MEPEUSKA 1ZPA1A fe otev. 129. , Leto II. SPITAL NA DRAVI Nedelja, 11. maja 194?. MAMINA VDANOST V J) - ' - " * — ^ L°S je določil^Marij^ iz Nazareta za nat er Odrešenikov o, veren Jui^Ga j e pričakoval« Vsaka Judinja je želela hiti Nje= gova mati. Kakšna cast in kakšna izredna naloga 1 Toda Bog je izmed . vseh -zbral preprosto in nepoznano hčerko pobožnega Joahima in Ane. . ^^j10 ena na svetu je imela čast Tsiti mati vdrešenikova. mnogo^je bilo mater kraljev, mnogo mater papežev in škofov. Mati učlovečene božje vs boi pa tie v vsej človeški zgodovini bila samo ena. Bog sam go je izbral, v. . Srečna žena, kateri j e Bo 3 sam skazal tako veliko čast v uai ° x feotovo izredno poskrbel. Tej se be gotovo dobro godilo na zemlji« Ge sploh katera, potem bo ta še na tem svetu uži= vala raj. Ta bo gotovo obvarovana revščine. Ta ne bo poznala poniže= vanja in preganjanja« To bo že na tem svetu vse častilo, vse ljubilo vse se ji klanjalo. Kako tudi ne? Saj bo vendar mati.sina božjega. Bog sam jo je zato_določil. v, v. . Takšno bi moralo^oiti življenje matere Odrešenikove po hi ff^v!li« Božji_ načrti pa so bili čisto drugačni. Malo je 0 eskih mater, ki bi morale skozi tako grenko življenje ka= v f morala prav mati Kristusova. Nikjer ne najdemo sledov tisti časti, ki jo svet skazuje človeškim odličnikom. Že njen rojstni Kraj je_bn tako neznan in nepomemben. Preprosto hribovsko Knezdo ki se ni ponašalo ne s svojo preteklostjo, ne s slavnimi roiaki ne 7 Re4k0}ida^ se H med svetom slišalo imt Nazaret. . J apostol t ernej, ko j. slisal, da je Odrešenik doma iz Naza= ti*» * Tnr^?CU?n- y2kl1kna.lt • Ali _ mor v iz Nazareta kaj dobrega pri-J zaničevanj m nasprotovanj. - Rojstvo Odroše- % a + u votlini. Redka človeška mati je povila svojega otroči= J, J bornih razmerah. - Bog iz aomovine v tujo deželo, ker do= tf iJC otloku življenju. ~ Življenje begunke - nepotrebnega a, ki je vsem vnapotje m se ga vsak, če le more izogne. In na= ko1i°nl°ni?naiV l1181 liale6a ob^tnika. Gospodinja v taki hiši še ni= inrastem kot Pozn.je ko je Jezus zapustil Nazaret :n Uti ?? S' S? v Izra^lu. Konko velikih dol je storil, da so Vol strmeli, kako lepo 111 prav jv učil, kakor ni dotlej še nobvn preIanianiePi?C^tMa i°? Zcv!st» .sumničenje, hujskanje, zaničevanje, i v u P° z1^0C-igu, To jv vso letelo na ^ezusa. ? Njvgova^mati. Vse, Kar ju na Jezusa lvtelo, je tudi Marijo zadevalo. In končno jv doživela to. knr i. dnži v, 1 n l • malo mat^r v človeški zgodovini. Prisostvoval.: je usmrtitvi svojega Sina - nad vsemi nedolžnimi najbolj n dolžnega. svojega 1-mhl ?° m°80čo? To^n.-j bi bilo življenje posebne božje ljubljenke in izvoljenke - Odrešenikove materi! T ko trdo t^ko tr- Toko M si rni ljuaje živijfnja Odr ■lenlkove E,;Jt " mogli zamisliti, Nobenih človeških časti, nobenega bo= movi otrociV?nni"čT?^L^n<>? ’ vsšfea *ve»af 0 čvmvt si posvetni Ada= otroci zamišljajo lepo m srvcao življenj, na Zvmlji. In Manja. Ali ni vs-ga tega nič občutila? Ali jv v s« tc ni nic bolelo? -Tudi Marije je bila pri vse^ svoji svetosti in popolno= sti vendarlečlovek,v Tudi ona je imela čustva. Tudi njej je vse to povzročalo trpljenje in solze. Kako ge Marija Vse to ponašala? Ali je tožila? Ali je obupavala?'Njo, ki jo jo Bog za .tp', tako visoko nalogo izbral,kar pusti, da trpi in se muči kot. vsi 'drugi ljudje in še bolj. Prav nič jo ni z zemeljskimi dobrotami- oigkrbol, In vendar se ni Marija zara= di tega nič pritoževala. Ko sv', pismo opisuje razne osebnosti, nič ne taji in'no olepšava. Poleg dobrih pove tudi slabe, strani. 