Natisov 15.000. 3 krone, lajerc" izhaja vsaki :, čatiran z dnevom naslednje nedelje. nina velja za Av-za celo leto le, za pol in četrt 1 numerno; za Ogr-»4K50 vin. za celo 0; za Nemčijo stane 1 leto 5 kron, za merilo pa 6 kron; 1 drugo inozemstvo se " ni naročnino z ozi-. na visokost pošt-[nine. Naročnino je pla-i naprej. Posamezne !V.seprodajajopo6v. dni'tvo in uprav-rvo se nahajata v nju, gledališko poslopje štev. 3. SteT. 11. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, aK rokopise se ne vrača Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo, ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za •/, strani K 40, za »/. strani K 20, za '/, strani K 10, za '/„ strani K 5, za '/s« strani K 2'50, za >/« strani KI. —Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo <§ie 17. marca 1912. XIII. letnik. Telegram. evarni razvitek italijansko-turške dijevif vojske! Dinaj, 13. marca. Italijani hočejo doslej |aiije brezaspešno vojsko v Evropo zanesti. Ko vrstice pišemo, se bodejo že bržkone v fclonichu prvi ojstri streli začuli. Italijanska pada je namreč sklenila, da bombardira jristan Solonichi. S tem dobi vojska ^86 drugo lice. Solonichi je največje trgovsko mesto na f'kanu in središče trgovine vseh držav. Bom-(liranje torej ne bode škodovalo le Tarkem, rveč vsej trgovini in zlasti avstro-grškim interesom. Evropejski mir je v trenutku v največji navarnosti. Prihodnji |evi in are so zgodovinsko-odločilnega pomena |tudi pred nami stoji strah krvave vojske. sper kur" h in lj kalit, am 4- belega daime 16 —, 6 kil lulela i, z 2 ftrokn, m |n-'*—. Ill' /Mf vi-iine vi-like iljncga ; proti aid). druar 7S8 Yse za ljudstvo . . . Ej, saj jih poznate, sladke besede, s kate-i seje že leta in leta lačnim kamenje mesto uha ponujalo; — „vse za ljudstvo", vpijejo ripavi zagovorniki in zastopniki v farizejski Ijt hinavščini ... Mi nimamo prave, Biiične demokracije, — to je resnica na tej bolezni trpi vse gospodarsko ter kul-no življenje. Prave demokracije nimamo, — pravi: ničesar ne zmaga, kar se |izlj ud st v a sam eg a p or o d il o, nikar se ne prizna, kar bi ljudstvu pt takemu pomagalo. nVse za ljudstvo" je beseda, s katero preslepijo posamezniki no množico, ki je v stoletni duševni ter te-sanemarjenosti pozabila na lastne misli in ne čine! „Vse za ljudstvo", tulijo znani „ro-Bubi" in — si polnijo na račun tega ljudstva Gotovo, gotovo, po vsej naši državi se ne tb- Hočini v čenstohovskem samostanu. (Nadaljevanje). Dne 7. marca se je pred sodiščem v P e- tikovu končala sodnijska razprava o teh po- pžnih zločincih. Obsojeni so bili: pater Damas coch na 12 let ječe in na dosmrtno prognanstvo ^ Sibirijo (zaradi umora, ponaredbe javnih spiff. poneverbe in tatvine); Helena Macoch dve leti težke ječe; —. ostali ob-jženci na ječo do 5 let. V naslednem podamo natančno poročilo o Dijaki razpravi. * * . . ■ * Toženi so: Menihi Damas Macoch, Izidor irczewski, Bazil Olešenski, Helena Macoch-jjyanovski, samostanski ključavničar Jožef rtiiewitz, voznik Vincencij Pianku in Lucien dela ljudske politike. Preje'pridejo vsi mogoči interesi nego dobro ljudstva! Vlada ni in še dolgo ne bode dobrohotna mati narodov. Široki sloji so ji prej kot slej molzna krava, da izboljša življenje drugim stanovom. Vse to je resnica in vsega tega i mi ne zanikamo. Kmet, obrtnik, delavec, to so stebri: državnega poslopja, ali sleherna podstrešna luknjica/ se zdi odločilnim možem v državi važnejša. Vse to je znano in vse jamranje ne pomaga nič. To je stara pesem: ministrom se meče tisočake penzije v naročje, diurniste pa se pušča v jetiki umirati; duhovnikom se dovoljuje milijone priboljška, kmetom pa se roga eksekutor; oficirjem se izboljšava plačo, vojake pa se pušča brez večerje. In vsa ta kričeča nasprotja se krije s sladkim nasmehom, z brezplačnimi Blagoslovi in z na-rodno-navdušenimi klici: vse za ljudstvo . . . Vse to vemo in vse to- so nam tudi že razni ljudje tisočkrat prežveketali. Le nekaj je treba tu že posebej naglašati. Drugi avstrijski narodi sovvsakemoziru močni in krepki, ' lorejo se vkljub | tem slabim razmeram razvijati, zamorejo si sami pomagati; — slovensko ljudstvo pa je majhno, šibko, slabotno in nima moči, da bi se v takih razmerah na površju obdržalo. Pa še nekaj: drugi narodi zamorejo se vsled svojega kulturnega, političnega in gospodarskega razvitka svojih trotov in parasitov otresti, — pri Slovencih pa izsesavajo slovenski voditelji vbo-gemu ljudstvu še tiste kapljice krvi, katere jim je slaba državna politika pustila. Tisoč dokazov imamo za to trditev! Ni nam treba opozarjati na neodpustljive grehe klerikalnih „konzumov" in slovenskih posojilnic. Kajti kletve prizadetih kmetov in solze iz svoje grude pregnanih žena ter otrok še niso pozabljene. Tudi nam ni treba opozarjati na na-rodnjaško-slovenske župane, okrajne načelnike, na prvaške oderuške advokate, na znani lov po Ž2. , Prvi razpravni dan. ' Razprava razkriva početje pavlanskih me-|hor v čenstohovskem samostanu, ki je obenem največja božja pot poljska in kamor donašajo pobožni Poljaki dan za dnevom cela premoženja — božja pot, ki se po svoji slavi in po svojih dohodkih more primerjati pač edinole s francoskim Lourdom. Da pa vsaj nekoliko seznanimo svoje čitatelje s početjem teh menihov, katerim je bila zaupana ta največja poljska božja pot, se hočemo nekoliko natančnejše baviti s celim procesom. Pred začetkom razprave se je nabralo tisoče in tisoče radovednežev. Že na vse zgodaj je bilo sodišče obkoljeno od več tisoč ljudi, ki so čakali na začetek senzacionalnega procesa. Velika množina vojakov, orožnikov in policijskih uradnikov je le z največjim trudom vzdrževala red. V sodnem poslopju se za časa tega procesa sploh ne bo vršila nobena druga razprava. Oatale razprave se vrše v Lodzu, Censtohovu in Gozno-vicah, kamor so že odpotovali sodniki, odvetniki in obtoženci. Pri izbiri občinstva, ki naj prisostvuje razpravi, so bili zelo natančni. Predvsem so navzoči mnogi visoki častniki, vladni uradniki, pravoslavni in katoliški duhovniki v ornatu in pa člani poljske aristokracije. Pri raz- testamentih, na farovške dedščine, na štolninske sleparije, — vse to, kar vidimo in obsojamo vsak dan in kar se vendar vsled nezavednosti vbogega ljudstva ne da odpraviti. Popisali bi lahko celo knjigo, ako bi le najgorostasnejša dejstva te vrste poročali. Ali pametni ljudje opazujejo to itak vsak dan in neumnim ,dokaže" najmlajši kaplan, da je sneg črn ali da je ravna črta podobna krogu . . . Najznačilneje se kaže prvaško odiranje ljudstva v zadnjem času pri raznih javnih zastopih. Nikjer na božjem svetu bi se n. pr. niti najzagriženejši človek ne upal zagovarjati političnega zločina, ki ga tvori slovenska obstfukcija v štajerskem deželnem zboru. Ta obstrukcija je lumparij a tako ostudne vrste, da se človek le čudi nad neverjetno predrznostjo slo-vensko-klerikalnih poslancev. Ničesar se ni zgodilo, kar bi to obstrukcijo opravičilo; ničesar se ni zgodilo, kar bi slovenske deželne poslance prisililo, da preprečijo vse gospodarsko delo za štajersko deželo, lu ničesar nimajo ti poslanci od brezvestne obstrukcije v deželni zbornici pričakovati . . . Zunaj strada ljudstvo, — slovenski poslanci pa popivajo na „igrah" dvomljivih „ Marijinih devic". Zunaj se delajo dolgovi na račun ljudstva, — slovenski poslanci pa pojejo in vriskajo od veselja. Štajerska dežela hiti proti beraštvu, — slovenski poslanci pa kričijo staro farizejsko laž, da „delajo za ljudstvo" . . . Res, res, — slovenski poslanci „delajo" za slovensko ljudstvo, dej lajo v potu svojega obraza, delajo z vsem močmi, — slovenski poslanci delajo za sloven ** sko ljudstvo--------grob . . . HO JA STARA izkušnja mo uči, da rabim za negovanje moje koze le Stecke n- pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co., Telschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod 229 pravi je navzočih tudi mnogo poljskih, ruskih, nemških, francoskih in angleških časnikarjev. Veliko senzacijo je vzbujalo, kako so pripeljali obtožence. Najprej je prikorakal močan vojaški oddelek z nasajenimi bajoneti, za temi glavni obtoženec Damas Macoch, obdan od orožnikov in vojakov. Macoch je srednjevelik, širokopleč, inteligentno izgledajoč mož zgladko-obritim obrazom in črnimi lasmi. Tonzura se še vedno pozna. Poleg njega sedi zamišljen in popolnoma potrt 39letni menih Izidor Starzewski. Ta je širokega obraza, ima udrt, širok nos in debele ustnice. Z ustnicami in rokami miga in moli. Tudi 47letni pater Bazil Olesinski, ki je že precej siv, izgleda jako prestrašen in potrt, četudi je bil do zdaj proti kavciji 10.000 kron na prostih nogah. Vsi trije menihi sd oblečeni v civilno obleko, ker jih je papež iz cerkve izobčil . . . Najbolj se seveda interesirajo za junakinjo čenstohovske samostanske tragedije, za Heleno Macochovo, rojeno Krzyzanovsko. Tudi to je privede) poseben oddelek vojakov in sta jo morala dva vojaka podpirati, da se od slabosti ni zgru- Pri hladnejšemu vremenu sn priporo& straschiirova grelca iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehli, Nič ni boljšega za takojšno napravo velefine goveje juhe kot ? M&GGIEVE za govejo juho a %J vinarjev. MAGGI'JBve kocke za govejo juho : so čista, najboljša goveja juha | v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Prave samo z imenom MAGGI in z varstveno znamko zvezdo s križcem. 