Dragi ustvarjalci! Drage ucenke in ucenci, uciteljice in ucitelji! Iskreno vam cestitam za ponovno odlicen letnik Almanaha. Šolsko leto 20/21 je bilo v marsicem drugacno in zahtevno. Preizkusili smo tudi, kako poteka šolanje na drugacen nacin. Predvsem pa so v tem šolskem letu štela vsa vaša prizadevanja za ohranjanje skupnosti v še tako težkih pogojih. Za vse vaše srcnosti sem vam neizmerno hvaležen. Dosegli pa ste ravno toliko, kot ste zmogli. Drage ucenke in ucenci! Želim vam vesele pocitnice. Ob koncu šolskega leta pa skupaj vzkliknimo: Huraaa in bravo! Ravnatelj Rafko Lah UCENKA, UCENEC RAZRED PODROCJE NIVO DOSEŽEK MENTOR/-ICA Lara Ošap 8. a Tekmovanje iz kemijskega državno zlato priznanje Tilen Miklavcic Lara Ošap 8. a Tekmovanje iz znanja anglešcine državno zlato priznanje Zala Završnik Sara Vdovc 8. a Tekmovanje v podjetniških idejah mladih POPRI regionalno priznanje za uvrsti­tev v finale Rosana Klein-dienst Oskar Sitar 8. a Tekmovanje iz znanja anglešcine državno bronasto priznanje Zala Završnik Stella Škoberne­Podjed 8. a Tekmovanje iz znanja fizike državno srebrno priznanje Aleš Pršin Stella Škoberne Podjed 8. a Tekmovanje iz znanja anglešcine državno bronasto priznanje Zala Završnik Alina Ucakar 8. a Tekmovanje v podjetniških idejah mladih POPRI regionalno priznanje za uvrsti­tev v finale Rosana Klein-dienst Alina Ucakar 8. a Nacionalno tekmovanje v podjetniških idejah mladih POPRI državno bronasto priznanje Rosana Klein-dienst Tilen Bicanic 8. b Tekmovanje iz znanja fizike državno bronasto priznanje Aleš Pršin Iva Lesjak 8. b Tekmovanje iz znanja anglešcine državno bronasto priznanje Zala Završnik Viktor Kacarski 8. c Tekmovanje iz znanja fizike državno bronasto priznanje Aleš Pršin Iva Tomašic 8. c Cankarjevo tekmovanje državno srebrno priznanje Tadeja Kilar Neža Šuštaršic 9.a Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni državno srebrno priznanje Monika Jelenc Julija Blažic 9. b Tekmovanje iz razvedrilne matema­ državno srebrno priznanje Tanja Rozman Julija Blažic 9. b Tekmovanje iz logike državno srebrno priznanje Tanja Rozman Naja Dobovšek Kim Osenar 9. c Srecanje mladih raziskovalcev regijsko, dr­žavno uvrstitev na držav-no tekmovanje Monika Jelenc Bine Hrastovec 9. c Tekmovanje iz znanja matematike državno srebrno priznanje Brigita Repek Juvan Bine Hrastovec 9. c Tekmovanje iz znanja fizike državno srebrno priznanje Aleš Pršin Nino Lipicnik 9. c Slovenska glasbena olimpijada državno srebrno priznanje Petra Pirš Gregor Parazajda 9. c Tekmovanje iz znanja fizike državno bronasto priznanje Aleš Pršin Gregor Parazajda 9. c Tekmovanje iz znanja anglešcine državno srebrno priznanje Zala Završnik Evan Nikolaj Pirc 9. c Tekmovanje iz znanja fizike državno srebrno priznanje Aleš Pršin Samo Urankar 9. c Tekmovanje iz znanja biologije za Proteusevo priznanje državno srebrno priznanje Monika Jelenc PRAZNOVANJE ALBREHTOVEGA ROJSTNEGA DNE NA DALJAVO Pred 131 leti, 17. novembra 1889, se je rodil naš pesnik, prevajalec, župan in gledališki kritik, po katerem nosi ime naša šola. Kljub negotovi situaciji smo se odlocili, da bomo praznovali. Iz šolske knjižnice smo vas zato povabili, da ste sodelovali na literarnem, likovnem ali fotografskem izzivu. Ucencem smo ponudili naslednje izzive: lahko so napisali pesem, narisali risbo, fotografira­li »jesensko« naravo, sestavili svojo pravljico ali mu preprosto na kratko opisali, kaj se v tem casu dogaja pri nas in po svetu in kako se oni ob tem pocutijo. Predstavljamo vam nekaj izdelkov naših ucencev. Mihael Gruden: Z RAKETO NA MIRIONU 1. poglavje Govori o tem, kako je raketa, namenjena na Luno, pristala na neznanem planetu. »Pozor!« je zaklical Alfred Gammellski, »pripravite se za obrat rakete!« Cez pol ure je Alfred vsem povedal: »Pristali smo na neznanem planetu. Za to, da bi spet vzleteli in poleteli na Luno, ka­mor smo namenjeni, pa nam je zmanjkalo goriva. Poklical bom Zemljo, da nam ga pošlje. Halo, halo, tukaj lunarna raketa, Zemlja, javi se …« »Poveljnik,« ga je vprašal Ralph Mudarch, »kaj bomo pa zdaj?« Alfred mu je razložil svoj nacrt: »Šli bomo na planet in pogle­dali, ali živi tu kakšno bitje. In ce živi, mo-ra biti tu tudi voda, ce ne, bitje ne bi pre­živelo. Ralphu se je zdel nacrt razumen, ter je sprejel. Po pripravah se je vsa po­sadka z rakete odpravila ven na planet. S sabo so vzeli tudi orožje, se pravi puške, pištole, samokrese, muškete. Prišli so do velikega kraterja. Gammellski se je odlocil za raziskovanje, nakar so se spustili v kra­ter. Ko so prišli do ovinka, (cudno se jim je zdelo da so tam ceste,) so kar poskocili od strahu. Videli so da se nekaj premika. 2.poglavje Govori o tem, kako se je posadka iz rakete srecala s prebivalci planeta. Ko so se že malo umirili, so vzeli daljnogled in gledali premikajoce stvarce. Izkazalo se je, da so roboti. Razmišljali so, da bi to mogli biti roboti, ki jih je kakšna država poslala na ta planet. Toda ko je Ralph postavil vprašanje, kako da bi druga država vedela za planet, ce še oni ne vedo, kako se planet imenuje, so se vsi strinjali. Oborožili so se z orožjem, ki sem ga opisoval že na prejšnjih straneh. Odšli so pro-ti robotom, da bi jih napadli. Toda ko so prišli bliže, so videli, da so tudi roboti dobro oboro­ženi. 3.poglavje Govori o tem, kako so roboti in posadka živeli v miru in kako so poimenovali planet. Ralph je bil zacuden, da ga ima robot rad. Potem se je igral z njim, kakor je »pes« hotel. Dolgo je skrival, da ima prijatelja robota, toda vprašali so ga, zakaj tako rad hodi na spreho­de. Ralph ni nic izdal, toda Alfred ga je zasle­doval ter izdal, kam hodi. Vzeli so orožje. Po-tem so šli v krater, v katerem so bivali roboti. Ralpha niso vzeli s sabo. Tudi roboti niso bili tako prijazni, kakor jih je videl Gammellski. Napadli so jih veckrat, toda brez uspeha. Ko je Ralph izvedel, da so šli k robotom, je odšel tja tudi sam. Ko je prišel, je »pes« stekel k njemu ter se hotel z njim igrati. Gammellski ga je pogledal in opazil, da je brez orožja. Tudi on je odložil orožje in tudi k njemu se je pripeljal eden izmed robotov. Drugi so prav tako odložili orožje in k vsakemu se je pripeljal robot. Vsak se je igral s svo­jim do vecera. Potem so ostali še dva tedna na planetu. Potem je gorivo prispe-lo in vrnili so se na Zemljo. Robotom so obljubili, da se bodo še vrnili da se bojo lahko še igrali. Planet so poimenovali Mi- Tajda Mauric rion, ker je tam tako mirno. Patricija in Tamara Ferbežar Juš Ogrin Škratji zakladi Trije škratje so na nekem otoku zakopali zlat zaklad v luknje. Nato so škratje ta otok zapu­stili, ker so šli po svoje tri škratinje. A prišel je cas, ko so se vrnili na ta otok vsak s svojo škratinjo. Škratje so športali, škratinje pa so le cistile in kuhale. Skupaj pa so se sprehajali in plavali. V tej škratji deželi so tudi praznovali svoj državni praznik, ki se je imenoval rimodan. To je bil dan, ko so škratje govo­rili samo v rimah. Prvi dve izgovorjeni besedi na ta dan sta bili branje spanje. Tudi imena škratov so se rimala. Škratinjam je bilo ime Nili, Lili in Mili, škratom pa je bilo ime Šali, Ma-nili in Manali. Lili in Manali sta skupaj zgradila svojo hiško, Šali in Mili svojo, Nili in Manili pa svojo. Nekega dne so odšli na sosednji otok, ki je bil zelo poseben. Že pogled nanj je bil zelo caroben. Prišli so do sredine otoka in zagledali kristale. Potem so ob kristalih zagledali mizo s soncnimi ocali, ki so si jih takoj dali na glavo. Tako se jim ni vec blešcalo v oci, ce so pogle­dali v kristale. V kristalu si se lahko videl kot v ogledalu. V naslednjem trenutku je k njim priletel bel samorog. Najprej so se s samorogom na zelo skrivnosten nacin spoprijateljili, ga tudi ukrotili, da so lahko na njem leteli. Zajahali so ga in z njim poleteli v daljne kraje. Zdaj letijo po svetu škratje in škratinje, kje se še ustavijo, par zakladov zakopljejo in le v enem izmed zakopanih zakladov je caroben pol kristal pol diamant. Julija Pušnik Maja Mihelic: KACJA PRINCESA Nekoc je živel siromak, ki je imel tri sinove. Najstarejšemu sinu je rekel: »Dovolj si star, da greš po svetu.« Dal mu je torbo, hlebec kruha in vrc vina. Naslednji dan se sin odpravi na pot. Ko pride v gozd, sreca kaco. Ta ga prosi: »Usmili se me. Zelo sem lacna. Daj mi vsaj drobtinico kruha.« Fant pa ji odgovori: »Še zase nimam dosti in ne bom s tabo delil.« In odide naprej. Komaj to spregovori, okameni. Cez štirideset dni in štirideset noci rece oce drugemu sinu: »Dovolj si star, da greš po svetu.« Tudi njemu je dal torbo, hlebec kruha in vrc vina. Tudi drugi sin je srecal kaco in prosila ga je enako kot brata. A ker je imel drugi sin zlobno srce, kaci ni dal niti drobtinice kruha. Tudi on je okamenel. Cez štirideset dni in štirideset noci rece oce najmlajšemu sinu: »Dovolj si star, da greš po svetu.« Tudi njemu je dal torbo, hlebec kruha in vrc vina. Ko pride do gozda, sreca pred dve-ma velikima skalama kaco. Niti sanjalo se mu ni, da sta to njegova okamenela brata. Kaca ga prosi enako kot brata. Fant se kace usmili in ji da kar cel hlebec kruha. Kaca se mu zahvali in rece: »Pojdi naprej po poti. Prišel boš do mojega gradu. Pred gradom bo zmaj, ki bo imel tri ocesa. Dam ti tri grahke. Po en grahek vrzi zmaju v vsako oko. Premagal ga boš. Nato poj­di v grad. V gradu boš našel moje tri hcere. Izberi si eno. Dam ti jo za ženo.