Glasilo občine
Cirkulane
Letnik I, štcOitka 1	_ december 2007
	a m m	gfff
-	-	■nta
. ■, 'Tai/ TTS		: ¥Irl					L ’ '	
111 xMjj					* TFT U	!•'.. u:iia		-iAjM

OBČINA CIRKULANE
CIRKULANE 40 A
2282 CIRKULANE
TELEFON: 02 795 34 20
FAX: 02 795 34 21
e-mail: obcina.cirkulane@cirkulane.si
spletna stran: www.cirkulane.si
URADNE URE
PONEDELJEK: 8.oo - 12.oo SREDA: 8.oo-12.oo in 13.oo-17.oo PETEK: 8.00-12.00
URADNE URE ŽUPANA
SREDA: 13.30- 17.oo

ZELJE V PRIHAJAJOČEM LETU
Želim si, da bi imeli vsi otroci streho nad glavo, hrano in oblačila.
Sara Jarc, 5. a
Želim si muco. To je moja želja že od malega.
Uroš Cesar, 5. a
Vsi ljudje naj dobijo, kar želijo. Vsem, ki so bolni, želim čimprejšnje okrevanje.
Špela Maicen, 5. a
Ob novem letu želim obilo veselja, sreče in zdravja. Klara Letonja, 5. a
Želim, da bi revni otroci v Afriki dobili več pomoči.
Tomaž Štumberger, 5. a
Želim si zdravja in da v zimskem času ne bi nikogar zeblo.
Danijela Kralj, 5. a
Naj se vsem izpolnijo skrite želje.
Barbara Jurgec, 5. a
Želim si, da bi bili dobra in močna država.
Jan Feguš, 5. a
Moja največja želja je, da bi dobil psa. Imenoval bi ga Rex.
Kevin Veselič, 5. A
Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti. Opazovati cvetje, zazreti se v nebo in videti sonce ter zvezde ponoči. Gledati otroke, se igrati in se smejati z njimi.
Delati to, kar te veseli.
Sanjati. Pustiti domišljiji prosto pot. Biti zadovoljen. Tedaj postane življenje praznik. Prazniki so idealna priložnost, da poiščemo svoj mir, da si z odprtim srcem zaželimo srečo, uspeh, zdravje. Stisk rok naj bo znak medsebojnega spoštovanja, iskrenosti in prijateljstva. Vsem vam, vašim najbližjim, mladim in starejšim, društvom in posameznikom želim miren božič, v letu 2008 pa veliko srečnih dni, zadovoljstva, zdravja, uspehov in moči.
Župan Janez Jurgec Občinski svet Občinska uprava
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane Naslov: Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane Elektronski naslov: tainistvo@cirkulane.si-moica.zemliaric@gmail.com Telefon: 02 / 795 34 20 Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič
Uredniški odbor: Milena Debeljak, Mira Jerenec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik, Bojana Voglar Lektoriranje: Nataša Podhostnik Oblikovanje in priprava na tisk: Borut Lindič s.p., Gajevci 12 Tisk: Tiskarna MI BO TISK d.o.o., Maribor
Naklada: 900 brezplačnih izvodov
Fotografija na naslovnici: Mojca
Zemljarič
Stran na internetu:
www. Cirkulane, si
Tako kot sem že nekajkrat omenil, je verjetno še vedno prisotno razmišljanje, ali je odločitev o samostojni občini pravilna. Podobno razmišljanje imate o uresničljivosti ciljev, ki smo si jih zastavili. Večkrat preletim pobude vaških odborov in ugotavljam, daje že uresničenih veliko idej, ki so bile podane. Če bo delo potekalo tako naprej, se ni bati, da bi katerakoli ideja skozi čas izostala. Dejstvo pa je, da smo bili kot krajevna skupnost pred nastankom občin na ptujskem območju med najbolj razvitimi krajevnimi skupnostmi, sedaj smo pa po nerazvitosti na enajstem mestu v državi, na ptujskem območju pa najmanj razvita občina. Ti podatki pričajo sami zase.
Tukaj ne gre zgolj za kritiko prejšnje Občine Gorišnica, da smo, kjer smo, gre tudi za to, da si sami nismo znali ali hoteli pomagati. Ko bomo lovili razvojni zaostanek, ki je precejšen, se tudi sam včasih sprašujem, ali je mogoče, da zamujeno nadoknadimo. Odgovor je kot na dlani, samo od nas samih je vsekakor odvisno precej, prav tako pa od nekaterih drugih faktorjev, na katere pa nimamo vpliva. Razmišljanje o tem, da bi nam bilo v bivši občini bolje, je absolutno zgrešeno, čeprav se take govorice slišijo. Morda je res, da bi bili kot celota Občine Gorišnica bolj razviti, kot del te celote pa vedno na slabšem.
Izgovorov tokrat ni več. Smo samostojna občina, ki mora sama skrbeti za zmanjšanje razvojnega zaostanka. Delati moramo strpno, imeti pametni razvojni načrt. Takšnega, ki bi naenkrat uredil vse, pa se ne da imeti. Tako je tudi z vsem ostalim. Nič ne gre tako hitro, kot se zdi na prvi pogled. Kot občina smo pričeli delati iz nič, brez denarja, brez velike zapuščine prejšnje občine. Razšli smo se neboleče, vendar finančno na popolni ničli. Tako se najbrž začne velika večina zakonskih podvigov. Rezultati dela dveh zakoncev se pokažejo šele skozi leta, zato je tudi iluzorno pričakovati, da bo ta trenutek in takoj zdaj, ko smo nova občina, narejeno vse naenkrat. Strpnost, strpnost in še enkrat strpnost vseh, ki smo vpeti v delo naše občine, je predpogoj za razumevanje problemov drug drugega. Medsebojno spoštovanje je tisto, ki nas lahko pripelje do družbe, v kateri bi vsak rad živel in ustvarjal.
Dela ne bo zmanjkalo, predvsem zaradi tega, ker bi v občini radi pomagali reševati tudi stanovanjsko problematiko in problematiko mladih in starejših občanov, skratka, radi bi zajeli vse ljudi, ki jim je kakorkoli potrebna pomoč. Temu je občina tudi namenjena.
Občina podpira in bo podpirala skupne vsebine, ki jih izvajajo društva ali posamezniki. Tako podpiramo kulturo, šport, turizem, izobraževanje in rast posameznikov, ki se udeležujejo tekmovanj ali izobraževanj za boljše delo. Prav tako nismo pozabili na najmlajše, saj namenjamo staršem ob rojstvu otrok sicer skromno enkratno denarno pomoč v višini 150 evrov. To podporo pa nadaljujemo z obdaritvijo ob božičnih in novoletnih praznikih, in tako pomagamo Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu, s tem poskušamo vsaj malo prispevati k prazničnemu vzdušju.
Vaš župan Janez Jurgec

Pogovor z županom Janezom Jurgecem
„Edini kapital uspešne občine so ljudje!"