391 i Politični pregled. Za živinorejce. Glasom nekega odloka praške c. k. namestnije so vloge živinorejcev koleko v proste, ako se tičejo razveljavljenja veteri-narno-policijskih odredb (n. p. prošnje, da se dovoli porabo bolane živine v kmetijske namene. da se prepelje bolano živino v drugi hlev itd.). Telefon Maribor-Ptuj. Vsled nastopanja nemških poslancev Wastian i. t. je vlada donesek interesentov za telefonsko linijo Maribor-Ptuj od 30 na 20% znižala. Zdaj bode ta za Spodnjo Štajersko jako važna telefonska linija bržkone kmalu uresničena. Umrl je nemški kmetski poslanec KufSbher. Bil je eden najzvestejših zagovornikov kmetskih pravic. Razpuščen je bil od vlade občinski svet v Pulju (Pola). Odkrili so se neverjetni škandali, poneverbe, tatvine itd. Razni npatrioti" ireden-tovske barve so že pod ključem. Klerikalni polom v Italiji. Klerikalizem je pač po celem svetu ednak. Iz Florenza se po» roča zdaj o velikanskem polomu. Nižja laška duhovščina trpi namreč veliko pomanjkanje in zato seje tam ustanovilo posojilnico »Del Clero". Višji duhovniki pa so posojilnico zagospodarili in šla je z 184.900 lir v konkurz. Zdaj morajo najrevnejši duhovniki dolgove plačati. Zapravljalo se je denar za farške politične časopise, za orgije itd. Kaplani pa morajo lakoto stradati. Polom povzročil je v italijanski javnosti veliki škandal. V Mehiki se pripravljajo hudi viharji. Po vsej državi vlada skoraj anarhija, posamezni „generali" so liki roparskim vodjem zbrali čete in se borijo drog proti drugemu. Glavni vzrok nezadovoljnosti je predsednik republike Madero. Tudi vojaščina se udeležuje upora. Evropejske velevlasti so opozorile svoje podanike, katerih živi jako veliko v Mehiki, naj zapustijo notranje dila. Helena je visoko zraščena ženska z energičnim, okroglim in inteligentnim obrazom. Vendar sta jo pa poslednji porod in pa dolgi preiskovalni zapor zelo oslabili. Stara je šele 27 let, vendar pa izgleda mnogo starejša. Njeni polni, črni lasje so visoko sfrizirani. Ostale Štiri obtožence smo že omenili. Oddelek vojakov z nasajenimi bajoneti in napetimi revolverji straži obtožence. Obtožence more videti edinole sodni dvor in pa časnikarji. Točno ob enajstih zakliče sodni sloga: „Prosim, vstanite, sodni dvor prihaja!" Vsi vstanejo, ko stopi sivolasi ekscelenca z zlato uradno verižico okoli vratu na estrado in proglasi proce3 „zaradi zločinov na Jasni gori" kot otvorjeu. Patetično omenja predvsem čenstohovske dogodke, ki so povzročili, da se je jel ves svet iuteresirati za pavlanaki samostan in poudarja, da bo „ vesten sodni dvor" preiskal te dogodke in krivdo obtožencev in o tem sodil. Izjavil je, da bo skušalo pravično sodišče pravično soditi. Nato je sodni dvor konstatiral personalije dežele in se podajo ob obale morja, kjer jih varujejo vojne barke. V kratkem pričakuje se odločilne boje med ustaši in vlado. Kitajska republika. Odposlanci izvolili so zdaj Juančikaja za prvega predsednika novo uresničene kitajske republike. Juančikaj je mož izredno visoke sposobnosti. Seveda ga čaka tudi izredno težka naloga, da utrdi novo državno obliko in premaga nasprotnike republike. Dopisi. Loka p. Zid. mostu. Dragi »Štajerc", že dolgo ni bilo nič glasu iz naše vasi, torej naj Ti danes nekaj povemo. Bilo je ravno v ponde-ljek, ko so se sejmarji vračali iz radeškega sejma proti domu. Tako sem se tudi jaz zraven pridružil ter sem slišal razne pogovore o tej in drugi stvari. Tako so tudi nazadnje prišli do obč. zadev zastran lanske suše, ko se je pred kratkim delilo podporo nekaterim kmetom in drugim zopet ne. Največ posestnikov je dobilo podporo, ki niso vsled suše v bedo prišli; kakor je že navada, da siromak itak nikjer nič ne dobi, tako je bilo tudi pri nas. Kmet iz fare. Loka p. Zid. mostu. Neki klerikalni agitator je zadnjo nedeljo napadel več zavednih napred-njakoV z raznimi psovkami. Opomnimo pa ga, da on naj najpreje pred svojim pragom pometa, potem naj gre kam drugam. Drugič povemo bolj natanko, ako mu to ne bo pomagalo. St. Ilgen pri Slov. Gradcu. Kakor smo že v zadnjem listu poročali, da je nam naš g. župnik Rath našega pridnega g. kaplana Musi odjedel, zato ker je moral nsimesto njega po hribih na spoved hoditi, da je g. župnik lahko doma ležal in se s prato mastil. To je imel zdaj kaplan za zahvalo, da je od same jeze zbolel in je moral v bolnišnico iti. Ta g. kaplan Musi je moral na vsako spoved sam iti in je celo lansko leto 172 oseb sam zunaj po hribih spovedal, g. župnik pa samo 2. Ali je to lepo za župnika? Gotovo ne! Zdaj bo že mogoče drugače šlo, ker je novega g. kaplana dobil. Kakor smo brali, da so ta novi g. kaplan F. Kren od sv. Antona iz si. goric sem prišli. No zdaj bojo pa že tiste nedolžne device bolj vesele, ker kakor smo že v »Štajercu" brali od neke Micike, da je nosila široki predpasnik in da je poslanec Roškar že za botra bil. Častitamo takim kaplanom, ker tukaj imamo tudi precej tistih devičic in mogoče si bo tudi katero izbral, ker naši fantje tak ne marajo za take device. Ker pri nas tudi močno „Štajerca" boromo, zato vse izvemo, zato se pa varujte pri nas, da nam ne bo treba krtače veliko rabiti. Farman. Ponikva. Dragi bralci „Štajerca"! Ker, se navadno malo sliši od nas Ponkovljanih, moramo se enkrat zopet oglasiti in v to smo tudi prisiljeni. Slučajno nam pride v roke list vseh popačenih klerikalcev „Laži-Gospodar' z dne 7. obtožencev ter jih izpraševal, ali se priznajo za krive dejanj, katerih so obtoženi. Noben izmed obtožencev noče dati jasnega odgovora. O izjavi Damasa Macocha smo že poročali. Helena Ma-coch joka in izpove, da ni ničesar vedela o nameravanem zločinu. Kar se tiče tatvin, trdijo vsi menihi, da jih je Damas Macoch k temu zapeljal. Na to se prečita obtožnica, ki ostane dokument, kako delajo duhovniki, katerim so zaupane razne božje poti — obenem pa tudi dokument za lahkovernost priprostega ljudstva. Glavni del obtožnice smo Že navedli, vendar pa hočemo omeniti še nekatere važne in značilne točke obtožnice. Najznačilnejše je dejstvo, da so umor Vaclava Macocha smatrali prvotno za ritnalni umor. V tem zmislu je sodišče tudi uredilo svoje zasledovanje. Ko so izvlekli truplo umorjenega Macocha iz divana, so zasledili več ran na žilah odvodnicah. Iz tega so sklepali, da so umorjenega najprvo omotih, nato so mu pa izpustili kri. Začetkoma so mislili, da je umorjeni neki meščan iz mesta Kielce z imenom Wojziochowski. ska ovn ——-------------------------------------------------P°v sušca 1912. Tamkaj beremo, da neki Frar'ra h pevnak, občinski odsvetovalec daje bojda i mog par juncov, vrednih 1000 kron; še nikoli itej z imel, da bi bili vredni 1000 kron. Kar »spod gospodar liberalnim, štajercijan3kim in so: pod mokraškim čeljustam na razpolago, to ;3tno vemo, ako kar za pojesti ali ne, ker sptol P( mesenega on sam najrajši vživa, pa tudi juncov še on v hlevu ni imel; pač pa jen, < precej rejen. Ti debeli »Aube", mi Te voraSi si kaj so Tebi ponkovški „štajercijanci" jih imenuješ »čeljusti"; ker boljših čelj more nobeden imeti, kakor Ti in Tvoja vpijoča klerikalna stranka ? ! Predbacivaš, oponašamo podporo; od katerih imenov: že to slišal? tudi dobiš 1000 kron, bolj potreben kot mi vsi, za Tvoje zane posestvo. Ako pa res imaš take vole na i ned lago, pa jih daruj za cerkveni »fkšterVP'83' ne bo treba g. kaplanu toliko mučiti in ga f govati za denar liberalne, štajercijanske ii po demokraške »brezverce"; Ti bo gotovo Btpgeg vrnil, pa boš tudi imel Tvoje čeljusti pottP-tar prte Toliko za sedaj, prihodnjič več. Te po: kiij Tvoj m. občinski svetovalec. onsk Brežice. Dnč 6. sušča t. 1. vršila se >nla tukajšni aodniji predpreiskava proti tnkajšncij* nadpazniku finančne straže Francu Pavli: svo sicer radi hudodelstva, storjeno na nekemrovoi najetletnem dekletu. Kakor se pa sliši, se^gen: tega poštenjaka na vsak način iz blata izkst. I saj je vrli narodnjak in priden obiskoval* loči rodnega doma v Brežicah. Radovedni sro: sedi ga bode predstavljena finančna direkcija« disciplinarni preiskavi nekrivega spoznali R< pa bode v tej zadevi še porotno sodišče fski vrsti za govoriti imelo. či č: iz Kozjanskega okraja. V »Slov. Gospi^H z dne 22. svečana t. 1. se Dobjan Vurkelc zopet opravičuje o dogodkih v ^ gradu ob ča3U njegovega kaplanovanja in o 1000 K tistemu, kateri te dogodke dokaže Vurkelc, povedali smo Vam že mno; dokažemo čisto zastonj te dogodke in Vi našanje v Gornemgradu, ni treba nam iu ne dati 1000 K, tudi 1 kronice nej tožite nas. Zakaj ste pa pred neki tožbo brezpogojno umaknili^ bilo ravno napeljano, da bi se bila Vaša v Gornemgradu dokazala ? Zakaj ste u tožbo ? Ako si ne upate Vi povedati, V vemo mi, da zato, ker ste se bali sodlfV'1 sodnija ljubi in vtrjuje resnico in pravico^ ravno nasprotno. Takrat je še Kolenc v gradu živel. Le poglejte si njegovo izpo1 sodniji, pa nehajte z Vašim krivičnim 0| vanjem; Vi bi se le pred svetom radi čili, da so pa Vaše napake in krivice Boj znane, Vam menda ne pride na misel katere nam ponujate, pa itak niso V ste izciganili iz vbogega ljudstva; samo čane ste ociganili okroglo za 6000 K, itak že javnosti pred par leti naznanili. niste že tedaj tožili, če ste tako nedoi taka brihtna glavica ? ! Oj Vurkelček, se! Nas ne bodete tako farbaii, kakor ženske, katere so prišle k vam po Zakaj pa ste lagali, da je tista ženska sta bila zaprta v sobi, prišla iz Gornei ,ro'.i 1 '; ( ■ m hdai ko B Dognali so namreč, da je prišel 22. Nowi Radomski, ki je blizu kraja, kjer | umorjenega Macocha, in se nastanil v] židovskem hotelu. Hotel je v tem okraji neko posestvo. Ko so njegova žena in] sorodniki agnoscirali z vso gotovostjo preiskali hotel in so našli v sobi, v stanoval Wojziochowski, tri okrvavljene] in krvave sledi tudi na rjuhi, Nadalje j poštni uradnik 25. julija videl