« Fant se poslovi in odide naprej. Res pride do gradu. Pred gradom je strašen, velik zmaj, ki bruha ogenj. Fant vzame prvo zrno graha in ga vrže zmaju v prvo oko, nato vzame drugo zr-no graha in ga vrže zmaju v drugo oko, vzame še tretje zrno graha in vrže ga zmaju v tretje oko. Zmaja oslepi, se zaleti v grad in pogine. Nato vstopi v grad. V veliki dvorani zagleda tri kace. Takoj ve, da so to zaklete princese. Ko razmišlja, kaj naj stori, zasliši biti polnoc. Takrat se dvorana spremeni v prelepo plesno dvorano, kace pa v prelepe princese. Fant vzame naj­lepšo princeso in se z njo poroci. Srecno sta živela na kacjem gradu do konca svojih dni. Zoja Spruk Novak Šolska knjižnicarka Tadeja Cesen Šink FOTOGRAFSKI IZZIV ŠOLSKIH KOMENTARJEV Decembra 2020, med poukom na daljavo, je prav tako na daljavo potekal prvi šolski foto­grafski natecaj, Fotografski izziv Šolskih komentarjev. Cas, ki so ga bili primorani preživeti zgolj doma, so tako ucenci izkoristili tudi za fotografiranje motivov iz okolice svojega do-ma. Po koncanem natecaju smo ucitelji in ucenci združili moci in z glasovanjem preko spleta izbrali najboljše fotografije. Té delimo tudi z vami. Nina Sivec, 3. r., PŠ Mekinje Šolska knjižnicarka Irena Milivojevic Kotnik ŠOLSKI NATECAJ ZA NASLOVNICO ALMANAHA Avtorica letošnje naslovnice Almanaha je Neža Kokalj, ucenka 8. b. Njeno delo je bilo za naj­boljše izbrano na šolskem natecaju, ki ga za osmošolce vsako leto organizira uciteljica likovne umetnosti mag. Anamarija Erculj. Komisija je imela pri izboru težko delo, saj je izbirala med pravimi umetninami. V nadaljevanju objavljamo nekaj likovnih izdelkov, ki so prispeli na natecaj. AVTORJI: Prva vrsta (od leve proti desni): Vita Kotnik, Tilen Bicanic , Tamara Tomanic Druga vrsta : Aleksander Homovec, Stella Škoberne Podjed, Sara Vdovc Tretja vrsta: Petra Pangeršic, Ognjen Lekovic, Nika Sajovic Prva vrsta: ni podpisa, Monika Leskovec, Luka Lesjak, Lovro Plahuta Druga vrsta: Lora Petek, Lara Ošap, Karmen Vrhovnik, Jasna Plahuta Tretja vrsta: Izza Podjed, Iva Tomašic, Iva Lesjak, Hanna Racic Tadic Cetrta vrta: Hana Škrjanc, Filip Pisek, Ema Cvek, Alina Ucakar Tajda Adrovic Flisar Anže Bucar TEDEN UMETNOSTI V ŠOLI IN VRTCU V tednu med 24. in 30. majem 2021 smo ucenci in ucitelji OŠ Frana Albrehta Kamnik sodelovali v vseslovenskem projektu Teden umetnosti v šoli in vrtcu 2021. Namen pro-jekta, ki je tudi letos potekal v okviru svetovnega UNESCO tedna umetnosti, je spodbudi-ti k razmisleku o pomenu in vlogi umetnosti v izobraževalnem sistemu in našem vsakda­njem življenju ter opozoriti na vlogo in pomen umetnosti v življenju vsakega cloveka. V tednu med 24. in 30. majem 2021 smo ucenci in ucitelji OŠ Frana Albrehta Kam­nik sodelovali v vseslovenskem projektu Teden umetnosti v šoli in vrtcu 2021. Na-men projekta, ki je tudi letos potekal v okviru svetovnega UNESCO tedna umet­nosti, je spodbuditi k razmisleku o pome-nu in vlogi umetnosti v izobraževalnem sistemu in našem vsakdanjem življenju ter opozoriti na vlogo in pomen umetnosti v življenju vsakega cloveka. Na naši šoli, ki tudi sicer ponosno nosi na­ziv “kulturna šola”, smo se odlocili pred­staviti segmente likovne, glasbene in lite-rarne umetnosti ter fotografije. Vse dni v tednu so v casu odmora za do-poldansko malico hodnike maticne šole napolnile prelepe melodije, ki so jih iz svo­jih inštrumentov izvabili ucenci iz razlicnih oddelkov. Na šolske hodnike sta se prese­lil tudi likovna in fotografska ustvarjal­nost, medtem ko se je literarno ustvarja­nje odvijalo v razredih. Pri urah slovenšci­ne so nastajale domiselne zgodbe, s kate­rimi so ucenci izkazali svojo ustvarjalnost in domišljijo, njihovi izdelki pa bodo na ogled na razstavi in v šolskem Almanahu, ki bo izšel cez nekaj tednov ob koncu šol­skega leta. Izbrani ucenci 9. razreda so na hodnikih ustvarjali likovne izdelke vecjih formatov. Ustvarjali so na frekventnih mestih, da so bili vidni mimoidocim. Nekaj likovnih iz­delkov iz naravnih materialov je nastalo tudi na šolskem vrtu in so si jih mlajši ucenci lahko ogledali v casu podaljšanega bivanja. Ustvarjali pa nismo zgolj pri predmetih, kjer je “umetnost doma”, temvec tudi pri mate-matiki, kjer so iz geometrijskih likov nastaja­le prave umetniške stvaritve, in pri racunal­ništvu, kjer so ucenci odkrivali virtualno umetnost. Ucenci izbirnega predmeta Šolsko novinar­stvo so dogajanje spremljali, analizirali ter povzeli dogajanje tega tedna v pisni obliki, da bo vidno tudi širše. V petek je ucence in zaposlene na šoli nagovoril ter nam zapel in zaigral na kitaro naš ravnatelj g. Rafko Lah. Teden umetno­sti smo sklenili z razglasitvijo zmagovalne slike na šolskem natecaju za naslovnico Almanaha. 3. mesto je zasedla slika Eme Cvek, 8. c, 2. mesto slika Karmen Vrhovnik, 8. c, naslovnico letošnjega Almanaha pa bo krasila slika, delo ucenke Neže Kokalj, 8. b. Teden umetnosti v šoli in vrtcu 2021, ki je bil organiziran v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministr­stvom za kulturo in pod castnim pokrovitelj­stvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, je naš šolski vsakdan, ki je letos zaradi epidemije že tako poseben, tako na maticni šoli kot na podružnicah, napolnil z igrivim pomladnim razpoloženjem, optimi­zmom in dobro voljo. UCITELJICA JANA SVETEC -LETOŠNJA DOBITNICA SREBRNEGA PRIZNANJA OBCINE KAMNIK Uciteljica Jana Svetec je prejemnica srebrnega priznanja Obcine Kamnik za leto 2021. Fotografije: Obcina Kamnik, Klemen Brumec in Goran Završnik V podrobni obrazložitvi v glasilu KamnicanKa (petek, 19. 3. 2021) lahko prebe­ remo naslednje: Obcinski svet Obcine Kamnik podeljuje Ivanki (Jani) Svetec srebrno priznanje Obcine Kamnik za skrbno, odgovorno in povezovalno vodenje Podružnicne šole Frana Albrehta v Mekinjah ter za kreativ-no mentorstvo mladim na podrocju dramske umetnosti. Jana Svetec, prijazna, srcna in karizmatic­na uciteljica, je že dvajset let vodja Podružnicne šole Frana Albrehta v Mekinjah, ki skrbno, odgovorno ter pove­zovalno skrbi za svojo šolsko družinico. Z dobro voljo in pozitivno energijo je pravi magnet za otroke. Ima pristen, pošten in enakovreden odnos do vsakogar. Mala vaška šola pod njenim vodstvom redno sodeluje tudi s Krajevno skupnostjo Mekinje in Športnim kulturnim društvom Mekinje. Jana Svetec je zelo ustvarjalna tudi na podrocju umetnosti in kulture. Ta svoj talent z veseljem prenaša na ucen­ce. Spodbuja jih k samozavesti in vrhun-skim nastopom na javnih prireditvah tako v Mekinjah, Kamniku kot tudi po vsej Sloveniji. Je avtorica in režiserka osrednjih šolskih prireditev Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Leta 2011 je šolo obiskal takratni predsednik države dr. Danilo Turk, leta 2014 ob praznovanju 50-letnice šole pa se je slavja udeležil sedanji predsednik naše domovine Borut Pahor. Velik poklon njenemu inovativnemu delu so bile stojece ovacije vseh navzocih za avtorsko besedilo in režijo dramsko­gibalne tocke Vse se da ... ob zakljucku 1. mednarodnega simpozija Izziv v šoli 2019 v Kamniku. Z ucenci sodeluje tudi na Vero­nikinem festivalu, Muzejski noci, Improligi ter v bralnih projektih Knjižnice Franceta Balantica Kamnik. Kot predani Mekinjcanki ji zagotovo naj­vec pomeni priprava in izvedba slavnostne prireditve ob 100-letnici šolske stavbe v Mekinjah in soavtorstvo knjige Od doma do šole: zbornik ob 100-letnici Društvene­ga doma (1911—2011) in šolske stavbe (1912—2012) v Mekinjah. Njena pozitivna energija, ustvarjalnost, pri­pravljenost prisluh niti in vedno brezpogoj-no pomagati so vrednote, ki jo krasijo; vse, ki imajo sreco z njo sodelovati ali obcudova-ti njene stvaritve, pa bogatijo. S svojo po­klicno potjo, talenti in entuziazmom pušca velik pecat našemu kraju. SODELOVANJE V PROJEKTU ATS STEM V šolskem letu 2020/2021smo že drugo leto sodelovali v mednarodnem projektu ATS STEM. Cilj projekta je ugotoviti, kako pri ucencih na formativni nacin razvijati precne vešcine z uporabo informacijsko­komunikacijske tehnologije. Namen pro-jekta je raziskati možnosti formativnega spremljanja/vrednotenja precnih vešcin Posebno pozornost pri izvedbi posameznih oziroma STEM kompetenc z digitalnimi ucnih enot smo namenili razvijanju spret­orodji na podrocju naravoslovja, tehnike nosti sodelovanja in reševanja problemov in tehnologije ter matematike. na razlicnih ciljih trajnostnega razvoja. Za svoje delo smo uporabljali razlicne apli-V projektu je sodelovalo 6 uciteljev ter kacije in z njimi razvijali digitalne kompe­oddelek 6. a in 8. b. tence. V tem šolskem letu smo v okviru projekta izvedli štiri ucne enote. V 1. enoti smo v 6. a raziskovali gozd. Pri tem so ucenci spoznavali, kakšen pomen za gozd imajo glive, izdelali so nacrte ter oblikovali svojo embalažo, s pomocjo katere bodo prena­V 2. enoti smo z ucenci 8. b na daljavo raziskovali globalno segrevanje Zemlje. Ucenci so se ukvarjali s posledicami glo­balnega segrevanja in predvidevali, kako bodo le te vplivale na življenje vse tja do leta 2050. 3. ucno enoto smo v 6. a namenili problemom, ki jih našemu planetu povzrocajo plasticne vrecke. Ucence je zanimalo, koliko vreck družina porabi v enem letu, razmišljali in pisali so o vplivu odvrženih vreck na življenje živali. Pripravili so tudi propagandni material za ozave-šcanje javnosti ter na koncu izdelali še vrecke za veckratno uporabo. Ker se ljudje vedno bolj zavedamo pomena pitja vode za zdravje, so v 4. ucni enoti ucenci 8. a raziskovali, kaj in koliko tekocine ter s tem tudi sladkorja zaužijejo. Iskali so rešitve, kako izboljšati navade ljudi, ter pripravili izdelke, ki ozavešcajo o problemu uživanja sladkih pijac. Izdelke so razstavili v vecnamenskem prostoru. Prav vse nacrtovane naloge so ucenci uspešno opravili, ob tem pa so zelo napredovali pri sodelovalnem delu, naucili so se postavljati kriterije, na podlagi katerih so vrednotili svoje in delo sošolcev, dajati kvalitetno povratno informacijo in se nanjo odzivati ter postali pravi mojstri reševanja problemov in uporabe digitalnih orodij. Clani šolskega projektnega tima RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI, INOVATIVNOSTI, PODJETNOSTI – ODSKOCNA DESKA ZA PRIHODNOST MLADIH Tudi v šolskem letu 2020/21 je OŠ Frana Albrehta Kamnik ponudila ucencem kar nekaj priložnosti za razvoj ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, saj so to kompetence, ki so za mlade in družbo še kako pomembne in potrebne. 1. DEL: RAZVOJ LASTNE IDEJE MLADIH ZA IZZIV: »Razmišljaj globalno, deluj lokalno!