Mojca Zemljarič
Župan Občine Cirkulane Janez Jurgec pravi, da bo v občinski blagajni v prihodnjem letu okrog štiri milijone evrov. Katere bodo glavne naložbe in kakšna je ocena letošnjega leta, pa v nadaljevanju.
Ko ste bili izvoljeni za župana, je na Vaših ramenih bilo vse delo, ki ga sicer opravlja Občinska uprava (priprava občinskih aktov, odlokov, pravilnikov ...). Ste tisti, ki je Občino Cirkulane uradno pravno formiral. Se kdaj vprašate, od kod ste jemali energijo, da ste uspeli tako hitro urediti vse pravno-formalne zadeve, vključno z delitveno bilanco? Kdo Vam je še pomagal pri vzpostavljanju temeljev samostojne Občine Cirkulane?
J. Jurgec: „Res je, da je bilo v začetnih treh ali štirih mesecih zelo naporno, pravzaprav je bilo izredno malo prespanih ur. Delaje bilo v začetku veliko, ko še ni bila formirana Občinska uprava, saj je bilo potrebno zraven zakonskih podlag pripravljati gradivo za občinske seje. Administrativno pomoč pri tem mi je nudila Občinska uprava v Gorišnici. Pri pripravi osnovnih aktov, da smo lahko začeli z delovanjem, sem pomoč dobil pri Inštitutu za lokalno samoupravo v Mariboru, konkretno pri mag. Boštjanu Brezovniku, v določenih primerih pa med izvoljenimi svetniki. Kljub vsemu je moralo vse gradivo skozi moje roke oziroma glavo, le tako sem do podrobnosti spoznal osnovne stvari. Imensko ne bi izpostavljal nobenega svetnika, predvsem iz razloga, da koga ne prizadenem. Že na začetku sem pričakoval veliko dela, vendar vseeno ne v tolikšni meri, kot se je kasneje pokazalo v vseh detajlih. Kljub temu mi ni zmanjkalo energije, a mi je tudi ni smelo, saj je bilo za samostojno delovanje potrebnega več vloženega dela kot, če bi imeli časa na pretek. Z delitveno bilanco smo pohiteli iz preprostega razloga, da smo čim prej
lahko odločali o samostojnem delu, se prijavili na razpise in seveda porabili sredstva, ki so se v tem letu uspela pridobiti. Če bi čakali in zavlačevali z delitveno bilanco, bi mogoče kakšen evro iz le-te izcimili, na drugi strani pa bi lahko bistveno več izgubili, zato bi bilo zavlačevanje nesmiselno in neumno početje. Konstruktivno delo občinskih svetnikov je prav tako pripomoglo k hitrejšim
rešitvam. Razumeli so moja prizadevanja in jih tudi podprli, za kar sem jim hvaležen ne samo v svojem imenu, ampak tudi v imenu vseh občanov Občine Cirkulane.“
Hitro po novem letu ste uredili občinske prostore. Aprila ste zaposlili Občinsko upravo. Od takrat naprej je za Vas delo, ki ga opravljate kot župan, verjetno lažje.
J. Jurgec: „Občinske prostore smo res hitro uredili, tudi zaradi dobre volje naših društev, ki so brez pomisleka razumela, da je nekje potrebno zagotoviti prostore za delo Občinske uprave. Za nemoteno delovanje društev smo zagotovili prostor, v katerem lahko izvajajo svoje najnujnejše
aktivnosti. Po tem je bilo potrebno še urediti kompletno opremo za delo Občinske uprave. Tudi pri tem je bilo potrebno vložiti kar nekaj napora za uresničitev. Pri izbiri Občinske uprave sem imel srečno roko. V Občinski upravi nam vsekakor manjka še en zaposlen, vendar ni bilo možnosti za zaposlitev, ker nismo mogli zagotoviti prostora. Prostor je sedaj zagotovljen, ga tudi urejamo in kmalu bo
tudi razpis za to delovno mesto. Glede dela mi je sedaj veliko lažje, saj so zaposleni prevzeli del svojih nalog. Kljub temu je obremenitev do neke mere še vedno prisotna, saj se sedaj ukvarjam z drugimi nalogami."
Funkcijo župana opravljate neprofesionalno. Ob tem ste redno zaposlen kot učitelj v domači osnovni šoli. Kako usklajujete obveznosti?
J. Jurgec: ..Funkcijo župana opravljam neprofesionalno, zato da prihranimo kar nekaj denarja v občinski blagajni. Pri usklajevanju obveznosti ni kakšnih posebnih težav. Svojega položaja župana nikakor ne

izkoriščam. Delo v šoli me veseli in še naprej ga opravljam profesionalno korektno in z vso resnostjo. Pravzaprav oboje delam zelo rad in s srcem. Eno in drugo je zelo podobno, saj je delo z otroki in delo z odraslimi poseben užitek in izziv. Delo župana poteka skozi ves teden, tudi v soboto in nedeljo, kar pa mi ne predstavlja posebnega napora. Uspeh pri delu je tisto, kar me žene naprej.“
Kot sem že omenila, je za Vami prvo leto mandata in seveda tudi prvi občinski proračun.
J. Jurgec: „Pred nastankom občine je bilo okvirno pričakovano, da bo občinski proračun med 250 in 280 milijonov tolarjev. Realizacija proračuna v prvem letu je presegla vsa pričakovanja in je nekaj več kot 470 milijonov tolarjev. To si vsekakor lahko štejem kot uspeh. Zato je tudi zaslužna država, ki ima zaenkrat več posluha za manjše občine kot prej.“
Kaj pa gospodarstvo? Ali načrtujete v bodoče ureditev nove obrtne cone? Kako bi v Občini Cirkulane pritegnili podjetnike in obrtnike?
J. Jurgec: „Občina je že podala pobudo za spremembo prostorskega načrta za namen obrtne cone in zato smo na obisk povabili gospodarskega ministra mag. Andreja Vizjaka, ki je pobudam prisluhnil in obljubil pomoč pri realizaciji. Prav tako je podana pobuda za poslovno cono, kjer bi mogoče v prihodnje poskušali pritegniti še koga, ki ima željo vlagati tudi vtem delu Slovenije."
Haloze so s svojimi naravnimi danostmi in gostoljubjem domačinov enkratna turistična destinaci-ja. Kako bi po Vašem mnenju v ta del Slovenije pritegnili še več gostov? Je to ureditev novih turističnih in izletniških kmetij, vinotočev ... ?