0 Petru pove tudi to, da je Jezusa zatajil, da je bil Matej prej cestninar, da je bil Pa= vel' svoj čas preganjalec Kristusov, 0 Moriji pove vse njene skrbi, bridkosti in trpljenje, skozi katero je moralo njeno lepo in nedolžno življenje, pa nikjer.ni besede o kakšni malodušnosti, nepotrpežljivo= sti in tožbi. Skozi vse dobro in hudo' v življenju je bilo njeno gv» sloi »'Glej , dekla sem Gospodoval" Bog je Gospodar, Njegova volja, Njegovi sklepi in Njegova dopuščenja so sveta, če tudi se zdijo 'večkicat nerazumljiva in trda. On vse uravnava'tako, da vse služi Njegovi časti' in večni sreči človeštva. Mi bi si drugače zamislili življenje matere Odrešenikove -po svojih človeških težnjah. Toda Bog je tako določil in Marija je po tej trdi pati boguvdano hodila. Tudi.svoje življenje si ljudjo po svojih težnjah zamišljamo po svoje si ga hočemo urediti. Kolikor mogoču lepo, ugodno in srečno naj bi nam teklo. Tako si mi zamišljamo svoje življenje. Kaj pa Bog on, ki vidi Vse jasno in določno? On vidi, kaj je dobra, ka* je sru-ca za nas, zato nam iz ljubezni do nas življenje po svoje obrne. Mi ho= oemo svoje, Bog pa po svoje. To so tista križanja v vsakem človeškem življenju - križanja med našimi in božjimi načrti. Toda tisti, ki v tem sporu zmagajo, so vedno božji načrti. To je navadno hudo, to bo= li. Marsikoga to iztiri; graaovi, ki si jih je postavil, so se po= rušili. Postane malodušun, godrnja in celo kolne Boga, ki mu dobro hoče. Bog ima z fiami svoje načrte. Mi moramo storiti, kar moremo. Delati moramo vedno v skladu z božjo postavo. Rabiti smemo vsa dovolj ljeha sredstva, da svoje načrte dosežemo. Če vkljub temu ne gre, se moramo vdati, tudi če je težko. Bog hoče drugačo. Vse iskanje izho= dov, nobena raba nedovovoljenih sredstev in poti ne bo nič pomagala ali pa le navidezno in za malo časa, ^"' Mi storimo vse, kar smemo in moremo, vse drugo pa Bogu prepustimp! Božji služabniki smo. On vodi,, on odloča. Njegovi načrti so dobri,'so sveti. Njegovi volji se moramo vedno vdati, tudi,če je tužko, če bi mi rajši po svoje. In kako boguvdano je treba iti skozi vse .trdote življenja, nam kaže lepo - Jezusova mati Marija. ^tjtetere, očetje, vaši otroci hočejo že zgo1^j zvedeti za skrivnost izvora življenja. Ali znate na tako vprašanje odgovori= ti. Pustiti ga nepoučenega bi bil greht ker bo našel potem pouk drugod. Ta pouk pa bo tak, da bo najvisjo, najsvetejšo skrivnosti postanka poteptal v blato. Ne pustite, da "bi vaše otroke kdo za= strupijal. Zato dajte otroku pouk? ki ga hoče. Pomagajte si s knji=> zicoj "Odkod sem mati"? Ta knjižica vam bo pomagala pokazati otroku vse to v luči vere in krščanskega pojmovanja. V nedeljo 11. maja po deseti maši vam bodo to knjižico no-nudili v nakup. Sezite po nje ji u p DINEU Srvčni smo tvdad bili, majniška Gospa, ko smo šv obhajali šmarniCv doma. Lotos trotjo šmarnico so, Marija, že, nam pa tu v tujini šo krvavi srce. Zdaj nam domovina jo šmarnični oltar, kjur nam sijv upanje in tolažbo žar, Tobi v čast, Brezmadežna, šmarnice dchtC, v tvojo slavo srca vsa vdano n7,j trpo. NjlU DNEH ■ Preko naših polj s-; jv v prejšnjih časih vsako loto po= mikal križ. Razprostrte in na križ pribite