« Tudi v šolskem letu 2020/21 je bila OŠ Naš izziv je izhajal iz okoljske problemati-Frana Albrehta Kamnik uspešno izbra-ke ter želje po odkrivanju rešitev na aktu­na na javnem pozivu za dodelitev alno okoljevarstveno problematiko. Pri spodbud namenjenih izvajanju aktiv-tem smo uspešno sodelovali z lokalno nosti za spodbujanje ustvarjalnosti, organizacijo za spodbujanje podjetništva podjetnosti in inovativnosti med mla-in inovativnosti KIKštarter. dimi, katerega je financno podprla V septembru so strokovnjaki KIKštarterja agencija Spirit Slovenija v sodelovanju vsem ucencem 8. in 9. razreda predstavili z Ministrstvom za gospodarski razvoj osnove start up podjetništva in možnosti in tehnologijo. podjetniške kariere. V novembru se je odvila start up delavnica na daljavo. Zaradi specificnih razmer se je namesto v prostorih KIKštarterja, odvijala preko spletne platforme MC Teams. Poglobili so osnove start up podjetništva in vitkega nacina razmišljanja in se posvetili odkrivanju aktualnih problemov in možnih rešitev s podrocja ekologije in trajnostnega razvoja. V petih ekipah so razvijali svoje izbrane poslovne ideje in urili svoje spretnosti skupinskega dela na daljavo. Oblikovali so poslovne modele in prototipe. Ob tem so jim bili na voljo izkušeni podjetniki in šolski mentorji, ki so jim nudili povratne informacije, na osnovi katerih so svoje delo še izpopolnili. Nato pa smo z navdušenimi ucenci poglabljali kompetence s podrocja ustvarjalnosti, podjetništva, socialnih vešcin in trajnostnega razmišljanja v okviru pripravljalnih aktiv­nosti v prostorih KIKštarterja. Udeleženci so skozi gradivo in primere dobre prakse spoznavali temeljna nacela dobrega »pitchinga in pripravili svoje pred­stavitve. Na zakljucnem tekmovanju start up delav-nice je pet ekip predstavilo svoje podjetni­ške ideje pred triclansko strokovno komisi­jo. Vse ekipe so odlicno opravile svoje nastope in predstavile tudi izdelane prototi­pe. Komisija je podala vzpodbudne povratne informacije in usmeritve za nadaljnji razvoj. Nagrado za najboljšo idejo je prejela ekipa s produktom: BIOBOX, ki je reševala proble­matiko pomanjkanja košev za biološke odpadke in predlaga rešitev v posebnem kompostniku. Nagrado za drugo najboljšo idejo je prejela ekipa s produktom FROM OLD TO NEW, ki rešuje problem velike kolicine zavrženih starih oblacil tako, da jih preoblikuje v estetske, uporabne spominske odejice in blazine. Tretje mesto pa si delita ekipa s produktom BIKE SERVIS, ki ponuja aplikacijo za samopopra­vilo koles in ekipa MVT, ki rešuje problem hitrega polnjenja smetnjakov in onesnaževanja njegove okolice s posebno stiskalnico, namešceno v smetnjaku. Poslovno idejo, OKSI-Aplikacija za merjenje ogjicnega odtisa, ki je lansko leto prejela nagra-do na regionalnem tekmovanju POPRI, pa sta nosilki razvijali in nadgrajevali dalje tudi v le­tošnjem letu, saj ima velik potencial, nosilki pa veliko vztrajnosti. Ucenci so v letošnjem letu spoznavali in prakticirali skupinsko delo na daljavo ter pridobivali izkušnje javnega nastopanja na daljavo. Krasno so sodelovali, si razdelili vloge, delo, tekoce nastopali, obvladali tehnologijo. A na koncu so si bili vsi edini, da je ustvarjanje v živo boljše. 2. DEL: TEKMOVANJE V PODJETNIŠKIH IDEJAH MLADIH POPRI 2021 Nekatere ekipe so se odlocile, da svoje poslovne ideje še izpopolnijo in predstavi­jo na vseslovenskem tekmovanju podjetni­ških idej mladih POPRI 2021. To pa je pomenilo nadaljnje zagnano poglobljeno delo na oblikovanju poslovnega modela in prototipa, ki se je odvijalo v okviru podjet­niškega krožka, ene od dejavnosti projekta Popestrimo šolo. Letos se je na tekmovanje za najboljšo podjetniško idejo mladih POPRI, ki ga raz­pisuje Primorski tehnološki park, prijavilo vec kot 340 mladih s 134 podjetniškimi idejami iz cele Slovenije. Naši ucenci so se odlicno odrezali. Dve eki-pi, BioPurga in H.E.P.I sta se s svojo poslov-no idejo uvrstili v finale med 12 najboljših ekip in pridobili po 500,00 € za nadaljnji razvoj. Pot je bila dolga in potrebno je bilo veliko vztrajnosti, sploh glede na izredne pogoje dela na daljavo. Ekipa BioPurga je zasedla tudi odlicno 3. mesto na nacio­nalnem tekmovanju in si prislužila še dodatnih 700,00 €. je biološki smetnjak in kompostnik ob enem, ki poskrbi za zbira­nje in pospešeno kompostiranje bioloških odpadkov in prinaša dragocen kompost. Poslovno idejo s sloganom »Kompost za zemljino radost!« so razvijale Tajda Adrovic Flisar, Sara Vdovc in Alina Ucakar. Ekipa BioPurga -Tajda, Sara in Alina je zdrav, okusen, polnovreden cokoladno lešnikov namaz iz ekološko pridelanih sestavin, brez uporabe belega sladkorja in palmovega olja. Po-slovno idejo s sloganom »Sladkaj se zdravo in ohrani naravo.« so razvijali Lan Bordjan, Lucija Jelenc, Nejc Juteršek in Ela Poljanšek. Ekipa H.E.P.I. – Nejc, Lan, Lucija, Ela z mentorico Rosano V casu zaprtja države in šolanja na daljavo sta naši mladi ekipi BioPurga in ekipa H.E.P.I na spletni platformi Zoom predstavili svoj izpopolnjen poslovni model podjetniški komisiji na nacionalnem tekmovanju POPRI. Na tej povezavi si lahko tudi ogledate njihove nastope. https://www.youtube.com/watch?v=yisFJB5Ov0k&t=1124s Mladi in mentorica so po tekmovanju povedali: Tajda: Všec mi je bilo sodelovanje na tekmovanju POPRI, saj sem pridobila veliko novih znanj kot so nastopanje v javnosti, nove racunalniške spretnosti ter postopek razvijanja podjetniških idej, katera mi bodo prišla prav v prihodnosti. Sara: V procesu razvijanja ideje BioPurga sem pridobila veliko novega znanja in izkušenj . Alina: Naucila sem se, da ce narediš napako, to lahko popraviš in lahko preizkušaš razlicne ideje. Lucija: Bilo mi je zelo zanimivo, saj sem se pocutila kot prava zaposlena z dobrimi sodelavci. Lan: Naucil sem se, kako težko je podjetništvo, in sem vesel za to izkušnjo. Nejc: Naredili smo veliko okusnih in zdravih namazov ter se pri tem tudi veliko naucili. Ela: Naucila sem se veliko o financah, podjetništvu in ugotovila, da je potrebno vložiti veliko dela, da tvoja ideja nekam pride. Mentorica Rosana: Popri so res neprecenljiva odskocna deska za prihodnost mladih. Ustvarja poligon odprtega kompleksnega ucnega okolja, ki nudi priložnost za skupno raziskovanje, v katerem ucenci sprošceno raziskujejo in se ucijo. Delajo na smiselnih, konkretnih problemih, katere zaznavajo v realnem svetu, kar jih navdušuje in krepi vztraj­nost. Odkrivajo in razvijajo svoje potenciale, uresnicujejo svoje zamisli v okviru timskega dela in povezovanja. Številne interakcije med ucenci, ucitelji, zunanjimi strokovnjaki, lokalno skupnostjo, razvojnimi institucijami obogatijo vse vkljucene. Ko ucenci recejo, da so v procesu razvoja svojih podjetniških idej pridobili mnogo novih znanj, ki jim bodo prišla prav v prihodnosti, da je bilo kar težko, a vredno, da so se zabavali in da to priporocajo tudi drugim, potem vemo, da smo na pravi poti in si želimo samo še vec takšnih priložnosti. Rosana Kleindienst prof. pedagogike, mentorica in multiplikator POŠ LUTKE, ZGODBE IN ŠE KAJ VMES Dejavnosti v okviru projekta Popestrimo šolo so se v šolskem letu 2020-21 v parih dnevih zapolnile. Ucenci so bili lacni ustvarjanja, druženja, pogovorov. Dokler je imela šola odprta vrata, smo si tega privošcili kolikor so nam dopušcale možnosti. Zgodbe so kar vrele, vsak je želel podeliti svoje obcutke in dogodivšci­ne. Prsti so že komaj cakali, da se izrazijo in idej je bilo obilo. Lutke so bile nadvse priljubljene in nam nudile veliko možnosti izraža­nja. Omogocile so zavedanje in izražanje custev, zmožnost vživljanja, dvigova­le pozitivno samopodobo, samoza-vest in zaupanje. Govor je postal bolj tekoc, besedni zaklad se je obogatil in strah pred nastopanjem se je topil. V snovanju skupnih predstav so urili socialne vešcine: sodelovanje, poslu- Skozi njih so ucenci razvijali svojo domišljijo, ustvarjalnost, spomin, samostojno razmišljanje in izmišlja­nje. Prisluhnili smo številnim zgod­bam in si ogledali predstave: O dveh palckih, Muhasto vreme, Zajcek in štiri blazinice, Slastna vecerja, Družina, Brez naslova. Seveda so si lutke ucenci ustvarili sami in ob tem urili svoje rocne spret­nostih. Nekatere so sešili iz filca in nepredene volne, druge izdelali iz kartona, gline. Vcasih pa so si poma­gali še z nakljucnimi predmeti in kosi blaga, ki so oživeli pod njihovimi roka-mi. V centralni šoli, v podružnicni šoli Tunjice in podružnicni šoli Mekinje smo se posve­tili tudi zgodbam o drevesih. Ucenci so jih ustvarili v glini in poslikali ali narisali na papir in potem …. drevesa oživijo in pripovedujejo o svojih cudežnih moceh… Rosana Kleindienst multiplikator POŠ 36 SKACI S KOLEBNICO, PRESKOCI COVID V cetrtek, 1. 4. 