J. Jurgec: „ Haloze so mi kot celota in s tem tudi Občina Cirkulane izredno všeč. Več let sem služboval drugod in ko seje ponudila prva priložnost, sem se brez omahovanja vrnil nazaj. Toliko lepega, prijetnega, nei-zumetničenega kot lahko nek popotnik doživi pri nas, je malokje na svetu. Tudi drugod so lepi kraji, vendar
niti malo tako pristni, kot so naše Haloze. Te potenciale bi morali približati bodočim gostom. Naši hribi z vinogradi, potoki, ki se zlivajo v doline, prijazni in gostoljubni ljudje ter čisti zrak in okolje, ki ga je v svetu vse manj, je tisti artikel, ki se bo v prihodnje zagotovo pričel dobro tržiti. Potrebno bi bilo ustvariti tudi boljše pogoje za tiste, ki bi se s katero od omenjenih dejavnosti ukvarjali, in jim omogočiti, vsaj v začetku, možnosti neobdavčitve ali katere druge ugodnosti, predvsem pa bi bilo potrebno spremeniti prestrogo zakonodajo na tem področju."
Vsekakor je treba omeniti tudi kmetijstvo. Na območju cirkulan-ske občine prednjači vinogradništvo.
J. Jurgec: „V naši občini imamo kar nekaj zelo uspešnih vinogradnikov, ki pridelujejo vrhunska vina, kar dokazujejo tudi na mednarodnih ocenjevanjih vin. Pri tem pa vseeno ne morejo uspešno konkurirati drugim svetovnim veliko večjim vinogradnikom. Majhnost vinogradov, razdrobljenost, nepovezanost celotnega področja Haloz so težave, ki jih morajo v bodoče razrešiti tudi vinogradniki. Bolj kot bodo razdrobljeni in nepovezani, manjša bo njihova moč in vpliv na cene in tržni delež tako doma kot v tujini."
Društva so tista, ki zaznamujejo družabno življenje v občini. Kako občina podpira delovanje društev?
J. Jurgec: „Občina glede na svoje zmožnosti pomaga društvom pri njihovih programih in dejavnostih s finančno podporo. Naša društva so zelo aktivna in uspešna v vseh pogledih. Društva so temelj družabnega in kulturnega življenja, zato jih je potrebno podpirati, jim omogočati delovanje in jim dati veljavo. Mislim, da imamo v Cirkulanah ene izmed najbolj aktivnih društev glede na velikost občine, kar s svojim prostovoljnim delom vseskozi dokazujejo."
Kaj pa šport in rekreacija?
J. Jurgec: „Občina podpira tudi šport in možnost rekreacije, v kolikor so pogoji za to dani. V bodoče se morajo ti pogoji izboljšati, za kar se zelo zavzemam. Dobri pogoji pomenijo tudi boljše delo in boljše rezultate."
Dobro šolstvo je temelj razvojnih možnosti. V Cirkulanah seje pred leti uredil prizidek k osnovni šoli, obnovila se je tudi večnamenska dvorana, ki sicer služi tudi za pouk športne vzgoje. Prizadevate si, da bi osnovna šola dobila novo telovadnico, ki bi bila povezana s šolskim poslopjem. Kakšne so trenutno možnosti za to naložbo? J. Jurgec: „V letošnjem letu smo se prijavili na razpis Ministrstva za šolstvo in šport. Nismo imeli potrebnega gradbenega dovoljery&jrMtp-katerih drugih dokumentov, ki so bili pomembni pri razpisu. Tudi pričakovanja v letošnjem letu so bila, kar se tega tiče, majhna. Na razpis se bomo ponovno prijavili naslednje leto.
w 1		
		fjL 1
		lil
Takrat se ponuja realna možnost za pridobitev gradbenega dovoljenja. S tem se možnosti za uresničitev tega cilja znatno povečujejo. Obstajajo pa tudi druge poti, ki vodijo k uresničitvi tega cilja, vsekakor pa ne v kakršnem koli kreditu."
Kaj pa predšolska vzgoja in ureditev novega vrtca?
J. Jurgec: „Za vrtec je realno priča-
zelo malo ali skoraj nič odvisno od občine in da so vsi postopki precej dolgotrajni."
Ne moreva mimo vprašanja gradu Bori. Kakšen je interes občine?
J. Jurgec: „Občina ima vsekakor interes, da se grad Bori uredi čim prej. Ker je grad v lasti države, ima le-ta glavno besedo, seveda bomo imeli svoj vpliv tudi mi. Občina bo podpirala vse potencialne najemnike, če
kovati, da bo predan v uporabo že naslednje šolsko leto. Razpis za nadaljevanje del je končan. Imamo izbranega izvajalca del. Delo se bo začelo takoj po novem letu in bo predvidoma končano v štirih ali petih mesecih. Sofinanciranje poteka tudi s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Z dokončno izgradnjo bo polemika o tem, da ne morejo vsi občani, ki to želijo, imeti otrok vključenih v vrtec, odveč."
bodo izpolnili zahteve, ki jih bosta postavili država in občina. Vsaka rešitev gradu Bori pa je boljša kot trenutno stanje, zato jo je potrebno podpreti. Trenutno je ministrstvo namenilo kar nekaj denarja za potrebna najnujnejša vzdrževalna dela, tako da bo grad lažje prenesel čas do obnove, za katero upam, da bo zelo kmalu. Pustimo se presenetiti in to presenečenje bo mogoče prej, kot pričakujemo."
Na kakšen način bi lahko občina pristopila k temu, da se mladi ne bi odseljevali iz Haloz. Kakšne so možnosti za individualno stanovanjsko gradnjo?
J. Jurgec: „Tukaj imamo jasno vizijo. Mladim je potrebno zagotoviti pogoje za individualno gradnjo ali stanovanje. Danes večja oddaljenost do delovnega mesta ni več prevelika ovira. Cene gradnje ali stanovanja so tu dostopnejše kot drugje. Tudi tukaj je občina vložila pobudo za spremembo prostorskega plana. Problem je samo v tem, da je pri tem
Proračun za prihodnje leto je že pripravljen. Koliko znaša in katere naložbe so v načrtu?
J. Jurgec: „Za prihodnje leto načrtujemo okrog štiri milijone evrov proračuna. Velik del tega denarja bo namenjen investicijam v vrtec, obnovo in novogradnjo cest, seveda pa je potrebno zagotoviti nemoteno delovanje vrtca, šole, prevozov in vseh ostalih zadev, kijih občina rešuje."
Na občinskem svetu že nekaj časa premlevate, kako naj izgledajo občinski emblemi in kdaj naj bi v
Cirkulanah praznovali občinski praznik. Kakšno je Vaše stališče? J. Jurgec: ..Celostna podoba občinskega emblema mora biti takšna, da jo bomo smeli uporabljati. To je potrebno zaradi vpisa v državni register občinskih simbolov. Jasno je, da morajo le-ti zadostiti strogim kriterijem heraldične in druge stroke. Le takšne simbole bomo lahko uporabljali in tem kriterijem morajo zadostiti. Glede praznovanja občinskega praznika pa iščemo primeren termin, saj vsekakor želim, da je občinski praznik, praznik vseh občanov Cirkulan."
