/«*»» ; Posanazu« Stsrtlke« Rk : fsdne Din — *60» ob ne-deljali Din 1*—. « .TAHOli* nw im, tura * nedelje in prencikor, ek 18. uri i ■ de'imeni naelednjen* dne ter etenr J mesečne no pošli D 10-—, xe in o-e nemstre D 18'—, deeterljen na J D U —, ne likeeniee D " Insenti po dogeron. Poštnfrta t>ta£ana v gotovlnt. Heroin ee jn apren MjLUUiOil, Jorilčere -TABOR' ullee ’’ Leto: III. >r, torek 13. folija 1922. e»er««imrv»*W**,WekW.e,.,e j Posamezne Storili* * Na, 5 ■ sodne Din —*50, «b no» ; ■ deljali Din f —. ■ UREDNICI»u 8t! uahaja r Mari- 5 J bora, Jurčičeva al. it. 4, i. u«d- m m n.ropje. Telefon inteiurb. it. 278. 5 JJ UPRAVA se nah.-.jn v Jurčičevi » v ulici it, 4, pritličje, desno. Tel®. J J oo it, 24. po.šinocekoviA’ n- * čun lUr. 11,781 J 2 naročila bre* denarja se ne 5 ■ >sinu — Rokopiu no vračajo. J ■ * Številka: 159. Mi in Albanija. Zdi se, da se bo sedanji albanski ^■ladi v Tiranj posrečilo to, kar se do-»toj še nikomur ni posrečilo — privesti to nemirno zemljo do normalnih staljenih razmer. Res je, da je albanski narod nekulturen in nedisoiiplini-rani toda glavni vzroki večnih sporov, prask in bojev niso ležali toliko v tem, kakoT v neprestanih intrigah od zu-®»j. Pred svetovno vojno so intrigira-le v Albaniji razne tuje d.žave ter izigravale pleme proti plemenu, samo ga bi iz teh sporov čimveč profilirale. Posebno znano pa je bilo intrigiranje Avstrije in Italije. Po svetovni vojni 1® Avstrija sicer izginila, mesto nje pa 3e prevzela vse intrigantsko delo v tej balkanski zemlji zahrbtna Italija, ki si 3° je hotela za vsako ceno prilastiti tor ustvariti na njenem področju bazo ®a svoje nadaljno prodiranje v Jugoslavijo in sploh na Balkan. Ko si je Polomila zobe ob naših mejah na seve-^ in ko je propadlo njeno intriigira-®3,e tudi v Črni gori v prilog kralja Nikole ter za odcepitev tega področja naše države, je smatrala Albanijo ®a edino občutljivo točko na našem žejnem, obrobju. Z lirami in z vtihotapljeno municijo je insoenirala znajte albanske napade na naše ozemlje, ki so prisilili našo vlado, da je poslala Droti tem albanskim od Italije najetim tolpam svoje vojaške formacije. Pra-fPga uspeha sicer ni dosegla, škodova-a Pa nam jo vendar, deloma s tem ker je povzročila nepotrebne stroške, tlft 1>a z m oralno nezaupnico, kapro smo po njeni; zaslugi, čeprav po dobjli od Zveze narodov. Tiranska vlada pa ie temeljito ob-.Ačunala z Italijo, pokazala je njenim ^rigapfekkjj emisarjem vrata ter 3in iatirala preko mej. S svojimi naj-nnvejšimi in- deloma tudi v našem li-'Stu že omenjen itn i odredbami pa. je ^kazala resno voljo, otresti se italijanskega jdrobetva tudi v-trgovskem iz ministrskega sveta. Dcmfsija ministra Puclja in Marinkoviča začasno odgodena. — Pribiče- vič namestnik notranjega Beograd, 17. julija. —« Zgradba železnic v Sloveniji. ministra Priibičevič, če on sam tega ne odkloni. V tem slučaju ga bo nadome-stoval Rafajlovič. Nato je poročal zunanji minister dr. Ninčič o zračnem prometu Pariz-Beograd. Za proučevanje tega vprašanja bo določen poseben ministrski komite. Vojnemu ministru in ministru za Zgradbo se je dovolilo nekaj licitacij. Poštni minister je dobil pooblastilo, da sklene z »American Ranque Note Oomp;« pogodbo glede dobave poštnih znamk. Za spomenik v Surdulovi se je dovolilo 300.000 Din. Nadalje je ministrski svet sklenil, da : se nabavi 300 izvodov Nušičeve knjige »Godina 1915«, ki se ra.zdele brezplačno raznim ljudskim knjižnicam. Kulturnemu društvu »Gajret« v Sarajevu se je dovolilo 100.000 Din. podpore. ministra? (Izvirno.) Na svoji včerajšnji seji, ki so je včeraj vršila od 11. do 13. ure, je ministrski svet razpravljal o de misli ji ministra Puclja. Kot izhod iz te situacje je predlagala vlada, naj ostane murster Pucelj še nadalje v vladi, v zakon o zgradbi železnic pa naj se sprejme določba, da se morajo vse železnico, Id jiih zahteva SKS zgraditi najkasneje v šestih letih. Pri vsem tem pa vztraja vlada pri svojem sklepu, da se dovoli za zgradbo prage Ljutomer - Murska Sobota 8 milijonov zlatih frankov. Minister Pucelj te ponudbe ni sprejel ter je izjavil, da bo sklical glavni odbor SKS, ter bo postopal po sklepu strankinega odbora. Vlada je radi tega od-godila razpravo o njegovi demisiji. Nato je razpravljal ministrski svet o demisiji notranjega ministra Marinkoviča. Določil se mu je začasno namestnik, ker so demokratski ministri zahtevali, da se morajo prej posvetovati v svojem klubu, ki bo o tej zadevi še danes razpravljal. Domneva se, da bo določen za namestnika notranjega 100-mili§onskč posolilo pred narodno skupščino. Razprava prihodnji teden. Beograd, 17. julija. (Izvirno.) večino glasov. V poučenih krogih* se Zakon o 100 milijonskem posojila I bo zatrjuje, da Im narodna skupščina v tekom prihodnjega tedna predložen torek razpravljala q posojilu. Mnenja narodni ekipščini v končnovCljavno so, da bo zadeva rešen a v eni seji in da rešitev. Oba kluba vladnih strank sta se ne bo zavlačevala, se v glavnem izjavila za to posojilo z Polfski gostfe v Beogradu. vezništvo obilo in vsestransko koristilo. O gospodarskih dobrinah, katere bi nam prineslo sodelovanje na konso lidaciji in gospodarski obnovi Albanije, pa bi se dale napisati cele knjige. Pomislimo le na to, kakšne koristi bi nam prinesla že železnica (ki bi jo mi zgradili in upravljali) Bitolj—Oh rimi —Drač, ki bi $ podaljškom do Solun* vezala Jadransko morje z Egejski-n* ali pa dalje železnica, ki bi se pri Pod« gorici cepila od tramsbalkaneke s piro go Podgorica—Skadar—L ješ—Drač. -* Koliko bi nam koristila regulacija reki Bojane, ld bi spremenila naša in albanska močvirja ob Skaderskem jezera v nnjirodovitnejša polja itd. Aiko hoče naša vlada torej vodit) pametno politiko, potem si mora ne* mudoma zasdgurati dobičkonosno soh udeležbo na povzdigi naše sosedinjef Albanije, nemudoma zato, da jo ne prebite drage, tujo države, ki bi nam s tern vzele izpred nosa ključe do veHi< kih gospodarskih in političnih zakladi« Ministru za stavbe se je odobril kredit i nic. čas je dragocen. Naša država jev 130.000 din. za zgradbo cerkve v Ša-1 prvi vrsti poklicana za obnoviteljioj bacu. Končno se je dovolilo prometne- j Albanije, ona ji mora postati vodite* mu ministru, da podaljša pogodbo z ljica na vseh poljih, na gospodarskem* Nemško Avstrijo glede dobave železniških vozov, nakar je bila. seja zaključena. Beograd. 