2021, je zaradi porasta epidemije ponovno prišlo do zaprtja šol. Ucenci so bili ponovno primorani sedeti pred racunalniki. Na spletu se je pojavila odlicna ideja, ki so jo zasnovali na OŠ Savsko naselje, na pobudo ucitelja športa Bora Dereanija. CILJ AKCIJE je bil 2.111.641 preskokov kolebnice v 10-ih dneh – simbolicno, za vsakega prebivalca Slovenije en skok. in zabavna aktivnost, ki nas spravi v dobro voljo, nam omogoca dobro pocutje, zdravje in gibalni napredek. Na naši šoli smo ucence in njihove starše spodbudili k ponujeni akciji preko šolske spletne strani ter obvestila, ki so ga prejeli ucitelji. Uciteljici Jani Svetec in Tamari Bracic se je na pobudo o prostovoljnem vkljucevanju v akcijo odzvalo 28 ucencev od vseh 837-ih ucen­cev naše šole. Odziv je bil res zelo skromen (3,3%), a zadovoljstvo in navdušenje vkljucenih ucencev sta neprecenljiva. Svoje rezultate so vestno vpisovali v pripravljene tabele, ki so bile objavljene v spletni ucilnici. Ucenci so tekmovali sami s seboj, si zastavljali svoje cilje ter urili vzdržljivost in koordinacijo. Po desetih dneh pridnega skakanja smo skupaj z ucenci iz 84-ih osnovnih šol mocno presegli zastavljeni cilj, saj smo opravili 3.389.974 skokov s kolebnico, kar predstavlja 160.54 %.Najbolj uspešna šola je bila OŠ Ivana Babica – Jagra iz Marezig s 281.853 skoki, ucenci naše šole pa so s 164.493 skoki zasedli 42. mesto. Meniva, da si spodaj našteti vztrajni preskakovalci kolebnice zaslužijo veliko pohvalo, saj so se povsem prostovoljno od­locili za gibalno sodelovanje: 2.r PŠ Mekinje: Jac. Rozman, Izaque Rozman, Luka Sivec, Gal Štribl , Mia Nikolic, Miša Sušnik, Ela Trunk, Lana Burja, Rebeka Marija Pisek, Sara Rekic, Lan Jeras, Urša Bizalj in Maksi Koleto 2.r. PŠ Nevlje: Vita Macek 5. r. PŠ Nevlje: Inti Macek 6. A: Tajda Spruk 6.B: Maruša Perne, Rubi Bukovec in Stela Majcen 6.C: Brina Grcar in Gaja Osenar 6. C: Ivana Kokalj, Mija Ana Maticic in Monika Osolnik 7. C: Amila Šerifovic in Urban Pate 7.C: Ana Omovšek 9.C: Val Žak Vošnjak Maruša, Monika in Rubi so v akciji sodelovale vseh deset dni. Ana se je skakanju odpoveda-la le na svoj rojstni dan. Dekleta so opravila v povprecju okoli 50 skokov na dan, kar jim je dnevno vzelo približno minuto casa. Najvec skokov so opravili Jacó, Izaque in Urban, ki niso skakali prav vsak dan, ko pa so se lotili skakanja, so težko prenehali, ceprav so jih noge že mocno bolele. Vsi trije skupaj so kolebnico preskocili 9542 krat, kar je vec kot polovica vseh skokov, ki so jih opravili ucenci naše šole. MNENJA NEKATERIH UCENCEV Ko skacem cez kolebnico, sem zelo vesela. Skocim in cutim veter. Fino mi je, ker znam hoditi cez kolebnico. Doma nimamo kolebnice, zato hodim v fitnes, ki ga imamo v gozdu. Tam je kolebnica. Vsakic, ko pridem tja, jo vzamem in preskakujem. Všec mi je, ker se malo zadiham in razmigam. Preskocim jo, kolikokrat mi uspe in kolikokrat se mi ljubi in imam casa. Motivira me pa nic, a jo pac grem preskakovat. Ko sem bila majhna sem že skakala. To me je motiviralo, da zacnem ponovno. Stela Majcen, 6. b Rubi Bukovec, 6. b Stela Majcen, 6. b Jacó Rozman, 2. Me Ko skacem s kolebnico, imam obcutek, da bom presko-cila virus. Šport mi daje dodatno motivacijo v teh negotovih casih, da se pocutim zdravo in fit. Rubi Bukovec, 6. b Tega projekta sem se lotila, ker vem, da lahko z dobro voljo in veseljem, seveda pa tudi s trmo, dosežeš svoj cilj. Moj cilj pa je bil, da v desetih dneh preskocim cez 500 skokov cez kolebnico. Seveda mi je to uspelo in na to sem zelo ponosna. Z veseljem sem se lotila projekta in bilo mi je v veselje, ker sem sode­lovala. Ana Omovšek. 7. c Ana Omovšek, 7. c Jac. Rozman , 2. Me Jacó Rozman, 2. Me Projekt »Skaci s kolebnico, preskoci COVID«, mi je zelo všec, saj v nas vnaša pozitivno energijo, ki jo še posebej v teh casih potrebujemo. Hkrati naredimo še nekaj zase ter tekmujemo sami s seboj, kateri dan bom naredil najvec skokov? Zelo mi je všec, ker imamo skupni cilj: v 10-ih dneh narediti 2.111.641 poskokov. Ampak to ni nakljucna številka. Ima svoj pomen, toliko ljudi je v Sloveniji. To pomeni, da vsak prebivalec Slove­nije naredi en skok. Pridruži se še ti! Maruša Perne, 6. b Maruša Perne, 6. b Ivana Kokalj, 6. c Urban Pate, 7. c Projekt »SKACI S KOLEBNICO, PRESKOCI COVID« se mi zdi v casu, ki ga pre­življamo sedaj, odlicen izziv. Med poukom na daljavo in ucenjem mi je to prva sprostitev. Tako lahko obenem tekmujem z ostalimi, se sprostim in izpopol­njujem v koordinaciji, vzdržljivosti in odrivni moci, ki mi koristi pri odbojki. Želim si, da bi sodelo­valo še vec ucencev naše šole in bi tako lažje pomagali ostalim šolam, ki v tem projek­tu sodelujejo. Urban Pate, 7. c ZAVEDANJE, DA JE GIBANJE ZDRAVO IN DA SE VZTRAJNOST IZPLACA, JE ODLICNA POPOTNICA ZA ŽIVLJENJE! Tamara Bracic in Jana Svetec URBAN PATE, 7. C, ZMAGOVALEC IZZIVA RAZGIBAJMO SE S SAFE.SI Tocka osvešcanja o varni rabi interneta Safe.si je februarja 2021 organizirala nagradni izziv za družine Razgibajmo se s Safe.si. Sodelujoci so pripravili vajo, ki so jo izvedli sami ali skupaj z družinskimi clani. Vaja je morala biti inovativna, izvedena zunaj in varna. Glavni namen razpisanega izziva je bil dati pomen gibanju, ki je v teh casih epidemije, ko ogromno sedimo za racunalniki, še kako pomemben. Za otroke pomeni zgled starša, ki je ozavešcen o pomembnosti gibanja, ogromno. V otroštvu si pridobivajo navade za celo življenje. Starši, ki so s svojimi otroki redno športno aktivni, veliko pomagajo tudi nam -športnim pedagogom. Otroci bolj razumejo pomembnost redne telesne aktivnosti in s tem pripomorejo k boljšemu telesnemu in psihicnemu zdravju vseh. Zmagovalno vajo, (https://youtu.be/ EAkWDirGsnU), ki je bila javno objav­ljena 17. 3. 2021 je skupaj s svojo mami Natašo pripravil Urban Pate iz OŠ Frana Al-brehta. Vaja je zanimiva. Izvaja se na mini poligonu, ki je oznacen kar s poho­dnimi palicami, nahrbtnikom in pla­ stenko vode. Demonstratorja na trav­niku prikazujeta zimske športe. Vajo smo z ucenci preizkusili tudi pri pouku športa. Uporabili smo jo kot primer vadbe po posameznih posta­jah in kot štafetno igro. Posebno ve­selje je bilo, ko so tudi ucenci pokaza­li svojo kreativnost in domišljijo ter so gibalno prikazovali posamezne Urban P Urban Pate, 7. športe ali aktivnosti. Urbanu še enkrat iskreno cestitamo. Veseli smo, da je ravno on zmagovalec izziva, ker že ves cas pouka na daljavo tudi redno demonstrira, sodeluje in pomaga pri pripravi najrazlic­nejših ucno – gibalnih video posnetkov, ki jih lahko uporabljamo pri pouku športa na dalja­vo. Tamara Bracic Vec o izzivu: https://safe.si/natecaji/safesi-nagra... UCENCI NAŠE ŠOLE NOSILI OLIMPIJSKO BAKLO Olimpijski komite Slovenije je organiziral nošenje Olimpijske bakle po naši deželi. V sredo, 12. 5. 2021, so baklo prinesli tudi v Kamnik. Veseli smo, da so nas Športna zveza Kamnik, Obcina Kamnik ter Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik povabili k sodelovanju. Matej Slapar, župan Obcine Kamnik je vsem navzocim name-nil tudi nekaj besed in poudaril, da je ravno sporocilo olimpijske bakle in olimpijskih iger sporocilo povezovanja, prijateljstva, sporo-cilo miru in zdravega nacina živ­ljenja. K projektu smo bile povabljene vse kamniške šole. Vsaka šola je izbrala štiri ucence, ki so ponosno in zaslužno nosili baklo in zastave na omenjenem dogodku. Predstavniki OŠ Frana Albrehta so bili Maruša Perne, 6. B, Lucija Jelenc, 7. B, Urban Pate, 7. C, in Val Maj Majcen 9. B, saj so njihove odlike vzorno vedenje, spoštljiv odnos, prizadevnost, marljivost in športni duh, ki je del njihovega nacina življenja. Od leve proti desni: Lucija Jelenc, Urban Pate, Maruša Perne, Val Maj Majcen in uciteljica Tamara Bracic Dogodka so se udeležili tudi nekdanji ucenci naše šole, ki so že bili oz. bodo udeleženci olimpijskih iger: Rok Benkovic ter brata Klemen in Gašper Štraj­har. Hvaležni smo za to priložnost. Prepricani smo, da nam bo dogodek za vedno ostal v lepem spominu. Uciteljica Tamara Bracic Foto: OKS (Aleš Fevžer), Modre novice (Mateja Štrajhar) in arhiv OŠ Frana Albrehta Povzeto iz spletne strani Olimpijskega komiteja Slovenije Slovenska bakla je simbol povezovanja. Z njenim popotovanjem po Sloveniji v spremstvu njene ambasadorke Urške Žolnir Jugovar in tekacev, nosilcev plamenice, želimo povezati obcanke in obcane iz vseh 212 obcin, v njih prebuditi jekleno voljo in širiti vrednote olimpi­zma. Soocanje z nepredvidljivimi okolišcinami globalne razširjenosti koronavirusne bolezni nas je vse osupnilo, a hkrati utrdilo v veri v upanje, svetlobo. Zremo naprej. Mocnejši. Imamo Slo­vensko baklo. Imamo olimpijske sanje. Imamo Tokio! PEŠ SE DALEC PRIDE Dolgotrajno sedenje kot posledica pouka na daljavo je bil razlog, da smo se uciteljice Lidija Vidmar, Tamara Bracic, Ema Vidic Judež, Nadja Ostrož­nik in Nina Macek združile v želji, da vsem clanom velike družine OŠ Frana Albrehta Kamnik omogocimo sodelovanje v akciji Peš se dalec pride. Ucenci in zaposleni na OŠ Frana Albrehta Kam­nik smo v tednu od 12. 5. 2021 do 19. 5. 2021 sodelovali v akciji, ki smo jo poimenovali Peš se dalec pride. Z njo smo promovirali gibanje in hojo kot zdrav nacin rekreacije ter spodbujali k prispevku za skupen cilj – zbrati cim vec kilo-metrov. Pohodniki so lahko svoje kilometre dnevno vpisovali preko šolske spletne strani, kjer so spremljali animiran prikaz doseženih kilometrov. Ponosni smo na vse udeležence, ki so pošteno vnašali svoje prehojene kilome­Skupaj smo v 8 dneh prehodili 12.304 km, kar pomeni, da smo: • 105-krat obhodili meje obcine Kamnik, • skoraj 9-krat obhodili mejo Slovenije, • 3-krat prišli v Maroko in 2-krat nazaj, • peš 1-krat prehodili zracno razdaljo do New Yorka in se skoraj tudi že vrnili nazaj domov, • prehodili zracno razdaljo mimo Severne Amerike do Havajev, • dosegli smo otocje Papua Nova Gvineja v Indoneziji, Ucence in zaposlene smo k akciji povabili z reklamo, ki sta jo zrežirali uciteljici Tamara Bracic in Jana Svetec v sodelovanju z ucenko 6. razreda, Marušo Perne. Zakljucek akcije smo izvedli na šolskem EKO dnevu, kjer se je vsak oddelek odpravil na eno­urni pohod po Kamniku in okolici in kar nam je zgolj v eni uri prineslo dodatnih 4000 kilo-metrov. Tudi vreme nas ni ustavilo, saj za prave navdušence slabo vreme pravzaprav ne ob-staja. Želimo si, da bi gibanje in hoja ostala del našega vsakdana, pa ceprav skupaj nekaj casa kilo-metrov ne bomo seštevali. Prav gotovo pa se nam kmalu spet ponudila priložnost, ko se bo-mo lahko ponovno odpravili na pot! Le s cim in do kam nam bo takrat uspelo priti? Uciteljice Lidija Vidmar, Tamara Bracic, Ema Vidic Judež, Nadja Ostrožnik in Nina Macek MINUTA ZA ZDRAVJE JE PONOVNO ZAŽIVELA V ODDELKIH NAŠE ŠOLE Ucenci pri pouku veliko sedijo, zato je zelo priporocljivo, da jim ucitelji omogocimo za nekaj trenutkov prekiniti pouk, odpreti okna, globoko vdihniti, se sprostiti, pretegniti in nare­diti nekaj gibalnih vaj. V sklopu krožka »Drug z dru­gim« in dela z nadarjenimi ucenci sva uciteljici Jana Svetec in Tamara Bracic navdušili nekaj ucencev (Marušo Perne 6.b, Lucijo Sluga 6.b, Elo Poljanšek 6.b, Urbana Pateta 7.c, Adija Mijatovica 7.c, Lucijo Jelenc 7.b, Rozi Šuštaršic 7.b, Jasno Plahu­ta 8.a, Saro Vdovc 8.a, Tiano Muhvic 9.c in Val Maja Majcen 9.b) , da so skrbno in odgovor-no pripravili zanimiv sklop gibalnih vaj. Pri tem so uporabi­li predmete, ki jim imajo pri po­uku na dosegu rok (stol, zvezek, knjigo, pušcico). Svoje zamisli so posneli v domacem okolju, pri