roke našega Gospoda so blagoslavljale naša polja in domove. Za križom pa so hodili verniki in molili, Dolge so bilo tc procesije v prejšnjih Časih, zaupna in goreča je bila molitev za srečo in blagoslov. V mnogih krajih pa so je v zadnjih lotih prod vojsko zgo= dilo, da jo šlo za križem lo šc nekaj otrok instarih ljudi. Vsum drugim pa je bilo vse to žo odvuč, nupotr^bno. Ljudje pri polni mo= či in zdravju so zaupali v svojo lastno silo in moč, v svojo glavo in roke, da si bodo znali in mogli poskrbeti vso potrebno za življa nje sami, na drugo življenje misliti jo pa prezgodaj, Čim bolje se nam jo že godilo, tem bolj osamel se je pomi= kal križ preko polj. Ljudje so pozabljali, da je nad njimi Bog, brvz katerega no more živeti nv telo, no duša« Morda bi bil križ popolnoma osamel, čv- bi vojska šla mimo nas. Misel na odvisnost od Boga bi morda popolnoma zamrla. Da4mo si odkrit odgovor na vprašanje* Ali bi bilo za nas dobro, čd bi sla vojna mimo nas brez posledic? Zato so prišli nad nas pravi križevi tedni, pa ne le tedni križeva leta. Končno je prišel križev teden leta 194-5«. Taki'at smo šl v procesijah od d-mov in polj, za katera smo prejšnja leta v prošnjah dneh tako brezbrižno opuščali molitve. Bog je to dopustil, da nam jv pokazal, da brez Njoga zares ne moremo nič, prav nič, da tudi hiš in polj, za katere smo mislili, da nam jih nihče ne more vzeti, ne moremo, -obdržati y svoji lasti "brez Nj^gp.. Danes bi radi- od prvega do zadnjega vsi šli v mogočni pro= cesiji preko naših polj za križom, radi "bi Ga prosili blagoslova, radi priznali, da brez Njega no moremo nič, pa na moremo. Ostane nam le eno,^da Ga prosimo, da nam vse to vrne. Ali smo za to že dosti prečiščeni? Smo že zadosti spoznali, že u= klonili svoj napuh in samozavest, že priznali svojo nemoč? Naj bodo letošnji prošnji dnevi odraz vsega tega: Prizna= nja, ponižanja pred Bogom, skesane prošnje, da se spet obrne k nam in nas reši. "Vstani Gospod, reši nas in pomagaj nam zaradi svojega imena. 0 Bog na lastna ušesa smo slišali, naši očetje so nam pripo= vedovali." "Da, naši verni očetje, so nan pripovedovali, pa nismo ho= teli verjeti, zato smo pa sedaj na lastna usesa slišali, na lstni koži občutili, kaj je, če se Bog umakne in nas prepusti svetu. Naj nam da še to, da bomo tudi na lastni koži občutili po spreobrnjenju Njegovo usmiljenje Bog, ki grešnike kaznuješ in pravične zve soljujos, ker nas ljubiš na.s svariš, žugaš, tepeš in krotiš. Sliši nas> stvari ubogs, i^ši, Oče, nas nadloge. Zdrave v miru varuj nas, daj nam kruha slednji čas! Bog, skesanih se usmili, več ne bomo te žalili. Kadar bodeš tepel nast prošnje vsliši tisti cas! B0ŽJIU oTRpU; Kristusovim." (Kol 1, 24) "Zdaj se veselim v trpljenju Za vas in s svoje strani na svojem te= lesu dopolnujem, kar nedostaja bridko® stim Kristusovim" (Kol, 24). Zakaj je sv. Pavel upal napisati* "kar nedosta* ja bridkostim Kristusovim"? Ali more kaj manjkati bridkostim Kristusovim? Ni bilo‘ Njegovo trpljenje 'dovolj strašno? *Je morda nezadostno? Ali Kristus, ni bil dovolj sveit, ali A:.?! Njegova žrtev ni bila dovolj velikodušna? Gotovo ne! Toda, da posta« nemo deležni žrtve na Kalvariji, je potrebno naše sodelovanje = Bož ja. modrost in ljubezen je tako uredila, da moramo tudi ini na Kalvarijo, kjer se žrtvujemo, da bomo deležni srdov odrešenja- Pa ne samo tol To • naših žrtvah tečejo