Kaj pa dolgoročni razvoj občine? J. Jurgec: „Edini kapital uspešne občine so ljudje. Upam, da bomo znali obdržati naše mlade in sposobne ljudi na našem področju, ker bo s tem zagotovljena tudi prijetna starost tistih, ki se ji približujemo. Zato še enkrat poudarjam, da moramo zagotoviti pogoje v tem lepem okolju, ki bodo prepričali naše mlade ljudi, da bodo imeli svoj kraj radi in v katerem bodo tudi radi bivali. To se na nek način že uresničuje, saj mladi ne odhajajo več v tolikšni meri kot nekoč, mnogi pa se tudi vračajo, tako kot sem se sam pred 15 leti in mi ni nikoli žal zato."
Pred vrati so prazniki. Kaj bi zaželeli občanom ob božiču in prihajajočem novem letu?
J. Jurgec: „Vsem občanom želim prijetno bivanje v naši občini, v prihajajočih praznikih obilo zdravja, kajti to je pogoj za ostalo ustvarjalnost. Prav tako želim vsem veliko srečnih in veselih trenutkov ne samo v prihajajočih praznikih, ampak skozi vse leto. To si vsekakor zaslužimo vsi, zavedati pa se moramo, kako enkratno in čudovito je pravzaprav vsako naše življenje, od prvega do zadnjega občana naše občine, in kako enkraten in poseben je ta trenutek, v katerem živimo."
Obiščite nas na spletu:
www.cirkulane.si
Pravilnik o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka v Občini Cirkulane
Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/2007
Datum sprejema:	26.	04.	2007
Datum objave:	11.	05.	2007
Datum začetka veljavnosti:	26.	05.	2007
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - ZLS-UPB1 in 21/06 - Odi. US) in 7., 9. in 27. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 01/2007) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 8. seji, dne 26. 04. 2007, sprejel
PRAVILNIK
O DODELITVI ENKRATNE DENARNE POMOČI STARŠEM OB ROJSTVU OTROKA V OBČINI CIRKULANE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik ureja dodeljevanje enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka za starše otrok v Občini Cirkulane in določa upravičence, pogoje, postopek, način dodelitve in višino enkratne denarne pomoči.
2.	člen
(2) Enkratna denarna pomoč je denarna pomoč staršem rojenega otroka, ki se zagotavlja iz sredstev občinskega proračuna in s katero se staršem zagotovi dodatna finančna sredstva, za kritje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.
II.	UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA UVELJAVLJANJE ENKRATNE DENARNE POMOČI
3.	člen
(1)	Upravičenec do enkratne denarne pomoči je eden od staršev rojenega otroka pod pogojem, da so starši otroka državljani Republike Slovenije in imajo na dan rojstva otroka stalno prebivališče v Občini Cirkulane.
(2)	Pri enostarševskih družinah se enkratna denarna pomoč za rojenega otroka izplača tistemu od staršev, pri katerem otrok dejansko živi, če se starša s pismenim sporazumom izrecno ne dogovorita drugače, in sicer pod pogoji iz prejšnjega odstavka.
3) Pravico do enkratne denarne pomoči lahko uveljavlja tudi druga oseba, ki je zakoniti zastopnik rojenega otroka, na podlagi odločbe pristojnega organa, ravno tako pod pogoji iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
(1) Upravičenec, ki prejme denarno pomoč ob rojstvu otroka v drugi občini, ne more uveljavljati pravice do enkratne denarne pomoči po tem pravilniku.
III.	POSTOPEK UVELJAVLJANJA ENKRATNE DENARNE POMOČI
5.	člen
(1) Pravico do enkratne denarne pomoči uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na obrazcu, ki ga upravičenec prejme v sprejemni pisarni (tajništvu) Občine Cirkulane oziroma ki je na razpolago na spletni strani Občine Cirkulane, in ga izpolnjenega pošlje po pošti (na naslov Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane) ali vloži v sprejemni pisarni Občine Cirkulane najkasneje v šestih mesecih od otrokovega rojstva. Po preteku tega roka pravice do enkratne denarne pomoči ni mogoče več uveljavljati in se vloga zavrže kot prepozna. Izjemoma v letu 2007 ta rok traja do 31. 12. 2007.
6.	člen
(1) Pisni vlogi iz prejšnjega člena morajo biti priloženi: izpisek iz matičnega registra o rojstvu otroka;
potrdilo o stalnem prebivališču in državljanstvu vlagatelja oziroma fotokopija osebnega dokumenta vlagatelja; potrdilo o stalnem prebivališču rojenega otroka;
fotokopija dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja z navedbo banke in v primeru tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika tudi odločba pristojnega organa.
7.	člen
(1)	Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve enkratne denarne pomoči obravnava ob prisotnosti župana Občinski odbor, pristojen za področje negospodarskih dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.
(2)	O pravici do enkratne denarne pomoči odloči z upravno odločbo Občinska uprava Občine Cirkulane. Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba pri županu v roku 15 dni od vročitve odločbe.
8.	člen
(1) Občinska uprava nakaže z odločbo dodeljeni znesek enkratne denarne pomoči na transakcijski račun vlagatelja najkasneje v roku 30 dni po njeni dokončnosti.
IV.	VIŠINA ENKRATNE DENARNE POMOČI
9.	člen
(1) Višina enkratne denarne pomoči po tem pravilniku znaša 150,00 EUR za vsakega rojenega otroka v Občini Cirkulane. O spremembi višine odloča Občinski svet na predlog župana.
10.	člen
(1)	Če se ugotovi, da je prejemnik prejel denarno pomoč na podlagi neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega pravilnika, je prejeto denarno pomoč dolžan vrniti skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila dalje.
(2)	Enkratni denarni znesek po tem pravilniku ni prenosljiv na drugo pravno ali fizično osebo. Niti ga ni mogoče nameniti v humanitarne ali druge namene.
11.	člen
(1)	Poleg enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka se lahko staršem, glede na zagotovljena sredstva v proračunu, podeli tudi knjižno darilo.
(2)	Občinska uprava lahko na podlagi pismenega mnenja patronažne službe ali centra za socialno delo določi, da se v protivrednosti enkratnega denarnega prispevka dodeli pomoč rojenemu otroku v materialni obliki, če tako zahtevajo koristi otroka.
V.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
12.	člen
(1)	Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za otroke, ki so rojeni od 1. 1. 2007 do uveljavitve pravilnika.
(2)	Upravičenci lahko uveljavljajo pravico do denarne pomoči za rojenega otroka na način, ki je določen v 5. in 6. členu tega pravilnika. Pisno vlogo morajo upravičenci vložiti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika. Izjemoma v letu 2007 ta rok traja do 31. 12. 2007.
13.	člen
(1) Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007- 03/ 2007
_Občina Cirkulane Župan Janez Jurge
V OBČINSKI UPRAVI SO ZAPISALI december 2007
9,Smo razvojno naravnana občina!“
Milena Debeljak
Nova Občina Cirkulane je začela formalno delovati 1. januarja 2007. Na lokalnih volitvah je bil za župana Občine Cirkulane izvoljen Janez Jurgec. Občinski svet Občine Cirkulane je sestavljen iz devetih svetnikov, predstavniki so: Ivan Hemetek, Milan Hercog, Rajko Lesjak, Mirko Letonja, Anton Podhostnik, Danica Ranfl, Davorin Tušek, Milan Žumbar in Jože Klinc, sicertudi podžupan Občine Cirkulane.