hotelske) tarja Michalskega, kako je nesel s pomoj kega Rosensteina neki dolg zaboj iz Takoj nato so zaprli hotelirja in njegove^ ljence. In vsepovsod so bili prepričani, j omenjenem hotelu izvršili ritualni naenkrat je pa prišel »mrtvi" Wojz zopet zdrav domov. Odpeljal se je le za j v Krakov, kjer se je nekoliko poveseEj so morali še tisto uro izpustiti dozdevne morilce. .je bec (Naprej prihodnjič:) 3 škapulir? To ja ni lepo in ne častno, če hovnik laže! Gospoda Podlinšeku v Kozjem emo, da ako hoče Varkelca opravičevati, ora se postaviti na drugo stališče. Sploh pa mogoče, da bi on kot takratni šolski otrok zadevi kaj vedel. Njegov dopis v „Slov. -podarja" z dne 29. svečana t. I. skrpan je podlagi laži in hinavščine, kar pa nikakor ni |sti>o sa notarskega nradnika. Več prihodnjič ! Pohorje. Zadnji teden smo imeli v naši fari, Hofah. misijonske pridige in opravila. Mislil da bo to kakšen užitek za dušo, a grozno se motil. Pretepal se je s prižnice le „Stair. hado cbklofutali so se tudi dragi libe-'ni listi, črez deteljco zeleno pa so se hvalili in Boročali klerikalni, katoliško-kristjauski listi. ■ih ittk predobro poznamo! Zdaj pa ne vem, nekega smrkovca prelila prevelika pobož-t po misijonu, ali ga je pretresla prehuda id „Štajercijanci" in „Nemčurje", ker je eljo na neki tabli pri cerkvenih Tratah nesramno grde besede črez obče štova-'ga farana. Kaj je ta siromaček hudega storil, da takih tolovajev tako hudo psuje? Nič 'gegt kot da ni farški podrepnik, da je „Nem-"'"-' in pa da „Štajerca" bere. Žalostno, da takega zgodi ravnokar po končanih mi-Wkih opravilih! Gospod kaplan Baznik, nam . veste Vi razjasniti stezico do ovega de-^cijanta? Hvaležni bi Vam bili. Sicer pa imamo ?oje misli. Zares, ta brezvestna, neverjetna rost je vzbujala meni in marsikateremu snm čudne, čudne misli in hudo razbnrje-Le tako naprej. Kar je poštenega se itak [lo6i od vaših čet, kar bo pa ostalo, to pa sedaj slovi kot vrhunec — lumpov. Pošteni Pohorc. Razvanje. Pred kratkim je tukpj umrl ob- ki ubožec. G. župan naznani duhovništvu v či čas pogreba in poprosi, da bi eden gospo- dohovnikov blagoslovil grob in ubožca po elikanski štrajk na Angleškem. jKBldČaii smo že o velikanskem t11m rudarjev na Angleškem. Zgodc- ] je prinesla že mnogo bojev med jtalom in organiziranim delavstvom ; 1 mogcčnih širajkov je pač še lilo. Anglija je domovina kapita- i tega tudi domovina de- i ter njegovih organizacij. Te or- -aci;c (druživa) delavcev so postale na drugi strani pa so zopet ka- podjetniki istotako zase društva. In ker so interesi de- "v z onimi podjetnikov v večnem L0lju, moralo je priti do večnih \i tega položaja porodil se je : trajk angleških rudarjev, Ja se udeleži skoraj 1 milijon de- . Glavna zahteva delavcev je do- minimalne (najmanjše) plače. joči zahtevajo, da se določi go- svoto, ki se jo mora vsakemu ru- kot zaslužek v vseh razmerah. Mi Proti temu so seveda podjetniki. [ako je nastal boj. Pomisliti se mora, tt posledice ima ta štrajk za vse darsko življenje. Vsj industrija s li fabrikami je odvisna od radarja dar zmanjka pr. rro?a, takrat neha ■jlko delo Pa ne samo na Angleškem; angleški r.cgssdobi Povsod .^e ajše jena An-i. Kma-5 štrajk , so se tile poMc-indu-Mh kra-tisoče cev r.i več de-o-sijd pri-beda in slika ka--rje, ki jo kristjansko pokopal. Odgovor: „ Sedaj je preslabo vreme, bo že kedo kedaj prišel grob blagoslavljat" Čuda, da takrat ni časa, ali je pot pre-grda ali predolga, če se pokopava ubožec. Se večja čuda, da nobeno delo ne ovira, da ni pregrde in predolge poti, če umre bogatinec, Takrat se vse g'blje in tega tudi če je stokrat brezvernik ali Štajercijanec, da le zapušča zlatih cekinov! Oj ti čudež vseh čudežev! Kako je pa nčil, govoril in sforil Jezus, naš Gospod ? ( Čemu pa g. kaplan Baznik tudi pri najhujšem j vremenu jo brizgava po petkrat na dan v Bo-| hovo? Aha, tam ni mrliča ubožca brez cvenka, i tam se vršijo v kratkem občinske volitve in to ! je čisto kaj drugega, kakor ubožcu blagoslavljati grob. Da, da, po vaših dejanjih, po vašej milosrčnosti, po vaših dobrih delih in vašem po-litikovanJ8kem hujskanju vas dobro poznamo, a začenja vas spoznavati polagoma tu — — cel Bvet. Razvančanji. Jesenice. Naš članek o tukajšnjem „Čuko-lovu" je g. kaplana Baznika iz Hoč naredil čisto blaznega. Ta gospodek Cukolovec se kar trese presvete jeze. da smo se Jeseničani predrznih, njegove prerahlje maziljene kosti malo raztre-savati. Sumi pa kot člankarja ovega g. Hočana, ki je svoje dni kaplanu Krajncu je pošteno našteval. Prav je bilo in prav je tako, če tudi g. Blaznik sfasa tuintam pošteno klofuto. Vsaj si jo tudi pošteno zasluži. Torej g. Baznik, togotite se nad Hoškim gospodom krtačarjem takrat, kadar se bo on bavil z vami, (vsaj ne bo dolgo vaše cige-mige še nadalje mirno poslušal) ter se obrnite s vso svojo jezo nad nas. Ali mislite, da ni v Jesenicah in okolici nobenega, ki bi ne zamogel kakšno črno žolno za Črna krila srčno prijeti ? Ostanite Vi v Vaših blaženih Hočah, pa se ne vtikavajte v razmere tujih krajev, vasij in tujih far. Kaj Vas briga g. Baznik naša fara? Nič! Ostanite lepo mirno za toplo pečjo v Vašej kaplaniji, pa se ne bodemo bavili z vašo Enajteche Kohlenberaleijrenach BnsreUunc dpr Arhpit prečestito osebo. Hočka fara je zelo velika, imate tamkaj posla dovolj, dvomimo če izpol-nujete v njej do vestnega svoj posel kot katoliški duhovnik, kot kristjan ljubezni. Da tudi v Hočah za „čuke" obračate neznansko ljubezen in skrb, nam je dobro znano, in naj Vas blagoslavljajo in častijo zaradi teh Vaših ogromnih zaslug Hočanje, a k nam ni treba bilo priti, mi se komaj za največjo silo obranimo domačih črnih kosov in pa čukov in žoln in črnosuknih krtov in bogve še katere enakovredne golazni. Torej g. Baznik, kaplan v Hočah. ostani tam, kjer si doma, ne dohaiaj več k nam, ne k našim vrlim „Orlota in čukom", kajti lahko bi se Tt enkrat po sistemu Kranjcu naredile prelahke pere. Kaj se opombe na nŽetale° tiče, nič ne jokajte in žalite, če pa gre tako naprej — kaj še ni, še bo! Ne igrati se z iskricami! Torej ne sumite dopisnika v Hočah, kajti kaj se zgodi v Jesenicah smo in bomo sami izkuhali, kar se pa po Hočah godi, za to se naj brigajo Hočanje Sami. Bohova. Zopet bodemo imeli v kratkem nove občinske volitve. V prejšnjih časih so se vršile pri nas in v sosednih občinah take in druge volitve prav stvarno in mirno. Volilci so si dogovorili svoje zaupnike in volili so jih enoglasno, brez razpora in zmešnjav je vse šlo. Pri zadnjih občinskih volitvah v Spodnji Hoči leta 1909 so se stari red, stari mir, stara navada popolnoma prevrgli. Kaplan Krajnc, politični hujskač naj-ojstrejše vrste je vrgel bakljo razpora med vo-lilce, vnel se je boj, udrlo je sovraštvo, hinavstvo, pobalinstvo, da je bilo joj! Prokletstvo tega hujskanja še danes strupene, vražne sadove prinaša. Kaplana Kranjca so valovi lastnega pohujšanja odpluli daleč stran na hrvatsko mejo, a za njim je prišel kaplan Baznik, ki se za vo-litvene in posvetne, politične stvari ravno s takim nasilstvom užene kakor njegov prednik in posvetovalec Krajnc. Sedaj se Baznik vtikava v naše volitve in seje prepir in dela nemir. Le prerad bi spravil v Bohovski odbor svoje ki-movce in podrepnike. Ti ga pa poslušajo in molijo kakor nekdaj Judje Boga Baala. No radovedni sroo kakšen kruh se.bo izpekel iz Bazni-kove moke. Poročamo več prihodnjič. Bohovčanski volilci. in moilno blago za gospodo in gospe priporoča izvozna hiša 140 Prokop Skorkovsky in sin v llunipolca na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo hočem dati ta'toj izgotoviti l Kohienreser.ven einar e-nglisciien Elsenbahngesellscl-pafl- , ker se je proglasil splošni štrajk. Ali tudi kapi- i stran'h, pri delavcih in pii kapitalistih se je pripravilo se pripravili. Tako nam kaže druga slika veli- I najhujši odpor. Nikdo ne \e, kako bode ta boj končal. množire premoga, ki jih je pripravila neka an- j Ali gotovo je. da bode napravil velikansko gospodarsko železniška družba za slučaj štiajka ... Na obeh ' škodo, ki se bode dala šele tekom desetletij popraviti. Novice. Splošne razmere v zadevi odprave praznikov. Prijatelj nam piše: Tukaj je pregovor na svojem mestu: Niti Bog ne more vsem ljudem ustreči, temmanj sv. Oče, papež kot človek. Nekaterim slojem ali vrstam ljudi ta odprava seveda ni povolji, ker zgubijo s tem „prosti čas", ali pa „ dobiček", — a drugi sloji pa so nasprotno jako veselijo in so hvaležni papežu, ker nič ne bodo zapravili, navrh pa še zaslužili. K prvim spadajo vsi tisti, ki vživajo „stalno" letno in mesečno plačo, ki ne zgubijo nič, ali delajo v praznikih dopoludne kaj malega ali pa nič, in ti so "vsi uradniki od pisača do najvišega ministra, potem so vse vrste šol, toraj učitelji in profesorji, ki so v praznikih celo prosti, ravno-tako vsi učenci in dijaki in še mnogo drugih „atalno" nameščenih uslužbencev. Veči dobiček v praznikih kakor ob delavnikih pa zgubijo vsi gostilničarji, kavarne in enaki obrtniki. A k dragi vrsti spadajo vsi sloji de.lavcev na tovarnah, rudnikih, rokodelci in kmetje. Vsi ti imajo le toliko plačila, kolikor delajo in zaslužijo, in teh je najviše število v vsaki državi. Med njimi je na milijone tako ubogih družin, ki se ob pičlej plači in visokej stanarini komaj preživijo, tem huje pri sedajnej dragoti. Da se je sv. Oče teh sirot usmilil in jih uslišal, pač ni storil kaj novega in nepričakovanega, kajti zasebni delavci, ubožni rokodelci, zlasti po mestih, pa tudi na-deželi, že od nekdaj delajo ne le ob praznikih temveč celo ob nedeljah vsaj dopoludoe, ako ne celi