17. julija. (Izvirno) V Beograd je dospela skupina poljskih NSaS V Albaniji vla- ^ofesorjev ih intelektuatoev. Skunka zadnje mesece precejšen mir in red - a® 3° 63^ gostov med temi 40 ih tudi napadi na naše ozemlje so pre- misk. Med gosti je veliko število zna- Memiri dalje. na irskem. Boji med vladnimi ih republikanskimi četami« 16. julija (Izvirno.) Iz Dublin, 16. julija. »tali. To je posledica obračuna tiranske ^lade z Italijo. Čimbolj pa se Albanija ^d dal ju je od Italiie. tembolj se približuje Jugoslaviji. Odkar imamo pri ti- . . . ...... ,T . . TT banski vladi svojega poslanika, so se: London, 16. julija (Izvirno.) Iz Bub Im, 16. julija. (Izvirno.) U odmošaji med nami in med Albanijo i Dublina se poroča: Vladne čete so da- rodno se poroča: Po zavzetju jetnišni-»ilno izboljšali in »tesnili; S tem pa nes. začele napadati republikansko u- ce v Dundalku se nahaja mesto v ob-»topa naša država pred veliko novo • trdbo v Swilyjskem zalivu, kjer jo bi- lasti vladnih čet, ki so ujele 300 vsta-Dalo«,, od katere bo. »ko io pametno i la prejšnja 'angleška mornarska posta- šev. Delavske stranke so povabile juž halogo, od katere bo, ako jo pametno1 la prejšnja _ imela še iLeprecenljive koristi, j ja. Republlkanslco postojanke so ob-A.lbaniija je velika neobdelana ’■ kol jene. Nekatere izpostavljene, točke hjivia, katere Albanci sami s svojimi j so se že udale. Vladne čete so zavzele hiocrni no morejo obdelati. Za povzdigo dano® janke političnem m na kulturnem. Tudi nal kulturnem! Naši strokovnjaki naj bo« do oni, ki bodo dvigali Albanijo, poseb« no težko to zanje ne bo, saj smo mf Slovani znani kot ljudje, ki se lahk« in kmalu nauče tujih jezikov, zato e< bomo tudi albanskega, sicer pa govori mnogo Albancev tudi srbsko-hrvatekfl in morda bi .balo tudi zanje dobro, da bi se v šoli poleg svojega narodnega jezika učili tudi kulturnega sosednje? ga jezika, srbohrvaščine. To bi albanskemu dijaštvu tudi omogočilo-študij-na naših visokih šolah. S hitro in pe metno politiko se da-doseči vse. Politične vesti ; menit,ih poljskih političnih in kultur- * Politična organizacija naših ni nih delavcev. Beograjčani so jim pri- odrešenih bratov v Primorju se je mč redili srčen sprejem. Gostje ostanejo v nolo sredo 23. t. m. izpopolnila s ten* Beogradu 3 dini, nakar odpotujejo da je poleg pol. društva »Edinost« t Trstu ustanovljeno enko društvo in a J istim imenom za Goriško. Zgodilo s4 5 je to pod vtisom dejstva, da tržaška ■ pol. društvo ni moglo v polni meri vr« , šili svoje naloge zlasti tudi za gorišk! : del Primorja. Novo društvo Taztezal ; svoj delokrog tudi na one dele Kranjske in Koroške, ki so pripadli pod Italijo. Izvolil se je ožji odbor 5 članom in širši odbor 22 članov. V sklenjeni! resolucijah so zahtevali zborovalci pasivno volilno pravico za učiteljstvo inf : duhovščino, pravično ureditev jezi« n obeske parlamentarce vseh strank k dogovoru glede nadaljnih korakov za končno vzpostavitev mira. tudi vse Republikanske posto-v Duadalku. ^lemilje jhn je neobhdflno potrebna tuja pomoč. ^ Albanija potrebuje železnic, 'Pcdstanišč, paroplovbo, eksploatacije ruduikov, zgradbo cest, ipostov, regu-, .lamjo rek, izsušenje močvirij itd. Te- ZAKON 0 DRŽAVNI KRIMINALNI ,ga ne zmore sama. Kdo naj ji ipoima- POLICIJI V NEMČIJI, ga ^Italija noro, ker ve, da bi pri po- i Berlin, 16. julija. (Iizv.) Pravni inooi ne zasledovala koristi Albanije, j odsek državnega zbora je v svoji da-anapak svoj doteolet-ni končni cilj —; našnji seji sprejel zakon o državni kri-osvojitevi Kdo naj ji torej pomaga? j minalni policiji. Sprejet je bil v glav-Tuje države? Mi srno mnenja, da jo v j nem zakonski'načrt vlade. Po tem zato poklicana v prvi vrsti naša država, j komu se ustanovi za pobijanje zločinih ------- —+— -------- a„ ,■ , , . ___ • nja ijuosKCga acjiua v atov«.n ,iu iz,- vijS: Irf -noRebon državna konzumnega društva. Prispelo je vo- BORZA. Lon don, 17. junija. (Izv.) Kakor' kovnega vprašanja, so protestirali za poročajo iz Dublina, se je republika n-, Por poverjen je pobiranja doklad piri* ska utrdba v Swdlyjskcm zalivu udala. j vatnim dražbam ter so obsodili nem ar- j . | nnst vlade- glede preiskave o razruše- jj n ju spomenika na Krnu. Sprejet je bil nelrega občinskega zastopa na pritisk'j tudi predlog, naj se ustanovi za celf fašistov grozi 52 občinskih odborov z \ zasužnjeno Primorje skupen Narodu odstopom. svet kot najvišja narodna avtoritetai C r e m. o n a, 14. julija. (Izv.) Faši,- ki ima še največ interesov na tem, te ta naša soeediinja. konsolidira m dvi-‘ pokrajine, poseben diržavni st,j so upositožili delavsko zbornico, ti-slramd »Echo do Popolo« in poslopje konzumnega društvav. Prispelo je vojaštvo, da napravi red. Radi opustošenja ljudskega doma v Novarj je iz- , ,v j. i , , Kraj« an -- «ne nn to prvič radi t^a, ker solarn i kriminalno policijski urad v Berlinu, ®«tem ne bo vec treba bati večnih njo- s ^ p0(irejen neposredno notrahjeiuu hih nemirov im upadov, dragic radi j ministrstvu i PONESREČENO LETALO ZRAČNE tore potrebujemo m od katerega bi imeli veliko koristi, tretjič pa radi go-1 Zagreb, 17. julija. (Izv.) Sklepni kurza: Pariz 6.77—6.86, Curih 6.60— 6.66, London 3.70, Berlin 19.25—19.75, Dunaj 0.26—0.275, Praga 1.91—1.925 ?Podarskih zadev, ki nas vežejo Z a b e r u, 16. julija, (Izviimo.) Ee- Milan 3.78—3.81, dolarji 82, Budimpe- ounati), ako pride do spopada z Italijo,! KRITIČEN POLOŽAJ V ITAMJI a vet. krone 0.02, Praga 11.75, Newyork to potrebno posebej naglašati. Istotalco RADI FASISTOVSKIH ZLOČINOV. 5,121%, Berlin 1.19, Pariz 43.N, London 3® jasno kakor na dlani, da hi nam Rim, 14. julija. (Izv.) Položaj v Ll- 23.19, Italija• 23.85, Budimpešta 0.40. iskreno albansko pgijateljgtvo in za- jfumija, je poostril. Radii razpusta Varšava 0,09.11« Bukarešta 3,39, # Zopet angleški glas ra rešitev nem« škega vprašanja. Sir Robert Horne ji izjavil v svojem govora: Finančni po ležaj Anglijo se je izboljšal. Danes j< .Anglija v ugodnejši poziciji kakor j< fbila keda.j poprej izza sklenjeneg* premirja. Veliko izpromembe. ki so nai stopilo v Nemčiji,, so vzbudile resnt skrb in bo treba čimprej mogoče rešiti nemšlvo vprašanje, seveda spornziumn< z zavezniki. Odlašati in mogoče. Dol govi, ki jih dolguje Anglija Ameriki bedo pravilno vrnjeni in bo Anglija takoj poskrbela za fundacijo, kali or t« želi vlada Zedinjenih držav. Darujte za,Sklad otroške bolnice* v Mariboru. Dnevna krorsika. — Ime kraljice Marije se mora odslej imenovati poleg kraljevega imena v liturgiji in pri cerkvenih molitvah pravoslavnih državljanov. Tabo je skle-ttil sabor pravoslavne