Občinski svet Občine Cirkulane je ustanovil tudi delovna telesa, in sicer Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, Odbor za javne finance in premoženje, Odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in gospodarsko infrastrukturo, Odbor za negospodarske dejavnosti, Odbor za okolje in prostor, Statutarno-pravno komisijo, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Komisijo za požarno varnost in civilno zaščito. Poleg tega je organ občine tudi Nadzorni odbor, ki ga sestavljajo: predsednica Majda Žuran in člani Janez Korenjak, Stanko Dernikovič, Ruža Brlek in Franc Horvat. Občinsko upravo Občine Cirkulane pa sestavljamo direktorica Občinske uprave Kristina Ke-lenc, višja referentka za finance Anica Krajnc, svetovalka za upravno poslovanje Milena Debeljak in stro-kovno-tehnični delavec kot vzdrževalec Zlatko Bezjak.
Občina Cirkulane ima svoj sedež na naslovu Cirkulane 40 a, kjer so se uredili novi občinski prostori.
Krajevni urad na novi lokaciji
Krajevni urad Cirkulane, Upravna enota Ptuj, je v mesecu novembru preselil svoje prostore na drugo lokacijo, in sicer v prostore nekdanje Hranilno kreditne službe v bivših prostorih Kmetijske zadruge, ki jih je odkupila Občina Cirkulane, kjer lahko občani urejajo zadeve iz pristojnosti upravnih enot v času uradnih ur dvakrat tedensko. Na stari lokaciji Krajevnega urada si bo Občina Cir-
kulane uredila sprejemno pisarno in zaposlila novega delavca.
O delu Občinskega sveta
Občinski svet Občine Cirkulane je bil sklican 14-krat. Sprejemali so se občinski akti, ki so pomembni za delovanje občine, in druge odločitve, ki so v pristojnosti Občinskega sveta. Sprejeli so se krovni akti, kot so Statut Občine Cirkulane, Poslovnik Občinskega sveta Občine Cirkulane, Proračun, Poslovnik komisij in odborov Občinskega sveta Občine Cirkulane, Odlok o vaških odborih in drugi akti s področja okolja in prostora, so-
ciale in drugih področij lokalne samouprave. Vse sprejete akte najdete na spletni strani lex localisa www.lex-localis.info: bili so tudi objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin. S sporazumom o premoženjsko delitveni bilanci so se uredila premoženjska razmerja s prejšnjo skupno Občino Gorišnica. Od novonastalih občin ima Občina Cirkulane sprejetih največ aktov iz pristojnosti lokalne samouprave in je kot druga občina v Sloveniji uredila premoženjska razmerja z bivšo občino.
V	letu 2007 realizirali več naložb
V	skladu s predvidenimi investicijami občine so se v letu 2007 izvedli
naslednji projekti: preplastitev ceste Cirkulane Gradišča, modernizacija ceste Gradišča Kovač, modernizacija dveh odsekov v Brezovcu, modernizacija ceste Gradišča Pristava, nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja v Cirkulanah, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove sta se pričela izvajati dva odseka gozdnih cest na območju Mej in Medribnika, z namenom zagotoviti dostop prebivalcev po slovenski strani do domovine zaradi uvedbe Schengenske meje, prav tako je Direkcija RS v skladu s
sodelovanjem z občino pričela z izgradnjo nadomestnih cest na območju Mej zaradi Schengenske meje.
Kot soustanoviteljica vzgojno-izo-braževalnega zavoda OŠ Cirkula-ne-Zavrč je občina v šoli Cirkulane izvedla sanacijo kuhinje zaradi vlage v prostoru, poleg tega se je uredila tudi ena učilnica in nabavila so se dodatna učila. Poskrbeli smo tudi za vse šolske prevoze otrok.
Občina Cirkulane je v letu 2007 uredila pokopališče v Cirkulanah, pri čemer je asfaltirala parkirišče in tlakovala potke po pokopališču ter postavila kulturni spomenik »Čaša miru«.
Prihodnje leto gradnja vrtca, modernizacija cestišč...
V letu 2007 se je Občina Cirkulane prijavila na različne javne razpise, ki so jih razpisala resorna ministrstva. Tako smo se prijavili na razpis Ministrstva za šolstvo in šport z investicijo vrtec Cirkulane, prav tako smo se prijavili s projektom šolske telovadnice na razpis Fundacije za šport. V letu 2008 se bo nadaljevala izgradnja vrtca v Cirkulanah, predvidevamo, da bodo prvi otroci v novem vrtcu že jeseni. Prijavili smo se tudi na razpis Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko za razvoj regij s projektom Cesta Cirkulane Mali Okič Veliki Okič, ki predvideva modernizacijo omenjene ceste, izgradnjo pločnikov, javne razsvetljave in sanacijo mostov. Ta investicija se bo pričela izvajati na začetku leta 2008. Drugi projekt, s katerim smo se prijavili, je Kanalizacija Cirkulane, ki predvideva nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja proti Medribniku, in se bo pričela v letu 2009. V letošnjem letu smo se uspešno prijavili na razpis sredstev po 21. členu Zakona o financiranju občin (ZFO-1) in pridobili dodatna sredstva za modernizacije cest. Iz naslova naravnih nesreč smo pridobili tudi dodatna sredstva. Skozi celo leto se je redno izvajalo gramoziranje občinskih cest, ki seje izvajalo preko vaških odborov, postavile so se tudi dodatne zaščitne obcestne ograje. Iz Ministrstva za
kulturo smo v letošnjem letu tudi pridobili sredstva za najnujnejša sanacijska dela na gradu Bori, ki se bodo porabila za sanacijo strehe in fizičnega zaprtja vhoda ter ureditve okolice.
Ministrski obisk v Občini Cirkulane
Nenazadnje smo v naši občini gostili tudi predstavnike Vlade RS, ki so imeli svoj obisk v Podravju v mesecu novembru. Obiskal nas je minister za kulturo Vaško Simoniti, ki nam je zagotovil podporo pri reševanju gradu Bori. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak nam je zagotovil ustrezne spodbude pri reševanju problemov, povezanih z gospodarstvom na našem območju in možnosti vzpostavitve obrtnih con, ki so predvidene v našem prostorskem načrtovanju. Ugodne spodbude smo dobili tudi od predstavnikov Ministrstva za šolstvo in šport, državne sekretarke ge. Šverc in vodje službe za investicije g. Ketiša glede nadaljevanja investicije vrtec v Cirkulanah in s tem povezanimi sredstvi.