sadovi Kristusovega odrešenja v duše drugih« Ker tvorimo s Kristusom ono telo (skrivnostno telo K.ristu= sovo), moramo z osebnim trpljenjem združiti trpljenje božjv Glave* Kur^smo Njegovi udje, nam pusti del trpljenja. Toda ta del je v primeri z Njegovim trpljenjem zelo majhen, !,Vi ste udje Kristusovi,n je vzkliknil Grignion de Montfort, "kaka sreča, ob vnem pa tudi nuj---nost trpljenjao Glava je kronana s trnjem, udje pa naj bi bili oven« čani s cvetlicami!" Vsak ud mora doprinesti učinkovit del trpljenja, da bo de= ležen sadov Kristusovega trpljenja, s katerim jv eno. "Križan sem s Kristusom," pravi sv«Pav el» Kadar trpimo z Njim, trpi On znova v nas in po nos odkupuje svete . Milost la? sta je milo,it mu če niš tv a. Poklic katoličana je poklic k žrtvovanju« Vsak krščenec je žrtev«, "Milost krsta ju milo ut mučeni s tv a," je nekdo zapisalo Zato se ne smano čuditi in upirati, kadar' se je treba žrtvo = vati, posvbno ne, kadar se je neba žrtvovati zaradi in za Kristusa, ki je v nas in je z n/mi eno« Sprejeti moramo, nase trpljenje, ki nas združuje z bež j "• žrtvijo« "Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubilg kdor pa svoje življenje zaradi mene in uv angelija iz= gubi, ga bo rvšilo" (Mr 8, 35) v Kristus tu govori o večnem življenju, ki je krona našega zemeljskega življenja v posvečujoči milosti božji. Če življenje v posvečujoči milosti božji zahteva od nas največjo žrtev - mučeništvo, potem moramo to žrtev sprejeti nase« Izguba ze= meljskega življenja zaradi Kristusa nam prinese večno življenju« _Mp j jarem, Je_ sladak _ in mo n e breme ^ o ..lahko „ Kadar trpljenje prav sprejemamo nase, naše duhovno življenje raste, se razvija in poglablja. Kcuior je dež za suho, polje potreben, tako je potrebno trpljenje za duhovno življenje« BieZ vloge rastline ne morejo rasti, kaj šele obrodi ti sadov $ brez trpljenja, brez žrtuv ni napredka v duhovnem življenju« Tega. se duše, ki živijo s Kri p-hu00*1 r zavedajo, zato se trpljenja riv bojijo. Vsako preganjanj Cerkve je prineslo Cerkvi novo mladost in novo življenje0 Zavest, da Kristus trpi v nas in z nami, nas v trpljenju krepča in nam trpljenje spreminja v sladko breme. Trpljenje vkljub temu ostane trpljenje, a v tem trpljenju je nekaj, kar je otrokom tega v sveta tuje, česar ne morejo razumeti. V svet s Kristusom tr= pečih duš otroci tega sveta ne morejo vstopiti. Zato pa tudi lepote življenja s Kristusom ne poznajo. UKPmoije po mr^em bitju Tolstog je imel posebnega občudovalca ,in oboževat el. ja v osebi nekega madžarskega slikarja. Ta je z velikim^navdušenjem bral Tolstojeve romane in je hotel iz njih vrstic izluščiti prav živo po= dobo pisatelja. Pa mu ni uspelo. Romani so ostali le mrtve črke, Za= to se je slikar odločil, da gre sam v Rusijo in da tam obišče starega pisatelja na njegovem domu. Proda, vse, kar ima vrednega, posebno - slike in se odpravi ca pot, na cilj svojega hrepenenja, da vidi ^ njega, čigar romani so vlivali balzam na trpinčeno in razbolelo dušo slikarjevo. Dolgo je potoval, predno je prišel na^Jasnajo Poljano. Srce mu je tolklo od razburjenja,^ko^se•je bližal vasi, kjer je po njegovem mnenju bival najimenitnejši človek na svetu. Ko je prišel do hiše, je s tresočo roko pritisnil za zvo= nec in se odpravil po širokih stopnicah proti prvemu nadstropju. Tedaj vidi nasproti prihajati moža vsega razburjenega, z