cerkve. —■ Službe odpovedali so vsi zdrav-iiiki-sekundarji v bolnicah Slovenije, ker ne morejo izhajati s svojimi plačami. — Pomiloščeni atentatom Stejie bo te dni odveden v kaznilnico v Mitroviči, kjer bo odsedel 20 let težke ječe. — V triglavskem pogorju je pod Kredarico ponesrečil te dni župnik Al. Cilenšek iz Poljčan, ki se je po neki poroki v večji družbi turistov podal na Triglav. Spodrsnil je in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Iz Nemčije je sprejela dozdaj na račun reparacij naša država 51 'lokomotiv in 4156 vagonov. — Kmetijske tečaje za vojake se uvedejo na podlagi pravilnika, izdelanega od kmet, ministrstva in odobrenega od vojnega ministra, v vseh polkih našo armade. Cene v Rogaški Slatini Društvo za promet stranaca v Zagrebu je izdalo sledečo izjavo: Razni agenti in druge osobe, ki so interesirane na tem, da hi naše občinstvo polnilo tuja kopališča, kolportirajo raznovrstne neresnične vesti, o naših kopališčih ter o veliki draginji, ki vlada tam itd. Ta negativna propaganda jo v prvi vrsti naperjena proti našemu naj večjemu kopališču Rogaški Slatini. Opozarjamo cenj. občinstyo, da so v vseh naših kopališčih uradno določene cene in takse, dalje, da so cene v Rog. Slatini tako nizke, da je omogočeno bivanje Vsem slojem po najsolidnejših canah. Glasbena taksa skupaj s kopališko takso iznaša samo 5 din. na dan. — Ceniki vsake posamezno sobe v Rogaški Slatini so na razpolago pri zgoraj omenjenem društvu. Op. ured.: Na zahtevo jih pošlje ravnateljstvo drž. zdravilišča v Rogaški Slatini. Mi smo ie opetovano omozorili na veliki pomen Rogaško Slatine in na vse ugodnosti in udobnosti, ki se nude v tem svetovno znanem kopališču in letovišču onim, ki iščejo odmora ali zdravja. V zadoščen jo nam je, da so vesti o pretirano visokih cenah, ki se res širijo •mod občinstvom, tendenciozno izmišljene. Mislimo, da je ravno Maribor dolžan se nekoliko več zanimati za to lepo kopališče, ki je biser mariborske oblasti. Zato opozarjamo ponovno vse one, ki si iz tega ali onega vziroka ne morejo privoščiti daljšega odmora v ■lepi Rogaški Slatini, da vsaj ob sobotah in nedeljah ohiščejp naše krasno in svetovno urejeno kopališče. Zveze so Ugodne. — Omejitev avtomobilnega prometa efreko meje. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse lastnike avtomobilov, da je finančni minister na podlagi M. 273 carinskega zakona odredil, da se ima takoj vsak av-'tomobilni promet preko mej naše kra- Nekaj spominov na kongres Narodnega žensk, saveza v Ljubljani. Tretji kongres Narodnega ženskega naveza bi se bil moral vršiti že lansko poletje, a vsled smrti Njegovega Vel. kralja Petra je bil preložen na letos. Pa tudi tokrat ni bilo mogočo izčrpati za kongres določenega programa. — Vsled železniške nesreče so se pripeljale v Ljubljano delegatke iz Srbije mesto 4. julija zjutraj šele zvečer in tako se ni mogla pravočasno vršiti plenarna odbouova seja, ki je bila Ž5 ta dan določena. To in nekatera načelna vprašanja, ki so povzročila daljše debata, so bila vzrok, da je poslednji referat moral odpasti. Kljub temu smo pa z rezultatom kongresa lahko zadovoljne. i Kongres je otvorila ga. dr. Tavčarjeva. Povdarja srečno dejstvo za našo državo — po,roko našega vladarja, ter predlaga, da pošljemo prvi pozdrav Njihovim Vel. kralju in kraljici. Predsednica ga. Hrističeva pozove s svojim nagovorom navzoče k resnemu delu z besedami: Mrlo ricči, mnoge de la. Podpredsednica Kovače vičeva ome- povodi so izvzeti samo specijalni slučaji, za katere izda odobren je generalna direkcija carino. Pošiljatve avtomobilov v in iz inozemstva so smejo vršiti samo po železnicah ali ladjah, a a no po kopnih cestah. Vsled tega imajo carinarnice strikten nalog, da ne smejo dopuščati po cestah ni uvoza ni izvoja avtomobilov. — Novi rudniki. Rudnik črnega premoga v Presiki pni Ljutomeru, ter solne rudnike v Murski Grabi, Her-mancih in Slamnjaku ter premogov rudnik v Kazasah pri Liboji je kupi! od sedanjega lastnika Kukoviča, ki je vso rudnike opustil, glavni urednik »Marburger Zeitung«, g. Rikurd Watz-lawek-Sanneck. V svrho eksploatacije se ustanovi nova delniška družba, pri kateri je zainteresirana neka ljubljanska in zagrebška banka. Označeni rudniki vsebujejo po dosedanjih preiskavah ogromne množine črnega premoga, ki je za 800 kalorij boljši od trboveljskega. — Škrlatica v Dolgošah. Prejeli smo in objavljamo: Pod tem naslovom je neznan dopisnik popolnoma pravilno javil, da se ta bolezen v Dolgošah dnevno razširja. Obsojati pa moram, da so jo možakar ob koncu svojega dopisa zaletel v kompetentne sanitetne objesti. Pravi namreč, da te niso ničesar storile — in pristavlja vprašanje: »Kdo jo tega krivi« Da se razčisti to vprašanje, napišem sledeče vrstice: kmet se hoji bolnice. On je navezan na svojo družino bolj, kakor vsak drug stan. Raditega zamolči vsako obolenje. Mnogo pa je kriva tudi država, ki celo pri nalezljivih boleznih zahteva povrnitev prehrane. Naše oblasti so torej popolnoma nedolžne. — Zemljič. — Nesreča. V soboto krog 17. ure jo pridrvel po cesti na Breznu ob Dra- vi avtomobil z-znano brzino ter se zaletel v pred Puharjem stoječi voz tako silno, da se jo voz prevrnil, in polomil, konj pa si je zlomil rnogo. Oblasti bi naj vendar že enkrat napravile konec brezglavnemu divjanju avtomobilov ne le po mestih, ampak tudi na deželi. — Zavarovanje proti nezgodam. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev sledeči oglas: Soglasno k § 207. zakona o zavarovanju delavcev z dne 4. maja 1922. se privatni dogovori o zavarovanju proti nezgodam, katere so sklenili posamezni delodajalci v korist svojih nameščencev vključno do 30. julija 1922., prenesejo na Osrednji urad za zavarovanje delavcev, ako jih delodajalec, ki jo izvršil zavarovanje, prijavi pri ravnateljstvu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v teku prvega meseca poslovanja tega urada. Ker je v Zagrebu, Preradoviceva ul. H., in^to julija 1922., se vsi delodajalci, ki želijo, da Osrednji urad prevzame za nje dogovore o zavarovanju, poživljajo, naj jih pismeno prijavijo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Prenadovičeva ul. II., in to najdalje do 31. julija 1922. Na prijave, n ja težko in mračno delo, ki nas čaka. Pozdravni govori so kratki, a prisrčni. Sledijo tajniška poročila beograd-sikega, zagrebškega in ljubljanskega odbora. Ga. Z. Jankovič (Beograd) sporoča, da je v Saverau včlanjenih 219 organizacij. Od kongresa v Zagrebu sta so vršilo dve plenarni seji. Prva maja 1921. v Novem Sadu. druga okt. 1921. v Splitu. Savez je sodeloval pri vsaki akerji, bi ima nacionalistični značaj in je v zvezi z Jugoslovansko Matico. Trudi se, da pribori ženi pravičen socialen položaj v splošnem, ter intervenira tudi v posameznih ^ konkretnih slučajih. Podpira našo invalide in njihove vdove in sirote.