Še o celostni podobi občine
Celostna podoba Občine Cirkulane se bo uresničila preko javnega anonimnega natečaja za občinske simbole, ki je bil razpisan v mesecu novembru. Svoje vloge je podalo osem avtorjev, izmed katerih bo strokovna Komisija za celostno podobo Občine Cirkulane izbrala predlog, ki ga
KRATKA OBVESTILA OBČINE CIRKULANE
Občane Občine Cirkulane naprošamo, da preverijo pravilnost podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nam morebitne spremembe sporočijo na sedež občine. Zaradi nepopolne evidence naprošamo vse najemnike grobnih parcel, da zaradi ureditve evidence grobnih parcel sporočijo evidenčne številke in morebitne spremembe le-teh.
Delovanje občine je javno in vsak, ki ga zanima katerakoli informacija o delovanju občine, lahko pridobi vse ustrezne odgovore na sedežu občine.
Občinski svet Občine Cirkulane je v letu
2007 sprejel naslednje sklepe:
-	Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča znaša 0,0035 EUR,
-	prispevek pred priključitvijo na vodovodno omrežje znaša 570 EUR,
-	prispevek pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje znaša 1000 EUR.
bo poslala na potrditev v Občinski svet, po potrditvi Občinskega sveta bo Občina Cirkulane grb poslala še v registracijo v Arhiv RS.
V letu 2007 znašajo planirani prihodki proračuna 1.929.458 EUR, odhodki pa 1.671.365 EUR. V letu 2008 pa predvidevamo proračun v višini 4.284.311 EUR zaradi ugodne zakonodaje v prid financiranja občin in dodatnih sredstev preko javnih razpisov.
Stalnica v naši občini je tudi Biblio-bus Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki omogoča vsem prebivalcem izposojo najrazličnejših knjig.
Občina Cirkulane gosti vsak ponedeljek od 18. do 20. ure poslanca Branka Mariniča, ki je v prostorih Občine Cirkulane odprl svojo poslansko pisarno. V tem terminu je na voljo vsem, ki želijo postavljati vprašanja ali pobude človeku, ki predstavlja tesno vez z zakonodajno vejo oblasti. Obiskovalci poslanske pisarne se morajo predhodno prijaviti pri delavcih Občinske uprave. Občina Cirkulane je razvojno naravnana občina, vsi skupaj želimo nadoknaditi razvojni zaostanek, ki je nastal v preteklih letih, zato bomo poskušali izvesti čim več projektov in pridobiti čim več državnih sredstev, ki bodo pripomogla k večjemu razvoju občine in povečanju zadovoljstva in kvalitete življenja občanov.
<^A7[či in nobianja ucjHaisnost naj oai. ijzzsmtjata u tslz Ijožianifi jnazniHilz; u mozai/tu nousga L'sta jaa naj is. Cssftstajo dzacjliCji: zdzaujs, szsaa in Cjutjszsn.
^Lbisdnilizi odlic
POGOVOR S POSLANCEM BRANKOM MARINIČEM december 2007
Poslanski kotiček
Tokrat o nasilju v družini
Stanka Letonja
V naše domove se je prikradel veseli december. Skupaj z otroki, vnuki pričakujemo prihod Miklavža, Božička in Dedka Mraza, postavljamo božično drevo, kujemo načrte za prihodnost in polni radostnih pričakovanj uživamo v družinski idili. Pa vendar v vseh družinah ni tako in vsi otroci ne živijo srečnega otroštva. Mnogi so žrtve različnih oblik nasilja, veliko otrok je prepuščenih samim sebi, vse več je starejših, ki so zanemarjeni s strani lastnih otrok ali ožjih sorodnikov. Vse več je tudi nasilja med samimi vrstniki. O nasilju in preprečevanju le-tega sem se pogovarjala s poslancem DZ RS g. Brankom Mariničem.
Kadarkoli prelistamo dnevno časopisje ali spremljamo televizijska poročila, opazimo, daje v naši družbi prisotnega vse več nasilja. Se Vam zdi, da je slednjega več zato, ker o njem govorimo, ker ni več tabu tema, ali ga je dejansko iz dneva v dan več?
B. Marinič: »Problematika nasilja v družini izvira iz dejstva, da je nasilje
v družini težje prepoznati ter evidentirati, kot pa denimo druge »javne« oblike nasilja. Nasilje se ponavadi dogaja za štirimi stenami in čeprav lahko opazimo vedenjske znake, da je nekdo žrtev nasilja, je prav žrtev tista, ki v večji meri ne želi govoriti o zlorabi ali priznati, kaj se dogaja. Ravno zaradi tega se strokovne službe s problemi nasilja soočajo šele, ko je nasilje prisotno neko daljše obdobje ali se pokaže celo v usodnih posledicah.«
Kakšna je problematika nasilja v družini v Sloveniji?
B. Marinič: »O obsegu nasilja v družini govorijo predvsem ocene tujih raziskav. Te kažejo, daje vsaka peta ženska s strani svojega partnerja deležna nasilja vsaj enkrat. Raziskave o nasilju staršev nad otroki dajejo podobne ocene. Ovire pri spremljanju te problematike predstavljajo veliko število neprijavljenih primerov, na drugi strani pa ravno definiranje tega pojava, saj gre pri nasilju v družini za zasebnost in je s tem težje prepoznavno. V Sloveniji dobivamo podatke o obsegu nasilja iz uradnih statistik (edini organ, ki vodi uradno statistiko, je policija),
statistik nevladnih organizacij ter iz raziskav v zvezi s to problematiko, ki pa jih žal ni veliko oziroma so omejene.«
Kako boste z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini uredili posamezne vidike nasilja?
B. Marinič: »Zakon o preprečevanju nasilja v družini je izjemnega pomena za žrtve nasilja v družini, saj bo končno določil nujne temelje za sistematično obravnavanje te problematike. Zakoni iz različnih področij urejajo zgolj posamične vidike nasilja v družini, pri čemer mora žrtev sprožiti različne pravne postopke, ki bi uredili nevzdržne razmere zaradi posledic nasilja. Ob vsem tem žrtev potrebuje pomoč strokovnih institucij. Slednje morajo žrtvi nuditi podporo pri koraku, ko se odloča izstopiti iz nasilnega odnosa, prav tako pa je naloga strokovne institucije, da se poveže z drugimi organi, ki bodo žrtvi zagotovile pomoč. Gre torej za multidisciplinarno in multiinstitucio-nalno povezanost pri obravnavi te problematike in prav to je cilj predlaganega zakona.«
Ob tem, daje problematika nasilja v družini že sama po sebi izredno pereča, me zanima, kakšni so še drugi razlogi za sprejem zakona.