dan, ker reveži sicer ne morejo shajati in svoje otroke oskrbeti. Popoldan pa vleče Tdolgi čas" mnoge delavce v gostilno, ker vidijo druge enako storiti, in tako še navrh zapravijo, dočim doma otroci pomanjkanje trpijo in kruha stradajo. Praznike itak ni Bog postavil, temveč kakor si je Rimsko visoko dnhovstvo iste k svoji veči časti izmislilo, enako jih sme in more tudi odpraviti; ravnotako se tndi posvetne, državne postave po spremembi časa in duha odstavijo ali spremenijo. Edino nedelje so od Stvarnika nebes in zemlje v počitek in posvečenje postavljene, kakor nam jih Mozeg v sv. pisma, v stvarje-nju sveta popisuje. V prvi knjigi, drago poglavje, 2. in 3. vrsta se glasi: „Kakorje Bog šest dni svet ustvarjal, sedmi dan pa počival in ga sebi posvetil, ravnotako naj človek šest dni dela, sedmi dan pa počiva in Bogu dara je." Skoraj enako se ponavlja v dragi knjigi, 20. poglavje, 10. in 11. vrsta. V peti knjigi, 5 pogl., 14. vrsta pa ukazuje: „Sedmi dan ne smeš delati ne ti, ne tvoji otroci, ne posli, nobeden tuji v tvoji hiši, ne tvoja živina" itd. — Razumi pa se, da papež in škofje „samia ne morejo praznike odpraviti, na nedelje prestaviti, temveč edino le sporazum-ljenjem z vlado, kajti nizi in c. kr. uradniki se ravnajo le po predpisu vlade, ne pa na povelje cerkve, zato se Rimska kurija itak že z vlado o tej zadevi posvetuje. A naj se od cerkve in države določi kakor se hoče, gotovo je to, da prazniki ne bodo nikdar več iste veljave imeli, kot do sedaj, delalo se bo zanesljivo več. Kako pa je pri železnicah, na morji in ednakih podjetjih, kjer se nikdar z delom prenehati ne more? Pravični, milosrčni uradniki in učitelji, ter ednaki, ki imajo čustvo do milijonov stra-dajočih družin, se zavoljo izgube prostega časa ne bodo jezili, temveč ubožcem poboljška privoščili. Delavci na tovarnah itd. pa, koji že mnogo let za pokrajšanje delavnega časa delujejo, želijo le ,na dan, to je na „šihte", manj ur delati, ne pa v tednu en celi dan, ali še celo dva dni (pri dveh praznikih) brez dela biti, praznovati, nič zaslužiti, na vrh pa še — zapravljati! Razsodni, pametno misleči kmetje, četudi sicer pobožni, bodo vendar sčasoma vsi spoznati začeli, da zadostuje, ako se le sedmi dan praznuje, kakor je sam Bog-Stvarnik ukazal, šest dni pa se naj doma moli in dela, kakor največji apostel sv. Paul uči. Južni tečaj Odkrit. Norvežan Amundsen odkril je južni tečaj (Sitdpol). 0 tej velevažni zadevi, ki pomeni za znanost in človeški napredek veliki uspeh, govorili bodemo ob priliki še obširneje. ; Priloga. Današnji številki našega lista dodamo „Trgovske vesti št. 2", ki obsegajo „Spomladni naznanjalec" firme M. Tomec v Humpolcu na Češkem. Opozarjamo še posebej na prilogo! Iz Spodnje-Stajerskega. Anton Hrastnik f Iz Zgornje Pulskave se nam poroča pred zaključenjem lista žalostno vest, da je 14. t. m. zutraj umrl blagi posestnik in usnjarski mojster g. Anton II r a s t n i g. Pokojnik je bil splošno priljubljen. Bil je zvest pristaš naše stranke. Vrlemu, nepozabljivemu možu bodi žemljica lahka! Stavbinski delavci, pozor! Piše se nam: V naši deželi, posebno pa še v Gradcu, ni letos prav nič dela na stavbinskem polju. Vkljub tema silijo naši zidarji in pomožni delavci iz dežele v mesta, ker menijo, da bodo tam dobro zaslužili. Pri tem poskusu zapravijo svoje male prihranke in po dolgem, seveda brezuspešnem iskanju dela se morajo vrniti zopet s praznim želodcem in žepom domov na deželo. Ker je posebno sedaj v Gradcu na stotine brezposelnih stavbinskih delavcev, svarimo naše spodnještajerske zidarje, kakor tudi pomožne delavce, naj ne povečajo bede po mestih in si naj rajše iščejo kruha na deželi. Prizadeti. Pijonirske vaje. Od začetka aprila pa do srede septembra 1912 vršile se bodejo na obeh bregovih Drave 'ob cestnem mostu v Ptuju vaje pionirskega batajlona in sicer ob vsakem delavniku. Trajale bodejo dopoldne 4—5 ur, popoldne pa 3—4 ur. 3 kilometre od mosta bode rdeča — 4 — zastava visela kot znamenje, da mora vsakdo, ki se po Dravi vozi, preje dovoljenje za nadaljno vožnjo dobiti. Prvaška vzgoja. Slovensko-klerikalni posestnik Franc Arnuš v Žetalih ee je skregal z nekim drugim posestnikom, ker je ta pameten in pošilja svoje otroke v nemško šolo. Arnuš je kar divjal proti nemški šoli in končno je celo cesarja težko žalil. Tako je bil vsled razžaljenja Veličanstva na 3 mesece težke ječe obsojen. Nam se Arnuš pravzaprav smili. Kajti sam nima toliko izobrazbe, da bi vedel razločiti med slabim in dobrim. Bolj krivi kot on so tisti slovensko-prvaški žegnani in nežegnani hujskači, ki med našim ljudstvom širijo protiavstrijsko mišljenje in izpodkopavajo celo spoštovanje pred sivolasim vladarjem. Ukradena patrona. 12 letni Johan Dreo v Lokrovicu ukradel je nekje dinamitno patrono. S svojim prijateljom Alojzom Žagar jo je zažgal. Žagar je bil grozovito ranjen. Rudarska smrt. V Trbovljah padel je 19 letni rudar Emil Zelenko v šahtu 50 metrov globoko; z razbito glavo obležal je mrtev na tleh. Zaradi enega dekleta, v katerega sta bila oba zaljubljena, sta se v okolici Vojnika stepla brata Alojz in Anton Vesenšek. Prvi je bil z nožem težko ranjen. Kje je denar ? V Konjicah so popivali fantje Pongrac, Končnik, Kaugler, Miheljak, Blažič in Potočnik. Končnikn je bilo pri temu 70 K ukradenih. Preiskava bode krivce našla. Razni vlomi, tako v kaplanijo, v farno cerkev, v graščinsko klet itd. v Konjicah so se v zadnjem času izvršili. Upati je, da zasledijo orožniki nepoznane uzmoviče. Mladi tat. V Celju so zasačili 12 letnega šolarja Maksa Novak, ki je pri raznih trgovcih za 175 K blaga pokradel. V takih slučajih so pač stariši v prvi vrsti krivi in bi jih bilo treba ojstro kaznovati. Zaprli so v celjski okolici delavca Franca Lipovšek, ker je v pijanosti lastnega svojega. očeta hudo pretepel*- Pobalinstvo. Na pokopališču v Dolu pri Hrastniku so neznani zločinci razbili in oneča-ščili grob pokojnega uradnika Pašnika. Sram jih bodi! Pred mariborsko poroto se je imel Jakob Mere zaradi uboja zagovarjati. V nekem pretepu v Hočah je bil namreč Jakob Čeh ubit. Mercu se uboj ni mogel dokazati in je bil vsled tega oproščen. Streljala je hišna posestnica Petek v Mariboru na svojega soseda, brez da bi ga zadela. Žena je baje duševno bolana. Ogenj in vlom. V Rogaški Slatini je pogorel hotel Bauer. Obenem so neznani tatovi v postransko poslopje vlomili in raznega blaga za več sto kron pokradli. V pijanosti Utonil je v Breznu 74 letni vžitkar Ignac Urnaut. Potegnili so ga takoj iz vode, ali življenja mu niso mogli več dati. Tatvina. V Skalici ukradla je viničarka Frančiška Flauš s svojim sinom Jakobom lastnemu gospodarju g. geometru Lebitech vina za 700 K in ga je potem prodajala. Zastrupila se je v Mariboru z morfijom 18 letna Alojzija Laupal. Vzrok samomora ni znan. Tatov kes. Neznani tat ukradel je gdč. Mariji Leyrer v Mariboru zlati prstan v vrednosti 200 K. Čez par dni pa je prinesel tat prstan skrivno nazaj in ga položil na stopnice, kjer ga je lastnica najdla. Razne tatvine. Natakarici Angeli Olet ukradel je nekdo obleke in perila za 100. K. — Posestniku Gajšek v Selah pri Šmarja bilo je mnogo mesa, žganja, klobas itd. pokradeno. — Iz nekega hleva na Bizeljskem sta bili 2 kravi ukradeni ; orožniki so kravi pri posestniku Stipšič dobili. Iz Koroškega. Prvaški hujskači in lažniki. Kakor znano, divja prvaška hujskanja že leta sem posebno živahno v Selah pri Borovljah. V koroškem deželnem zboru pa je poslanec Grafenauer to hujskarijo še posebej z naravnost škandaloznimi lažmi podpiral. Govoril je namreč o šolskem štrajku v Selah in lagal, da so učitelji selške šole otroke grozno pretepavali, tako da so se stariši bali za zdravje in živ- ljenje otrok in so vsled tega v silobranu šolski vprizorili. Hinavsko je prosil Grafenauer oblast za s proti učiteljstvu (I) in podpiral s tem hujsk; Ker je znan vedno laže, kakor mu že v dež. zboru Edino posl. dr. pl. M šil ta šolski štrajk p c Šalska oblast je pila. Predsednik okr. da G ijego , v Šele Maze sta šl skača Lenassi, kije ednakovrednih m dnevna preiskava na ljubo nemški Ta preiskan Dne 17. februarji terem so se prv učitelja g. Milic namreč trn v ok pridružiti. I zoriti Šolski i bila temu lenauer v narodnih id »Š-Mir«, je le obžalovJ nikdo pravega odgovon] ! t n i t z je zaklical, da se ji] d vodstvom fajmoštj tudi ob koncu dež. 2boral olskega sveta in šolski nadi sprejela od zagriženegi so se zbrali tudi fajl stalni gost, ter par i . In vršila se je dolga.1 :ri se je nekdanjemu faja zik odpravil. edino sledeče točke de; •šil v farovžu sestanek, ki modrijani pomenkovali, ka n i g iz Sel spravili. Ta učitelj j , ker se noče slovenskim nuji fatovški podrepniki so takrat sklenili, štrajk. Fajmošter Lenassi je potem eje Mai ožakarje. pri kat uradni j, a pa je j raz kanceljna opozarjal, naj ne p otroke v šolo. KrČmar Mare je hodil od Id hiše, je agitiral za štrajk ; obljuboval je starišem, di zanje iz lastnega žepa denarne globe plačal, ako vsled štrajka kaznovani. Istotako je nastopal P r i s t o v n i k, bivši načelnik šolskega sveta, k* hujskarija je povzročila razpust šolskega sveta. 