Leto X., št. 27 (»JUTRO« Št. 163 a) Ljubljana, ponedeljek 20. julija 1942-XX Cena cent. 80 Upravmštvo: Ljubljana, Pucdnijeva ulica 5 — Telefon št. 81-22, 31-23, 81-24 Inseratni oddelek: LJubljana, Pucclnl-Jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št- 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva trna Unione Pubblicitš Italiana S. A., Mflano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 6. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2§ Pooedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.—■ Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA * per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: Uakme Pnbblicita Italiana S. ML, Milano Audaci azioni dei reparti aerel Scontri tacali nella zona di El Alamein — Ripetuti attacchi sugli obietitivi belllcl di Malta H Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 19 luglio 1942-XX ii seguente bollettino di guerra Nr. 782: Scontri di carattere Iocale nella zona di El Alamein; nei combattimenti degli ultimi giorni trenta carri armati nemici risultano distruttL In audaci azioni a voio rasente dei nostri reparti aerei, aicune diecine di automezzi sono state colpite-ed inutilizzate; la cacela italiana ha abbattuto nei corso di vittoriosi duell quattro velivoli britannici mentre un »Hurricane« subiva eguale sorte ad opera di aviatori tedeschi. Bombardieri delTAsse hanno rlpetuta-mente attaccato gli obiettivi bellici di Malta: tre »Spitfire« precipitavano in fiamme a seguito del pronto intervento della scorta germanica. Drzna dela letalskih oddelkov Lokalni spopadi na področju pri £1 Alameinu — Ponovni letalski napadi na vojaške cilje na Malti Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 19. julija naslednje 782. vojno poročilo: Spopadi krajevnega značaja na področju pri El Alameinu; v borbah zadnjih dni je bilo uničenih 30 sovražnih tankov. V drznih napadih v nizkem poletu so naši letalski oddelki zadeli in onesposobili nekaj desetin motornih vozil. Italijanski lovci so v zmagovitih dvobojih sestrelili 4 britanska letala, medtem ko so nemški lovci pripravili enako usodo nekemu letalu tipa »Hurricane«. Bombniki osi so ponovno napadli vojne cilje na Malti. Zaradi naglega posega nemških letal v spremstvu so 3 letala tipa »Spitfire« treščila na tla v plamenih. Carigrad, 19. jul. s. List »Bejogluc poudarja napredovanje italijanske vojake, ki operira na vzhodnem bojišču, in navaja zlasti odporno sposobnost italijanskih vojakov, ki so jo pokazali v pretekli ruski zimi. List označuje kot občudovanja vredno dejstvo, da so mogli južnjaški in sredozemski vojaki, vajeni na milo podnebje, vzdržati v izredno hudem mrazu ruske zime, in si ta čudež ne razglaga le s hribovito zemljepisno razporeditvijo Italije, temveč predvsem z zdravjem italijanskega naroda. List pripominja, da se tudi v pretekli vojni italijanski vojaki iz Puglije, Kalabrije, Sicilije in Sardinije niso razlikovali po svojem zaletu cd planincev, kar vse dokazuje izredno hrabrost italijanskega vojaka. Nova španska zakonodajna zbornica Madrid, 19. julija 9. Zakon za sestavo kortezov, ki ga je objavil generail Franco v svojem govoru v narodnem svetu Falange, ima 18 členov. Prvi člen opredeljuje vrhovni ortjan za sodelovanje ljudstva v državnem poslovanju. Glavni namen kortezov je priprava m izdelava zakonov, ki jih bo mora' potrditi državni poglavar. Kortezi bodo imeli predsednika, dva predsenika-naimestni-ka in 4 tajnike, ki bodo imenovani z dekretom državnega poglavarja ter bodo izbrani med izvoljenimi prokuratorji. Ti prokura-tcrji so ministri, narodni svetniki, predsed-nk državnega sveta, najvšjega cvilnega in najvšjega vojnega sodišča, predstavniki narodnih sindikatov, ki jih pa ne bo več nego tretjina vseh prckuratorjev, alkadiji 50 