B. Marinič: »Slovenija si v zadnjih desetih letih na različnih področjih prizadeva urediti problematiko, ki obravnava žrtve in povzročitelje nasilja. Pri tem je treba izpostaviti ureditev tistih določb, ki obravnavajo pomoč žrtvam, zagotavljanje njihove varnosti in urejajo temeljna vprašanja. V preteklosti je bilo veliko prizadevanj s strani države, različnih organov, združenj, tako v smislu sprememb posameznih področnih zakonov, kot pri organiziranju raznih srečanj, seminarjev, izobraževanj na to temo. Žal ta prizadevanja niso potekala dovolj usklajeno in povezano, razne institucije med seboj niso sodelovale v pravi meri. Zakon, ki ureja področje nasilja v družini, bi moral zagotavljati enoten pristop k
obravnavanju le-tega, različni organi ter organizacije bi morale delovati koordinirano. In prav to so bili vzvodi, iz katerih izhaja potreba po sprejemu Zakona o preprečevanju nasilja vdružini.«
Kakšni so cilji ter rešitve predloga Zakona o preprečevanju nasilja v družini?
B. Marinič: »Nasilje v družini predstavlja poseben družbeni pojav, kije potreben specifične obravnave. Ta zakon bo prvi, ki ga bo opredeljeval s tega vidika.
Pri tem je pomembno, da nasilja v družini ne omejujemo zgolj na določeno skupino žrtev ter družinsko okolje, kije ozko pojmovano. Iz raziskav je razvidno, da so najpogostejše žrtve otroci in ženske. Zakon ne bo omejen le na ti dve skupini, temveč bo nalagal organom in organizacijam ter nevladnim organizacijam nudenje pomoči vsem žrtvam, torej tudi starejšim družinskim članom, osebam z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi ovirami, moškim kot žrtvam nasilja ... Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje pet oblik nasilja, in sicer fizično, spolno, psihično, ekonomsko in zanemarjanje, pri čemer presega tradicionalne opredelitve in
okvire (dodano je torej ekonomsko nasilje in zanemarjanje, ki sta po raziskavah vse pogostejši obliki nasilja). Dolžnost vseh pristojnih organov, organizacij, javnih služb, organov samoupravne lokalne skupnosti je, da izvedejo vse ukrepe, postopke, ki so potrebni za zaščito žrtve nasilja v družini. Izrecni poudarek tega zakona je na prednostni obravnavi ter načelu sorazmernosti ukrepanja. Slednje pomeni pazljivost pri ravnanju glede na stopnjo ogroženosti žrtve, sorazmerno s stopnjo nasilja. Do pomoči s strani institucij so upravičene vse žrtve ne glede na spol, starost ali druge okoliščine. Te žrtve morajo biti deležne enake obravnave, z izjemo otrok, ki so deležni posebnih oblik varstva, ter invalidnih in starejših oseb, ki so deležni posebne skrbnosti. Žrtve je treba obravnavati strokovno in jim zagotoviti pomoč v čim krajšem času, pri tem pa je treba poudariti sodelovanje različnih institucij.«
Bi ob koncu najinega pogovora želeli še kaj dodati?
B. Marinič: »Kot sem že uvodoma dejal, gre za zakon, ki obravnava zelo perečo tematiko. Pomemben je za žrtve nasilja v družini, kot tudi za vse, ki so temu nasilju pasivno izpostavljeni. Največjo in trajno škodo zagotovo utrpi žrtev, vendar so temu nasilju pogosto izpostavljeni tudi tisti, ki nasilje spremljajo. Problem nasilja je rešljiv le s strokovno pomočjo ne le ene ustanove, temveč koherentnega sodelovanja različnih institucij. Več bomo o nasilju govorili, opozarjali nanj, bolj bo vidno in lažje ga bomo lahko obravnavali ter reševali. Približujejo se prazniki, ko smo skupaj z družino, uživamo skromne, majhne radosti in se veselimo, da smo skupaj. Ni v vsaki družini radostno in veselo, zato opazujmo ljudi okrog sebe, spremljajmo znake, ki morda kažejo na nasilje. Morda bomo komu pomagali izstopiti iz štirih sten in ustavili nasilje
UPRAVA OBČINE CIRKULANE
Kristina Kelenc, direktorica občinske uprave, ki skupaj z upravo občine v skladu z zakonodajo izvršuje sklepe in odločitve občinskega sveta ter župana.
Milena Debeljak, svetovalka za upravno poslovanje. Pri njej je prvi stik z občani, ki pridejo na občino. De-beljakova med drugim vodi tudi upravne postopke.
Anica Krajnc, višja referentka za finance, skrbi za izvrševanje proračuna. Vodi pa tudi družbene dejavnosti.
Foto: MZ
Kulturno društvo Cirkulane
Sekcijam društva se bodo pridružili še folkloristi
Kulturno društvo (KD) Cirkulane je eno najstarejših kulturnih društev. Leto 2009 bo jubilejno, saj bomo takrat praznovali 110. obletnico delovanja.
V okviru društva deluje več sekcij, in sicer mešani pevski zbor, tamburaši, dramska sekcija, ljudski pevci, vokalna skupina Mladi veseljaki in ljudske pevke Sestre Kopinske.
KD se ponaša z večjim številom knjig, ki so v okviru knjižnice OŠ Cir-
kovič še danes. To sta moški pevski zbor KD Cirkovce in moški pevski zbor Gasilskega društva Hajdoše. Koncert so popestrili pevci otroškega^ in mladinskega pevskega zbora OŠ Cirkulane-Zavrč ter Mladi veseljaki. Kot posebni gostje, katerih zborovodja je nekoč tudi bil Jože Dernikovič, so nastopili Cerkveni mešani pevski zbor sv. Marko niže Ptuja, ki so poželi navdušen aplavz občinstva.
V mešanem pevskem zboru KD
tamburaši. Tudi igranje na tamburice se je začelo že davnega leta 1899, vendar je bilo delovanje tamburašev večkrat začeto in večkrat prekinjeno. Pod umetniškim vodstvom dr. Boštjana Polajžerja so tamburaši posegli po številnih priznanjih doma in na tujem. Najprestižnejše priznanje je zlata plaketa za najboljšo izvedbo ljudske skladbe, ki so jo dve leti zapovrstjo prejeli na državnem srečanju tamburaških in mandolinskih skupin Slovenije, ki je srečanje tekmovalnega značaja. Tamburaši nastopajo tudi izven Slovenije: večkrat v Nemčiji, Avstriji in Hrvaški, udeležili so se mednarodnega srečanja tamburaških skupin v Makedoniji, kjer so zastopali Slovenijo.
Kot vse skupine se tudi v tamburaški sekciji srečujemo s kadrovskimi problemi. To je bil tudi vzrok, da v letošnjem letu nismo izvedli tradicionalnega tamburanja ob večerih na Bor-lu. Nenaklonjen pa je bil tudi časovni termin, ki ga nismo uspeli uskladiti z gostujočimi skupinami. Zagotovo se tamburanju ob večerih v prihodnje ne bomo odpovedali. Potrudili se bomo, da bodo tamburice tudi prihodnje spet odzvanjale v svežih poletnih večerih. Za izvedbo tega se bo zagotovo zavzemal predsednik sekcije Toni Štumberger.