^ Aktivno se udeležuje dela v državni dečji zaščiti Dva člana stalno sodelujeta v državni zaščiti, ena teh članic je bila kot delegat na kongresu v Genovi. Glavno delo socijalne sekcije in celokupnega Saveza pa je ustanovitev fonda za izprijeno žensko deco. Protektorat če® to akčijo 'je prevzela kraljica Marija. Uspeh tega dela je že dosedaj zelo lep. Država je prepustila v Požegi v Slavoniji Sa-vezu državno poslopje za prvi tak dečji dom. Savez podpira delo ferijal-nega dijaškega saveza s tem, da gostoljubno sprejema potujočo dijaštvo. ki pridejo kasneje, se ne bo oziralo. S prijavo se mora vposlati originalna zavarovalna polica in zadnje potrdilo o vplačani premiji. Ako se polica ne mero predložiti, se mora predložiti pozneje, kadar bo to mogoče. Toda. v prijavi se mora navesti čim točnejša vsebina police, posebno ime in sedež zavarovalno družbe (zavoda) odnosno zastopništva, pri katerem je bil odgovor sklenjen, katere osebe so se zavarovale, za kateri iznos, od kedaj do ke-daj teče dogovor, koliko znaša zavarovalna premija, do kedaj je plačana premija in kje je originalna polica*— Osrednji urad bo obvestil prijavitelje svoječasno o prevzetju prijavljenih dogovorov. — Odbor e eš koslo v ašk e - j ugosl o va n -ske Lige v Bratislavi bo dajal v svojem oddelku na H. orijentalnem velesejmu v Bratislavi jugoslovanskim obiskovalcem splošne informacije in prevzame brezplačno razširjevanje reklamnih in infomnačnih tiskovin. Na vele-tržni borzi brezplačno naznani ponudbo in vprašanja jugoslovanskih tvrdk, ki so veletrga no udeleže. Interesovaaie češkoslovaško tvrdke naj pošljejo svoje reklamne tiskovine, projekte, želje itd. na naslov: češko«! o va ška-j ugosl. liga, BPatislava, Orijentalni trg. — Zračni poštni promet Dunaj— Pariz se otvori dno 16. julija. Prevažalo se bo zračnim potom pisma, tiskovine, vzorce in vrednostnice preko Prage in Strassbourga. Tej progi je priključena tudi Varšava in Budimpešta. Od tod se bo uvedel zračni promet preko Beograda do Carigrada, — Divjega mrjasca je ustrelil minule dni na Koroškem lovec Lampers-penger. Na polju nekega kmeta je napravil mnogo škode, na kar so opozorili lovca na neko čudno zver, ki so jo parkrat opazili. Šele ko je lovec zver ustrelil, so spoznali, da je divji mrja-sec, ki je v teh krajih zelo redka in nenavadna divjačina. — Cene kruhu v Gradcu so zope ; poskočile, tako, da stane sedaj hleb črnega kruha 1200 K, bela štruca 800 K, manjša 400 K, žemlja 80 K, kg mrvic pa 2400 K. —- Tudi papeževi vojaki se puntajo. Iz Rima se poroča,, da preti v Vatikanu vistaja papeževe garde, ki je sedaj v pasivni rezistenci teT noče več stražiti na odrejenih mestih. Vojaki zahtevajo zvišanje plače, o čemur pa noče sv. oče ničesar slišati. Sedaj imajo ti vojaki mesečno samo petsto lir. Razen tega se ne ©mejo oženita, po dvajsetletni službi pa dobe 220 lir pokojnine. • — Nov političen umor v Nemčiji. V Marienburgu je bila ustreljena žena glavnega urednika »Marienburgar Zeitung«, ki je ponoči pogledala skozi okno. Strel je bil namenjen njenemu možu dru Reisu, ki je oksponiran v borbi proti reakciji. Dobival je več dni grozilna pisma, — Krst v Rusiji Iz Moskve poročajo, da so sovjeti izdali nov dekret o krstu po obredih boljševiške ortodoksne cerkve. Po tem dekretu se bo krščevalo šele v 18. letu in sicer le one, Id se bodo prostovoljno priglasili h krstu. — Podpira ruske begunce in sodeluje pri akciji za gladujočo Rusijo. Higijenska sekcija propagiraj boj zoper alkohol, tuberkulozo, skuša doprinošati k zboljšanju hlgijenskih’ prilik v splošnem in podpira crvenii fcrot v izšolanju bolničark. FemimiRtička sekcija skuša z energijo priboriti ženi državna in politična prava, V delokrog kulturne sekcije spadajo predavanja, izdajanje 'brošur, prirojevanje različnih kurzov im snovanje gospodinjskih šol na deželi. Končno ekonomija in. privreda: Podpiranje domače obrti, prirejanje razstav narodne umetnosti. Tudi poročila zagrebškega dela Sa-veaa (ga. Bedekovič) in ljubljanskega ga, Govekar) sta bila lepa in sta pokazala marsikateri pozitiven . uspeh Oba odbora sta v stalni zvezi z Beogradom, ter. dajata. pogostokrat inici-jativo za delo, ki ga glavni beogradski odbor izvrši, 'posebno v vprašanjih, ki jih je treba predložiti vladi in parlamentu. Specijelno delo zagrebškega' odbora pa je bila zbirka za Runjaninov spomenik, akcija za gladrajočo Rusijo na Hrvaškem, ter osnovanje doma za onemogle duševno delavke na Plitviš-rih jezerih. Specijelno delo ljubljen-1 sitega odbora pa je ustanovitev dočjer Dekret ne spada med najnemmnejše, kar jih jo izdala sovjetska vlada, vpraeanje je le, kaj poreko teologi. ijn nas jo liijerarhija. po koncu, če v uda zahteva, da naj katoliški duhovniki opravljajo molitve za kralja, kakor so jih opravljali za 'Habsburge. V, Rusiji pa vlada predpisuje, kako in kedaj naj se izvršujejo poglavitni cerkveni obredi. Kljub temu pa imamo med^klerikalci mnogo častilcev komunistične revolucije! „ ‘ Kako v Rusiji kaznujejo Ijudo. zerce. Sovjetska vlada ie trudi, da bi zatrla pojave kanibalizma, ki so vedno pogostejši. Tako poroča moskovska »i ra vda«, da je. bil kmet iz Samarske gubernije, ki je ubil svojega petletnega sina in_ njegovo meso nasolil v svarilo svoji vasi in okolici živ zako pan v zemljo. Dopisi. Pragersko. Pri nas je hotel velečP govec g. Elija Predovič iz Ljubija®* napraviti ekspertno klavnico in jo 1 to svrho kupil Trosterjevo posestvo « kolodvorom. Vsled netočne pogodbe i« vsled menda nastalih konfliktov 3* končno prišlo tako daleč, da je g. P# , dovič tožil g, Trosterja na izpolnit05 Kor pa so vse priče, tudi Pfl‘ stilničar Leskovar s katerim sta. skup®) svoj _ čas posestvo kupovala, pričal® preti Predoviču, jo moral tožbo umafc" niti. Leskovar je namreč izjavil, da 3® posestvo kupil on in no Predovič in d° mu je ta le posodil 100.000 K za ate Ne bomo semintja preiskovali, v koli ko so posamezniki v zadevi postopa pošteno, moramo izreči le svoje obžal’7" vanje, da se načrt g. Predoviča ni P0'1 sfečil, ker smo že povodom njegove?8 dozdajinega bivanja tu čutili, kako 3® njegova konkurenca glede mesnih ceu ugodno uplivala. Saj verno, da Predovič meso živine, ki jo odtod V0» v Ljubljano, prodaja tam ceneje neg0 naši mesarji tukaj. Upamo pa še, bo g. Predovič našel kako drugo P0*'. se naseliti v naših krajih. Blato, ga mečejo nanj kakšni uniformi®'®11? dopisniki v klerikalnih listih, ga ne odvrne od njegove namere in & ne neprijetnosti z nakupom Trosteri6* vega posestva. Iz Ormoža: »Slov. gospodar« v evoji 28. številki te postal rovtarsko kršČa®'1 ski, ali pa če hočete krščansko, rovt®*!