rokami v razmršenih laseh. Bil je pisatelj Tolstoj. Pravkar so imeli v druži= ni hude prepire, kar je pisatelja hudo razburilo. Slikar je vsekakor prišel v slabem trenutku, ko je bil Tolstoj najmanj navdušen za 0= biske.Kljub temu se mu je predstavil in mu' hitel razkladati vso delgo zgodbo, kako je on navdušen za pisatelja, koliko je žrtvoval, da je prišel sem, da bi ga videl. Ta pripoved Tolstoja ni spravila v dobro voljo. Že v njegovih očeh^se je bralo, da želi slikarja odpra= viti na kratko. Ugajalo mu je, če so ljudje radi brali njegove roma= ne, tudi tega ali onega je osrečil s podpisom v spominsko knjigo, da bi pa tolažil obupane in potrte, to pa se mu ni zdelo truda vredno. Zato je slikarja kar na kratko odpravil. Lahko si. predstavljate, s kakšnimi vtisi se je slikar odpravil proti‘domu. V njem se je nekaj velikega zrušilo. V svojem hrepenenju je bil prevaran. Bomo mar tudi mi prevarani v svojem hrepenenju po Kristu= su, ki se nam vzbuja ob branju nedeljskega evangelija? Bomo tudi mi razočarani, ko bomo mesto ljubega obraza nebeškega Odrešenika, zagle= dali strogi obraz razjarjenega sodnika, Nel Že vidim dragega Gospoda pred našimi potrtimi dušami, pred pred milijoni in milijoni, ki se borijo in trpijo in Kristus jih ljubeznjivo vabi: "Pridite vsi, ki ste utrujeni in jaz vas bom poži= vil.” ČE SPREJMEMO OD BOGA V Hi AVI PONIŽNOSTI LJUBEZEN IN TR= PLJE^JE, IN ČE PRIZNAMO OBOJE KOT DAR BOŽJI, NAM T0' BOLJ KORISTI, KOT GE BI SE VSAK DAN KRVAVO.BIČALI. KAKOR POMAGA TISTIM, KITNIMAJO TEKA, GRENAK PELIN, TAKO TISTIM, KI NIMAJO I'ZBRUŠENEGA ZNAČAJA, POMAGA HUDO TRPLJENJE. OBOJE JE ZDRAVILO. PELIN OZDRAVI TELESNO BOLEZEN, TRPLJENJE SPREOBRNE DUŠO. (Konec.) Nato so sledili trije pšenični klasi in končno steklenička s svoto Krvjo, Vse tri je navdalo vuliko veselje. Gospod je posta« vil stekleničko in klase na oltar in vsi trije so počastili svete relikvije, nato pa je gospod stekleničko shranil v tabernakelj« Cerkovnik se je pa kmalu izmuzal iz cerkve in začel zvo= niti z vsemi tremi zvonovi na čast sveti Krvi. Kmalu se je po vsej župniji zvedelo, da se je našla sveta Kri. Zavladalo je vuliko ve = selje. Takoj naslednjo ned,1jo se je vršilo prvo javno čuščenje svete Krvi, Kmalu na to so prenesli svete relikvije v cerkvico nad gro= "bom svetega Bricija. Toda cerkvica^je bila kmalu premajhna za veliko število romarjev, ki so prihajali častit sveto Kri. Tieba je bilo misliti na zidavo nove večje cerkve, ki bi bila dovolj prostorna, da bi lahko sprejela Vodno večje množice romarjev. Druga skrb je pa bila, kakšno stavbo naj bi postavili f da bi pristojalo visokim gor= skim velikanom. Iskali so mojstra, ki bi bil kos tej veliki nalogi« Našli so takega moža v osebi gradbenika Janeza Hubor ja. Zgradil je veliko troladijsko dvorano z galerijami^v gotskem slogUc Stavba je bila postavljena na mestu prejšnje manjšo cerkvice nad grobom sve= tega Bricija. Cerkev je razdeljena v gornjo in spodnjo cerkev, kjer se nahaja kripta - grobnica - svfctega Bricija. Na zunaj krsi cerkev na južni strani stoječ zvonik s koničasto streho« Pred vhodom je preddvor s stopnjiščem. Portal je pozno gotski. Vrata imajo gotske restarije. Notranjost ccrkvc ju precej visoka in razmeroma ozka. Glavna stavba ima strop razdeljen v štiri polja, obok kora nad glavnim oltarjem pa v dva polja« Med butarastimi stebri se odpirajo