i
i
“Forstneric” — 2020/3/10 — 9:21 — page 224 — #1 i
i
i
i
i
i
VESTI
Zoisova nagrada za življenjsko delo akademiku Josipu Globevniku
Akademik prof. dr. Josip Globevnik, zaslužni profesor Fakultete za mate-
matiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je v letu 2019 prejel Zoisovo nagrado
za življenjsko delo na področju matematike, natančneje, kompleksne ana-
lize. To naravno ponujeno priložnost želim izkoristiti za kratko predstavitev
njegovega življenja in dela.
Josip Globevnik je bil rojen v Ljubljani. Matematiko je študiral na Uni-
verzi v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1968. Zatem je leta 1971 magistriral
na Univerzi v Zagrebu pri prof. dr. Svetozarju Kurepi z delom Ulomljene
potence operatorjev, leta 1972 pa je doktoriral iz matematike na Univerzi v
Ljubljani pri prof. dr. Ivanu Vidavu z disertacijo Analitične funkcije s kon-
stantno normo. Po doktoratu se je intenzivno usmeril v raziskovalno delo
na področju kompleksne analize (del matematične analize) in je kot prvi
Slovenec po akademiku Josipu Plemlju navezal vrsto tesnih stikov s tujimi
raziskovalci na tem področju; več o tem v nadaljevanju. V letih 1968–73 je
bil asistent za matematiko, v letih 1973–78 docent, 1978-83 izredni profesor
in od leta 1983 do upokojitve leta 2012 redni profesor na Univerzi v Lju-
bljani. Do leta 1988 je poučeval matematiko na Fakulteti za arhitekturo,
gradbenǐstvo in geodezijo, od 1988 dalje pa na Fakulteti za naravoslovje in
tehnologijo ter kasneje Fakulteti za matematiko in fiziko. Leta 2013 je bil
imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. V letih 1979–86 je
bil predstojnik Oddelka za matematiko na Inštitutu za matematiko, fiziko
in mehaniko v Ljubljani, v letih 1993–95 pa je bil predstojnik Oddelka za
matematiko na Univerzi v Ljubljani. V tem obdobju se je izpod okrilja Fa-
kultete za naravoslovje in tehnologijo oblikovala vrsta neodvisnih fakultet,
med njimi Fakulteta za matematiko in fiziko. Pri njenem ustanavljanju je
skupaj s prof. dr. Martinom Čopičem, ki je tedaj vodil Oddelek za fiziko,
Globevnik odigral ključno vlogo.
Vse od svojega doktorata v letu 1972 dalje je bil Globevnik vodilni slo-
venski strokovnjak na področju kompleksne analize. Njegovo raziskovalno
delo je bilo pionirske narave na več pomembnih področjih, ki so na kratko
opisana v nadaljevanju, in je vodilo v nove smeri raziskovanja, ki so danes
zelo aktualne. V času svoje kariere je bil na vrsti dalǰsih gostovanj na po-
membnih tujih univerzah in raziskovalnih ustanovah, še posebej v ZDA. Bil
je gostujoči docent na University of Kentucky (ZDA, 1973/74) in gostujoči
profesor na University of Washington v Seattlu (ZDA, 1978/79, dva trime-
stra v 1984, dva trimesta v 1989/90, en trimester v 1996), na University
of Wisconsin v Madisonu (ZDA, prvo polletje 1985/86), na University of
California v San Diegu (ZDA, en trimester v 1992, en trimester v 2004)
224 Obzornik mat. fiz. 66 (2019) 6
i
i
“Forstneric” — 2020/3/10 — 9:21 — page 225 — #2 i
i
i
i
i
i
Zoisova nagrada za življenjsko delo akademiku Josipu Globevniku
Slika 1. Josip Globevnik
in na University of Michigan v Ann Arborju (ZDA, prvo polletje 2001/2).
Kraǰsi čas je gostoval na Universidade Federal v Riu de Janeiru (Brazilija),
na Trinity College v Dublinu (Irska), na Univerzi Bar-Ilan v Ramat Ganu v
Izraelu, na Institutu Mittag-Leffler v Stockholmu (Švedska) in na Université
Paul Sabatier v Toulousu (Francija). Z vabljenimi predavanji se je udeležil
dolge vrste mednarodnih konferenc o različnih področjih kompleksne ana-
lize. S predavanji je obiskal več univerz v Evropi, ZDA, Izraelu, Koreji in
na Kitajskem. Od leta 1974 dalje je član American Mathematical Society.