* ski. Gospoda, če kot neumni pensijo®^ sti nimate boljšega posla, poglejte J* anale svoje lastne zgodovine ter kopljite v svojem lastnem blatu. " svoji lastni obitelji ste doživeli kršČa®* ske izrodke, sadbve prešestovanja v najlepše žene — z najlepšim kapla®0®* Tokratni predsednik Orla je moral 10 Ormoža, ker je prevečkrat romal P** noči k načelnici Orlic ter.se je to gabil*' že slednjemu, faranu —- izvzete so voda jedine Marijine device, ki so lahko razumljivih vzrokov jokale svojim vzor - predsednikom. Prosi®10 vas, ne hodite na vroče solnce, da 60 vaše maslo ne razpusti. V arhivu i®1®/ mo vaše zgubljene notese in drugo, 0 cem se vam niti ne sanja. Ker pa ^ ga doma kraljice Marije v Ljubijatej Sledi poročilo tajnika za inozeto®^ korespondenco. Narodni ženski &av j'e član intemacijonalnega .in važno in častno za nas je, da je bil® imenovana fra, Izidora Sekulič za nioo v internacijonalnem savetzu. larodni ženski eavesz dela na noptep m in kulturnem zbližanjra vseh drž0^ Na kongresu v Haagu je zastopala j Savez ga. Delfa Ivanič. Podrobnosti congresa so zanimive. Omenim naj K e en dogodek, ki je zanimiv za čas. Nemška in madžarska delegat". | sta zahtevali, da izda internacijo®'1'? ženski kongres v Haagu izjavo, ? smatra, da Nemčija in Madžarska ®. sta povzročila izbruha svetovne ? ske. Ker je naša delegatka vstraj® na tem, da se vpoštevajo pravila, kr ' ' djiučujejio vsako politično im debato, se o tem ni nadalje raapray3^ o. Tako se je preprečila debata o ri, ki bi lahko delo kongresa ] Delo intemacijonalnega 'ženskega veza je zelo zanimivo in dobro bi b* ' ko bi nam ena odbornica interna*51) nalnega dela našega Saveza o vem delovanju mogočo v obliki Tavanja poročala.' . s % (Daljo prihodnji Stran % jrr iranrw, ra. jnU]a Ijevine po suhem preprečiti. Od te pre-. ftanOor, f». Jfflifa rm fcemo bitT rovtarsko Krščanski in krščanske ljubezn izvajati na vaš klerikalni način, vas tiho na uho opozori-, smo, da, kdor se po blata valja...... Iz Ormoža. V »Straži« št'. 79. citatno žo' zopet zanimive stvari. Gospodje ormoški klerikalci, katerim načeluje pemajonirani slaboumnež, najdejo vse vrste slabih ljudij vedno le med naprednimi elementi. Božidar Sever iz »la/vmeg-* Hama pri Ormožu, .ki se je baje tiščal h kleriklani stranki, kakor Poroča »Straža«, je bil dolgo časa Predsednik mladeniške zveze za ormoški oikraj. če klerikalna gospoda vidi V predsedništvu klerikalne organizacije samo tišcanje h klerikalni stranki, ker je ta bivši predsednik nadebudne klerikalne omladine slučajno poneveril blizu 1,000.000 K, tedaj si pač lahko Razlagamo tudi dejstvo, če nam hoče ravno ista klerikalna gospoda naprtiti vso odgovornost glede slučaja Otorepec na naše rame, čeravno so se vsi neredi izvršili pod klerikalno hegemonijo v okr. zastopu. — Gospod Božidar Sever si je dopisoval dolgo časa s klerikalno gospodo v Ljubljani ter kazal vsem, kateri so hoteli to videti, tudi pisma dotičnega iiredsednika klerikalne vlade v Ljubljani. Fant jo hotel poklerikaliti celo Prekmurje. Nadnje je ogoljufal napredno inštitucijo za K 1,000.000 ter pobegnil na 0-Krsko. In sedaj piše »Straža«, da je bil pri vseh strankah, ter pozablja na vse, kar je bilo, zgolj da zopet naprti naprednjakom enega goljufa več — vse po stari krščanski navadi. — Ivan Rojs, penzjjoniran stražmojster v Or-inožu, je. dolgo časa bil' reprezentant kletarskega društva v Ormožu, kupo- in prodajal je vino, za »Kletarsko« 7-a sebe, kakor mu je to pač prijalo. Odličen. pripadnik klerikalne stranke nam je izjavil, da so vzeli imenovanemu pri kletarski zadrugi vsako pravico n^kupm^anja in prodajanja. Mož si je kupil hrame v Ormožu in vendar nam ni nikdar prišlo na misel, da bi se ^Podtikali nad njim. Mož ima penzije niesečno pair tisoč kron. Svoj čas se ga 3« penzijoniralo, ker se ga je zalotilo, je prišel v službi brez čake in puške domov. Ugleden meščan ormoški pa k©aveduje, da ga je usodepolnega dne rano zjutraj srečal pijanega brez o-J^ienih žendarskih utenzilij, kako se De skrivaj plazil v Ormož. Zgolj iz človekoljubnosti je stvar zamolčal in tako častiti gospod Rojs prišel sedaj V ^ngoslavjji k lepi penziji — to ga pa ni oviralo, da ne bi- pri- občinski seji Protestiral proti podpisu državnega Posojila. Molčali smo dosedaj o' vseh stvajreh, ker pa »Straža« no 4a miru, morali smo se enkrat obregniti ob teh ljudeh, ki lajajo in iščejo goljufe v naprednih vrstah, smeti in gnoja Pred lastno stranko pa nočejo videti in če se ta gnoj pojavi pred njihovim Pragom, ga s krščansko ljubeznijo takoj prenesejo na napredna Tamena, Vse po reku: »Ljubi svojega bližnjega t>olj, kakotr samega sQ.be«. Zldanmost. Dne 13. t. m. je orožni-&tvo aretiralo nekega F. Kovača, ki je Pobegnil iz novomeških zaporov, kjer Te okradel službujoče sodnike. Tudi v Radečah je izvršil več tatvin. Radeče. V četrtek je v Savi utonil tKHnočnik peka g. Kosa, Konrag Jun-ijer. TVupla še niso našli. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru, (Od 8. do 17. septembra.) Dovoz razstavnih predmetov. V svr-fto pravočasne opreme razstavnih prostorov je nujno potrebno, da se dostavijo razstavni predmeti (izvzemši vrtnarstvo) najkasneje do 3. septembra na razstavni prostor. Posebej pa še opozarjamo vse razstavljalo©, da-Pozneje došli predmeti ne pridejo več V poštev za ocenitev in dodelitev nagrad in diplom. Delo na razstavnem Prostoru je tako ogromno, da vsaka žara, ki^ je te di začel poslovati. V vseh raravoj. Zato prosimo vse obrtnike v ^ni pogledu posebne točnosti. Za prenočevanje tujcev bo skrbel stanovanjski odsek razstavnega odibo- k ije te dni začel poslovati. V vseh stanovanjskih zadevali se je obračati izključno na ta odsek, da se na ta na-oin prepreči odirfjnje tujcev in ohrani mesto n«, dobrem glasu. 