na desni in levi strani glavne stavbe koničasto 1 kaste arkade. Stranske ladje je obokal s preprostimi križno-rel ra = stimi oboki« Nad vsemi drugimi prostori pa mrežaste oboke. Okna je zgradil v obliki preprostih dutoljastih ornamentov; bolj zapleteni so pa krasni gotski ornamenti v kamnitih balustradah na orgelskem koru in galerijah, Kamenito omrežje podobne vrste je postavil tudi na stopnišču, ki vodi v kripto„ Cerkev pa je dosegla višek sv o ju lepote z notranjo opremo« Na levi strani je prizidana visoka hišica iz belega apnenca v pozno gotskem slogu« Njena železno-mrdaaafca vratiča imajo letnico 1496. V tej hišico so v gos.ebni monštranči shranjene relikvije svote Krvi, v drugi pa pšenični klasi najduni na kraju, kjer se je ponesrečil sveti Bricij o V teku stoletij so k lepoti cerkve mnogo pripomogli razni slikarji, ki so poslikali posamezne delv cerkve. V drugi polovici 15o stolutja so bile v glavni stavbi iz= delane slike svetnikov. Podobnv freske so tudi ob koncih obokov9 V zaklinkih obokov je slika Matere Božjo in štirih evangelistov« Slikar Jožef Egger iz Lienza je 1.1707* v zaklinkih lokov sten osrednje ladje naslikal s te$tp druge-pripovedke ” govori Wolfgang slikar etc.,ki je delo končal v letu Gospodovem 1520« leta.-” Poseben okras cerkvi je v srednji ladji viseča lesena pla*= . stika Brezmadežne Madone iz 16. stoletja. V koru ob glavnem oltarju in v glavni stavbi nad stebri lepi kipi apostolov iz 18. stoletja. ‘ * Lesena prižnica je iz 'ča.ša okoli 1670. V kripti v spodnji cerkvi sta dva1 močno predelana kipa • svetnikov iz sredine- 16. stoletja*. Tu se nahaja tudi pod ž-elezno mrežo ležeči kip sv. Brici ja. Poleg pa mal oltar iz 18. stoletja. , Vsa ostala oprema je novogotska. Tak je sedanji dom, kjer počiva sv.Bricij in kjer so izpostavljen^ javnemu česčenju-relikvija svete Krvi, . Cerkev je bila posvečena 1, novembra, leta 14-91. Beseda ob koncu. Človek je na svetu, kjerkoli živi, dalžan dajati Bogu čast in hvalo. Toda Bog si je izbral nekatere kraje na zemlji, kjer hoče biti še posebno počaščen. Na teh izbranih kr:jih pobožnemu-in verne=' mu ljudstvu deli še posebne dobrote in milosti. Med temi izbranimi kraji je tudi malavgorska vasica - Sveta Kri.- Visoko gori pod gorskimi velikani, kjer iščejo ljudje miru in razvedrila, naj bi ljudje mislili tudi na Boga, ki želi, da bi bila tu počaščena Njegova sveta Kri, Poleg svetega Roen je ga Telesa zasluži sveta Kri našo največjo čast, našo najglobokojšo zahvalo in naše. naj= ponižnejše molitve. Poleg trpljenja in življenja je Bog za nas uboge • in neznatne strari prelil svo,j o-"dr go cono Kri, da je nas odrešil, da bi nas po tem zemeljskem življenju napravil sposobne, da bomo lahko. ži=' veli v nebesih Njemu enako neskončno srečo in vočno življenje. Toda zdi se nam, da se sveti Krvi tu gori godi prav tako, kat se ji je godilo v veliki prostrani katedrali Hegije Zofije v Ca= rigradu. S častjo in slavo so jo sprejeli) z zlatom so jo ovenčali in veliko svetišče ji je bilo pripravljeno za. domovališče - toda -le malokdo se je spomnil, da bi s pravim namenom, prašel in se v vsej ponižnosti priklonil, pozdravil in počastil to svetinjo. Kakor v &a= rigrad, tako tudi tu v kraljestvo Velikega Kleka prihaja vsako leto na stotine in tisoče kristjanov, ki iščejo užitkov, ki jim jih nara«* va nudi v tem dolu lepo Koroške zemlje,^Malo, malo