0 p. d. O s v a u t je dne 18 februarja lovil ljudi, šli iz cerkve, in je starišem prepovedal, otroke pošiljati (— po našem mn> župnikom vred v zapor! —) Vse to je sicer preje tudi ž Ali vkljub temu j e fajmošte vedbi dne 1. marca vse to taji laž podpisal, da se on in njeg leiili agitacije za štrajk (— fajmošt iju spadajo ti hujil žanda Len il i mi se le čudimo, d< il pred oltar st< potrdilo je več prič merija de as si pri a celo v pri i tovariši n« je s tem ved se je kot očit pitil —). Dan poj m. nj. tud: član kri ed zlagani svojega ubil. Za harda 1 očeta. Uh Sušeč obleke. Rc horju z mu ore Tj v kam j V občii niku i Lovcu vrenc < t vred: oddali. pomoč trebniir 0 K lepega slabega nosnike ravno t sadno c sadja, t če ga t spravlja da splc zraku f jarkih. D sveta Gregoric), da je fajmoštrova izpo so orožniki in komisija resnico dognal Da je to tako, bode vsakdo razumel, kdoi žalostne razmere, ki jih je uresničila slovenska p: duhovščina s svojim >Š-Mirom« na južnem Koi i0 J1' n Tudi oblast bi morala to vedeti; kajti tak šol: se je že preje enkrat v Selah izvršil. Takrat ji telj Š m i ti, prijatelj lajmoštra Nagi prestavljen. 01 morali iti k učitelju L u 1 e k u v šolo, ki je si Slovenec, ki pa ne mara hujskaiij. Fajmošter N, pravil je takrat šolski štrajk in končno je bil šoli razpuščen. Zdaj je bil fajmoštrov prijatelj uci'elj Gl prestavljen. Na njegovo mesto je prišel koroški nec učitelj M i 11 o n i g, ki se seveda ni udal faj hujskariji. Edino zato so vprizorili šolski štrajkl ne smejo učitelja vbo i svojem razredu red ib] oblasti. Ko tudi ti ipeha, napravilo se je pol •lar Grafenauer je to f] se je otroke hujskalo, di tem, ko je učitelj hotel se ga je tožilo pri šolsk cene tožbe niso imele i stavni šolski štrajk. In orglar I u m p a r i j o v dež. zberu Temu mora biti konec! po celem Koroškem majejo : ali imajo politični f čez ljudske šole? ali zastrupiti s sovraštvom d: Oblast, napravi konec tej slovenskol kalni anarhiji v Selah, — drugače si bode[ koroško 1 j u d s t v o znalo samo pomagat sada leno, prerašč kakšen mahu i dosti p stran. ' pes po z oziro vesu ni tretje 1. domače Ako pa gnojila, mačim govarjal ter podp::"i ^sakem Pametni ljudje v Si! bl Se i glavami. Vsakdo tj rji res že k< >e sme še nedolžnoK odnjaške hujskaiij« Iz Globasnice se nam piše : Pred krfl imeli smo pri nas zopet 8 dnevni sv. mi Seveda je moral zopet „Stajerc" izredno trpeti. Raz prižnice in v spovednici se jj halo po tem grozovitem listu. Trije ljub| črnuhi so bili, ki so vso svojo jeznvitsko nost vporabili, da bi že davno izgubljene iž Globasnice spreobrnili. Ali zaznamovati malo uspeha ; sovraštvo do bližnjega in f in "dr; da sta dva izgubila pamet . . . Marsikaten aa« stena žena je rekla, da se mora človek >, pridig sramovati; kar otroci preje vedeli 7 to vedo zdaj. Žalostno, da si sme politifi I L* hovnik na svetem kraju vse dovoliti in s Da mi čem vere vso svojo umazano politiko pri da so Lahko bi mnogo pisali o teh pridigah o posameznih vprašanjah pri misijonski s ali za danes molčimo raje. Obenem se je tudi „Marijino društvo" ustanovilo, dlani večidel zarjavele device, ki so že davno upanje izgubile. Radovedni smo, katera jina hčerka" bode najprve v Rim potovi Rop, Pri Celovcu napadel je nekdo Johana Rozman, s katerim je preje popi mu oropal uro ter 4 K denarja. Sodi & ropar neki mesar Gledban, ki se je tam Samomor. V Unterglanu skočil je neki! Brunetz pod ekspresni vlak, ki mu glavo odtrgal ter ga takoj usmrtil. Pred poroto v Celovcu je bil hlapec Hrastnik na 3 leta težke ječe obsojen, I posled dostiki siti in potreb — 5 — sored ideji ti a d-j int r a. nastj zorni , ir: mof dru; , ve T10ŠB gnali na k .ko jm kate i, vpi stani .Ija| lise d a ki I: atere rai kij v I ska« ogni i izp :>tok( so ud (i 01 i h i oz nej r. šol la in P ■ olitii roški i štl bil •troa Iski nč Slo nošln Najpij ;ati. :• fzdra eopn protip aršl ral ielah 'Pra^SI i an no d? je? o-kle poŠK ratki nisiic ) hi e udi >)ja i spr e o' ti je pa jra svojega tovariša Rosenzopfa v občini Krobaten ubil. Zaprli so v sv. Rupretu pri Celovcu Rern-harda Hostwein, ker je napadel lastnega svojega ofeta. Ukradla je v sv. Paulu v L. dekla Neža Sušeč svoji gospodinji 40 K denarja in več fca. Ropar. Neznani iopar napadel je v Šmo-horju zatraj učenca mizarja Eder, ga davil in mu oropal 3 K denarja ter je potem pobegnil. Tatvine. V Nikolsdorfu ukradel je neki tat v kamnolomu Ruppentaler mnogo streliva. — V občini Hintergasaen ukradel je nekdo posestniku Stefaner mnogo obleke in zlatnine. — Lovcu Ričnik v Flattachu ukradel je neki Lovrenc Gailer paske, kožuhe in drage predmete v vrednosti 200 K. Tata so vjeli in sodniji oddali. Epileptičnim bolnikom ptmoi in zdravljenje skozi nov način zdravljenja. Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški ordinacijski zavod Budapest. V. Grosse Kroncngasse 18. 221 0 naših sadonosnikih. Kdor potuje po naši slovenski domovini vidi veliko lepega in dobrega, ravno tako pa tudi še veliko premnogo slabega in pomankljivega. Ako opazujemo naše sado-nosnike nekoliko natančneje, vidimo, da obrača naš kmet ravno tem premalo pozornosti. Zdi se, kakor bi mu bilo sadno drevo deveta briga; ko pa pride čas za pobiranje sadja, tedaj gotovo ne pozabi spraviti žlahtnega sadu in ie ga ni dovolj ali pa lepega, bo naš mož godrnjal ter spravljal vso krivdo na nedolžno drevo, češ ni vredno, da sploh tukaj stoji. Da, kar pečeni golobi bi naj po zraku frčali in zlata vinska kapljica bi se naj cedila po jarkih Drevo bi naj kar samo od sebe trosilo cekine; da to ni mogoče, zadostuje samo eden pogled v nekatere sadonosnike. Tukaj vidimo drevje, ki je po zimi bolj zeleno, ko po leti, kar se pravi, da je kar črez in črez oreraSčeno z limom; tam je drevo, ki je gosto, kakor kakšen živi plot; drugod je zopet drevo, ki je polno mahu itd. Glede reda in lepote nasadov je treba v mladosti paziti, da se ne nasloni vsako drevo na drugo stran. V Slov. Goricah sem videl nekoč, kako je hodil ?es po deblu na drevo svoji sovražnici mački nagajat. Najbolj pozabljeno je pa sadno drevo prav gotovo z oziram na gnojenje. Vsako leto seveda sadnemu drevesu ni treba gnojiti; ako se to zgodi vsako drugo ali tretje leto, bo popolnoma zadostovalo. Kdor ima dovolj domačega gnoja, daj ga drevesu in ono ti bo hvaležno. Ako pa nimaš domačega gnoja, tedaj kupi primerna umetna gnojila, s katerimi daš drevesu isto hrano, kakor z domačin gnojem. Z umetnimi gnojili se lahko gnoji ob vsakem času, najbolje pa v jeseni ali v spomladi. Ako bi se gnojilo v sredi polletja, tedaj je pričakovati uspeh seveče šele prihodnje leto. Za vsako drevo se priporoča vztti , — 1 kg kalijeve soli, 1—1'/« kg Tomasove žlindre in '/(—1 kg čilskega solitra. Gnoji se pa z umetnimi gnojili najbolje na ta način, da se izkoplje približno 30 cm globoka jama okrog drevesa in sicer tako daleč, kamor sega drevesna krona. V to jamo se potrosijo zgoraj navedena gnojila, katera se naj pred trošenjem dobro skupaj pomešajo in potem se naj jama zopet zakrije Seveda ni misliti, da bi se staro zanemarjeno drevo kar naenkrat po prvem gnojenju popolnoma popravilo; hiter uspeh umetnih gnojil se pokaže le pri enoletnih rastlinah. Drevo pa se razvija počasi, torej tudi počasi ozdravi, ako je bilo slabotno. V drugem letu potem ni trebi gnojiti, pač pa se naj gnojenje v tretjem letu zopet ponovi. Za oslabela drevesa je posebno čilski soliter zelo priporočljiv, ker to gnojilo je izmed vseh umetnih gnojil najbolj hitro učinkujoče ter vpliva posebno na bujno in krepko rast vsake rastline ter jih ohrane sveže in 2drave, kar se pokaže na lepi zeleni barvi. Za šolsko deco. rala. Dobički 50»' n kmet. Ker je slaba h Jato je železniško mi pride kmetovalcem \ 16. maja. Na vsak i « Tomaževo moko poleg kalija datno škodo zadnjega poletja. c Frt ker Da mnogo otrok v šoli prav ne napreduje, da so nepazljivi in utrujeni, je mnogokrat posledica šibke telesne konstitucije. Treba je dostikrat zanemarjeno veselje za jesti pospe- —^-_ žiti in boljše prehranjenje je tu neobhodno m« um i h potrebno. Ničesar ni tukaj boljše, kakor že jJSSinlotiv skozi desetletja preizkušena "•" *»U"i»- SCOTTOVA EMULZIJA. Ako se jo dalje časa redno jemlje, potem okrepča razveseljivo dekleta in dečke tako, da dobijo zopet veselje do šole in učenja. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka „Scot', je, ki že nad 36 let vpeljana za dobroto in vpliv jamči. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. — Se prodaja v vseh apotekah. 28 tt®de®eraaeei§OM«ee* ira znižanja vožnje za Tomaževo moko in nska žetev kmetijstvo hudo oškodovala, zni-listerstvo voznino do 60%, katero znijanje dobiček. To znižanje velja pri dobavi do ačin je bogato oskibljenje polja in travnika dušika sredstvo, da izboljša iz- Loterijske številke. Gradec, dne 2. marca: Trst, d,ne 9. marca: 87, 75, 57, 23, 40. 84, 29, 55, 19, 88. IZJAVIM da je zanesljivo nfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duliov in potnih nog, je steklenica Lysoform desinfekcijskega sredstva priznano najboljše. 133 Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lvsoform-toaletno milo 1 krono za en komad. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 8 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih i K; belih mehkih 5 K 1 o h; 1 kg najfinejših sneženo-bf lih, šli-sanili 6 K 40 b, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 12 K. Ako se vzame o K, potem franko. jši prsr Gotove postelje iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 t Lili.-nt, 180 cm dolg, 120 cm širok, z 2 slavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; nol-daune 20 K; danne 2i K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K. 1* K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar_ nazai._ 3. Bonisch, Desohenitz Nr. 716, teSko,*(!5hllti).~ Senik gratis in franko. Langen & Wolf Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 Inženirska pisarna: Gradec, Annenstr. 10. originalni „OTTO"-motorji za bencin, bi rovo olje. Bencin-lokomobili s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. 