Anton Gaspari: Tuja polnoč.                                    413
globlje v dušni razvoj svojih ljudi. In take psihološke poglobitve in dušne iztančenosti pogrešam v Jiraskovem „Temnu". Menda je to vobče negativna stran njegovega tako bogatega in zaslužnega pisateljevanja, ki mu je obrodilo priimek »češkega Sienkiewicza". Ona umetniško neugodna lastnost pa je z druge strani omogočila njegovo silno popularnost med češkim narodom.
Zgodovinska točnost in zgodovinski realizem je morda deloma posledica njegovega poklica. Zakaj Jirasek, rojen 1851 pri Nachodu blizu prusko-šleske meje, torej v okraju, kjer se dogaja začetek in konec „Temna", je gimnazijski profesor v Pragi. Če pogrešamo pri njem moderne notranjosti, si bomo to tolmačili tudi z dobo njegovega razvoja, ki je doba naših realistov na koncu romantike, Kersnikov in Detelov.  —
Ob petstoletnici Husove smrti sme slovenski list naglašati, da je Slovenec Gašpar Rojko, profesor na univerzi v Pragi, s svojim temeljitim delom o kostniškem koncilu v dobi kulturnega obrata jožefinskega odločno posegel v boj principov: Jan Nepomuk — Jan Hus in sicer v čast in slavo Jana Husa.
------------>*«------------
Anton Gaspari:
Tuja polnoč.
a polnoč po prstih se plazi, neslišno gredo minute, počasi — zvezda na jugu je otemnela.
Mračne se misli kradejo v srca,
tiho utripljejo žile, boječe —
v knjigi zapisano je o nesreči . . .
Meni veliko ni do prerokov: za polnočjo ure se jutra budijo, misli neklicane same bežijo — knjigo napisali so pesimisti. —
Jutranja zvezda ... O, domovina!  -fX KskJ  ftf ^hrtkLš ru