'Pm. naročilih lo natančno navesti dobo. za lrstexQ se * 1 A želi stanovanje ter število sob oziroma postelj. Za časa razstave bo vršil stanovanjski odsek permanentno službo na kolodvora in v svoji pisarni Aleksandrovi cesti št. 22. Delo na razstavnem prostoru se je te dni pričelo in lepo napreduje. Pričela se je zgradba paviljonov za vrtnarski oddelek in za vinsko razstavo. Plot v Prešernovi in Razlagovi ulici z velikimi reklamnimi ploščami so ža te dni postavi. Vsa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega odbora na Aleksandrovi cesti št. 22, kamor se je obračati bodisi pismeno ali ustmeno. Pomoč gladujočim v Rusiji. Odbor za pomoč gladu ječim v Rusiji je z odborovo sejo dne 13. t. m. zaključil svoje delovanje. Ker manjka še prispevek, ki ga je obečal sindikat mari-morskih bank in nekateri drugi mariborski bogataši, se končna vsota ne more še danes definitivno objaviti, vsekakor pa presega 220.000 K, ker je za Maribor pri sedanjih razmerah gotovo prav lepa številka. Poprečno so največ darovali tisti, katerim so najslabše godi, t. j. penzijonisti in uradniki. Vsem, ki so se spomnili umirajočo Rusije v imenu odbora in zlasti. v imenu tistih, ki bodo deležni teh darov, najtoplejša hvala. Prisrčna hvala tudi vsem onim, ki so s svojo moralno avtoriteto ali z osebnim prizadevanjem pripomogli, da so jo nabrala tako lepa vsota . V pr v vrsti gre tu hvala protektorjem te pomožne akcijo gg. okr. glavarju dr. Lajnšiču, marib. županu Grčarju in stolnemu proštu Matku. Lepa hvala tudi mariborski trgovski banki, ki nam je brezplačno dala na razpolago svoje položnice ter prav tako brezplačno o-pravila ves bančni posel. Istotako blagajničarki okraj, glavarstva gč. Kobo-nikovi, lci jo požrtvovalno in vzorno sodelovala priakoiji ter opravila volile del blagajniškega posla. Denar se bo dal na razpolago ljubljanskemu odboru za pomoč gladujočim v Rusiji, ki bo skrbel za to, da bodo darovi res in čimpreje prišli v prid tistim, katerim so namenjeni. Za odbor: Ravnatelj A. Križnič, blagajnik. Dr. Janko Kotnik, piredsed., prof. Iv. Favai, tajnik. Mariborske vesti. Maribor 17. jiilija 1922. m Lopo misel je sprožil višji šolski svet, ko je nasvetoval mestni občini, naj bi ustanovila za vse mestne ljudske in meščanske šole centralni šolski vrt, kjer bi se mestni otroci, zlasti deklice poučevale v gojenju najnavad-' nejše zelepjave, kar bi jim v poznejšem življenju mnogo koristilo. Pa ne samo to, v tem vrtu bi našli otroci tudi najprimernejšo razvedrilo, kakor-šnega zlasti mestni (otroci najbolj pogrešajo. Vrt pa bi bil tudi velikanske važnosti kot vzgojno sredstvo, ker bi se otroci že v zgodnji mladosti navaja- li k delu in varčevanju. Zalibog nima mestna občina za izvedbo tega načrta niti primernega prostora, niti potrebnih sredstev za ustanovitev in vzdrževanje takega vrta, ki bi moral biti za visoko število šolskih otrok precej 'obsežen. Tudi način aasajovanja državnih cest s sadnim drevjem, kakor se je upefljal na Češkem, in kakor ga je priporočal • podžupan Roglič, se v mestu ne da izvršiti. Pač pa bi naj mestni očetje premišljevali o nasvetu obč. sy. dr. Semca, da bi stopile šolske oblasti v stik z vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, ki naj bi priredila primerne vrtnarske tečaje za šolsko deco. Vsi drugi načrti so za enkrat neizvedljivi. Ze obstoječe šole večinoma sploh ne razpolagajo s šolskimi vrti, v kolikor pa ti obstojajo, so vsled slabe zemlje za ta- namen neuporabljivi. . m Zakaj Zadružna gospodarska banka ne zida, smo izvedeli na zadnji seji občinskega sveta. Baje so imeli pri izdelovanju načrtov tako brihtne glaVice, da so pozabili na vhod ozir. uvoz na dvorišče. Radi tega bi morali greznice izpraznjevatt po 20 m dolgih ceveh na cesto. Ker pa se mestni stavbeni urad s tem ni strinjal, so morali z fcgradbo počakati, da jrrti -je--občinski svet prepustil Se SO Jiv. m sVeta, da SOH* ................ lahko napako svojih’ brihtnih’ stavbenikov popravijo. Ali pa se je to mogoče namenoma zgodilo, da še ne bo treba lotos zidati! P ra. vi jo, da so celo v zadregi, kor jim pride silno drago . . m Brihtne glavice- so naši mostni socialistični očetje. Ko žo skoraj eno leto prodajajo svojo učenost v mestni posvetovalnici, še le začnejo povpraševati, ali so pogodbe, ki jih je sklenil bivši vladini komisar, kot zastopnik mesta, vej jav-ne. Ko bi se bil dotični gospod svetnik bil informiral na. tihem pri g. Bahunu, ki jo po odstopu g. Sla-novca menda duša socialističnega kluba, bil b isi to blamažo gotovo prihranil. Javno vprašanje v občinskem svetu pa ga jo zelo osmešilo. Navzoče občinstvo se je nekam čudno pogledovalo, ko je slišalo to »duhovito« vprašanje zastopnika v občinskem svetu. Pa saj so ras tudi brihtne glavice... m Vandalizem je očital g. Babun Olepševalnemu društvu, ker jo v Ljudskem vrtu odstranilo med vojno uničeno in poškodovano grmovje in dalo ta prostor v najem športnim društvom. Zahteval jo, naj se športna i-girišča zopet odpravijo'in vzpostavijo prejšnji nasadi. Če Olepševalno društvo s tem ni zadovoljno, naj se mu odvzamejo vse dosedanje koncesijo in naj občina sama skrbi za mestne nasade ter naj v to svrho dotira 200.000 K. Od kod bo občijna vzela ta znesek, ni povedal. Zelo verjetno pa je. da je silna vročina zadnjih dni vplivala tudi na g. Bahuna in da se je v njegovi glavi izvršila kaka izpremomba kakor se to rado zgodi v vročem poletnem času z mlekom. m Olepševalno društvo — anonimno? Ne vemo kaj se je g. Bahunu mariborsko olepševalno društvo tako zelo zamerilo, da ga je v zadnji občinski seji imenoval celo »anonimno«. Kaj je s tem mislil, tega ni nihče razumel. Menda tudi g. Babun ne. m Socialisti za kapitaliste? Soc. obč. odbornik g. Babun v svojih »duhovitih« govorih v občinskem svetu skoraj vedno najprej udari po kapitalistih, od teh preide na demokrate in so končno usidra v kaki kalni socialistični vodi. Tembolj čudno pa se nam je zdelo njegovo postopanj© pri zadnji občinski seji. ko se je razpravljalo o reklamni tabli »J uffosiiovenskega Llpyda«. Vsi ostali so bili mnenja, da velikanska tabla, kakor jo je~hot&la postaviti imenovana tvrdka pred glavnim kolodvorom, ne bo v kras mestii in bi le kazila lice lopo urejenega kolodvora, le gospodu Bahunu se je zasmilil podjetnik, ki je za to tablo plačal baje 60.000 K ter se je zanj pirav toplo zavzel. Ker mu pa razen par njegovih ožjih pristašev, ki so, kakor vedno, samo prikimali, ni nikdo pritrdil, fce je z vsem svojim klubom vzdržal glasovanja. Le eden njegovih' zvestih se je zmotil ter dvignil roko. Dobil je ■zato par silno pikrih pogledov in gotovo so mn g. Bahun po seji brali levite... m V lastno skledo je pljunil socialistični mestni oče Bahun. Svoj čas je