monta­ži le – teh pa nam je prisko-cil na pomoc ucitelj Andrej Kuncic. Skupaj smo zasnovali sklop vaj MINUTE ZA ZDRAVJE in s tem pomagali uciteljem z video podporo za izvedbo vadbe. Ucenci so bili med izvedbo vaj obleceni v razlicne bar-ve, zato jih najdemo tudi v imenih sklopov vaj (GIBALNE BARVE, GIBALNI ODTENKI, GIBALNE MAVRI­CE). Ucenke 6. b razreda so v sklopu pouka-šport pripravile plesno – gibalno minuto za zdravje, ki je s svojo pozitivno energijo razmigala, zabavala in razveseljevala tako ucence kot ucitelje. Meniva, da je za ucence izrednega pomena, da lahko z gibanjem zacnejo nov dan, prežene­jo nemir, se sprostijo, premagajo stres in tremo pred šolskimi izzivi. Eko dan: minuto za zdravje v oddelku 7. b Veseli sva, da je bilo veliko število ucencev deležnih MINUTE ZA ZDRAVJE pri rednem pou­ku, prav vsi pa smo jo izvedli v sklopu EKO dneva in tako skupaj sistematicno širili GIBALNI VIRUS med vse nas! Uciteljici Jana Svetec in Tamara Bracic DRUG Z DRUGIM SPODBUJAMO PRIJATELJSTVO Vse, spodaj omenjeno, je delo ucencev, Našim starejšim obcanom smo vošcili ki obiskujemo krožek »Drug z drugim« lepe in mirne praznike z vošcilnicami, ki pod mentorstvo uciteljic Jane Svetec in so jih izdelali otroci 2. razreda PŠ Meki-Tamare Bracic. Kljub koronavirusu smo nje. Starejši ucenci pa smo skovali vošcila ostali povezani in naredili veliko dobrih in jih skrbno zapisali vanje. stvari za naše starejše obcane, otroke, Pika Nogavicka je polepšala pust otro­vrstnike …. kom iz razredne stopnje. Skupaj z njo Septembra, preden se je vse zaostrilo, so otroci zapeli in zaplesali. smo se uspeli clani krožka odpraviti tudi Z video posnetkom, objavljenim na splet­ na kolesarjenje do Domžal. Veseli smo, ni strani šole smo sodelovali tudi na da se skupaj tudi rekreiramo. natecaju »Spodbujamo prijateljstvi«, Ko se je vse zaprlo in smo ostali loceni, ki ga je organiziralo društvo Sobivanje. smo še vedno sodelovali. Vsak izmed Poskušamo ostajati športni in hkrati nas je pripravil posnetek. Z izbrano bar-spoštljivi do naše kulturne dedišcine in vo smo predstavili svoj odtenek prijatelj­narave. Vse to se odraža v naših posnetih stva ter ljubezen do kulturne dedišcine, predstavitvah. narave … Zavedamo se, kako zelo je pomembno, Da bi se vsi, tako mladi kot stari, gibali, da skrbimo za našo prelepo naravo smo sestavili filmcek, kjer je vsak uce-in vse, kar so nam zapustili naši predniki. nec, v svojem barvnem odtenku, pred-To vrednoto želimo deliti z vami vsemi. stavil nekaj gibalnih vaj, katere med Najbolj pomembno pa je, da se vsi pri poukom uporabljamo za minuto za zdra­tem zelo zabavamo in širimo dobro voljo. vje. 1. RAZRED PŠ NEVLJE Tako kot naša mavricna drevesa je bilo tudi šolsko leto 2020/21 v 1. razredu PŠ Nevlje pestro in posebno. K temu je prispevalo šolanje od doma in posebne razmere pouka v šoli. Vsak posameznik je to doživljal drugace, vsem nam pa je prineslo veliko veselih barv. V spominu nam bo ostalo marsikaj: ko smo se spoznavali, ko smo peli, plesali in poslušali pravljice, ko smo ustvarjali pri likovni umetnosti, ko smo se ucili matematicne prikaze, ko smo tekli in se igrali z žogo, ko smo se našemili v maškare, ko smo se ucili brati in pisati, ko smo se skupaj igrali. Naj ti spomini za vedno ostanejo v naših mavricnih krošnjah in nas tolažijo ter grejejo, ko pridejo temnejše barve. Ucenci 1. r. PŠ Nevlje ter uciteljici Petra Zupanc in Mojca Kališnik NEPREDVIDLJIVO LETO NA PŠ VRANJA PEC Šolsko leto 2021/2021 smo zaceli optimisticno in veselo. Skozi šolsko leto smo poleg novih znanj veliko pozornosti namenili predvsem stalnemu spod­bujanju in opozarjanju na priporocila stroke za zajezi­tev novega koronavirusa. Zelo hitro po prestopu šolskega praga smo pouk nadaljevali na daljavo. V tem casu smo z ucenci sodelovali preko zaslonov. Na daljavo smo izvajali naravoslovne, športne in Nekateri ucenci so svoja mnenja o tem casu in tudi na splošno o tem šolskem letu izrazili takole: • Najbolj mi je bilo všec, ko smo se v casu karantene videli preko video klica. (Jan) • Boljše je biti v šoli, ker se je v njej lažje uciti. (Manca) • Šola na daljavo mi bo ostala v spominu, ker sem veliko casa preživel s starši, ki so se mi pomagali uciti. (Jaka P.) • Najbolj mi je bil všec prvi šolski dan, ker smo gledali predstavo in jedli torto. (Sara) • V spominu mi je ostala šola na daljavo in odmori, ko smo se igrali med dvema ognje-ma. (Katarina) Po dolgih mesecih domacih šolskih dejavnosti smo se koncno vrnili v šolske klopi, seveda spet z upoštevanjem vseh priporocil. Skupaj preživet cas poskušamo dobro izkoristiti. V obdobju, ko smo spet nazaj, smo z ucenci izvedli kar nekaj dni dejavnosti z razlicnimi ustvarjalnimi delavnicami. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj izdelkov, ki so nastali v pricakovanju pusta in tistih, ki so nastali za mamice ob njihovem prazniku. Ucenci 1. in 2. r. PŠ Vranja Pec in uciteljica Andreja Šuštar 1. RAZRED PŠ MEKINJE – SPODBUJAMO PRIJATELJSTVO Uciteljici sva ucencem najprej predstavili projekt in njegov namen. Skupaj smo se naj­prej pogovorili o tem, kaj si pod besedo prijateljstvo sploh predstavljamo. Ucenci so podali nekaj predlogov, nato pa smo nekaj ponavljajocih predlogov zapisali na tablo. Ucenci so po skupinah zbirali ideje, kaj bi lahko glede na dane predloge ustvarili. Ustvarili smo svet, v katerem prijateljstvo ne pozna meja. Vsak ucenec je ustvaril svojo lutko, ki smo jo prilepili na svet in tako še bolj poudarili, da skupaj kot prijatelji zmore-mo veliko, saj vemo, da imamo drug pri drugem podporo. Ucenci so izpostavili, da so pomembne okolišcine, v katerih nastaja prijateljstvo, ter nacine, kako ga krepimo. Na podlagi tega smo ustvarili 4 koticke, za katere menimo, da so zelo pomembni za razvoj in ohranjanje povezanosti med prijatelji. Ti štirje koticki so OB IGRI, V DRUŽINI, VSAK DAN ob vsakdanjih opravilih ter PRI UCENJU. Ucenci so pri izdelavi plakata in pri pogovorih uživali ter nabirali nove ideje in nacine, kako spodbuditi in ohranjati, povezovati prijateljstvo. 1. in 2. RAZRED PŠ TUNJICE Ucenci 1. in 2. r. PŠ Tunjice in uciteljica Jelka Vrhovnik 2. RAZRED PŠ NEVLJE Drugošolci iz Nevelj smo sodelovali v projektu SPODBUJAMO PRIJATELJSTVO. V okviru projekta smo sestavili PESEM O PRIJATELJSTVU ter napisali kar nekaj lepih misli. Veliko smo se pogovarjali in igrali razne socialne igre. Nastali so cudoviti izdelki. Zvoncki in trobentice, macice, vijolice… Pa smo docakali pomlad. Prvi znanilci pomladi so se prebudili … Meseca aprila je nastala še ena pesmica – APRILSKA. V nas se je prebudila kuharska žilica. Kako slastna sadna nabodalca smo ustvarili … Pa še nekaj utrinkov iz podaljšanega bivanja Na zacetku šolskega leta smo bili v oddelku skupaj s petošolci. Po pouku na daljavo pa smo ostali v mehurckih. Veliko casa preživimo zunaj na svežem zraku. Ko smo se ponovno vrnili v šolske klopi, je v OPB ostajalo manj otrok. Tiste dneve smo izkoristili za sprehode do Nevljice, proti Kužni in Oševku. Ucenci 2. r. PŠ Nevlje in uciteljica Darja Klopcic Lisicic 2. RAZRED PŠ MEKINJE Z domišljijo smo pregnali korono, s slovensko vojsko pa domovini cestitali za rojstni dan . in uciteljica Jana Svetec V 2. A SE ZAVEDAMO, DA JE PRIJATELJSTVO NAJVECJI ZAKLAD Zato smo se odlocili za sodelovanje v nacionalnem projektu Spodbujajmo prijateljstvo. Po koncani dejavnosti ali po pouku velikokrat razmišljamo o preteklem delu: Ker želimo veliko znati in prevzemamo odgovornost za svoje znanje, skupaj oblikujemo kriterije uspešnosti. TUDI V 2. B SMO PRIJATELJI 3. A: LIKOVNA USTVARJALNOST NA MALEM GRADU Ucenci 3. a in uciteljica Majda Pogacnik USTVARJALNOST 3. B Ob zakljucku bralne znacke, smo se ob slikanici Petra Svetine: Kako je gospod Nastali so tudi zanimivi stripi na temo MOJA ZMAGA. Brali smo pesmico Kaj je škoda, nato pa so ucenci 3. b povedali, kaj je za njih ŠKODA. Brali smo pesmi Ljubezenska za decke in Ljubezenska za deklice. Po vzoru so nastale pesmi, ki smo jim rekli NAŠTEVANKE. ROŽE Videla sem veliko razlicnih rož: videla sem vrtnico, marjetico, soncnico, tulipan, spomincico, vijolico in trobentico. A nisem še videla planike, ah saj sem že toliko drugih. (Sara) PTICE Videl sem veliko ptic: štorkljo, plavcka, capljo, galeba, goloba, papigo, vrabca, sinico, lastovico, vrano, kanjo, žolno, sovo, kukavico, kosa in grlico. Nisem pa videl smrdokavre, Kar je sreca, ker zelo smrdi. (Jakob) POTOVANJE Veliko potujem. Potoval sem že v: Afriko, Indijo, Italijo, na Norveško, na Portugalsko in v Francijo. Najbolj pa si želim v Ameriko. Pa ne morem, ker je korona. Pac ne morem, ker je prenevarno. (Žan) IGRALA Doma imam: gugalnico, tobogan, plezalno steno, vrtiljak, hiško, blazine, skakalnico in odrivno desko. Nimam pa trampolina. Ah, kaj hocem, tako pac je. (Manca) GORE Bila sem že na: Kamniškem sedlu, Skuti, Grintavcu, Brani, Ciperniku, Vitrancu in Slemenovi špici. Nisem bila pa na Triglavu. Ah, saj bom že šla. (Karolina) ROJSTNI DAN Na svoj rojstni dan sem povabila: Leo, Lino, Brino, Pijo, Saro, Patricijo, Tamaro, Irjo, Julijo, Karolino, Ajno, Nino, Mašo in Manco. Želim si povabiti še mojo ljubezen, A žal je še nimam. Ah, kaj hocem, saj jo bom dobila, ko bom velika. (Hana) Ucenci 3. b in uciteljica Natalija Rak 3. razred PŠ Mekinje ŠKRATOVŠCINE 3. RAZREDA PŠ NEVLJE Ucenci 3. r., POŠ Nevlje Uciteljica Andreja Modrijan 100 V VSAKEM SLABEM JE TUDI NEKAJ DOBREGA – 3. RAZRED PŠ NEVLJE V PODALJŠANEM BIVANJU Ker se v OPB že nekaj casa družimo samo znotraj mehurckov in se posledic­no ne smemo drenjati na šolskem vrtu, je naš mehurcek OPB 3. NE našel svoj novi prostor za igro v manjšem gozdicku blizu šole. Naj slike in njegovi obiskovalci spregovorijo … V podaljšanem bivanju mi je najbolj všec, ko gremo do gozda, kjer smo si postavili hiško in igrala iz palic. (Neli) Najraje hodim k hiški. S puncami smo našle prostor, kjer smo lahko naredile igrala iz vej. (Katarina) Ko je padal dež, smo se stisnili v našo hišico. (Lovro) Najbolj všec mi je bilo, ko sem bil pri puncah na