pokrajinskih glavnih mest, alkadija Cevte in Molile ter predstavniki drugih občin, vs>e-učiKŠki rektorji, predsedniki Španskega zavoda, kraljeve akademije in kancelarije ter Zavoda civilnih inženjerjev, 2 predstavnika zdravniških kolegijev, farmacevtov, veterinarjev, arhitektov in 50 oseb, ki jih bo določil državni poglavar, upoštevajoč njihovo stopnjo v cerkveni, vojni, upravni in socialni hierarhiji ter njihove domovinske za-siluge. Prokuratorj bodo prisegali predsedniku kortezov in bodo uživali imuniteto. Prokuratorjem, ki bodo imenovani v zvezi z njihovimi čini, bo prenehalo prokurator-stvo s prenehanjem njihovih poslov. Tiste, ki jih bo imenoval državni poglavar, bo ta lahko razreši njihove funkcije, izvofljenš prokuratorji pa bodo opravljali svoje funkcije 3 leta in jih bodo lahko na novo izvolili. Kortezsi bodo delovali s svojimi plenu mi in s komisijami, ki jih bo imenoval predsednik v sporazumu z vlado. Zakon za sestavo kortezov določa delokrog plenumov in komisij ter prepušča vladi za primer vojne ureditev poedinih vprašanj z zakonskimi dekreti, ki bodo predloženi kortezom v proučevanje im v spremembo v zakone. Le-grslativne komisije bodo razen proučevanja in konverzije vladnih predlogov v zakone lahko same predložile predsedniku zakonske, predloge, ki jih bo izročal vladi in v odobritev državnemu poglavarju. Dodatne^ odredbe h konstitucijskemu zakonu odrejajo, da bodo kortezi sestavili svoj poslovnik v sporazumu z vlado, in določajo tudi izvolitev izvoljenih članov v prvi polovici oktobra. Šesta obletnica španske revolucije Madrid, 19. jul. s. Šesto obletnico revolucije, ki je obenem praznik dela, so včeraj proslavili v vsej Španiji v ozračju največjega ljudskega navdušenja in z velikim zborovanjem 60.000 delavcev, na katerem je general Franco v navzočnosti članov vlade in političnega sveta ter zastopnikov vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti položil temeljni kamen za zgraditev »Vajeniškega mesta« in šole za poklicno izpopolnitev, ki se bo imenovala Ramiro Le-vesma. Generala Franca, ki je prišel v spremstvu predsednika političnega sveta Se-ranna Sunerja in šefov svojega civilnega in vojaškega stana, je množica delavstva z ostalim prebivalstvom, ki je prisostvovalo svečanosti, sprejela t, največjim navdušenjem. Takoj po Francovem prihodu je nacionalni zastopnik sindikatov Sanz Orrio v svojem govoru poveličeval delovne sile. kj tvorijo osnovo državne ureditve in jamčijo bodočnost nove Španije. Nato je general Franco med neprekinjenimi ovacijaroi množice izročil nagrade v obliki diplom in denarnih darov po 1000 pezet odlikovancem najboljših podjetij in najbolj za južnim delavcem. Po razdelitvi nagrad je imel general Franco krajši govor, ki ga je množica sprejela K navdu- šenimi ovacijami, nakar je zapela himno »Cara al Sol«, ki jo je pel tudi general Franco. Nato si je general Franco ogledal razvrstitev sindikalnih skupin in oddelkov starih straž Falange ter čete Modre dšvizije, ki so se vrnile z ruskega bojišča in ki so stalno spremljale Caudilla. V prostorih tajništva Falange, kjer so mu izkazali vojaško čast falangistične malice, je general Franco izroči odlikovanja starim falangistom. Prvo odlikovanje je bilo simbolično izročeno v spomin na Josea An-tonia in je bilo položeno v svetišču. Med navdušenimi manifestacijami prebivalstva je general Franco zapustil sedež tajništva Falange in se vrnil v svojo palačo. Popoldne pa je priredil tradicijonalni sprejem na čast diplomatskemu zboru v kraljevi palači San Udefonso. Portugalsko odlikovanje španskega generala Madrid, 19. jul. d. Portugalski poslanik pri španski vladi Pereira, ki se mudi na obisku v španskem Maroku, je tamkajšnjemu španskemu visokemu komisarju generalu Orgazu v imenu portugalske vlade izročil veliki