z veliko glorijo predlagal razne načrte za odipravo stanovanjske bede v Mari-boru ter glasoval sam z vsem svo.iim klubom za načrt podžupana Rogliča glede ustanovitve stavbenega fonda in načina dobave denarnih sredstev. V zadnji seji pa se je hudoval, češ, da je vse to za nič in sploh' popolnoma neizvedljivo ter se je jezil, da ni bil sprejet. njegov osebnif predlog, naj bi se ob-daeile tudi stavbene parcele. Ko pa je bil od njega grajani predlog na glasovanju, pa je skrbno pazil, da bi ja kak član socialističnega kluba ne pozabil dvigniti roko. m Svinjski pašniki v Mariboru. Dolgo ni bilo nikomur znano, da imamo v Mariboru tudi svinjske pašnike. Marsikdo si je belil glavo, kje bi dobil krmo z svoje svinje in koze, ki je danes tako draga. Sedaj pa so nam g. Bahun povedali, da so ti svinjski pašniki V Ljudskem vrtu. Mariborčani j,ih sicer imenujejo športna igrišča, toda g. Bahun bo to že boljše vedel, saj je občinski svetnik. Ker$pa ima g. Bahun tudi čut za lepoto, je predlagal, naj se ti pašniki nemudoma odpravijo in napravijo iz njih nasadi iz samih afri-kainiskih' rastlin, da se bo g. Bahun počutil tembolj domačega. Pa tudi prebivalcem koroškega predmestja bi naj služili'tj nasadi. Kaj'-bodo k temu .porekli naši nasprotniki in obč&n- (Stran r stvo, no vemo . Mislimo pa, da bi bilo od socialističnih gospodov pričakovati malo več smisla, za telesno vzgojo. m Važno za obrtnike, indnsirijce in delodajalce sploh! Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo dostavil koncem prihodnjega tedng.1 vsem delodajalcem razglas, vsebujoč najvažnejšo določbe novega zakona o zavarovanju delavcev za slučaj bolez-n? in nezgode. Razglasu bodo priložene tudi tiskovine za priglas in odglas članov. Ker ni izključeno, da bi pr; ogromnem navalu dela, ki ga zahteva provedba novega zakona, in pri velikem številu novih delodajalcev, ki po prejšnjih zakonih niso bili prizadeti, kdo izmed. gg. delodajalcev ni prejel razglasa in tiskovin, se že sedaj opozarja, da so bodo iste dobile tudi prI vseh poslovalnicah okrožnega urada, Razglas bo objavljen tudi v našem listu ter afišiiran mesec dni na vseh občinskih deskah in pri vseh političnih oblastvih v Sloveniji. Kazenske določbe novega zakona so jako strogo in je torej v lastnem interesu gg. delodajalcev, da razglas natančno prouče in se po njem ravnajo. Poslej so tudi hišni posli zavarovanju podvrženi. m Vpisovanje v obrtno-nadaljoval-no šolo za šolsko leto 1922-23. dolski odbor je bil nedavno razglasil po tuk< dnevnikih, da jo vpisovanje za novo šolsko leto žo pričelo in sicer vsak' delavnik popoldne od 14. do 17. ure v. pisarni mestnega šolskega sveta na1 Slomškovem trgu. Ker se je vajencev in vajenk oglasilo doslej jodva 12 (od 900) in je odbor odredil vpisovanje zato, da se more priglasiti do konca avgusta na dan' primemo število vajencev in vajenk in se prepreči prevelik naval tik pred novim šolskim letom, se vabijo mojstri in mojstrinje vnovič, naj napotijo srvoje vajence in vajenko k vpisovanju. Pri tem opozarja šolski odbor še enkrat na to, da se morajo prijaviti vsi vajenci in vajenke, da morajo vplačati pri vpisovanju za vse leto prispevek 10 Din. za šolske po« trebščine, kontrolne knjižice itd. in da so naj ne javijo brez vsakih izpričeval, kakor se to dogaja. Za šolski odbori Načelnik župan Grčar Viktor s. r. m Darovi za gladujoče v Rusiji* Strojni oddelek rav. juž. žel. 71 Din1., Kurilnica Maribor 114, g. Alojzij Riba 25, občina Pobrežje 250, BJraneiška Krošl 5 ,Jurij Weisch 5, Teški artit. puk 156, artil. podof. škola 55, neimenovan iz Guštanja 190, Sola Tolsti Vrh! pri Guštanju 26.50. Skupaj s prejšnji mi darovi: 55.216.78 Din. m Za otroško bolnico je daroval g, Samuel Eppinger 20 K. Iskrena hvala. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. -Dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23 ure, — Gospodarstvo. g Selniško poročilo. Na svinjski sejem dne 7. julija se je pripeljalo 196 svinj in 5 ko*. Cene so bile sledeCe: Mladi prašiči 5—6 ttdoov stari komad K 450 do 700; mladi prašiči 7—9 tednov stari komad K 800—1100; taladi prašiči 3 do 4 mesce stari K 1500—1700; mladi prašiči 4—6 mest« stari komad K 1800 do 2000; mladi prašiči 8—10 mtsc« stari komad K 2500—3500; mladi prašiči 1 leto stari komad 4000—4500. Kozo komad po K 600—700. p Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 11. julija: Prignalo se je: 13 bikov, 12 konjev, 190 volov, 357 krav, 20 telef in 0 kozo. Skupaj 592 glav; Povprečne cene za različne živslske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli 37 do 39 K, poldebeli voli 28 do 31 Kr plemenski voli 25—28 K, biki za klanj« 25 do 28 K, klavne krave debele 24 do 29 K, plemenske krave 19 do 24 K, krave za klobasarje 15 do 18 K, molzn« krave 25 do 29 K, breje krave 25 do 29 K. mlada živina 22 do 36, tel«ta 32 do 36 K. — Mesne cene: Volovsko meso I. in II. vrste 56 do 64 K; meso bikov, krav in telic — do — K; telečje meso I. in II. vrste 60 do 64 K. svipjskq meso sveže90—M)0 K , >o-< tfffan \ »f x n r* n* (Jernhard Kellermann: PSEBOi* . Roman. (Dalje.) (12) Vse naokoli so v temnovišnjcvi vreli noči svetile in plamikale luči, o katerih se na prvi pogled ni dalo povedati, ali sevajo na nebu ali na zemlji. Raz na-strešni vrt si videl odsek dvajset kilometrov dolge broadwayske globeli, ki cepi ves Newyork na dvoje: razbeljeno, režečo topilno peč, v kateri Šviglja barvo-vlto plamenje, dočim se po njenem dnu plavijo mikro-skopni pepelni drobci: ljudje. Stranska cesta v nepo-srednji bližini je blešeila kakor pretok raztaljenega svinca. Iz bolj oddaljenih prečnih cest so hlapele svetle srebraste meglice. Samčasti nebotičniki so štrleli pošastno beli v osvitu z bližnjega trga. Skupki na tesno zgnučenih kakor stopovje visokih hiš so stali temotni, molčavi, nalik orjaški nagrobnici, štrleči nad zagrez-njene, jedva opazne pritlikave koče na dvanajst ali petnajst nadstropij. V dalji ob nebu skladnice nadstropij z medloleskotno okensko steklenino, ne da bi se količkaj videle hiše. Tu in tam po štirideset nadstropij visoki stolpi, na katerih je medlo plamenelo: nastrešni vrtovi hotelov Regis, Metropolitan, Waldorf Astoria, Republic. Okoli in okoli na obzorju je čadilo in žarilo: Hoboken, Jersey City, Brooklyn, East Newyork. V iVrzeli med dvojico temnih nebotičnikov je na vsako minuto zablisnil dvojen svetlobni trak, kakor bi bile na niz nabrane od zidovja na zidovje preskakujoče električne iskre: višinska železnica Šeste avenije. Krog in krog hotela se je kresilo v noč. Vsak hip So vzblesnili iz globelastih cest navzgor proti nebu svetlobni curki in barvoviti snopi iz žarkov. Zablisk v globini je od spodaj navzgor ošinil ter navidezno razčesnil hišo, visoko kakor stolp, in vnel velikanski čre-velj. Upalila se je hiša in v zubljih se je prikazal jarko rdeč bik: »Buli Durham — tobak za kajo«. Kvišku so sičale rakete, se razletale in pisale roteče besede. Vijolično solnce je kolobarilo visoko gori v zraku kakor zblaznelo in Muvalo ogenj na Manhattan. Bledi svet-j linski stožci iz obseval so otipavali obzorje in osvetljevali apnenobele domovanjske pustinje. Visoko gori nada bliskom Newyorkom pa so na nebu mrlele zvezde in luna blede, mrlihave, iznemogle, poražene. urednik: Eta4iroj Rehar. OtS*oyonU »redniIr: Rudolf Ostat. 