igralih v gozdu. Všec mi je bilo tudi, ko so se naše bunde v vetru spremenile v letece zmaje. (Luka) Rad sem se igral skrivalnice, se kotalil po hribu in se igral »ravbarje in žendarje«. (Matevž) Vesel sem, kadar nam uciteljica dovoli »ravsanje«. (Mihael) Anže pa je imel to sreco, da je našel fosil. Tudi ko bo minilo druženje znotraj mehurcka, bo naš gozdicek še vedno pridno obiskan. Ucenci 3. r. PŠ Nevlje in uciteljica Manica Kozjek RESNI CLOVEK – 3. razred POŠ Tunjice Nekoc pred davnimi casi je za devetimi gorami živel resni clovek. Bilo je toplo poletje. Resni clovek je na svojem naslanjacu resno zaspal. Od nekod se je prikradla vila. Bila je Julija, poletna vila. Ko se je resni clovek prebudil, je vilo hotel ujeti. Ni vedel, da mu vila želi pomagati. Vila je glasno govorila in cvilila, ker ni želela, da jo ujame. Cisto nic ni pomagalo, zato se je vila skrila v omaro in resni clovek je ni našel. Cisto, ampak res cisto tiho, se je vila pritihotapila za njega in ga spremenila s svojo carobno palico nazaj v normalnega cloveka, ki je bil vcasih resen, veliko pa se je smejal. To noc je normalni clovek normalno zaspal, sanjal je o vili, ki mu je pomagala do srece in živel srecno do konca svojih dni. Lara Puntar, 3. Tu 4. A IN 4. B NA POTEPU Cetrtošolci smo se najbolj sprostili, ko smo spet lahko pohajkovali. Predstav­ljamo vam nekaj utrinkov z našega poucnega sprehoda po Kamniku in izleta na Veliko planino. Nastale so cudovite razglednice našega mesta. POZDRAV IZ 3. IN 5. RAZREDA PŠ VRANJA PEC IGRA ZA MATERINSKI DAN Najbolj mi je bilo všec, ko smo priredili predstavo za materinski dan. Predstava pa mi je bila všec, ker je bila drugacna od drugih predstav. Ta predstava pa je bila drugacna od drugih, ker smo jo snemali in starši niso vedeli za predstavo, ker je bila predstava zelo zabavna. Potem jo je uciteljica poslala staršem. Doma sem potem prižgala racunalnik in z mami pogledala predstavo. Mami je bila zelo vesela predstave. Klara Jeglic, 3. razred EKO DAN Z KOT ZOFKA Mene in mojega bratca Kristjana so peljali na avdicijo oddaje Z kot Zofka. Ko smo prišli v stolpnico, še ni bilo nikogar, potem smo pocakali deset minut in je prišla Anka. Anka nas je vodila do studia, v katerem smo snemali. Najprej smo se predstavili, potem pa, ker sva bila s Kristjanom zelo žejna, nama je Anka prinesla kozarec vode. Potem smo zaceli z delom. Ko smo koncali z delom, smo šli. In potem nismo našli izhoda, zato nam je Anka pokazala, kje se pride ven. Z mami smo šli še v pekarno, ker sva bila s Kristjanom zelo lacna. Pojedla sva rogljicek in popila ledeni caj. Odpeljali smo se domov. Tisti dan sem se zelo zabavala. V studiu je bil delovni koticek, v katerem sva predstavljala predmete. Predstavila sva pince-to, predpasnik, zalivalko, meter, cvetlico, vrtavko, kovcek in grablje. V studiju so bili snemal­ci in gospod, ki nama je na majice pripel majhen mikrofoncek, kateri je bil povezan s slušal­kami, ki sva jih imela v ušesu. Tako je slišal, ce je treba govoriti bolj glasno ali tišje. Na sne­manju sem bila dvakrat. Najbolj mi je bilo všec, ker sva se v studiu lahko igrala in, ker sva bila na televiziji. Klara Jeglic, 3. razred ŠPORTNI DAN Najbolj mi je bilo všec, ko smo imeli športni dan. Zaradi tega, ker je prišel ucitelj Brane in nas testiral za razlicne preizkuse. Najboljši preizkus je bil, ko smo tekli na 600 metrov. Na tem preizkusu sem bil 6., ker sem dober tekac. Všec mi je bilo tudi, ko smo delali trebušnja­ke. Naredil sem jih 40. Bil se 3. najboljši v trebušnjakih. Gal Kvas, 3. razred MOJE ŠOLSKO LETO Letošnje leto je bilo povsem drugacno. Slovenija se je prestavila v rdeco fazo in potem se je zacela šola na daljavo. Aplikacija Teams je postala bolj uporabna. Tri mesece smo bili doma in nato smo se vrnili v šolo. V šoli je vse potekalo normalno. Nekaterim je bila šola na dalja­vo všec, nekaterim pa tudi ne. Edina stvar, ki mi je bila všec je, da smo imeli vec casa za igra­nje. Potem je bilo vse normalno. Proti koncu šole smo imeli športni dan. Ko smo imeli tek na 600 metrov, sem bil jaz prvi. Martin Oražem, 3. razred Všec mi je bilo, ko smo s šolo pripravili predstavo, naredili smo jo na daljavo in zato mi je bila tako všec. Moji najljubši predmeti so matematika, likovna umetnost in šport. Všec mi je bilo, ko sva šla s prijateljem Martinom peš domov. To mi je bilo všec, ker imam rad naravo in svež zrak, sploh pa, ker grem zelo malokrat peš domov. Najbolj mi je bilo všec, ko smo imeli športni dan. Bil sem 10., ko smo tekli na 600 metrov. Težak sem bil 35 kg. Pri likovni mi gre zelo dobro, pri športni pa igramo nogomet, med dvema ognjema in odbojko. Moji sošol­ci so Martin, Ožbej, Gal, Luka, Jernej, Klara, Pika in Žana. Matevž Zalaznik, 3. razred Zdravo! Kot veste doma vadim pisanje. Naj­bolj so mi bili všec športni dnevi. Zadnji športni dan je bilo testiranje. Testiral nas je Brane in bil sem predzadnji. Vadili smo veso v zgibi, premagovanje ovir nazaj, trebušnja­ke in vse drugo. Ko je prišel korona virus in potem cez nekaj dni, je prišlo šolanje na daljavo in potem sem šel v glavo Slovenije, torej v Prekmurje. Tudi na daljavo sem vadil za naprej in racuni do sto so zelo lahki. In na koncu leta si bomo izmenjali darila. Vce-raj, v cetrtek smo imeli srecanje s Petrom Svetino. Jernej Cacinovic, 3. razred V tem šolskem letu se mi je v spomin naj­bolj vtisnilo šolanje od doma. Takrat sem vse za šolo naredil do 10.10. Dobil sem tudi dostop do Microsoft Teams, zaradi katere­ga je bilo šolsko delo lažje. Ker sem vse tako hitro naredil, sem imel veliko prostega casa. Drugace kot v šoli. Veliko sem hodil k prija­teljem in bil zelo malo bolan. Ožbej Šivic, 3. razred MOJE POCITNICE V ALBANIJI Med poletnimi pocitnicami smo odšli v Al-banijo. Ob 6.30 smo odšli na letalo, peljali smo se eno uro pol. Potem smo odšli iz le­tališca. Najprej smo odšli rezervirat sobe, odložili smo prtljago, se preoblekli in odšli na plažo. Ko se je znocilo, smo se sprehajali po plaži. Nato smo odšli jest v restavracijo. Zjutraj smo odšli na kosilo in se preobleci. Ko smo šli na plažo, smo opazili nekega od­raslega, ki je iz mivke naredil tako lepo son-ce. Po enem tednu smo šli na letališce in nazaj v Ljubljano. Tam sta cakala teta in stric, ki sta nas odpeljala domov in to so bile moje pocitnice. Najbolj mi je bila všec vecerja. Anže Rems, 5. razred NA BOWLINGU V soboto, 22. 5. 2021 smo šli na bowling. Moj sošolec Matic, njegova sestrica Hana, njegova mami in jaz. Oni so me povabili in jaz sem seveda sprejel. Ko so me pobrali, smo se pol ure peljali do Ljubljane v Woop. Ko smo prispeli, je njegova mami placala in smo zaceli. Maticeva mami je šla po naku­pih. Matic, Hana in jaz smo se zelo zabavali. To je bil poseben bowling, kjer smo imeli gradove, pošasti in ljudi. Z Maticevo sestrico Hano sva igrala proti Maticu. Tisti, kateremu se je podrl grad, je izgubil. Po koncani igri smo jedli pico. Nato smo se odpeljali domov k Maticu, kjer sem ostal še do vecera. Zunaj smo igrali nogomet. Zvecer me je Maticeva mama odpeljala domov. Tako se je zakljucil moj dan. Izak Podbevšek, 5. razred POTOVANJE NA KANARSKE OTOKE Ponoci smo se z avtom odpeljali proti Ljub­ljani in nato z avtobusom do Benetk na leta­lišce. Okoli tretje ure zjutraj smo odleteli v Madrid. Na letališcu smo cakali tri ure. Prvi otok, ki smo si ga ogledali je bil Grand Ca-naria. Tukaj smo ostali dva dni. Drugi otok je bil Lanzarote. Bilo je zelo zanimivo, ker smo jahali kamele in iskali kristale. Cez dva dni smo odšli še na zadnji otok Fuerteventura. Oddaljeni smo bili 100 km od Afrike. Na Fu­erteventuri so bile zelo dobre sladice, zato smo jih jedli vsak dan. Po dveh dneh smo z letalom odleteli v Madrid. Zelo mi je bilo žal, da smo mogli iti. Na Kanarskih otokih je je­seni vedno sonce. Ko smo prispeli v Madrid, smo spet cakali tri ure. Potem smo z letalom odleteli v Benetke in od tam nazaj domov. Matic Kotnik, 5. razred USTVARJANJE Izak Podbevšek, 5. razred Nejc Rems, 5. razred Žana Vodlan, 3. razred Ucenci 3. in 5. r. PŠ Vranja Pec in uciteljica Maja Jesenik Štefin 4. RAZRED PŠ MEKINJE Ucenci 4. razreda PŠ Mekinje smo bili letos zelo ustvarjalni, tako na daljavo kot tudi v šoli. Preživeli smo predvsem drugac­no leto, polno novih izzivov, ki smo jih skupaj premagali. Drugacne oblike dela so nam da­le priložnost, da postanemo sa­mostojnejši in odgovornejši. Med seboj smo se bolj povezali in skali prijateljske vezi. Prijateljstvu in medsebojnim odnosom smo namenili veliko casa. Zato nam gre tudi skupinsko delo odlicno od rok in radi se ucimo drug od drugega. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Naj bodo tudi deževni dnevi zabavni! Ucenci 4. r. PŠ Mekinje in uciteljica Špela Kosmatin SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V 4. R. PŠ NEVLJE Ucenci 4. r. POŠ Nevlje, uciteljica Vesna Jamšek ŽIVLJENE V HOTELU PRI »MALEM PRINCU« NA ŠUTNI • Prvega septembra lansko leto nas je pred tem vhodom pricakal balon in seveda g. ravnatelj Rafko Lah, naši razrednicarki Simona in Mateja, ki so nas lepo pozdravili, ter ga. Sabina, ki poskrbi, da nismo lacni in da so naši prostori v Malem princu cisti. • Ja, našo šolo smo že prvi dan poime­novali hotel »Pri malem princu«. • Bili smo dokaj nestrpni in zelo radove­dni, kako zgleda naša »nova« šola. • Že v vstopu smo videli, da imamo velik skupni vecnamenski prostor, kjer smo preživeli kar veliko casa med odmori. Ce je bilo slabo vreme, ob gledanju filmov, telovadbi, skupin­skem pouku, likovnem ustvarjanju, seveda dokler nam je stanje to dovo­ljevalo. Ob vrnitvi iz karantene se namrec tam nismo smeli vec družiti skupaj, le obcasno ob uporabi maske. • Ucilnici sta bili lepo okrašeni, veliko imamo tudi loncnic, »kulsko« pa je to, da ima vsaka tudi svoja vrata za do-stop na vrt. Ucilnici sta sicer manjši kot na centralni šoli, a s tem nismo imeli nobenih težav. Ce je zmanjkalo prostora za pisanje testov, smo se preselili na hodnik. • Vse ure pouka, le da je bilo primerno vreme, športa in odmorov smo preži­veli na vrtu. Ko smo imeli šport, sta nas pri delu vodili uciteljici, med od­morom smo si sami izbirali igre. Vcasih pa smo imeli tudi pouk kar zunaj, kjer so nam ob razlagi uciteljice peli tudi pticki. • V jesenskem casu, ko se je vreme poslabšalo, smo si izdelali družabne igre – koše za mini košarko, mini nogomet, bowling, nekaj igrac, da smo se zaposlili med odmori, pa nas je cakalo že na policah. • Prišle so jesenske pocitnice, za tem tri mesecna karantena in pouk od doma. Naša šola je samevala. • Konec februarja smo se vrnili v šolo. Takoj po zimskih pocitnicah smo zaceli z urejanjem okolice, fantje so grabili zelenico, dekleta pa smo zacele urejati cvetlicno gredico. Bilo je vedno vec lepih dni in mi smo vedno vec casa preživljali na prostem ob delu ali igri. Tudi ce je rahlo deževalo, smo se razgibali na podstrešku pred ucilnicami. • V šolo smo hodili peš ali pa se vozili s skiro­ji, ki smo jih imeli prislonjene kar pred ucil­nico. Naslednje šolsko leto bomo koncali tudi z delom kolesarskega izpita, da se bo-mo v šolo lahko pripeljali tudi z kolesom. • Ko smo imeli EKO DAN so nas obiskali tudi cetrtošolci, ki nas bodo naslednje leto nadomestili in pouk obiskovali na Šutni. Upamo, da bodo uživali tako, kot mi. • Še marsikaj bi lahko zapisali, a ker se pribli­žuje konec šolskega leta, se bomo pocasi poslovili. Vsi komaj cakamo pocitnic, vese-limo se šestega razreda, a mnogo bolj bi bili veseli, ce bi ga lahko obiskovali v na­šem »Malem princu«. Doživeli in zapisali: ucenci 5.a in 5. b razreda ter uciteljici Simona in Mateja TURBOLENTNO LETO TUDI V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA Šolsko leto 2020/2021 se je zacelo drugace kot prejšnja, vendar vseeno precej obetavno. Že v zacetku smo sicer morali biti pozorni na priporocila in ukrepe, ki smo jih upoštevati na vseh podrocjih vzgoje in izobraževanja (pouk, igra, prehajanje med prostori, prehrana …), vendar smo zaradi izkušenj iz preteklega šolskega leta hitro usvojili red in se po pravih tirnicah podali proti novim izzivom. Tudi ucenci so ob dosledni spodbudi ucite­ljev sprejeli in upoštevali spremembe, ki so jih prinesle Covid okolišcine. Cas, ki smo ga Do krompirjevih pocitnic smo naše popoldneve še lahko preživljali medgeneracijsko, nato pa nas je v brezskrbnih pocitniških dneh in v casu izrezovanja buc presenetila informacija, da se v šolo vracamo z zamikom enega tedna. Žal se je ta en teden zavlekel v precej daljše obdobje, zato smo se morali iz šolskih klopi preseliti v domace ucilnice. V dolgem obdob­ju šolanja na daljavo smo našim ucencem ponudili vec razlicnih prostocasnih dejavnosti, ki so bile razlicno obarvane glede na letni cas, praznike, vreme … Ucence smo k sodelovanju povabili preko šolske spletne ucilnice MS Teams, kjer so lahko prišli v stik s svojimi ucitelji OPB in so si izbrali dejavnost, ki jih je pritegnila. Ucitelji OPB-ja smo poleg tega, da smo ohranjali stik s svojimi ucenci, postali tudi tutorji šibkejšim ucen­cem, ki so v tem casu potrebovali dodatno podporo, motivacijo in pomoc. Predstavljamo nekatere dejavnosti, ki so jih imeli ucenci na voljo: • risanje po korakih (Hrestac in Božickove sani); Po skoraj treh mesecih smo lahko koncno spet prestopili šolski prag, vendar pod veliko bolj strogimi pogoji delovanja v na­ših oddelkih. Ob povratku so nastali tako imenovani razredni mehurcki, v katerih se družimo še danes. Še vedno precej casa namenimo previdnostnim ukrepom, saj si želimo, da bi zakljucek šolskega leta prica­kali skupaj v šoli. Trudimo se, da ucitelji v najvecji možni meri sledimo zacrtanim ciljem, hkrati pa vzdržujemo in krepimo vzpodbudno ucno okolje. Eden do druge­ga se trudimo biti strpni, prijazni, spoštlji-vi, socutni in prijateljski. V nadaljevanju vam predstavljamo še ne­kaj aktivnosti, ki smo jih izvedli z ucenci v casu, ko smo lahko spet skupaj v šolskih klopeh. pomlad) Upamo, da si bomo šolsko leto zapomnili po pozitivnih spremembah, ki so lahko dobra popotnica za profesionalno in osebnostno rast vsakega posameznika. Želimo si, da bi tako ucitelji kot ucenci sprošceno izkoristili prihajajoce pocitnice in se jeseni s polnimi baterija-mi in navdihom vrnili nazaj med svoje vrstnike iskati novo znanje. Ucitelji OPB MAGISTRALE 6. A V 6. a smo pred kulturnim praznikom 8. 2. 2021 postali pesniki in na izbrane crke v okviru online razredne ure v manjših skupinah zaceli ustvarjati pesnitev o prija­teljstvu. Pri likovni umetnosti smo se na online ucni uri naucili, kaj je to inicialka in izdelali skico zanjo. Nato smo v okviru slovenšci­ne v šoli pesnitev še dopolnili in na razredni uri pred pocitnicami dokoncali naš koncni izdelek. V 6. a nas je ravno toliko, kot je crk v naslovu projekta – torej 23. Zato smo na vsako crko skovali nekaj o prijateljstvu in nastal je naš "magistrale". Naše mentorice so bile: razrednicarki: Tjaša Gašpar in Lidija Vidmar; uciteljica LUM: Anamarija Erculj; uciteljica SLJ: Tadeja Kilar. Ucenci 6. a in uciteljica Lidija Vidmar UCENCI O POUKU NA DALJAVO Oh, kje naj zacnem! Šolanje na daljavo 20/2021. Vse se je zacelo z 11. marcem 2020. Ucenci od 6. do 9. razreda smo imeli športni dan. Sama sem odšla na pohod do Volcjega Potoka. Vse je bilo super, prišli smo do Arboretuma, pojedli malico, si odpocili in odšli nazaj proti šoli. Dokler se nismo ustavili. Seveda smo se veckrat ustavili, ampak tokrat je bilo drugace. Uciteljice so bile napete, ce se lahko tako izrazim (smeh). Pove­dali so nam, da bomo dva tedna v karanteni in da ta dva tedna ne smemo izkoristiti za pocitnice. Mislim, da smo v tistem trenutku, ko so to pove­dali, vsi vedeli, da bomo ta dva tedna izkoristili za pocitnice. Po teh dveh tednih se je zacelo 4-mesecno naporno, vcasih depresivno, predvsem pa zanimivo šolanje na daljavo. Spadam med tiste ucence, ki jim je šolanje na daljavo cisto ustrezalo in nisem imela veliko težav. Verjamem pa, da je bilo veliko tudi tistih, ki so težje razumeli snov in bi jim prav prišla razlaga in spodbujanje ucitelja v ži­vo. Konec maja pa izvemo, da gremo SAMO za 3 tedne v šolo! Res ne vem, kaj je bilo tistim, ki so to odobrili. Lahko bi prišli samo po spricevala in to je to! Ampak pravijo, da je vse za nekaj dobro. Septembra, ko smo prišli nazaj v šolo, smo seveda morali nositi maske od zacetka do konca pouka. Še dobro, da imamo malico, da lahko zadihamo in se najemo. Na sredini oktobra pa spet na dalja­vo. Vse do konca januarja. Ko smo prišli nazaj v šo-lo, so nas dobesedno zasuli z spraševanji in testi. In potem, ko misliš, da se je že vse umirilo, spet nova spraševanja. Saj vem, da smo bili vse skupaj vec kot pol leta doma in da moramo pokazati zna­nje, ki smo ga pridobili pri šolanju na daljavo (dvomim, da se je kdo kaj naucil in si to ZAPOMNIL, razen kakšen racunalniški life hacks), ampak ucenci smo samo ljudje. Še dobro, da se tole šolsko leto bliža koncu, ker je bilo res precej cudno. Upam pa, da bo ta korona kriza cim prej odšla dalec stran ali pa, še bolje, izgi­nila za vedno. Polona Vrhovnik, 7. a Zakaj imamo zvonec, ce uro za­kljuci ucitelj? Pa gremo na kratko skozi to leto: Racunalnik, racunalnik, video klic, racunalnik Je bil tudi kakšen premik? Mogoce malo. Oh, poglej!V šolo gremo! Zvezki, zvezki, odmor, zvezki. Je bil tudi kakšen premik? Mogoce malo. Joj, pa spet nazaj na daljavo. Racunalnik, racunalnik, video klic, racunalnik. Je bil tudi kakšen premik? Mogoce malo. In spet nazaj v šolo. Zvezki, zvezki, odmor, zvezki. Pa zazvoni in uciteljrece: Nazaj v klopi, ucitelj zakljuci uro. Irena Tišler, 7. a Denis Kaukovic, 7. a ŠOLANJE NA DALJAVO – DA ALI NE? Še leto nazaj smo živeli normalno življenje, hodili smo v trgovine, potovali in se družili z družino in prijatelji. Nato se je vse spremenilo, ko so v februarju prvic potrdili okužbo z novim koronavirusom. Takrat nismo pricakovali, da se nam bo v nekaj mesecih življenje obrnilo na glavo. Covid-19 se je hitro zacel širiti po svetu in kmalu je bil okužen ves svet. Ko so pri nas 4. marca prvic potrdili okužbo s koronavirusom, smo ugotovili, da se bodo naša življenja zacela zelo hitro spreminjati. Število novih primerov se je hitro višalo, zato se je vlada odlocila za ukrepe proti širjenju koronavirusa. Kot prva šola s potrjeno okužbo s koronavirusom smo nenadoma s športne­ga dneva morali 11. 3. iti domov. Karantena se je za vse ostale za šole zacela dva dni kasneje na zelo nesrecen dan – petek 13. Šole so se preselile na elektronske zaslone. Po vrnitvi v šolo 1. septembra smo se, zaradi narašcanja okužb, tri tedne nazaj vrnili pred zaslone. Šolanje na daljavo ima prednosti in slabosti. Kot najstnica z veliko obveznostmi v šoli in interesnimi dejavnostmi mi je šolanje na daljavo, predvsem na zacetku, predstavljalo dodaten prosti cas. Zjutraj sem lahko dlje spala, ni mi bilo potrebno vstajati ob šestih zjutraj, da bi odšla na avtobus, in popoldan opraviti vseh aktivnosti, nato pa pohiteti, da bi ujela zadnji avtobus ali pa se peš odpravila proti domu. Skozi ves proces šolanja na dalja­vo sem ugotovila, da cez dan porabim vec casa za šolsko delo, kot ce bi ga opravila v šoli. Eden od razlogov za to je definitivno vec motenj, ki ti odvracajo pozornost. V šoli ne uporabljamo mobilnih telefonov in smo res zbrani. Doma me zmoti vsak pisk telefona, ko mi prijateljica napiše sms ali pa ko mi tik tok sporoci, da je nekdo objavil nov video. Med pisanje naloge vcasih tudi poslušam glasbo, kar mi še dodatno zbije koncentracijo. Prav tako je šolanje z dvema bratoma, ki vse naredita hitro in imata nato prevec casa, ki ga izkoristita tako, da vsakih 15 min trkata na moja vrata in me sprašujeta, ali sem že koncala, res zahtevno. Iz mojih izkušenj ucenci dela ne opravljamo vec tako natancno in podrobno, kot v šoli. Naš cilj je predvsem najhitreje opraviti vso nalogo in jo oddati, da imamo popoldan cim vec prostega casa. Tako se v znanju pojavlja luknja, ki je ne zapolnimo s ponavlja­njem. Predvsem, ker ucitelji ne sprašujejo za oceno. Ko pa se bomo vrnili v šolo, se bodo ocenjevanja zacela, zaradi