križec portugalskega »Kristusovega reda«. Portugalskemu gostu na čast je general Orgaz priredil obed, ki so se ga udeležile vse vodilne upravne osebnosti španskega Maroka. Neznani padalci v bližini Rooseveltove rezidence Buenos Aires, 19. julija s. Iz Washingtona poročajo o dogodku, ki znova potrjuje vznemirljivo razpoloženje in razdraženo občutljivost severnih Američanov. Po neki informaciji ameriške zvezne pofticije se je baje 6 ali 7 padalcev spustilo v bližini podeželske rezidence Roosevolta. kar je zbudilo resno zaskrbljenost za življenje predsednika. Oddelki policije in zvezne vojske vrše sedaj na vsem področju Hydeparka natančne preiskave, da bi izsledili padalce. Zaustavljen je bil ves cestni promet in vse sumljive osebe aretirane. Buenos Aires, 19. julija s. Iz Washingtona javljajo, da se skrbno iskanje padalcev, o katerih so trdili, da so pristali v bližini predsednikove rezidence v četrtek popoldne, nadaljuje z vsemi pripomočki, vendar brez uspeha. Vojno poveljništvo je objavilo komunike, ki veli, da je uvedena podrobna preiskava, in svari javnost pred napačnimi vestmi, ki so povzročile vznemirjenje v raznih krajih. Poveljnik ameriških čet v Evropi Lizbona, 19. jul. d. Iz Washingtona se je zvedelo, da bo general M. W. Clark po vsej verjetnosti prevzel vrhovno poveljništvo nad ameriškimi kopnimi silami na tako zva-nem evropskem voijnem področju. Aretacije simpatizerjev osi v Ameriki Buenos Aires, 19. julija s. »New Yoi4c Times« poroča, da je ameriška policija izvršila včeraj v 29 državah konfederacije preiskave v vseh stanovanjih dozdevnih simpatizerjev osi. Zlasti mnogo aretacij je bilo izvršenih v New Yorku. Zanimiva razporoka Leipzig, 19. julija s. Zanimivo razporoko je izreklo vrhovno sodišče v Leipzigu. Osvojilo j® zahtevo po raizporoki, ki jo je pred-loZiila neka gospa s tole utemeljitvijo- Moj mož noče imeti otrok. Visoko sodišče j« sodbo utemeljilo prav s to motivacijo, češ, da je odklanjanje otrok zadostni razlog za razveljavljenje zakona in priznanja razpo roke po krivdi moža^ „, Nemško prodiranje proti Stalingradu Oklopni oddelki in letala neprestano zasledujejo sovjetske oddelke, ki se umikajo proti spodnjemu Donu in Volgi Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. jul. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: V južnem odseku vzhodne fronte se nadaljuje zasledovanje poraženega sovražnika kljub pomanjkljivim cestam in neprehodnemu terenu. Letalstvo napada z uspehom pri Vorošilovgradu poraženega in umikajočega se sovražnika ter povzroča največje uničenje na železniških progah in na pre-natrpanih postajah okrog Rostova. Vzhodno od Mariupola so rumiinske čete zavrnile poskus izkrcanja slabejših sovražnih oddelkov. Madžarski oddelek je zapadno od Dona nahajajoči se sovražni oddelek vrgel preko Dona. Pri tem je bilo 25 tankov uničenih ali zaplenjenih. Sovražni napad pri Voro-nežu je Ml zavrnjen. Letalstvo je razgnalo sovražne kolone ln zbirališča čet ob gornjem Dona. Južno od Ilmenskega jezera nadaljnje sovražnik svoje brezuspešne napade. V zalivu Kola je bila Inka Rosta hudo bombardirana. V Egiptu je bilo več krajevnih angleških napadov z izgubami za sovražnika zavrnjenih. Posamezni angleški bombniki so včeraj odvrgli bombe na zapadno nemško ozemlje. Civilno prebivalstvo, zlasti v Duisburgu, je imelo izgube. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. V pretekli noči je izvršilo sovjetsko letalstvo s slabimi silami brezuspešen motilni napad na nekatere kraje v Vzhodni Prusiji. Usodni porazi sovjetske vojske Berlin, 19. jul. s. Obe predvčerajšnji izredni vojni poročili, ki jih je nemško vrhovno poveljništvo izlalo v nekaj urah, osvetljujejo po sodbi tukajšnjih političnih krogov vojaški položaj v vsem njegovem obsegu. Isti krogi opozarjajo tudi na svetovni odmev stvarnosti nemških zmag na najbolj različnih bojiščih, kar je v popolnem nasprotju z dialektično ekvilibristiko sovražne lažne propagande. Vsi listi objavljajo na vidnih mestih besedilo obeh izrednih poročil in v kratkih komentarjih prikazujejo njihov vojaški in politični pomen. Izgube novega sovjetskega industrijskega središča, v katerem so se izdelovale ogromne količine orožja za armade na jugu, ne more nihče podcenjevati, ki je sposoben objektivno presojati, pa tudi ne noben poklicni intrigant anglosaškega tiskaj ne bo moel spremeniti tega velikega uspeha nemških in zavezniških čet v kak primeren strateški premik Rusov. Da bi pridobile na času, piše »Volkischer Beobachter«, so sovjetske čete zapustile ogromno ozemlje, utvarjaoč si, da bi mogle kasneje izvesti svoje strateške načrte. Sedaj celo previdni »Times« priznava, da je ozemlje, ki bi ga mogli Rusi še nadalje izprazniti brez škoJe za usodo vojne, zelo omejeno in da je ta taktika nevarna /Jasti v sedanjem trenutku, češ, da bi bilo napačno predajati se umetnim utvaram propagande o neizčrpni vojaški politični in gospodarski moči Sovjetske zveze in o njenih odpornih možnostih. Sprijazniti se končno moramo z mislijo, pravi »Times«, da bi bilo mogoče premagati seJanjo krizo pred dokončno katastrofo le s skrajno odločitvijo, da se mobilizirajo vse rezerve m vsi viri zaveznikov ter takoj uporabijo proti sovražniku. Tudi »Borsenzeitung« in »Deutsche All-gemeine Zeitung« objavljata slične komentarje nasprotnih listov in poudarjata pri tem njihovo smešno stran, češ, da dejanja sproti demantirajo besede in sicer že v najkrajšem času. Medtem ko sta Londcn in Washington že pred dvema dnevoma fantazirala o bližnji ustavitvi nemške ofenzive proti Donu, je Vorošilovgrad z naskokom padel v nemško posest. Isto velja končno, kakor pripominja list »Zvvolfuhr-blatt«, za vojno na Oceanu. Medtem ko v Londonu tajno razpravljajo, kako naj te zajeze neprestane potopitve, je biio na raznih oceanih, kjer operirajo podmornice osi, zopet potopljenih 115.00o ton dragocenega trgovskega brodovja. List navaja v zvezi s tem odkrito, čeprav trpko sod?,o »Daily Expressa«, češ, da ni nihče v stanju iznajti učinkovitega sredstva proti nevarnosti nemškega podmorniškega. orožia. Najhujše pri vsem tem pa je, da nihče ne ve, kdaj se bo takšno sredstvo sploh našlo in lahko uporabilo. S to sodbo, pripominja berlinski list, je »Daily Expressrziani so včeraj prvič igrali doma proti nasprotnikom iz Gremone in morda so si vsaj pri tej pril:ki nekoliko popravili dosedanji šibki položaj. Tri take teknrce so bile včeraj, toda tudi v njih je šlo čisto zares, in sicer v Gorizii: med Pro Gorizio in Cremone-som, v Varesu: med Varesom in Anconitano ter v Cuneu: med Cuneom in Juventino iz Palerma. Pa ne samo te tri tekme, še več drugih dogodkov včerajšnje nedelje je lahko pritegnilo pozornost športnih prijateljev izven domačega kroga. Pri tem mislimo predvsem na mednarodno nogometno tekmo med Nemčijo in Bolgarijo v Sofiji in stoti mednarodni nastop nemške reprezentance proti mladi bolgarski eliti, ki v zadnjem času marljivo sodeluje v evropskem nogometnem življenju. Dalje je v soboto in nedeljo minil mednarodni damski lahkoatlctski dvoboj med Madžarsko in Italijo v Budimpešti, ki je dal zanimiv vpogled v letošnjo formo italijanskih atletinj. V istih dnevih je bila otvorjena tudi mednarodna plavalna sezona, in sicer z dvobojem mod Nemčijo in Madžarsko v Darm-stadtu, kjer so se sestali najnovejši nemški prvaki z močnim Schroderjem na čelu in vsi znani madžarski »kanoni« iz bazenov. Na teniških igriščih se je v nedeljo končal ženski dvoboj med Italijo in Hrvatsko v Zagrebu, prva letošnja konkurenca te vr- že zmerom ne moremo reči, da bi bila včerajšnja nedelja kar tako