869 ^iSmSSSSSS^SS3SSSSSSS^S£^^sm I. nadstropje se mora zaradi prezidanja do 30. aprila izprazniti. Podpisana firma se je odločila, da tam se nahajajočo veliko zalogo izprazni, oddati razno blago po sledečih cenah: 600 k. vojaškega platna preje 65 h zdaj 45 h za 1 met., 540 k. krepkih oksfordov, preje 90 h zdaj 58 h, 961 k. le fino muštranih plavih drukov preje 95 h zdaj 55 h, 325 k. V. dvojni druk preje 1 K zdaj 68 h, 450 k. zidanih rut, preje K 6 50, zdaj K 3 95, 980 k. zidanih naglavnih šalov preje K 4 50, zdaj 2 30, 985 k. gradl-spodnjih hlač preje K 2 20 zdaj K 1 35, 960 k. turistovskih srajc za gospode preje K 490 zdaj K 250, 1000 k. dvojoo-drukastih predpasnikov, pisanih, preje K 1 70 zdaj K 1"—, 420 k. krasnih pepita-voljnenih štofov, 120 cm širokih preje K 198 zdaj K 1-20 za 1 meter, 430 k. pralnih voils preje 85 h zdaj 50 h, 960 k. gotovih rjuh preje K 3-30 zdaj K 2-20, 480 k. pogorski Bih, 150 cm širok preje K 1-90 zdaj K 1 30 za 1 meter, 67 k. tepihov (Lauft.) 95 cm širokih, manila, drap, rdečih, preje K 3 20 zdaj K 1-90 za 1 meter, 480 k burett-garnitur, 2 odeji za postelj in 1 namizni prt, bordo ali oliv preje K 14 50 zdaj K 9 80, 950 k. vorhangov iz špic, 100 cm širokih, preje K l-60 zdaj 85 h za 1 met., krepke »TeufeN-zgornje hlače, črne sive ali rjave preje K 560 zdaj K 390. Prodajalna pri južni železnici („Kaufhaus zur SUdbahn"), Gradec, Annenstr. 68. Naročbc čez 20 K franko v hišo. Kar ne dopade, se vzame nazaj. . i 5000 kron zaslužka plačam tistemu, ki dokazi', da moja čudežna kolekcija = 600 kosov za le 6 kron = ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava švic. zist. Koskopf pat. žepna ura gre natanko in regul. s pismeno 8 letno fabrično garancijo, 1 amerik. zlato-double pancer-verižica, 2 amer. zlato-duble-prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, ki obstoji iz gumb za manšete, ovratnik in prša, 1 amerik. žepni nož 5 delov, 1 eleg. Žid. kravata, barva in muster na željo, najnovejši fagon, 1 krasna igla za kravato s simili-briljantom, 1 nežna broša. za dame, zadnja novost, 1 kor. garnitura za toaleto na potovanju, 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik. batonov z imit. biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album za salon s 36 timet, in razgledi sveta, 1 krasni kolje za vrat ali za lase s pristnimi orientalskimi biseri, 6 indijskih vragov-prorokovalcev, zabava . vsako družbo in še 550 raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. Ros-kopf.pat. žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, kosta samo ti kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme se tudi znamke). A. Gelb razp»Sil]alna hiša Krakova St, 430 NB. Pri na-ročbi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angl. britev ali 6 najf. platnenih žepnih robcev. Za kar se ne dopada, denar brez zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. 206 Reuma I J Giht |_ -fl Išiaa JB^> Od 1 aprila do 1. decembra odprto ~WI Nizke cene kakor doslej vkljub času primernim predrugačbam. — Od 1. septembra do 1. junija 25% znižanje. zdravlienja. Radioaktivna thermal-kopelj 85-44» Celsius, Krapi n a-To pli ce. Pitno zdravljenje s thermal-vodo. Razpošiljatev thermal-vode. Frekvenca 8000 osob. Hrvatska (hrvatska Švica). Kopelj v basinu, mramorju, duše, v močvirju. Fango-zdrav-Ijenje. Sudarije. Prospekti in pojasnila pri ravnateljstvu kopclji; pravi naslov le: Krupina-Tiiplice, Hrvatsko. (10 I. junija zo°/, znn Čudežni uspehi zdravlienja. Radioakl 85-44» Celsius, Kopeljsko poslopje, 200 komf. sob, krasni park, terasa, salon. Stalna vojaška kopeljna godba. Lift. Telefon. Garaža za automobil. Od 1. maja do 1. julija na železniški postaji Rogatec (stranska postaja proge južne železnice Dunaj-Trst) vožnja r. automobil-omnibusom pri vlaku ob 5. uri 20 minut ponoči. Julija, avgusta vozi automobil-omnibus od Rogaške-Slatine in se pridni li popoldanskemu vlaku ob 5. uri. Od 1. septembra do 1. oktobra zopet iz Rogatca kakor maj, junij. Na železniški postaji Zabok-Krapina-Toplicc konjski omnibus pri vlakih ob 10. uri 34 min. dop. in 4. uri 11 min. pop. Izven omenjenih časov se vozove ali automobile v vseh mesecih od 1. aprila do 1. decembra in k vsem vlakom na avizo od ravnateljstva Kopelj Krapina-_____________________Toplice dostavi.___________________128 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčan e krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenic* 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od-Krani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a l-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a j/60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Raa-pošiljatev L. HerbSt) apoteka, Bleiburg na Koroško««. 65.000 cepljenih trt imam za prodati, najfinejše vrste (kakor Silvanec zeleni, Muškat-Silvanec, Traminec, Muškat, Rulendcc, Španol beli in rdeči, Laški rizling, Izabela, beli Rapol, Kralcvina in vej druzega), vse z lepimi koreninami in dobro zarašeno, po nizki ceni od 12 do 15 K za 1C0 komadov, pešiljam na vse kraje po pošti in železnici od 25 k. naprej. Imam tudi razna vipavska in goriška 7ina in jih pošiljam od 56 litrov naprej; cena po dogovoru. Se priporočam za obilna naročila Josip Cotie, trtničar in vinogradnik, Vrhpolje p. Vipava (Kranj »ko). 174 Po nizki ceni za prodati od 800 do 1000 P-F" štang vsake sorte za hmelj, jaboljke, hruškove sadeže. Kdor želi kupiti, naj se oglasi osebno ali pismeno pri gosp. Michael Leskovar, Stadt-Zimmermeister, Windiach-Feistritz. 208 Neprijetne lasi v obrazu, na rokah, odpravi tekom 5 minut la. A. III Jaaienifensr loža zadosti etna. ! irggasse I7/K. Neškodljivi, sigurni uspeh. Kna doza zadostuje. \ >-{ Razpošiljatev strogo diskretna. 205 V' J Kos. dr. H. RIX laborat. DOIM. se takoj sprejmeta pri g. grofu Lamberg v Ljutomeru ; vsak viničar s 4 ali 5 delavskimi močmi. — Izve se pri oskrbništvu grofa Lamberga v Ljutomeru. 150 Za neko zalogo pive v Pulju (Pola) sprejme se takoj krepki, trezni in energični IV,fant, ^m ki razume slovenščino in kolikor mogoče italijanščine. Dobro plačilo in zanesljivi "zaslužek. Ponudbe je vposlati na naslov: „Postfach 60 Pola" ali pa na upravo ..Štajerca." 212 61 — 6 — Novi klobttčaft ?iui. Minoritenplatz bogato zalogo 216 Št. 4, nasproti klošterske cerkve, priporoča sif klobukov vsake vrste po najnižjih cenah. Pope vila se izvršijo hitro in najceneje. Z velespoštovanjem FraJIZ Plazott! Proda se ali odda v najem hišo, jato prostorno, za trgovino z mešanim blagom in gostilno, ki obsega: prodajalne, maga-cin, '< sobe, kuhinjo, špeis, lepa veranda, 3 kleti, v Pod-leliniku (Lichtenegg , 9 km od Ptuja, frekventni prostor, ob okrajni cesti, jako primerno za nakup sadja, jajc, zelenjave, perutnine, vina, drv in vseh deželnih pridelkov ; Že zaradi lega e d i no se prostor izplača; potem 1 biša še nova. ko-vafinica v najboljšem obratu, remiza, 2 lepa vrta za zelenjavo, 2 orala travnika s sa-donosnikom ; vse se proda ali odda v najem zaradi družinskih razmer Denarja petrebno le par tisoč kron. Priložnostni nakup: Ponudbe na: llans Seliosteritseh, Št Vid pri PtDJH. 188 Lepo posestvo se takoj poceni proda, z dve ma sobami, kuhinjo, Špeis, klet. svinjski hlevi, vse novo zidano z opeko krito, lepa dva vrta s trsom in jaboljkami zasejana. Zraven so dve njivi in en travnik. Vse skupaj meri Okoli 4: orale. Tik državne ceste, 5 minut od mesta Slov. Bistrica. — Cena se izve pri Frane tiubec, ..Josffiberg-', Si. Bistrica. 183 Zaslužen n g 2—4 K na dan in stalno »koz« prerzetje lahke Strikarije donvi Edino moja madina za hitro Mrikanje ,.P&tfatlipliPl" ima izkušene jeklene dele, Strika zaneslj. nogavice, modne in Športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. TroŠkJ mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. PraftpeKt za&tonj. Podjetje za pospeševanja domaČega dela ir-j. sodu. protokol. Karl Wolf, Dima i Merj.ah.Uf, NMkenpas-t*- PošljSiii orožje vieb vrst, kakor Hamruerles puške, Trojke Lankaster- in flobert-puškn, rcroi.-erjo, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. II. coniki zastonj in franko F. D u Š e k. tovarna orožja. Opoono fit 20-V2 na drž. žel, Češko. 1105 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmiela znamenito le za sluh odstrani hitro in LemehilO nastalo gluhoto, teženje iz uses, šumenje |iu ušesih in n; »!u-host tudi ako je ze zastarano. Ste-bnica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 105 Apollieke,Z>rgiildeneii Solne", .lakominiplatz 24, Gradec Krasna ura zastonj! hA nafo firmo dalje znano na- |)0>'!je- B30 vsakomur krasno pristno zlatoduble viri- žico za uro. ki sUne drugače le ž; - darujemo vsakemu naiovilelju verižice krasno anker-remen-toar-uro iz pravega vikt ria-srrbra. Strogo reeliia po>lre2ba, iz ko izključen, ker Be deaar brez odlcgnenja vrne. ako ne d.ipado. Svoto K 2 — se lahko po nakaznici ali v postnih znamkah vpoSI ti povzetje slane za 75 li več). Hiša ur Beinrieh \Vei-z, Nagr-salhi kom Bars. Ogr. 226 4 travniki in 1 vrt za zelenjavo 225 se oddajo takoj v najem. Otavajetudiza prodati. Vpraša se pri g. J.s. Gnriupp v Pitju. . Ura zastonj! Xameste K 18 — samo K Krasna rementoar-anker gloria-srebrna ura za gospode, 3 močni najfin. grav. pokrovi in „Sprungdcckel", 10 kamenev, gre natanko, 3 leta pismene garancije, samo K 6—. Ako se vzame 3 ure naenkrat, se doda e«o «ro zastonj. K njej spadajoča verižica KI—.— Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu Arnold Weiss, UnnaJ S3. (Postfach.) 