" Škodo trpeti. Marsikateri kupec je uže v ^kodo prišel zato, ker ni vedel te postave, katera za-nj dobro govori. DaJje gr6 kupčija ali menja nazaj, če je pro- sicer bode pravdo zgubil in vrhu tega še troške plačal. Kazalo. Pre<)govor........... .......t Splošni naäkt za umno in srečno gospodarstvo. Mo]i In delaj . ......................5 Bodi rarSen........... , , , , , , 5 Ne dehj dolgov^...............6 Varuj se odrtniko? ........... . , . 6 Ne pijanSevaj................7 Ne Jtvarby . ... ^ ...............7 Ne stavi v loterijo.............. ^ 8 Ne kratkočasi ^e z gosposkimi zftbaTaui .......8 Ne porabi pri hiši, ^x lehka prodaS in Seear prf domn silno ne ]^otrelbajeä.............8 Ne pij ia ne jej n» medvedovo kožo........H Ohdeluj gj, kolikor mfiči, svoje zemljišče sam g svojo družino . i _. , . ........... , . 5 Bodi pazljiv pri nakn^vanji ...........10 Bodi previden tudi pH prod^s^nji......... Zavaruj si svoje domovje proti ognjn . .......11 Ogibaj sejiravd .............. , t 12 Napreduj iti uSi se . . , ...........12 Bačnni in aapisuj o vseh gospodarskih opravilih in pridelkih 13 Porabi vsako priliko, kjer si mores krajcar pridožiti ali krftjear pribraniti.............11 Skrbi za potrebno omiko svojih otrÖk........15 Ne izroSaj sinn all h^ri zSdol^Snega gospodarstva ... 15 O poljedelstvu. Obdeluj le toliko polja, kolikor ga iehko dobro obdelnjeä , 17 Zbo^äuj zemjjo s pridnim, globokim orai^'em in kopanjem ter z aadostnim gnojenjem.....i .... 17 -Ne Olji plitvo.......... . , . i . . 18 Stran. Pwi n» gnoj, ia-^or na pen« y lepi........19 Glej, da sej^ dobro seme o prftT«ia Časi......,22 Taakft ^em^ja ni aa Tsako seme • . ........Zt Žanji, kakw hitro jo itito zrelo .............23 ZboP^j tudi paSnIko..............26 n. o živinorejf. Peč^j se dan danes bo)] z živinorejo, uego ^ btierem toll razdelkom kmetijstva............27 Bfidi le toliko živine, kolikor je lohko dobi'o i^dil . . . S8 Bši najveä gov^e Živine............28 Bedi Sivino dobrega plemena...........29 Premlade živali^ bom si molicega ali ženskega spol», ue pniäaj po plemeni.............29 Pitovno in uprwno živino redi in krmivltlevn, ost^o mores tndi na p^o goniti.............80 Dajej üviai sdrave, zdi-obljene krme in zdrave vftde ... 90 Star« živine ne rSdi..............SO Pomagtg živini pii porodu............31 Pad tndi &a »nažnost pri živini......... . 31 m o sadjerejL Sačljereja daje lep doblSok............35 Sej peške in koseice . , . . ..........35 Mlade dii^ftke je treba oskrbovati . ........96 Beži ^reveeeem vrh in postranske vigice.......3G Mlade dijake pressyt^.............3S PoŽlahnnj divj^e..............; 37 Snaži drevje ......... -........37 Zatiraj gosenice................37- VÄmj koriKtnih ptiSev...........>-^38 Pomlajf^ opešano drevo.................39 Sadnemu (bcevjn je treba tndi gnojiti........39 Sbranjtu ea^e za zimo............ . 40 61ej, da Ti sa^je k;^ t^e........ ^ . , 40 Glej na It^o susenje sa^a . ...........40 Mo^ deliy h sa^ja, iz jabolk...........41 Ib slabega, gnilega, zuirälega saclja delaj kis ati jesih . . 41 Spoznavaj sadna plemena................42 IV. o vilwtvu. O vtortvtt..................43 Seifftu. V. O gozdarstvu. Tiiuj in ČBTaj svoje hoste....... Ne Eekaj drevja kar od .......^ ... 45 N« pos^^ gozda.............^ Fail pri sekanji, da škode ne dotaš ....... . 46 Za dom&^o ktirjavo jemlji elabši les in razni drobiž . . . Bodi TarÜan z drvaml ........... . ,, 46 Drevje kurjavo ^ekaj v jodsni jeseni 47 Parobke posekanih dreves izruvaj in porab^juj za kurjavo . 47 Ne grabi prevoS po goadih...... .......47 Ke pasi živine po gozdih........ . , . . 47 Zssajaj ailftd go^ 46 Deset zapoved za varst/^ gozdiratva.........49 Kazglas s. k. deželne vlade kranjske, kako t spomladi in vs« leto naprej ravnati, da se zatare Ittb^ar ali pod* koioi črr^ v smrečji........ . r . • > 60 Se u^aj o knavri ali smrekovem lubid&rji 51 Dodatek L Dobro orodje — velika pomoS kmetijstvu, Cugm^erjei^ plug (podoba L). ..........53 Obra^tji^o oralo (ifehr- oder Wendepflug (podoba IL) . . 55 Na dosno obrneiio orälo (podoba III.)....... . 56 Bohrerjev dvojni ping (Doppelpflug podoba IV.). .... 56 ßenoieSka brana ^Wieüea-Esge) . ............57 Stroj okopavaioe in osipivattje koruze.......5S Dodatek u. živinska kupSy^) lye težave in goIjuJ^e, in kitko jim rokom priti..................«O