po vsem svetu brez življenja na športnih terenih. Nič več angleških mer v športu Na nedavnem sestanku novo ustanovljene evropske profesionalne boksarske zveze v Rimu je bilo med drugim sklenjeno tudi, da bo v bodoče spremenjen zastareli način odrejevanja meje med posameznimi boksarskimi kategorijami. Ker je ta šport prišel iz Anglije, so njegovi propagaterji prinesli s seboj tudi podatke o mejah posameznih kategorij, ki so bile določene po telesni teži boksarjev in so se zato načunale v angleških funtih. Ta praksa se je obdržala dolga leta, čeprav na evropski celini ni bilo mnogo takih, ki bi vsaj približno znali iz funtov računati kilograme ali obratno. Ta angleška mera je bila kakor nalašč za to, da je samo mešala račune pri nepoučenih — mnogokrat pa tudi pri največjih strokovnjakih — tako da je bil res že zadnji čas, da so bile v Evropi uvedene te meje v domačih merah. Zato je 15 evropskih narodov skupno s predstavnikom Japonske soglasno odločilo tako. da bo sedaj veljal kot merilo za težo boksarjev v posameznih kategorijah evropski funt, ki natančno ustreza teži pol kilograma. Tako bo na primer meja za srednjo kategorijo namesto dosedanje teže po 79.378 kg natančnih 80 kg. Tudi druge angleške mere, kakor. sta yard in angleška milja, ki jih uporabljajo v Angliji m onstran Oceana v atletiki, so že čisto, pozabljene na naši celini in dosledno povsod nadomeščene z metrskimi merili. Iz Vichyja poročajo, da je tamkajšnja komisija za šport in telesno vzgojo odredila, da v bodoče ne smejo nikjer zgraditi nobenega športnega prostora za igranje nogometa, če ne bo obenem obdan s tekali-ščem in urejen za postavitev vseh potrebnih naprav za lahko atletiko. Razen tega bodo morali lastniki nogometnih terenov, ki so zdaj v obratu, v teku 6 mesecev vse te prostore prirediti tako, da bodo sposobni tudi za gojitev lahkoatletskih disciplin. Nemška teniška igralca Koch in dr. Eggert, ki sta s tako lepimi uspehi zastopala nemški tenis v Turčiji, sta se na povratku v domovino ustavila še v Sofiji, kjer bosta odigrala nekaj partii z najboljšimi bolgarskimi igralci. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, oddelek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi pro-ti Pinterju Petru, živ. Ivana in Katarine Eržen, roj. v Prezidu 24. VI. 1920, v zaporu, obtoženemu: a) atentata na državno varnost po čl. 2. Ducejevcgaa zakona z dn 3. X. 1941 ker je z namenom, da bi ogrožal varnost države, izvršil dejanja, ki naj bi zanesla opustošenje in krvoprelitje na državno ozemlje; b) prevratnega združevanja po čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je bil od nedoločenega dne od aprila 1942 na področju pri Loškem potoku in ob Tobrov-cu član prevratne združbe, ki je imela za namen, izvršiti nasilno spremembo političnih, gospodarskih in socialnih ureditev v državi; c) sodelovanja v oboroženi tolpi po čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je v istem času m na istem kraju pripadal oboroženi tolpi z istimi cilji pod b); d) protizakonite posesti orožja in streliva po čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah nosil brez dovoljenja pristojne oblasti orožje in strelivo; e) atentata na življenje pripadnikov Obo roženih sil po čl. 7. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval pri izvrševanju atentatov na življenje pripadnikov Oboroženih sil. Iz teh razlogov proglaša vojaško sodišče v skladu s čl. 4 do 16 Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, čl. 133 običajnega kazenskega zakonika ter čl. 483 do 488 zakonika kazensko-pravdnega postopka, Pintarja Petra za krivega zločinov pripisanih mu pod b), c) in d) in ga kot takega obsoja v dosmrtno ječo z vsemi stroški in posledicami. Glede na čl. 479 zakonika kazensko* pravdnega postopka o-prašča Pintarja Petra zločinov pod a) in e) zaradi pomanjkanja dokazov. Odreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku na stroške obsojenca v listih »II Piccolo« v Triestu in »Jutru« v Ljubljani. Radio Ljublfana PONEDELJEK. 