Slovensko Ijudsko šolstvo v trzaski okolici v letu 1909-10. Statistične podatke o obiskoranju našib Ijudskih šol bi jaz nazival nekakako Ijudsko štetje naših ljudskih sobojevnikov za slovensko strar na teh vročih tleh. In v resnici nam ne more biti brezpomembno, koliko naraščaja vzgojujejo na naših okoliških šolah, naraščaja, ki nekoč prevzame našo dedščino, pridobljeno v hudem boju. Barometer pa, ki kaže, jeli bo imel kdo kaj dobička od vseh teh bojev, ali pa smo se zaman potegovali za pravice našega jezika, našega življa, je — večalimanj dobro obiskovanje naših slovenskih šol v okolici. Kdor količkaj misli, bo priznal, da je ta sklep logičen. Zato hočem podati statistične podatke o naših slov. ljudskib šolah v okolici. Po pravkar priobčeni uradni statistiki se nam prikazuje splošui pregled o stanju našega okoliškega ljudskega šolstva za minulo leto 1909-10. sledeče: Šolskib poslopij je bilo v okolici enajst, v katerih je bilo nameščeno deset slovenskih šol iu štiri italijanske šole. Od teh so imele tri slovenske in tri italijanske ljudske šole skupno vodstvo; lani pa so vodstvo ene teh šol (v Barkovljah) pro?izorično razdelili. Upamo, da ostane ta razdelitev trajna ter da se sčasom izrrši tudi na ostalih dveh šolah, v Bojanu in Škednju. Pedagogiško bi bilo edino pravo ! Novib slov. ljudskih šol si torej od leta 1868. sem nismo pridobili, dasi je vprašanje o slov. Ijudskih šolah v Gropadi, v Padričih in pri sv. Ani pod ŠkedDJem že dje časa odprto. Pouk so delili skupno v 92 razredih proti 81 lanskega leta (1908-09). Priraslo je torej 11 razredov, in sicer osem italijanskim šolam in trije slovenskim. V te razrede je hodilo 1.1909-10. šol. otrok4962, t. j. 2482 dežkov in 2480 deklic, v slov. šole 3790 iu v italijanske 1172. Povprečno prihaja torej v ital. okoliških šolah 42 otrok na razred, v slovenskih pa 59 otrok na razred, če uračunamo 64 razredov , določenih slovenskemu pouku in 28 razredov italijanskeinu. Poučevalo je na okoliških šolah 95 učnih oseb, 45 moških in 50 ženskih; skupno 7 več nego 1. 1908-09. Po notranjem ustroju štejemo med slovenskimi šolami osem petrazrednic, eno štirirazrednico in eno dvorazrednico. Italijanske šole se dele v tri petrazrednice in eno štirirazrednico, ki pa je lani (1909-10) bila skrčena na trorazrednico. Od 1. 1902., ko so prvo okoliško ljudsko šolo- (v Škednju) razširili v petrazrednico, gotovo lep napredek. In sedaj v podrobno 1 Slika, ki jo vam sedaj razvijem, ni nikakor razveseljiva; sicer pa je to moja tožba že par let sem, in bojim se, da mi postane kronična. Najprej suhe številke. Fpisanih je bilo: 1. 1908-09. v slov. oddelke 3725, v ital. odd. 1151 otrok; I. 1909-10. v slov. odd. 3790, v ital. odd. 1172 otrok. Naraslo je torej število šoloobiskujočih otrok v obeh oddelkih, v slovenskem za 65, \ italijanskem za 21; skoraj bi mislil človek, da je to sorazmerno; in vendar ni popolnoma tako, če razmišljamo sledeče razpredelke: I. V šolah predmestja (Barkovlje, Eojan, sv. Ivan, Škedenj) je bilo vpisanih 1. 1908-09. v slov. oddelke 2071, t italijanske 1151 otrok; 1. 1909-10. v slov. oddelke 2071, v italijanske 1172 otrok. Slovenski oddelki torej t enem letu niao napredovali niti za enega učenca, kar je istovetno nazadovanju, italijanski pa za 21. To daje misliti! II. V zgornji okolici je bilo razmerje sledeče: 1. 1908-09. v slov. šole vpisanih otrok 1654, 1. 1909-10. pa 1719 otrok. Italijanskih šol v zgornji okolici ni. Ves prirastek slov. šole obiskujočih otrok gre torej na račun zgornje okolice. To je pa6 žalostna perspektiva za bodočnost. Jeli se v spodnji okolici res naš živel umika na vsej črti ? Naslednji razpredelek kaže, da ne! III. Vpisanih je bilo šol. otrok: v BarkovIjah 1. 1908-09. — 309 in 1. 1909-10. — 354; v Eojanu 1. 1908-09. — 529 in 1. 1909-10. — 505 ; v Sv. Ivanu 1. 1908-09. — 615 in leta 1909-10. — 584; v Škednju 1. 1908-09 — 618 in 1. 