189 Trgovski učenec z dobrim vedenjem in zadovoljivim odpustnim spričevalom, ki zamore imeti hrano in stanovanje pri stariših, se sprejme v lil jalk. Kari Haber, postaja Račje (Kranichsfeld). 191 Štiri tedne m in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka .,Hobema" in garantiram pismeno za dobro delo in materijah —:Reparature in deli najceneje. Zaupljivim os-bam ugodne plačil, pogoje. P. Dtt&tk, tovarna kojes Op»em» aa drž. žel. 2022 (Češko), fluslrovani cenik zahtonj. 15B za vsakogar, zlasti za potnke, t naznanilom naslovov reflek-tantov za Stacionarne in vozne lokomobile. Ponudbe pod šifro na Rmlulfa Mos.se. Dunaj I.. . Seilerst&tte 2. 52 Cepljene trte in sicer: burgunder, mosler, laški rizling, mali rizling, sil-vanec, ruh'andt-r, kraljevski grozd, porlugizec, tr&mineo, muškatelec, se dobiva pri P. Srebre, Maribor. 78 , lepem kraju, . Hajdini pri Ptuju, *jt ure od mesta, ob okrajni cesti, Hi minut od farne cerkve bajdinslfe, novo zidana hiša, s Oglom krita, 10 let davka prosta, obstoji iz 2 sob, kuhinje, špeis, klet, wasch-kuche, zraven stoji vrt za Ee-lenjavn in njiva, v« pri h:ši. Hiša je elegantno postavljena, primerna ta vsacega penzijo-nista ali obrtnika! Proda fee hiša sama aH pa z njivo. — Vprašanja na gosp. Tluni.as Zarll, Spud n ta lla;dina št. fc>8 mi 1'tuiu. lf»2 kateri je Že delal pri ki*Ii vodi (slatini) se takoj — Plute po dogovoru. Naslov pove n prava »Stajere-i." 219 Redka priložnost! Lopo posestvo v Tinski lari eno uro od mesta Slov. Bistrice z hišo, gospodarskim posloveni, 12 orali zemlje, obstoječe iz travnika, njiv, vinograda in gozda, vse v dobrem stanu, se takoj zavoljo freselitve za 6000 kron proda. ri kupnini samo 2000 kron potrebno, drugo ostane vknji-ženo. Zavarovano je za 5603 kron Vse natančneje pri P. Pelclincu, Zgornja Polskava pri Progerskem. 220 f^** Hiša 0 minut od kolodvora. 9 let davka prosta, 2 sobi, 2 kuhinji, 2 Špejza, 2 kleti, 1 pralna kuhinja, 2 drvarnici, kravji hlev, -t svinjski hlevi, vse zidano, vodnjak na dvorišči z dobro vodo, veliki vrt ca zelenjavo in drevje z bra'jdami. Na.bolj pripravno za kakega penzijonista ali Čebelarja. — Proda Jani»z Ribic na Rag«-znici $t. 44. pri Ptoja, 209 111500 kron!!! plačam Vam, ako Vam moje mazilo „Wurzelvertilger Ria-salbe" v 3 dneh Vaša kurja očesa, bradavice, trdo kožo brez bolečin ne odstrani. Cena 1 piskerca z garancijskim pismom 1 krona. Kemeny. Ka-sebaa I, Postfach 12B, Ogrsko. 213 Kozel (Ziegenbock), krepak, primeren za izrejo, se poceni proda. Naslov: 21* Freiherr v. Twickel'»ohe Gutsverwaltung. Maribor. E trge Za Velikonočno sezijo se kupuje najceneje pri išče do 1. aprila t. 1. oženjen mož 40 let star, brez otrok, službo. Naslov pove uprava ..Štajerca." 215 2 učenca se takoj sprejmeta v mesariji gospoda 204 Kari Kossar v Ptuju. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem Irgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnioe in pliuarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur ■ v porabo. ■ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Obleke za dečke v vseh velikostih, vrstah ii^ cijah od 3—9 K. Pelerine za dečke od 6—9 K. Štajerske hlače za dečke od 260—4 K. Štajerske snknje za dečke od 4/50—5 K Klobuki za dečke iz lodna od l-60 — 240 K| Športni klobuki za dečke od 2—3 K. TJsnjate kape za dečke od T80—450 K. j Usnjati klobuki za dečke od 3—450 K. Neraztrgljive nogavice za dečke od 40—SK Čevlji za dečke in otroke v higijenični o" od 90 h do 6 K. Obleke za gospode v elegantni fariji iz štofa K 12 — Obleke za gospode iz polangl. štofa K 10' Obleke za gospode iz pralnega štofa ^K lj Pelerine za gospode K 14"— Športni klobuki za gospode K 240 Lodni klobuki za gospode K 2 60 I športne kape za gospode od 70 h do 3 K. Športne srajce za gospode od K 160 do 4 Športni pasi za gospode K 1 50 BJager''-srajce za gospode z elegantno barvasti ali belimi Piquet prsi K 225 Čevlji za štrapac za gospode K 9'— Ševro čevlji za gospode marka „Rega'L K 1 Boxcalf-cevlji za gospode marka ,Popper" K 1 Ševro čevlji za gospode znamka .Popper" K 1 I sli ke leži okol stani za hlev s 40 kravami se sprejme de proti dobremu plačilu. — Vpraša se Lininger, Maribor. sredi sebno vslod aprila | Marie i 207 j oa g. Kari Magnet, Vclikovcc (Koroško). F za surovo olje 7, visokim pritiskom od 18 do 100 HP. Obratni troški i do IV. vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in beneol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobili ol 2 do 20 HP. Obratni troski 6 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 75 J. "^7"OJXOll.3ulC>T^7Sls:l Dunal, III.. Paulusgasse 3. r Budapest, VI., Va.ci korut 37-Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. P 4 79 5166 — 7 ari Kasper vina zzueianimblftgom in zaloga zmodaiks priporoC« svojo bogato zalogo 226 ecerijsk.ega blaga, smodnika za Iot in razstrelile. cindžnore etiaicto municije za lov kakor patrcne, jre, šrot itd., nadalje glavno wvoj« zalogo umetnem gnoju za travnike, njivs in vinograde j Tomaiova moka, kajnit itd naduh«' raffia-t b bakreni vitrijol itd. po najniže eenjah, Zahtevajte Eutrigen zastonj! I Vsakemu, ki se sklicuje na ta list, pošljemo gratis-poizkus Ijilripia in zanimivo knjig«, ki pojasni temeljne principe primerne izrcje. tfutrigen, ki se ga opravičeno imenuje kralja redilnib ev, združuje v sebi naj plemenitejše redilne snovi, ki i la okrepCanje organizma, kar dokasujejo potrjene nf preiskave. Doslej se je vsakdo, ki je to redilno m rabil, 6 doseženem uspehu zadovoljivo izrazil. Dopisnica zadostuje, da se dobi gratis-poizkus in | jntis-knjigo. 200 „Nutrigen"-podvzetj e Budapest, Erzsebet-kOrut 16, partere Ni, 175. ,epo posestvo - ■nji Sv. Kungoti (v Plintovcu) se proda, kakor stoji; je 21 oralov veliko in zelo rodovitno, njive, 12 oralov travnikov in sadonosnik v najboljšem Krme za 15 glav govede. Cena 12.000 kron. — aoje pri posestniku g. Johanu Stanitz v Ročah. dor hoče imeti od gnojenja z umetnimi povoljne uspehe, ne sme gnojiti samo s sforevo kislino in dušikom atgpak tudi s kalijem* Za gnojenje v spomladi je izmed kalijevih najboljša imajo v zalogi: tvrdke Kari Kasper V Ptuju, Perko &. Kweder v Ormožu. »Merkur" v Celju, Franc Frangesch v Mariboru, Ed. Suppanz V Pristovi, nekatere kmetijske podružnice in še drugi trgovci. Vsakovrstna pojasnila o vseh gnojilih in o gnojenju daje brezplačno potovalni učjtelj kali-j jevega sindikata : 159 Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje, 14. Tomaževa moka flrig. „zvezdina znamka'- od tvornice Tomaževih fosfatov, z. z o. z. v Berolinu, nadalje kajnit, 40%na kalijeva sol, superfoitat, čilski salpeter, amonijak in vse druge izredne vrste umetnih gnojil, priporoča za spomladno gnojenje v bogati zalogi 166 hm fianyesth, trgovina z železom, terijc, orodjem, MaTibOf Herrcngasse 11. Na prodaj je srednje veliko posestvo pri sv. Trojici v si. goricah, 15 minut cd farne cerkve, pri okrajni cesti, obstoječe iz dobrih njiv, travnikov in gozda, meri okoli 20 oralov, se zaradi bolezni iz proste " i takoj poceni proda. Nekaj lahko ostane vknjiženega. oila daje Marija Letnig, krčmarica v Gornji Senarski. 192 v sredini mesta, kjer se nahaja že mnogo let dobro idoča ključavničarska obrt in kjer se nahaja 9 strank, 1 delavnica, skladišče itd. ter se dobi netto-dohodek iz mittiine letno 1.200 kron, — se za 22.000 K takoj proda. Izplačati je 11000 K. VpraSa se pri: Alois Riegler, Maribor, Triesterstrasae 34. 167 in se dobi li5 rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu VVesiak, Maribor, Draugasse št. 4. 6 kil Ceno PotteUnc 1 kila sivega slišanega K2-—, boljšega K 240, pol-bc ^ prima K 280, belega K te—, prima mehkega kot daune K 6—, veleprima K 7—, 8-— m 9-60. Dame. sive. K 6—, K 1- , bele prima K 10-—, pr»»i ftaum K 13— od " naprej franko. gotove napolnjene iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega Inleta (Nanking), 1 tnheiit ca. 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 ^lavninia blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajnim postajnim perjem K 16—, pul-ilaune K 20-—, dana« K !i —. PoSMKue 'nlme K 10—, 12-—, 14—, 16-—. Posumezne davne bi zine K 3--, 3-50, *■—. Tnline 200XH0 cm velike K 18—, 13-—, 20—. 81»v»n blazine 90><7O cm velike K i 50, 5- . 5-50. Spodijo tihtue iz najboljšega post gradi 180X116 cm velike K 13— in K 15— pošilj; K i50, 6--, 6-60. Spodnje tihtue iz najboljšega posteljnega ' '.(J cm velike K 13*— in K 15-— pošUja proti povzetju ali naprej plačilu Max Berger, Deschenitz št. Ml/a (BShmervvald). Bre* rizik«, ker je izmenjava dovoljena ali aeArne denar Bog.'to ilustr. ceiik o posteljnem blagu zdWonj. 7o3 ~s^emaaaai Premija za čitatelje tega lista. 22 Mi podarimo 3000 parov čevelj JU V srrho vpeljave naših izvrstnih vcleele- gantnih ševr. usnjatih Čevelj na žnorc iz najboljšega trajnega usnja, moderna fauija, razdelimo 3000 parov glasom slifce. Plačati je edino delavska plača K 15'— za 3 pare Oddajamo popolnoma po Vaši volji čevlje na žnore za gospode ali dame v vsaki zaželjeni številki ali centimeteraki meri. Dobite torej za le K 16'— 3 pare izvrstnih čevelj, ki stanejo drugače 42 K in s katerimi bodete gotovo jako zadovoljni.