20. JULIJA 1942-XX° 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Pisana glasba. 8 Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20 Koncert kvarteta »Fantje na vasi«. 12.45 Harmoniko šolo igra Vlado G'.lob. 13 Nanoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Filmska glasba — orkester Cctra, vodi dirigent Barzizza. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Lahka glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Orkester vodi Bojan Adamič. 19.30 Poročila v slovenščini, j; 19.45 Simfonična glasba. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 2045 Operetna glasba. 21.25 Predavanje v slovenščini. 21.35 Koncert violončelista Gamilla Obla-cha. 22.10 Priljubljene pc«mi. vodi dirigent Zemc. 22.45 Poročila v italijanščini. Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Franc železničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 20. julija 1942 ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, 18. julija 1942. Globoko žalujoči: IVANA, soproga; LEOPOLD, sin in sorodstvo , > AV•■,■?.:!.<-.■ t Po dolgem trpljenju nam je v soboto opcldne mirno pripravljen nenadoma umrl naš ljubi soprog, oče, brat, svak in stric, gospod ANTON NM0DE kasacijski sodnik v pokoju i. t. d. Iz kapelice sv. Andreja na Žalah ga spremimo k Sv. Križu v ponedeljek t. m. ob treh popoldne. Namesto, da bi dali cvetja na grob, prosimo v smislu blagopokojnega, da tiho olajšate kak drobec splošnega gorja v njegov spomin. Maša zadušnica se bo darovala v torek 21. t. m. ob osmih zjutraj v domači župni cerkvi v Trnovem. 20 / Ljubljana, dne 18. julija 1942. Rodbini NAGODE - DERČ, KOLB Žetev — najlepši praznik leta Kakor vsi stari narodi, so tudi stari Rimljani opravljali setev in žetev z veliko pobožnostjo m so jo družili z verskimi obredi Kakor so spomladi imeli svoje setvene praznike, tako so v julju in avgustu prirejali velike žetvene svečanosti. Bili so to verski obredi najširšega ljudskega značaja, tako da jih je vsaka družina lahko brez svečenikov opravila zase. Žetveni obredi so se začeli s spokor-nirri žrtvovanjem svinje, ki so jo darovali na vsakem kmečkem dvorišču, preden so pričeli žeti in pospravljati druge jesenske pridelke s polja. Bogovi, ki skr-be za polja, so bili po rimskem verovanju tesno povezani z bogovi podzemlja, zato je kmet lahko pričakoval dobro žetev. samo če so bile podzemske sile mirne in uzadovoljene. Pred darovanjem so se spomnili Jana, ki, so mu darovali vina in kadil, ter Jupitra, ki so mu prav tako poklonili darov in ga prosili blagostanja hiše :n dvorišča. Dr ob žrtvovane svinje in nekaj vina so ponesli podzemski Ceren. Vse te verske slovesnosti so se vršile med rajanjem, petjem :n pojedinami, da je ljudstvo dajalo duška svoji radosti nad dobrim pridelkom. — K žetvenim slovesnostim so spadale tudi tako zvane »kon-zucrije«, Konzu, bogu zemlje in kmetijstva na čast. V juliju so svečeniki žrtvovali Konzu na žrtvenikih, ki so jih na-p avili iz zemlje, glavna proslava pa je bila 21. avgusta. Takrat so se prirejale tudi velikopotezne eircenzijske tekme na vozovih in s konji brez jezdecev. Kakor človek, tako so takrat tudi vse živali, ki mu služijo z delom, imele svoj praznik — goveda, konj; in mule so bili s cvetjem okrašeni, počivali so ves dan. obenem pa so bili deležni praznične hrane. Imeli so v Rimu tudi poseben duhovniški red, tako zvan; collegium fratrum Arvalium, katerih svečeniški znak je bil venec iz žitnega klasja, prevezan z belo vrvico. Služili s0 boginji polja in miru, ki so jo kmetje rimskih polj imenovali boginjo Dio. Ko