1 Mala oznanila. Solidna gospodična Absolviran učenec državni' trjrovsfce Sola s prav dobrim uspehom Uče prakse t mari bor«lti spectrijski trgorini. — Prosi n« lova na upravo te^a lista p»d St. 3904, da se prid« osebno ponnditi. 1165 3-3 Rsdi pomanjkanja prostora *e proda spalna garnitura it trdega le«a za 1800 D.. on»»r.» i* trdega lesa za 220 D , Ve lik divan, posteljo z »lamni-c»mi & 140 D., stoli, umivalnik z marmornato ploSčo 160 D,, zrcalo 85>21 i.*-$ • 'V'* 0*30 45 21-2 22-151 03-23 0*52 l'2l 1-41 MO 2-22 2*37 723 22-00 4-1 5023 8-47 12-22] Vozni red iuiite železnice vel|a od 1. junija. 1922. Proti Jugu Maribor gl. k. - Postojna - Trst - Beograd - Budimpešta (s priključki) Pat.vl. 225 17-20 117*51 u-oe 18-30 18-22 f8-51 22-13 19*11 19-191 22*00 19-52 20 05 »24 ia>50 0(22-59(21-37 B.vt. fl 21-S54; 358 2*20 5-10 MA 47 15-2214-10 15-58 16-35 17-48 17*58 18-« 19*20 19-53 223 B.vl. 7 B.vl. 3 MaS.vJpaf.vL 801 35 Pol. v!. 221 Pit Vi. 43 B.vl 201 13-50 13-20 14-01 14-51 16-00 15-03 16-33 . T5-17J14-54 1D zu 15*27114*5516*41 17;S2 e-35 (t i • :U 7401 . 15-21 15-31 10*51 12-151 17-22 16*35 20-11 16-55 18-34 21-20 1005 10-36 9-55 7-08 11*03 11-18 12-01 15*1811-07 16-54 17-35 15-58 17-35 16*26 11*36 16-33 11-56 12-01. 17*18 12*34 17*5212-48 16*17 14-21 17-46 20-31 .. .. J23-40 20-45 B. vi 9 B.vl. 5 8*25 9-01 9-2S 9-54 10*31 14-20 5-20 5-51 4-00 4-43 8-30' 5-32 9-0ft 5*47 9-56i 6-25 10*30 7*00 11*05 7*28 6 6*5 6*2 6-5! 9-5 7.11 7*16(10. E. 9*3« 581 7*4» 7*36 10-21 9*17 20*40 15-241012 15.50 17-37 2*35 3*38 3-39 6-45 4-07 4*17 18*2512*45; 5*21 5*31 7*10 9*40j 1*40| _ 19 22 2*45 2-57 Postaje 65|Pft. pik. tft. 95 106 26 30 33 48 54 53 82 68 101 92 5-10168 17-40.595 ; 156 ! (220 . 1301 . 1327, prili Hfil. era. edh. prih. aft. prib. prik. oil prib. prlk. eft. friK prih. m Marlfeor pl. tofeJm Pragersko . . Ptnj feSavec . • . Katoriba . . . Stovfflsia iSsfrits . . . Stav. Bistrica nesla Foljtae...................... KonHtt . . . Zrele .... Grobelno ...... Regal« ... Celja *..*••• . Velenje • . . Zidani nest ..... Zagreti tal tri. . Bsojra:! . . . Liulljana gl. laloivar . . Pastajaa . . • • • • Trst . . . . •’ . . BadiapeJta . • • ■ • A nlk. eft. prib B.vl. 204 B.vt. 10 1*33 0*51. 23*59 23-44 23-08 22 28 22*00 3*20 Pat. vi. 222 Pat. vi, 60 6-30 5-41 5-10 3’50 Pat. vi. 42 7*32 6-44 2-16 2-15 O.S.t. 502 1*4» 1*37 0*32 0*12 22-40 . 19*45 17*001 14*00 12*24 23*45 6-31 5*40 6*15 5-05 4*30 0.S.E. 12 7*20 6*15 5*52 4*17 0*40] g-oo' 8-30 8*49 8*20 4*54 7*57 7-49 5*35 7*15 7*05 5-40 Pat vl. 224, ta v!. 802 9-4211-J5 9-0910-30 9*59 8*42 8-22 7*36 6*59 6*27 11*54 10-20 11*38 21*25 . E B.vl 8 1Š-05 12*08, 10-47 10-1 10*00 915 8*45 5*5 14*50 ,6-30 14-3414-54 13-43 11-45 513-281 13*18 1411 ■07 19*40 B.vJ. 4 3-51 PatvL 36 16*1918-25 22-07 15*46ll7-36 21*32 17*05 15*45 15*06 14*20 15*37 14-20] 15-26 13*30 11-40 14*57 12-54 14-34 13*48:14-27 13*22.13*53 9*30 119*40 Pflt.vL 226 Pot. vl. 48 B.vI.Mvl 6 232 23*35 21*23 17*30 21*12 Prt.vl 34 0*42 4*tS 23*29 3*38 22*53 21*10 20*36 19*40 18*24 17*50 20*43 17*13 . 20*20i22*32i i*»*.|_. 20*14.22*22 9*35 B. vL 17*10(20*23 1* Il9*40| 13-12-13-4317-1519-25! 12-0912*1916-1018-00 ll*42i10*5<14*26 10-2« 8*30,12-20 7*00 5*00 [16*31 20*14 8*15 9*00 m I 8*05 3*25 3**18 2:4£ 2:2tf 2*06 1*32 l*li 23*52| (22*34 20*20 16*40 Proti severu Maribor e?, k- — $pIe!f©!«3»Strass — Wien — Ljutomer B. vi. B. vl. Prt.vl/ Me?, vl. M. vl. Pat.vl. Mal vl. B.vl. Val vl. Pflt.Vl. p ■o 0 6 10 14 70 72 12 74 4 76 16 ■X JU x> 0 B 005 3*55 5*15 5*55 6*38 8*20 12*57 15*35 17*15 18*50 odnod m . . ) 6*27 7-01 i 13*19 17*44 • • * 14 prih-. Cr29 4*19 5*40 • 7-07 8*47 • 15*59 17*52 19*18 18 prih. 0-32 4*22 6*40- • 7*17 9*40 16*02 18*05 20*35 odhod e e e a 9*06 • • • 19*46 • 53 prih. 0 1' e • e 9*29 • e 20*07 odhod • • e 10*30 f # ' 21*00 76 prih. 1*24 5*13 8*00 • e 11*00 16*53 22-00 66 n 2*30 6*21 9*34 e • 13*07 • 18*04 0*30 119 • . . • . • '' - 6*28 6*14 9*50 14*50 a • 19*15 • 21*27 • 6*30 290 M x 1 Postaje Maribor gl. kolodvor . . . Sf. Il£ SpSelfeld — SOrass flornla Radgona LSutoaner. . . . Gra* gl. (kolodvor . . . . Bruck a. M. Praiaa W. B. . . 1M/lew S. B« A •o i o. prih. odhod »> prih. odhod prih. odhod p B.vl. B.vl. Mal. vi. Pat.vl. M vi. B.vl. Iti-Vi. Prt.vl. M. vl. Prtvl- m 5 9 71 15 73 3 75 11 77 13 ■ 1*02 2*02 7*20 8*40 9*55 13*29 14*16 19*20 20*42 22*20 . . . 6*55 , 9*32 t 13*53 20*19 0*40 1*40 e 8*09 9*22 13*07 18*49 20*10 21*50 0*37 1*37 e 7*00 9*12 13*04 17*46 20*00 20-45 • * e e 7*10 ' • • 18*04 • ' • ' m • e 6*40 e { • • . 17*26 t • m • ' 5*50 16*30 23*53 0*53 e 5*45 1?*20 16-30 19*32 22*50 23*55 • 3*40 • 11*12 • 14'40 • 17*46 • .. 22*15 ’ •' * * 19*10 20-16 e 22*00 • 7*30 • 8*05 • 13*00 B.vl. • Pot. vl. Pot. vl. Pot. vl. a -0 0 409 415 419 421 G 0 2*30 5*05 15*00 19*56 odhod 2*36 5*13 15*08 20*03 3 3-44 6*55 16*44 21*44 65 prih. 3’45 7*10 16*59 21*50 odhod e 9-35 • 109 pr(h. • 1059 m 147 4-02 7*32 17*21 22*12 76 4*14 8*02 17*51 odhod 4-32 8*24 18*13 prih. odhod 4*46 9*00 18*48 88 5*28 9*55 19*47 127 prih. 14*5? e , . * 0 Proti zapadu Maribor gl. k. — Prevalje — Klagenfurt - Meran Postaje, Maribor gl. kolodvor . Maribor kor. kolodvor Dravograd~Me2a . . Velenje . . Celje • « • Prevalje . . . • i i Pliberk Klagenfurt (gL k.) H.*B. ‘Meran■ j ... ..... ---------------------------------------- Urtoife Ja izdajatelj; Koarj^'* »-hos T* o- jz •g. prih. n odhod prih. odhod odhod prih. odhod prih. odhod SE Bi vl. 410 3:10 305 1*49 1*48 1*33 1*21 1*05 0*55 0*10 m Pot. vl. 422 7*38 7*33 6*03 5*51 „9*35 8*00 5*31 Pot. vl. 412 12*47 12*42 11*14 10*32 10*12 9*42 9*24 8*53 7*50 PotvL 416 20*36 20*31 19*03 18*35 17*10 15*32 18*15 17*45 17*27 16*44 15*35