1909-10. — 628. Napredovali smo na ljud. šolab. v Barkovljah in Škednju, a za ravno toliko nazadovali t Bojanu in v Sv. Ivanu. Bibiška vas Barkovlje in delavska vas Škedenj sta raorali oddati svoj napredek slov. ljud. šol na račun Bojana in Sv. Ivana, kjer je še pred kratkim časom cvetelo najsijajneje rodoljubje. Kako to ? Ce v Bojanu morda res vpliva na obisk slov. šole tamošnji skupni voditelj obeh šol, ki je po prepričanju Italijan, vendar to dejstvo ne obstoja t Sv. Ivanu, kjer je vodstvo slov. in ital. šole popolnoma ločeno. Nismo li v teh vaseh premalo delali? Ne izpodkupuje li strankarska strast v Sv. Ivanu narodno zavest?! V S?etem Ivanu imamo namreč slovenske liberalce in klerikalce. In o enem sledDJih sera čital, pred kratkim, da je on in vsa njegova družina včlanjena v klerikalno BStražo", kar ga pa ne m o t i, da svoje lastne otroke pošilja v ital. šolo! Ne tako naprej — zaboga ne! IV. Cetrti razpredel nam meie še jasnejšo luč na te razmere. V ital. ljudske šole je bilo vpisanih šol. otrok, in sicer: v Barkovljah 1. 1908-09. — 188 in 1. 1909-10. pa 197: v Eojanu Ieta 1908-09. — 326 in 1. 1909-10. pa 361 ; v Sr. Ivanu 1. 1908-10. — 267 in 1. 1909-10. pa 262; v Škednju 1. 1908-09. — 370 in leta 1909-10. pa 352. Italijanska šola je torej v Škednju, kjer je lani (1908-09) še napredovala za 23 učen;ev, letos nazadovala za 18; dasi tudi slov. šola ni ravno napredovala letos v istem razmerju, kakor je bilo pričakovati po lanskem (1908-09) napredku (+ 58). Zato pa slovenska šola v Barkovljah izkazuje Ietos neobičen napredek (-f- 45), raedtem ko je ital. ljud. šola v istem kraju v svojem napredku ostala stacionarna. Zato pa je t svojem napredku rojanska italijanska Ijudska šola 8 + 35 prehitela slovensko, ki izkazuje proti 1. 1908-09. nazadek — 24. O svetoivanski ital. ljudski šoli pa lahko rečerao, da je lani (1908-09) menda dosegla višek svojega napredovanja. Istinito izkazaje proti 1. 1908-09. v letu 1909-10. nazadovanje — 5 učencev. To bi nas utolažilo, ko bi ne videli pri svetoivanski slov. šoli Ietoa nazadek — 31 učencev, in ko bi ne vedeli, da je svetoivanska slov. ljudska šola lani imela izgubo — 44 otrok; skupno v dveb letih 75 učencev manj namesto več; na narodaera telesu 150 izgubljenib duš! Evo, kaj nam pravijo te suhe številke! Rodoljubi, nesite luč prosvete v iiaša predmestja, osobito t Bojan in Sv. Ivan! Naj nam ne bo merilo narodnega probujeDJa sanio večje ali manjše število zborovalcev na temalionem politiškera shodu; temveč obrnimo pazno oko na napredovanje našib šol! Tiho ali tembolj intenzivno delo bodi naše geslo v tem pogledu! Naj omenim en razlog, zakaj naše slov. šole v gotovih vaseh spodnje okolice ali predmestja nazadujejo. To je sicer moja stara pesem, zato tudi ne povem nič novega. Mnogo staršev slovenske narodnosti vpisuje svoje otroke v italijanske šole, ker dobivajo na teh od strani ital. dobrodelnih društev oblačilca za svojo deco. Malenkosten je ta razlog na pm pogled, a vendar dalekosežen. N e b i I i m o g 1 i osnovati sličnegadruštvamed tržaškimi rodoljubi?! Bes je, da mi skrbimo v tem smislu že za O. M. šole. Ali to ni vse! C. M.-ove šole skrbe za naš naraščaj v mestu. Vendar, preden si priborimo dostojno pozicijo v mestu, skrbimo ?saj, da ne izgubimo one v okolici, ki nam daje politiško moč! Okolica naj nam bo vvsakem pogledu naša očesna zen i c a ! Mislim, da bi tržaške podružnice C. M. družbe nikakor ne grešile proti svojim pravilom, temmanj proti svoji vesti, f,e bi del svojih dohodkov obrnile v prid ubožnih šolarjev naših slovenskih okoliških šol. Vprvo držimo, kar imamo, potem vse drugo; drugače nas bo v dogledoem času usoda kruto bičala. Ponavljam tu svoj predlog vdesetič — morda danes ne bo zaman! Pomislite vsaka oblečica rešipo eno slovensko dušo! Jasen naj nam bo pogled in odprto srce! Moja želja bi bila, da bi vsaka podružnica O. M. družbe letos resno razmišljala o tej stvari. In to polagam na srce posebno okoliškim podružnicam, ki jih sestavljajo večinoma. okoličani. Skrbimo torej v prvi vrsti za naraščaj! Ena veseliea na leto v ta namem prinese stoteren sad. Sklepžno še napredovanje naših okoliških ljudskih šol v pravkar rainulera desetletju : leta t sl. šole v it. šole vpisanih 1900-01 2861 602 1901-02 2829 602 1902-03 2904 613 1903-04 2960 733 1904-05 3046 778 1905-06 3209 769 1906-07 3440 832 1907-08 3628 1041 1908-09 3725 1151 1909-10 3790 1172 Svobodno primerjajte te številke! Nam okoličanom govore cele knjige narodnih bojev. Morda se povrnem na te usodepolne številke, da pokažem, kje in kdaj smo kaj zamudili Morda pozabim tudi jaz na to. Perdo Plemič.