so v mesecu maju dozorel; prvi poljski plodovi, so bratje Arvan vršili svoje obrede v njenem gaju na desnem bregu Tibere. Verski obredi so se izmenjavali s pojedinami, ki so se jih udeleževali bratje in pa dečki, tako zvani karnili, ki so jim bili za postrežbo. Boginji so žrtvovali po dvoje praset in pa belo kravo, katere drobovino so potem vrgli na žrtvenik v cirkusu sredi gaja. V gaju so si svečeniki podajali obredne plodove iz rok v roke, s čimer so boginjo prosili blagoslova plodovom, k; so še v zemlji. Tudi tu so se slovesnosti zaključevale s tekmami na vozeh. Bila pa je v navadi tudi še posebna svečanost boginji Cereri na čast. običaj, ki se je razširil iz grške Italije. Zanimivo je, da so se prea pričetkom proslave v mesecu avgustu morale žene devet noč: vzdržati vsakega odnosa z možmi. Nato pa so odhajale na proslavo v belih oblačilih, okrašene z venci zrelega klasja. Majhna zgodba iz velikega mesta I. Vedno se je smejala ... Življenje s« ji je baš odkrivalo v lepih, prelestnih barvah, zdelo se ji je kakor majska zarja v siiijem jutru. In ljubila je življenje, ?:ubila zato, ker ga je tako nedolžno, tako otročje pojmovala in je bila vsa zaverovana v njegovo pestrost in v slepeči blesk. Bila je lepa in zdravje je v njej kipelo. Tudi zaradi tega ji je prav hitro zdrsnil smeh in se raztresel po okolici. Smeh zdravja, smeh veselja, smeh naivnega, toda čutečega dekleta. — Tilka je baš dozorela v dekle, v prepolno, v telesu in duši krasno razvito deviško bitje. Njen smeh je bil vsakomur všeč, vsakogar je prijetno poščegetal in skoraj razveselil, ker ni bil z zvitostjo in hinavščino pobarvan, temveč z iskrenostjo in čistim veseljem prepojen. Redki so bili trenutki, ko se Tilka ni smejala. Se v spanju in ob sanjah ji je šlo na smeh. zato so se ji tovariši in tova-rišice čudili, ako je postala mahoma resna in mirna pri igranju veselih, razvedrila polnih komadov. Igrala je namreč pri godbi na prostornem kavarniškem vrtu in vabila iz svoje ljubke violine srebrno pojoče zvoke. Na vrtu se je zbiral mnogoličen svet, pil. kavo in kramljal Premnogega je zvabila sveža muzika. da je posedel. si poiskal znanca pa sam s seboj našel v tihem kotu zaželjenega miru A prišli so mladi fantje, razposajeni, razigrani, željni prigod. Prinesli so rož in jih metali dekle- Težko klasje čaka žanjic Kakor so to delali stari Slovani, tako so tudi Rimljani žrtvovali bogovom prvence krušne moke. Pri tej slovesnosti so Rimljani uživali praženi »far«, prastaro nacionalno zrnje Italije. Pražili so ga v krušnih pečeh, ki jim je bila zaščtnica boginja Fornax — po nji so se tudi cerkvene slovesnosti imenovale fornakalije. — Zanimivo je, da je vse stare narode v žetvenih obredih družila vera, da uspeh žetve zavisi od dobre volje podzemskih demonov, ki jo je treba med setvijo izzvati z molitvami in žrtvami, ob žetvi pa si jo za prihodnjo letino zagotoviti z za-hvalnicami. Povsod pa je prvi nosilec rodnosti sonce, izvor luči in toplote, večni studenec življenja. tftlC resi ms Snaga telesa In stanovanja Je prva zapoved v fejffbi prati boleznim V času vojne, ko so narodi v stalnem premikanju, imajo nalezljive bolezni svojo veliko sezono. V vojnih razmerah je mnogo teže ohraniti higienski način življenja ka-kov v miru. Zato mora vsak človek v lastnem interesu posvečati največjo pozornost svoji osebni čistoči ter snagi v bivališču in povsod. S tem, ko skrbi za lastni prospeh pa obenem streže skupnosti. Poleg muh je vse polno drugega mrčesa, ki nas na srečo sicer ne obiskuje v tolikšnih množinah in tako vztrajno, pri tem pa je še nevarnejši v raznašanju strupenih kali, ,ki netijo epidemije. Kakor je tako kramljanje malo prijetno, vendar je za človeka koristno, da ve na prilike, tudi nekaj o ušeh, kakor se o n"ih zanimivo čita v dr. Karla Pe-triča knjigi »Bolezni — kako jih spoznamo in preprečimo.