*) Se razpošilja proti povzetju ali naprej plačilu. Izmenjava dovoljena, torej brez rizike. Vsa naročila je nasloviti na fabriko čevelj, Oswiecim št. 32 (Avstrija). *) Šele po Vašem priporočilu nam naj dobiček nastane. Varstvena marka „Ankera Liniment Gapsiei cemp. nadomestilo za anker-pain-Bxpollar ~flM je znano kot odpelJaJefiB, Irvrttne I« boledine odstranjajoče sredstvo pri prealajeajl iW. Dobi m t vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K %■—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj m pazi na originalne steklenice v Škat-!jah 7. naSo varataen.0 »uamko „Anker", potem ac dobi pristno te sredstvo. loteka ..zlati in" v Pragi, ElUabetstr. Št. 5 nov. Šilja se vsak dan. Ikrbne matere ne Čakajo, da se pri njih ljubCekih iz lahkega kašlja resnejša bolezen razvije, temve« dajo v takih slučajih otroku takoj zdravniško priporočeno, dobro okusno sredstvo proti kašlju Thymomel Scillae Izdelovanje in glavna zaloga B. Fragnerjeva apoteka AWSteSL Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika! 1 steklenica 2'20 K, Po pošti franko pri naprej piaCilu 2-.90 K. 3 steklenice pri naprej-plaCilu 7— K. 10 steklenic pri naprej plačilu 20.— K. Pozor na ime preparata. izdelelovalca in na var- * stveiiu znamko. Zaloge v apotekah. V Ptuju pri apoteki Ig. Behrbalk in H. Molitor. 967 Friedrich Ogris tovarna pušk Sv. Marjeta v Rožni dolini (Koroško) se priporoča za dobavo.Werndl-infante-rijskih pušk. model 67/77 prenarejenih za Lancastre-šrot-patrone, kaliber 28, 1 komad z zavojem samo 14 kroi. Ako se vzame 10 komadov, dobi se 1 zastonj. Prazne patrone se vsaki puški zastonj doda. Garantirano izborni strel. Ne zamudite takoj naroČiti. Gosp. Friedrich Ogris, Rosental. Zadnjikrat sem sprejel od Vas 2 V/erndl-puški in 40 nabasanih patron h sem bil precej zadovoljen. Danes naroČim 10 \Verndl-pušk in tudi 100 nabasanih in 100 praznih patronov s kapseljnorri. Prosim pošljite mi le same dobre puSke itd. S spoštovanjem Michael Peško. Presen, Štajersko. 164 Velecenjeni gospodine! Zahvaljujem se na Vašima puškama, Sto sle mi slali 3 komadov model 67/77 jer odgovaraju in strelajo [ dobro itd. Sledi naručbina više sa štovanjem Ivan Serbedja. Spsvete p. dr., Hrvatsko. poprav Naznanilo. 6 TomaŽ Krainz V Framu bode vsakemu dobro napravil, kdor k ujema pripelje ali pošlje tikvino seme. S spoštovanjem T. Krainz p. d. „MaleČ." Lepo posestvo v Savinjski dolini, obstoječe iz zidane hiše, isto-tako dveh gospodarskih poslopij, vse v dobrem stann, njiv, travnikov, vse okrog hiše, okrog 7000 štang hmelja se z hmelovkami ter nekaj druge pritikline vred po ceni proda. Pojasnila daje F. S. Skrabar", trgovec v Kranjskigori. Istotam se sprejme tudi učenec z primerno šol-sko izobrazbo. igg pefT1* Za pomladni nasad priporočam iz moje drevesne_Šole prvorazredna jablana z visokim deblom (Apfelhochstamrfie) v sortah: Canada Rttc., Auanas Htle., Cham- pagner Rttc, Goldparm&ne, Cox Orange Rtto. itd. Cene in pogoji » na vprašanje pri: 157 Sadjerejstvu ..Carolinentiof" pri Ptuju na Štajerskem. Pri suši in pomanjkanju vode so za astnike vodne moči patentni lokomotrili ■x, vročo paro firme Heinrich Lanz, Mannheim hitro v promet postavljena, cena, jako šte-dilno delujoča in za vsako kurjavo primerna ==z rezervna moč zzrzzzz Avstrijska prodajalna pisarna: Dunaj, IX|4, Loblichgasse 4. I. a. telefon 1559 4. Obiak inženirja zastonj. 314 73 15 Nikdo ne trpi rad na revmatizmu, gihtu, nevralgiji, ozeblini itd. in vendar se dobi Se ljudi, ki so kar prekomodni, da bi si nabavili priznani, zdravniško priporočani CONTRHEUMAN (besedna znamka za Menthol« aalieiliziraiii ekstrakt, iz kostanjev) pri revmatizmu, gifitu. neuraUiji in ozeblini itd., katero je vedno zanesljivo sredstvo, ki za hitro pomirjenje in vstavljenje boleCin, odstranjenje oteklin in zopetno vstvar-jenje gibčnosti Členkov ter odstranjenje čutov (Kribeln) sigurno presenetljivo vpliva pri obkladkih, obribanju in masiranju. I tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki c. k. dvorni liferanti, Praga III. St. 203 Pri naprej-plačilu K 1 "60 se 1 tubo „6— „ B „ „ »— „ 10 „ 968 Pozor na ine preparata in izdelovalca 1 Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Behrbalk in H.Molitor. Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptnjn. f^- Po zelo znižanih, cenah! *"5P| Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 iilQalalGrazergasse Štev. 15, in telefon šle«. 87/V1II.. telefon tienengasse Sfer. 94/11. priporoča ivojo bogato zalogo obuval la pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev Ustnega in tujega izdelka. Gnmi za pete, Trrice, zaponke, vedno v naj. veeii Izberi. Priporočam tudi apecialistom prave gorske in lovske eevlje. Izdeluje se po meri t lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravili. Postrežba točla, eue solidne. Zunanja naročila proi povzetju. (IT n Kjer so otroci v hiši, kjer naj bi se redilo bolnike z lahko prebavnimi jedili, naj se pazi na sledeče: 1096 dra. Oetker praškom za pecivo. Pogače narejene po receptih dr. Oetker in to s najboljšim pomožnim sredstvom za pecivo sedajnoati, se smejo smatrati za najboljša hranilna sredstva. V lastni kuhinji pripravljene, vsebujejo mleko, mast, moko, jaica, sladkor, torej najpotrebnejše redilne snovi v lahko prebavljivi in kar je važno v jako okusni obliki. Vsled visoke temperature „rorau se štirkino zrnje v moki odpre, preobila voda v mleku odhiti in bakterije ki se v mleku slučajno nahajajo, postanejo neškodljive. Lastna izkušnja prepričala bode vsako gospodinjo in mati. Recepte knjige zastonj. Dra. Oetker praški za pecivo se dobijo povsod. Pazite, da dobile pristne izdelke dra. Oetker. Šikano 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom S dnij z rabo Čara lasnega b, povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obi oseb v rast. Gara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papilc zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantiral Ako to ni res, plačamo lOOO kron netto vsem osekam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraSčene in ki so Čara balzam tal uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Velecenjena firma! Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade dosqfl prosim, da mi pošljete en paket Čara a 6 kron po povtetju. Z velespoStovanjerft Cara-Haus. Kopenhagon. Josef Sllhany, Erszebetfalva, Ogrska. | Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehi moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. 1 moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zahvaljujem Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z naju' zahvalo ostajem VaS „ v H Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. Obs. diskretni zavoj. lan, Mi|iilip (Pisma treba frankirati s 25 vinarji,~poštne karte pa z 10 vinarji). m Brata Slawitsch v Ptuju Floriiniplati in Ungartorgasse priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina . . K 60 — Singer A . K 60 — 70 — Dtlrkopp- Singer . . K 70— 90 — DUrkopp-Rinescbifi* za šivilje . K 130 — DUrkopp-Zentralbobbin i za šivilje K140 — j| Dlirkopp-" Ringschiff za krojače K100 — Diirkopp Zentralbobbin mit vereenibarem Oberteil, Luxu8aus8tattung ..............K160 — Durkopp-Zvlinder-Elastik za čevljarje......K160—180 — Minerva A..................K 120-— Minerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howe C za krojače in čevljarje........ . K 90 — Deli (Bestandtcile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno. 5 &&T posestvo v podjunski dolini na Koroškem, prt četrt ur od kolodvora. približno 8 joh posestva in 20 johov mladega gozda in paša, potem še posebej lep pašnik. Proda se za K 9000—, K 3O0O-— sme ležati proti obresti. Kje izve se pri upravništvu ..Štajerca." 176 Oblastveno potrjeni civilni * m zapriseženi zemljemerec (geometer) Guidon Gruhitsch, Maribor ob Dravi Marijina ulica 10 (naspr. c. kr. okr. sodniji) priporoča se v zanesljivo izpeljavo vseh v to stroko spa-dajočih del, kakor: delitev polja in gozdov, parceliranjc, reguliranje potokov, potov in cest, postavljanje mejnikov, kakor izkazuje katastralni (davčni) načrt. Pri mejnih razprtijah ler delitvah posestev zadostuje dopis katastralne občine in dolično štev. parcele. Izdeljujc občinske načrte (mape) s parcelnimi zapisniki, kakor tuii načrte posameznim posestnikom. Načrte pri dovoljenih (kon-cesioniranih) vodnomočnih stavbah itd. itd, Telefon štev. 170. 186 Brzojavni naslov: Geometer Grubitsch, Maribor. Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3 —50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe na Najboljša in najbolj kaljivejSa} mena za vrt in polje, kakor tm| semena za trajne travnike, gari tirano Žide presta Štajerska de na semena, lucern-detclja, vi pesa(runkel),d3 10 kg težka, sli ske kolarabe, cikorija (Schwaf Cichorie), luk (Steckzvriebel) » saditi, raffiabasl, gumi za ce« nje, — istotako. se kupuje rj" špecerijsko blago po najnižjih a nah. izredno lepa ogrska pšeniifl moka, fino surovo in žgano ki« — v ze več kot 40 let obstojaj trgovini za Specerijo, semen« I ptičjo krmo Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz (poslopje ruiovia). M laz sem mojo lesno trgovino v prodal, in dam na znanje, dajo od novegr leta naprej pri moji parni žagi na RagO-Zllici, 5 minut od Ptujskega kolodvori naprej peljam, kjer se vse sorte lesa J ceni prodaja in tudi nakupi v velikem! ravno tam se tudi posestnikom vsakšni 1« po najnižjih cenah razžaga in tudi hobljl Adalbert Ružička m. p. I če n ti tu k; m P v ri \>< li 1» d 81 8 Zl 6l z: t Zi SI n V t. h d Titania" brzoparilnik za živinsko krmo I je iz čistega kovanega železa in železne pločevine, zaradi tega nepo-kvarliiv. Vsako kurivo ljivo. porab- 70°|0 prihranjenje kuriva. Išče se zastopnike. Nenavadno hiter razvoj pare. Pošiljamo na poskušajo. ,ESSy-5 -MM. Zahtevajte cenik, varna parilnikov na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc ASEN, Gradec Mariengasse 22. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.