Globevnik je vseskozi sledil novim raziskovalnim trendom in je delal na
zelo raznovrstnih problemih. V številnih od njih je vpeljal nove metode,
ki so jih kasneje začeli uporabljati tudi drugi raziskovalci. Vselej sta mu
bili najbolj pomembni kakovost in popolnost dosežkov; ničesar ni želel ob-
javiti, dokler ni imel natanko izdelanih vseh podrobnosti in je bil povsem
prepričan, da je njegova rešitev pravilna oziroma da, kot je pogosto rad de-
jal, »drži vodo«. V tem pogledu je Globevnik nadaljeval tradicijo vrhunskih
slovenskih matematikov Ivana Vidava in Josipa Plemlja, torej svojega mate-
matičnega očeta in deda. To zavzetost za vrhunsko kakovost in inovativnost
raziskovanja je prenašal tudi na svoje študente in znanstvene sodelavce. Vse-
lej je poudarjal, da odlična znanost in še posebej matematika lahko nastaja
kjerkoli in ne samo v pisarni, najbolǰse ideje pa se v resnici le redko kdaj
pojavijo ob sedenju za pisalno mizo ali ob računalniku. Vsa svoja znan-
stvena dela je najprej izjemno vestno lepopisno napisal z nalivnim peresom
na papir v toliko iteracijah, da je nastal končni izdelek, ki ga je šele nato
obdelal računalnǐsko.
Obzornik mat. fiz. 66 (2019) 6 225
i
i
“Forstneric” — 2020/3/10 — 9:21 — page 226 — #3 i
i
i
i
i
i
Vesti
V svoji karieri je Globevnik objavil 116 originalnih znanstvenih del, sko-
raj vse v mednarodnih matematičnih revijah, od tega večino v visokokako-
vostnih revijah, ki po kriteriju faktorja vpliva sodijo v prvi kvartil. Vrsta
njegovih del je bila objavljenih v najelitneǰsih matematičnih revijah, kot
so Annals of Mathematics (2 objavi, od tega ena v letu 2015), Inventiones
Math., American J. Math., Math. Annalen, Transactions of the American
Math. Soc., Crelle’s J. in drugih. V svojih delih je obravnaval probleme iz
komplekse analize in sorodnih področij, med njimi zaloge vrednosti vektor-
skih holomorfnih funkcij, robne lastnosti holomorfnih funkcij več spremen-
ljivk in analitičnih množic, prave holomorfne vložitve območij v kompleksni
ravnini v dvorazsežni kompleksni evklidski prostor, integralske karakteri-
zacije holomorfnih funkcij ene spremenljivke in integralske karakterizacije
robnih vrednosti holomorfnih funkcij več spremenljivk, analitične diske z
robovi v maksimalno realnih podmnogoterostih in karakterizacije robnih
vrednosti holomorfnih funkcij s principom argumenta. Leta 2015 je z ele-
gantno in presenetljivo konstrukcijo kompletne kompleksne hiperploskve v
enotski krogli evklidskega prostora poljubne dimezije več od 1 podal po-
polno rešitev problema Paula Yanga iz 1977; ta rezultat je bil objavljen v
eni izmed najelitneǰsih matematičnih revij Annals of Mathematics in je bil
izbran med najbolǰse dosežke slovenske znanosti na področju naravoslovja
in matematike v Sloveniji po izboru ARRS v letu 2015.
Kljub temu da je do leta 1988 poučeval matematiko na Fakulteti za ar-
hitekturo, gradbenǐstvo in geodezijo, je bil Globevnik že v svojem zgodnjem
obdobju znanstveno in kot mentor prisoten tudi na Oddelku za matematiko
tedanje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, kamor je nato prǐsel kot re-
dni profesor leta 1988. Zatem je dolgo vrsto let predaval temeljna predmeta
iz matematične analize v 1. in 2. letniku študija matematike ter osnovni
predmet iz kompleksne analize. Občasno je predaval tudi podiplomske ozi-
roma doktorske predmete iz analize. Bil je zelo priljubljen predavatelj, saj
je predaval izredno nazorno in zavzeto, z njemu lastno energijo in karizma-
tičnostjo. Vselej se je osredotočal na bistvene ideje, ki jih je na koncu dalǰsih
dokazov rad ponovno povzel in posebej poudaril.