« Bela, glavna, sramna uš O uši beremo že v Sv. pismu: »Aron je udaril s palico v prah in iz njega so skočile uši na človeka in živali. Ves prah dežele se je izprem-enil v uši.« Stare egiptovske listine jih omenjajo že 2009 let pred Kristusovim rojstvom. Demosten piše nekje, da jih je imela tudi znamenita Grkinja Aspaziia, Periklejeva »prijateljica«, ki je zato dobila pridevek »Ušivka«. Udomačene so bile baje tudi na dvoru francoskega kralja Ludcvlka XIV. Plemstvo se je tedaj rado pudralo in šminkalo, redkokdaj pa se je kopalo in čistilo. — V vsakdanjem življenju srečujemo tri vrste uši bela uš, glavna uš in sramna uš. Bela uš se drži le obleke in perila, najrajši na mestih, kjer se obleka tesno prilega životu, da nima daleč do hrane — krvi. Glavna uš živi le na glavi, sramna uš pa povsod na telesu, kjer so dlake, razen na glavi, pri otrocih dostikrat celo na obrvih. Uš se silno hitro množi. Star pregovor pravi, da postane uš v 24 urah stara mati, kar sicer ni res. Zato potrebuje že 6—7 tednov. Res pa je, da ima od 400—500 potomcev na mesec. Uš leže jajčeca v perilo ali v obleko (najrajši ob šivih) ali pa ob laseh in dlakah, kakršne vrste je pač. Bela uš leže hkrati 80, glavna uš 50, sramna uš na srečo le 12 jajčec ali gnid, kakor jim pravimo. Iz njih se izvali v 5 do 8 dneh mlada uš, ki prične takoj tom pri godbi. S pokloni so se jim zahvalile, z nasmeški in prijaznimi pogledi. Tudi Tilka se jim je posmejala, ošvrknila z očmi vse po vrsti, nato pa spet potegnila z lokom in je z drugimi igrala. Dirigiral jim je Janko, prikupljiv fant, dečko, za katerim se je skoraj sleherna deklica ozrla. V vsem svojem značaju je bil blag, tudi v črtah njegovega obraza je bila pisana dobrota. Nič čuda tedaj, da je tudi Tilki prijal, da je tudi ona videla v njem mladeniča, kateremu bi se prilegal poljub njenih ustnic. In komaj se je Tilka znašla v mislih, ki so si Janka le kradoma želele, ki so si ga podzavestno prisvajale, že ni več mogla iz njih, kajti prvemu globokemu hrepenenju je odprla pot, da se je srce okopalo v njem in upalo. V početku je Tilka zakoprnela komaj v sanjah. V tistih dneh se časih ni smejala in takrat so se ji čudili. Nihče ni slutil, da ima prebodeno srce, nihče ni smel zvedeti skrivnosti. Zgolj Janku bi jo rada zaupala, toda kje bi toliko moči, kje takšnega poguma? Le oči so iskale njegovih in razkazovale tisto vdanost brez prevdarka, ki jo ima vsako dekle za izbranca svojega srca. Njene oči so mu povedale več, kakor bi pa spregovorilo tisoč pisem. Na preprost, a prisrčen način so mu izdale skrivnost. Razumel je zanjo usodne utripe, sam zagorel prav v temeljih in jo iskreno vzljubil. V jesen so šli dnevi tedaj... Na vrtu so igrali običajno do enajste ure. Ob tej uri se je shladilo in le redek gost je še vztrajal ob kavi. Neki večer pa je prišla nenadna ploha, osušila prah in razgnala ljudi prav zgodaj. Pusto in prazno je bilo na vrtu, ploha je ponehala, nebo je našlo milejše lice in se razvedrilo. sesat kri, če le ima priložnost. Zanimivo je. da imajo zamorci črne, Kitajci pa rumene uši. S sramno ušjo smo pa obdarjeni samo beli ljudje. Raznašalka pegastega legarja Uš se hrani s krvjo. Okoli ust ima ščet-kast venec, ki ga sabode pri sesanju v kožo, kar prizadeva neprijetno srbenje. Nikoli pa ni sita, ker neznanko hitro prebavlja, tako da se iztrebi vsaki dve minuti. Zato se mora človek, ki se je nabral uši, kar naprej praskati in se izpraska včasih do krvi. Ker pa nima vselej čistih rolc, zanese z nohti v ranice različne bakterije in glivice, ki povzročajo gnojenje, izpuščaje ali pa gnojne hraste. Tako doletita človeka dve nesreči hkrati. — Zelo nevarna je bela uš kot prenašalka pegastega legarja, bolezni, ki pobere 50