pomanjkanja znanja pa nam bodo ocene zelo padle. Kar se tice ocenjevanj, razumem, kako težko je pripraviti online spraševanje. Vsaj nekdo nima mikro­fona ali kamere, kar pa oteži celoten postopek. Kot ucenci imamo tudi vec možnosti za .plonkanje., kar vpliva na realnost ocen. Problem so tudi povezave. Slabša internetna povezava vpliva na zvok in posledicno razumevanje odgovorov in vprašanj. Vsi ti problemi Pri ucenju je pomembna tudi razlaga, ki jo ucitelj poda ucencem. Ta je med šolanjem na daljavo seveda postala drugacna. A glavno vprašanje je, ali se lahko primerja s tisto v razredu? Na to vprašanje lahko odgovorijo le ucenci in njihovo razumevanje razlag. Odvisno je, koga vprašate. Nekaterim je bolj pomembno samo poslušanje razlage, zato je njim tak nacin všec. Drugi rajši postavljajo vprašanja in sprašujejo med razlago. Ta problem ucitelji rešujejo z videokonferencami. Problem pa je, da na njih ucenci nismo tako aktivni in ne komuniciramo toliko z uciteljem, kot bi lahko. Meni osebno so videoposnetki razlag zelo prirocni, saj si jih v primeru nejasnosti lahko tudi veckrat ogledaš. Velik problem je tudi gibanje in opravljanje športnih dejavnosti. Vsako jutro smo vstali in se odpravili v šolo z avtobusom ali peš. V šoli smo vsaj trikrat prehodili stopnice in se premikali iz razreda v razred. Pri športni vzgoji smo opravljali razlicne vaje za moc, kondicijo … Vse to je izginilo v trenutku, ko se je šola preselila pred racunalnike. Ucenci smo manj fizicno aktivni, saj dneve preživimo na stolu in opravljamo naloge. Ceprav nam ucitelji špor­ta dajo zadolžitve, se je tem lažje izogniti. Vse to bo kasneje vplivalo na naše zdravje in na našo fizicno pripravljenost. Zato je predvsem v tem casu pomembno gibanje na svežem zraku in doma. Ravno vsi ti problemi nas pripeljejo do glavnega vprašanja. Ali je šolanje na daljavo primer-ljivo s šolanjem v šoli? Ali bomo osvojili dovolj znanja za odhod v srednjo šolo? Ali se bo v srednji šoli pokazala luknja v znanju? Vse to se sprašujejo ministrstvo za šolstvo, ucitelji, starši, prav tako pa tudi mi – ucenci, na katere bo to pomanjkanje znanja najbolj vplivalo. O tem ima vsak svoje mnenje. Moje mnenje je, da se vsekakor bo poznala luknja v znanju, ki jo bomo pridobili s šolanjem na daljavo. Na odgovor, ali bo vplivala na znanje v srednji šoli, pa bo treba še pocakati. Kljub vsem preprekam se ucitelji s tem zelo dobro spopadajo in nam želijo omogociti, kar se da primerljiv pouk tistemu v šoli. Koliko bomo to ucenci uporabili, pa je odvisno od nas. Skupaj nam lahko uspe. Naja Dobovšek, 9. c Kljub temu da vecino podobnih stvari pozabim, se še vedno spomnim obcutka veselja, ko sem slišal, da bo športni dan odpadel in da pouka v šoli do nadaljnjega ne bo. Predstav­ljal sem si, kako bom doma užival, a nisem pomislil na to, da ne bom na pocitnicah. Pravzaprav nisem veliko razmišljal, a sem, na sreco, kmalu spet zacel uporabljati možgane in opazovati, kaj vse prinese šolanje od doma. Šolanje na daljavo je meni osebno precej všec. Cas si lahko organiziram po svoje, lahko se zbudim ob devetih, do pol desetih v miru pojem zajtrk in zacnem z delom za šolo. Zapiske lahko delam po svoje, v obliki strnjenega besedila z nekaterimi lastnosti miselnih vzorcev in tabel, in pišem lahko veliko lepše, ker mi casa ne primanjkuje. Razlago, ki nam jo ucitelji posredujejo, lahko ustavim, prevrtim nazaj ali preskocim, ponovim, poslušam dvakrat. Odmor si lahko privošcim kadarkoli in z delom preneham, kadar mi srce poželi. A tak nacin šolanja ima tudi svoje slabosti, kar je opazno še posebej pri zdravju in dobrem pocutju. Vsi vemo, da dolgotrajno sedenje ni dobro za zdravje in da škoduje presnovi. Šolski urnik nas sili, da po 45 minutah vstanemo, se sprehodimo po razredu, v normalnih casih tudi zamenjamo ucilnico. To sem spoznal šele potem, ko sem ugotovil, da sem veckrat sedel do kosila brez prekinitve. Moj nacin dela, ki bi ga nekateri oznacili kot »tratenje casa«, ni najboljši. Za zapiske si namrec vzamem ogromno casa, kar pomeni, da presedim pri tem urejanju vec ur. Osebno mi ustreza in mi je tudi lažje, ce naredim neko nalogo v vecurnih casovnih blokih, kar, spet, pomeni sedenje brez premo­ra. Še vecji problem predstavljajo omejitve gibanja in druženja, ki omejujejo tudi mojo tele­sno dejavnost izven doma. Mislim predvsem na treninge tenisa, a to je že drug problem. Pomanjkanje gibanja ni edina težava v povezavi s šolanjem na daljavo. Ob rednem pouku v šoli se doma ucim manj, saj si vecino snovi zapomnim iz razlage in pisanja zapiskov. Slednjih sicer ne primanjkuje, razlage pa dobimo v obliki videa, ampak sem kljub temu opazil, da mi je primanjkovalo utrjevanja iz prejšnjega šolskega leta ter da sem se na zacet­ku tega leta moral uciti veliko vec, kot bi se moral obicajno. Ne vem, ce je to posledica težje snovi ali pomanjkanja utrjevanja in razlage, ampak se mi še vedno zdi, da se doma naucimo manj kot v šoli. Mojo teorijo podpira tudi dejstvo, da sem opazil tudi pri sošolcih težave na podrocju kemije in fizike. Meni šolanje na daljavo ustreza kljub slabostim, ampak posledic teh slabosti ne morem predvideti, zato se mi zdi pomembno, da se cimprej vrnemo v šolo. Gregor Parazajda, 9. c NEKEGA DNE SE PREBUDIŠ … Nekega dne sem se zbudila in glej, kar sem sanjala in kar sem si želela, se je zgodilo. Postala sem uciteljica 1. razreda. Zmeraj sem si želela uciti malcke v 1. razredu in zdaj se mi je to uresnicilo. To je moj prvi dan v šoli. V šolo se bom vozila z avtom in uživala bom vsak dan svojega življenja. Zjutraj bom najprej popila kavo in nato izbrala oblacila za službo. Potem bom umila zobe in obraz. Pa sem že. Avto me že caka v garaži ves vesel in pripravljen na novo pot do šole. No, pa se odpeljem. Pot v šolo je bila zelo raznolika. Še malo ovinkov, pa bom tam. V šoli so se me otroci zelo razveselili, tudi jaz sem se jih. Že vnaprej sem si zadala cilje in dogodivšcine z otroki. No, potem pa sem odšla v zbornico in se predstavila. Tudi tam so me bili zelo veseli. Potem pa je zazvonil šolski zvonec in morala sem v razred. Prvo uro smo imeli šport. Otroci so me že pripravljeni cakali v razredu. Pozdravili smo se in se pogovorili o pravilih v telovadnici. Presenetilo me je, saj so že vse vedeli in seveda smo takoj lahko odšli v telovadnico. Že doma sem pripravila, kaj vse bomo delali. Otroci so bili zelo veseli športne vzgoje. Najprej smo se šli malo iger za popestritev in nato je preostale malo casa za igro, katero so si sami zaželeli. Iz kabineta sem jim dala nekaj velikih žog, kolebnic in marsikaj drugega. Ura se je koncala in odpravili smo se nazaj v razred. Preoblekli so se in se pripravili na naslednjo uro. Nato smo imeli matematiko. Najprej sem preverila, ali že znajo kaj racunati in ali poznajo števila. Nekaj jih je že znalo racunati, nekateri pa so znali že nekaj števil. Odlocila sem se, da skupaj še enkrat vse ponovimo in se kaj novega naucimo. Ta ura je hitro minila. Otroci so bili že malo lacni, zato sem odšla iskat malico v kuhinjo, sproti pa sem se predstavila in pozdravila kuharje in kuharice. Malico sem prinesla v razred in jo razdelila otrokom. Zažele-la sem jim “dober tek”. Sproti sem pa še v “e-asistentu” odkljukala še manjkajoce. Otroci so pojedli malico in s skupnimi mocmi smo pospravili razred. Malico sem odnesla v kuhinjo in se vrnila v razred. Naslednjo uro smo imeli slovenšcino. Zopet sem preverila, ali kdo iz-med otrok že kaj zna. Kot pri prejšnji uri smo tudi tokrat vse skupaj ponovili in se naucili. Pa sem z veseljem in uspehom že tri ure med otroki. Po treh urah smo imeli likovno umetnost. Kot za vse druge ure sem tudi to uro pripravila dom. Danes bomo pri tej uri zgibali papir. Na platno sem jim dala posnetek in jim vseeno pomagala priti do koncnega izdelka. Izdelali smo prekrasnega metuljcka, ki so ga lahko otroci vzeli domov. To je bila zadnja ura in ob zvonjenju zvonca, sem se morala posloviti od tako nabritih in pametnih ter luštnih otrok. Odšla sem iz šole in se z avtom odpeljala domov. Doma sem si skuhala kosilo in ga v miru pojedla. Kot uciteljica se bom potrudila, da bom do otrok poslušna, dosledna in razumljiva, ter hkrati zabavna. Pomagala jim bom vse, da bodo prišli do cilja. Moj prvi dan v šoli se je iztekel zelo dobro in sem zelo vesela za tako dobro službo in zabavno delo z otroki. Noben dan ne bo enak in tudi dolgocasen seveda ne. Anja Božicnik, 7. a O CEM BI SE RAD UCIL V ŠOLI? Star sem skoraj trinajst let. V šolo rad hodim, ceprav so mi pocitnice tisockrat bolj všec. Nekateri predmeti so mi bolj všec in pri njih zares uživam, nekateri predmeti pa me zaradi monotonosti bolj dolgocasijo. Mislim, da še ne vem dovolj, kaj vse v življenju potrebujem. Se pa tudi vcasih sprašujem, kako bi bilo, ce bi si lahko sam izbral predmete, ki bi jih lahko imeli v šoli. Že ko sem bi zelo majhen so me zanimala vozila, še najbolj kamioni, tako je še danes. Vse bolj pa rad proucujem tehnicne stvari, ki jih potrebujemo vsak dan. Tako bi lahko v šoli uvedli dodatni predmet prevozna sredstva, ki bi zajemal kolesarstvo, avtomobilizem, tovorni promet, vlake, ladje, letalstvo. Predmet bi vseboval nekaj teoreticnega in vecji del prakticnega dela. S prakticnim delom lahko veliko pridobimo in si stvari lažje predstavljamo in zapomnimo. Vec kot znaš, vec veljaš. Ko preucujem kamione in letalstvo, opazim tudi po­vezavo s predmeti v šoli, kot so zgodovina (zgodovina prometnih sredstev), tehnika (izdelava modelov iz razlicnih materialov, vijacenje), fizika (pogon na soncne celice, aerodi­namika, delovanje motorjev, zvocni zid, vleka tovora, vzgon), likovna vzgoja (oblikovanje modelov, risbe), racunalništvo (delo z racunalnikom) in tudi slovenšcina (branje poucnih knjig in revij). Mislim, da bi mi koristilo kaj vedeti tudi o elektroniki, robotiki in delom z denarjem. Ce bi imel lahko vsak petek na urniku te predmete, bi bil vesel, kot kamion novih gum. Na takšen nacin bi lahko naredili most med šolo in poklicem. Urban Pate, 7. c Brina Grcar, 6. c