Z namenom razvoja kompleksne analize in sorodnih področij v Slove-
niji je že leta 1975 ustanovil Seminar za kompleksno analizo na Oddelku
za matematiko, ki deluje brez presledka vse do danes. Okrog njega se je
postopoma oblikovala raziskovalna skupina za kompleksno analizo, ki je da-
nes osrednja in najbolj aktivna skupina na področju matematične analize
v Sloveniji in predstavlja jedro programske skupine Analiza in geometrija
pri ARRS. Podpisani sem bil njegov prvi študent s področja analize funkcij
več kompleksnih spremenljivk, vendar me je po enem letu usmeril na na-
daljevanje doktorskega študija k svojemu sodelavcu, profesorju Edgarju Lee
Stoutu na University of Washington v Seattlu, ZDA, kjer je bil Globevnik
226 Obzornik mat. fiz. 66 (2019) 6
i
i
“Forstneric” — 2020/3/10 — 9:21 — page 227 — #4 i
i
i
i
i
i
Zoisova nagrada za življenjsko delo akademiku Josipu Globevniku
gostujoči profesor v letu 1978/79 in še večkrat kasneje. Njegovi naslednji
študenti, sedanji člani skupine za kompleksno in harmonično analizo, so bili
Miran Černe (magisterij 1989, doktorat pri meni leta 1994 na University of
Wisconsin-Madison, ZDA), Darja Govekar Leban (doktorat 1999), Oliver
Dragičević (diploma 1998, magisterij 2001, doktorat l. 2003 pri Alexandru
Volbergu na Michigan State University, East Lansing, ZDA), Barbara Dri-
novec Drnovšek (magisterij 1996, doktorat 2003), in Marko Slapar (diploma
1997, doktorat l. 2003 pri Johnu Eriku Fornaessu na University of Michigan
v Ann Arbor, ZDA). Poleg navedenih je Globevnik pomagal vrsti slovenskih
študentov z različnih področjih matematike pri iskanju ustreznih kontaktov
in možnih mentorjev v tujini ter pri pisanju priporočilnih pisem. Tudi pisec
pričujočega prispevka je med tistimi srečneži, ki jih je Globevnik s svojo
modrostjo in dobrim nasvetom v pravem trenutku usmeril na dobro pot in
jim tudi kasneje stal ob strani.
Za svoje znanstveno delo je Globevnik prejel vrsto nagrad in priznanj.
Prva med njimi je bila leta 1975 nagrada za raziskovalno delo na matema-
tični balkanijadi v Bolgariji. Leta 1976 je prejel nagrado Borisa Kidriča za
vrhunske znanstvene dosežke (enakovredno sedanji Zoisovi nagradi). Leta
1985 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in ume-
tnosti (SAZU), leta 1989 pa je postal njen redni član. V letih 2008–14
je opravljal funkcijo tajnika III. razreda SAZU za matematične, fizikalne,
kemijske in tehnǐske vede. Leta 2017 je bil izvoljen za rednega člana medna-
rodne inženirske akademije v Moskvi (naslednica inženirske akademije Sov-
jetske zveze). Kot je bilo že uvodoma omenjeno, je leta 2019 prejel Zoisovo
nagrado za življenjsko delo.
Za zaključek naj še enkrat poudarim, da je bil Josip Globevnik med
prvimi matematiki v Sloveniji, ki so v 70. letih kljub tedaj zelo skromnim
sredstvom za znanstveno delo na področju matematike bistveno prispevali k
odprtju naše dežele v svetovne tokove raziskovanja na tem področju. To je
zelo velika stvar, ki jo je težko povsem razumeti v luči današnjih, bistveno
ugodneǰsih razmer. Številnim mladim matematikom je širokogrudno poma-
gal odpirati vrata v svet z vzpodbujanjem in s priporočili za študij na dobrih
tujih univerzah. Ta njegov prispevek k razvoju matematike v Sloveniji je po
mojem mnenju prav tako pomemben kot njegovi prvorazredni raziskovalni
dosežki, ki bodo ostali viden del svetovne zakladnice znanja na področju
matematične analize.
Ob prejemu Zoisove nagrade za življenjsko delo profesorju Josipu Glo-
bevniku, našemu dragemu Pikotu, v svojem imenu ter v imenu sodelavcev
programske skupine Analiza in geometrija iskreno čestitam ter mu želim še
naprej veliko zadovoljstva z matematiko.
Franc Forstnerič
Obzornik mat. fiz. 66 (2019) 6 227