pa je tistih, ki bi prišli in stopili tudi v cerkev» In č,-. pridejo, občudujejo eni to, drugi ono, malokdo pa pride z namenom, da bi počastil BoRai in -Njegovo presveto Kri, ki je tu postavljena-v posebno ceščenje. » Ne pustimo, aa bi bil Bog zopet primoran kakor nekdaj Ca= ngradu odtegniti te svetinje tudi naši zemlji. Zato vi vsi, ki obi= ščete ta košček raja, spomnite se. da biva v tem biseru koroške zem= 1je - Biser - relikvija svete Krvi. Stopite v Cvr kev, pokleknite in počastite jo, saj jo je prinesel po dolgi in težavni poti sveBricij zato, da bi ji tu izkazali tisto 5p.st, ki ji jo je Carigrad odtegnil. LUČ Nlfv POTI DOM.OV (Nadaljevanje«,) Naslednje dni so oči gosjega pastirčka švigale preko pašni= kov, da bi kje ugledale svetlo oblekco grajskega dekletca. Saj vendar mora popraviti krivico in Lavretki povedati, da je še vseeno Mari= j in otrok in da Mariji sme reči :?'mati". Deklice pa od nikoder ni bilo. Čeprav je Mirko še bolj gle= dal proti grajskim oknom, ni opazil nobene dekliške glavice, ki bi jo sklanjala skozi okno. V grad. sam si pa Mirko ni upal iti. V glavo mu je šinila pametna misel. "Vrbovo piščalko si bom naredil in jo na ta način priklical k oknu!'1 Stekel je k vrbovemu grmu in si narezal palic. Ovil jih je, potegnil doli lub in prav kmalu je imel pred sabo štiri piščalke. Kar cele ure se je potem razlegalo otožno piskanje preko travnika. Mirko je pa željno gledal na grajska okna. Končno se je le prikazala na oknu plavolasa Lavretkina glavica. --------- Zavpila je doli, naj bo že enkrat tiho, saj človeka to neprijetno piskanje še ob pamet la= hko pripravi. "Saj bom, saj bom takoj tiho.,,, samo, če boš prišla za par sekund doli k meni, iiekaj bi ti rad -ovedal!" < "Doli k tebi?.o o Povedati mi imaš nekaj?" se je čudilo de = kletce. Mirko je prikimal 2 - silno radovedna je pritekla po ksme-nit ni h stopnicah sončna stvarca k gosjemu pastirčku«, "No, kaj mi imaš povedati? ti gosji papistovček!" "No, veš gospodična, to bi ti rad povedal", je v zadregi stal pred njo in se na hrbtu igral s šibo, s katero je zganjal gosi na pašio "To ti moram povedati, da smeš tudi ti sveti Materi Božji reči "mati"«, Saj si tudi ti Njen otrok, dokler te Gospod ne bo za« vrgel radi tega, ker zažigaš svete podobe, - Izgubljen Marijin otrok si..« vendar se ji moraš dati najti, je rekel puščavnik, pa bo spet vse dobro*" "Puščavnik? Ali misliš tistega zločinca?" "0, gospodična, saj ni, čisto gotovo on ni nikak zločinec! Kak princ jet ali kak grofovski sin, ki so ga Švedi pregnali,,. Ka= ko bi mogel biti to slab človex, če mi je pa naročil, da moram zate moliti Zdrava Marijo, da te bo Marija našla", "O, ti papistov ček til" se je smejala deklica "za me, da bi molil papistično molitvico?" "Ti, ne delaj se norca, 03 ne, bom spet hud na te!",,,, ji je grozil mali gosji fantek* "Pa sama kdaj pojdi tja. Saj rad vzame, če mu kdo kaj jesti prinese, meni se zdi, da te ima rad, na j= brže zato, ker si mu dala z medom namazanega kruhaI — No tako 1 Sedaj mi pa odpusti, gospodična, če sem bil bolj surov... Pa najti se daj spet, pa bo vse dobro j" "Ko je Lavretka šla spet nazaj po grajskih stopnicah, je šla počasi in zelo zamišljena, Razmišljeno je odtrgala rožico in jo razcefrala. Preden je zginila za bresti, je malo počakala in gledala M proti jezeru. Kot nebo modrovse je svetlikalo ob gozdu; nova lesena* vrata pri koči so se razločno odražala od temnega gozda... "Le kaj je prijelo "zločinca", da je otroku naročil moliti za me?” Mirko pa je potegnil vse štiri piščalke iz žepa, strgal lub= je na koščke iti. jih zmetal v travo,,,. VII, Spet je hodil Mirko brezskrben kot ptiček čez pašnike sredi svoje gosje črede. Saj je popravil krivico, ki jo je naredil Materi Božji.- "Radoveden sem pa le? kaj bo sedaj naredila", se je menil sam s seboj, Kako se bo neki dala najti Materi Boi:, ji?" Nekaj pa je Mirka le še zelo grizlo« Kadar je lepšal na hrbtu v travi in gledal, kako beli oblački skrivnostno hite preko neba, si je gotovo neštetokrat zastavil vprašanje* "Le kaj naj. naredim, da mi plavolasa stvarca ne.bo več pravila "gosji papistovcek?" To je bila njegova edina skrb.— Že tri večere sem moli pred"Marijo z gr= bom" Zdrava Marijo0 Če bi Mirko slutil, da ga bo uolitvV za "Marjeti= ca" kmalu stala njegovo, podobo Matere Božje!---------- Grajskemu dekletu je pa pogovor z "gosjim papistovčkom" prinesel v dušo kar cel oblak hudih misli# Kot nadležna vešča je obkrožala njeno dušo tiste dni be-seda gosjega pastirčka1 "Krko vendar more biti to slab človek, če mi je pa naročil, naj za te molim 1"------------ • "Levzakaj prav za me?" se je vpraševala. "Pa da ne bi bil noben zločinec ... kak princ... jaz pa .jaz naj bi bila izgubljen Marijin' otrok?" Lavretka jo slišala Mirkov glasi Pa pojdi enkrat sama: tja.„. sama kdaj tja. Nekega večera ji je to vprašanje izzvenelo kar nenadoma v upanjet " Saj res, zločinec", je sama vase zaklicala, "da se le nisem že prej na to spomnila! Če je bil, vojak, potem je morda kdaj videl Krištofa... Mogoče bi od njega zvedela, kje je njegov vojaški gro>," Nada, da bi utegnila kaj zvvdeti o Krištofu, ji je vzela vsak strah. Naslednje jutro je poiskeJLa rumeno košarice iz vrbovega protja, dala notri belega kruha in mesa in se tiho splazila skozi grajska vrata. Previdno je šla mimo brestov in oprezovala, kje bi ugledala gosjega pastirčka. Ta naj bi jo namreč spremljal k leseni hišici. Našla ga je pred njegovo votlinico, pa mu je rekla, naj gre z njo. "K puščavniku te bom že peljal", ju pomežiknil gos&i pastirček fini gospodični, "samo obljubiti mi moraš, da mi nikoli več ne boš rekla "papistovček’*. Vitezova hčerka vesele otrese z glavot "Ne, ne, to zabavo mi pa že moraš pustiti!" "Pa sama hodi j" se je našobil Mrko in se vrgel v travo. Lavretka gre sama naprej preko travnika in se tolaži: "No saj mi je tako še ljubše. Kaj pa je treba temu kaj slišati o Krištofu!" ------------ Krištof je tisto predpoldne klečal pri ribniku in lovil ribe Tam na polju je valovalo njegovo žito v junijskem soncu - on se je pa mučil, da bi ujel par ribic za borno^kosilo... Prenekatera ura je že pretekla, prenekatera večerna, zarja že izkrvavela nad njegovim hrepenenjem in'vendar do sedaj ni bila položena še niti ena deščica, ki naj bi^premostila prepad, ki ga jc - ločil od Lavretke. Parkrat jo je že srečal na poti... Vljudno jo je pozdravil in s tesnobo v srcu čakal na prijazno besedo, kakor jo je slišal iz njenih ust v tisti srečni uri na grajskem vrtu.- Lavretka se je pa vedno le na kratko za* hvalila in plašno; gledala za rdečobradcem,- Krištof je dobro čutil* "zločincc"j ta beseda ji je vedno zamorila vsako prijazno besedo na njenih rdečih ustnih.------- (Dalje prihodnjič). V5, Pl VtV v t