Dramska sekcija
Dramska sekcija je prav tako začela delovati v prvih dneh ustanovitve društva. Člani so v vseh teh letih izvedli številna odrska dela, prejeli veliko priznanj in pohval ter navdušili občinstvo doma in v širši okolici. Zadnje odrsko delo je bilo Zakonski vrtiljak, ki ga je režiral Lojze Matjašič. Zaradi objektivnih okoliščin v letošnjem letu dramska sekcija ni mogla pripraviti novega odrskega dela. Bo pa v prihodnjem letu zagotovo navdušila s komedijo Poročni list, ki jo režira poklicni režiser Alojz Domnik.
kulane-Zavrč. Knjižnico ureja knjižničarka Marija Zebec.
Mešani pevski zbor
Za mešani pevski zbor je bilo iztekajoče se leto čas praznovanj. V mesecu marcu smo organizirali tradicionalni Jožefov koncert, ki je bil peti po vrsti. Koncert je bil namenjen velikemu jubileju, ki ga je praznoval umetniški vodja Jože Dernikovič. Praznoval je 50 let delovanja kot zborovodja v domačem zboru. Njegovo delo zborovodje in organista je zaznamovalo glasbeno pot številnim ljubiteljem zborovskega petja v širši okolici. Javni sklad za kulturne dejavnosti RS mu je ob častitljivem jubileju podelil plaketo, ki mu jo je izročila vodja Območne izpostave JSKD RS Nataša Petrovič. Ob jubilejnem koncertu sta sodelovala zbora, katerih umetniški vodja je Derni-
Cirkulane prepevamo pesmi ob različnih priložnostih, tako na proslavah kot v cerkvi. Pesem je tisto, kar nas združuje. Starostna meja članov zbora se sicer zvišuje, vendar smo člani vztrajni in želimo ohraniti to, kar se je začelo že davnega leta 1899, to je izvajanje lepe slovenske pesmi. Zato bomo veseli vsakogar, ki bo daroval svoj prosti čas v dobro vseh, predvsem pa našim zanamcem. Lepo petje je dar od Boga in ni prav, da tega daru ne želimo deliti z drugimi ta dar je podarjen nam, z namenom, da ga posredujemo naprej, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Tega bo še posebej vesel Franc Korenjak, ki že dolga leta vodi in skrbi za kroniko zbora.
Tamburaška skupina
Jubilejnih 15 let delovanja bomo kmalu praznovali skupaj z našimi
Predsednik sekcije je Miro Lesjak, katerega največja želja je povečati število aktivnih članov sekcije, saj pri izvedbi igre niso pomembni le tisti na odru, ampak so nujni tudi vsi ostali, ki pomagajo, da je izvedba na odru mogoča. Mira Lesjaka poznamo tudi kot nepogrešljivega Hanzeka na večino prireditvah v kraju in izven njega. Seveda pa brez njegove Mici-ke, ki jo neponovljivo in enkratno odigra Ana Črnivec, ne gre. Oba skupaj sta »razdrla« marsikatero na naš račun, z rahlo ironijo, s humorjem resnice in vendar z veliko dobrega okusa in dobronamernosti.
Ljudski pevci
Ljudski pevci so tudi letos organizirali tradicionalni Veseli večer v Cirkulanah, ko se je na odru v večnamenski dvorani zvrstilo več skupin pevcev in godcev. Čeprav nam je zagodlo slabo vreme in zaradi tega obisk poslušalcev ni bil številčen, je bilo v dvorani veliko smeha in dobre volje. Za to sta poskrbela Micika in Hanzek (Miro Lesjak in Ana Črnivec). Ljudske pevce vodi Jože Petrovič. Praznovali so že 10 let delovanja. Pesem je njihovo življenje. Predstavljajo se tudi v širši okolici. V preteklem letu pa so sodelovali tudi na državni reviji ljudskih pevcev in godcev na Šmartnem na Pohorju. Prikazujejo tudi stare običaje, kot sta koledovanje in Trije kralji. Slednje so prikazali v farni cerkvi Sv. Barbare.
Mladi veseljaki
Mladi veseljaki so po starostni lestvici trenutno najmlajši, pa vendar zelo prepoznavni. V letošnjem letu so bili »stari« deset let. Njihov umetniški vodja Franc Lačen, zelo priznani zborovodja, je letos praznoval 40 let delovanja. Skupni jubilej so obeležili s koncertom na Borlu, kjer je nastopil tudi Komorni moški zbor iz Ptuja. Za popestritev pa sta poskrbela Alijana in Fredy. Vsako leto in tudi letos bodo izvedli božični koncert v cerkvi Sv. Barbare v Cirkulanah. V spominu nam bo ostal božični koncert ob lanskem božiču, ki so ga pripravili skupaj s Slovenskim oktetom. Njihova internetna stran je, kot naslov pove, zabavna. Življenje kot dogodivščina, ki jo uživajo s polnimi pljuči, ob tem pa podajajo to, za kar jih je obdarila narava čudovito ubrano petje, ki se ga ne naveličamo. Da je pri vsem potrebno veliko truda, pa zagotovo ve predsednik sekcije Aleš Klinc, ki želi s skupino izvesti nekaj več kot drugi. In s pomočjo ostalih članov mu to tudi uspeva.
Ljudske pevke Sestre Kopinske
Sekcija ljudskih pevk z imenom Sestre Kopinske so najmlajša sekcija v okviru društva. Sestavlja jo šest sester, ki izvajajo ljudske pesmi, kot jih je učila njihova mama. Sekcijo vodi Marija Kokol. Udeležujejo se tradicionalnih prireditev. Družina poje v Andražu pri Polzeli in v Šentvidu pri
Grobelnem, nepogrešljive pa so tudi na prireditvah v domačem kraju.
In še načrti...
V	okviru društva želimo organizirati tudi folklorno sekcijo. Le-ta je že pričela z vajami. Člani sekcije, katerih povprečna starost je dvajset let, želijo, da se jim pridružimo v čim večjem številu. So dobra družba, njihova umetniška vodja je študentka Maja Glaser, ki je na tem področju kljub mladosti prejela številna priznanja. Srečujejo se ob petkih zvečer in veseli bodo, če se jim bo pridružil še kdo. Izvajali bodo priredbe plesov, ki ne bodo nujno zahtevale parov, odvisno bo od zasedbe. Mi pa jih bomo nagradili z aplavzom, ko bodo na odru.
V	prihodnje bomo v KD Cirkulane nadaljevali s programom v najmanj takšnem obsegu kot do sedaj. Imamo smele načrte, ki bodo sicer zahtevali veliko našega časa, vendar nam bo v veselje, če bo naš trud opažen. Vabimo vse, da se nam pridružite. Dobrodošli ste na katerem koli področju. V slogi je moč in čim več nas je, lažje bomo uresničili svoje cilje, ki so povezovati ljudi in ohranjati vse lepo med nami, predvsem pa izvajati lepo pesem in besedo ter znanja prenašati na mlajše rodove.
Antonija Žumbar, predsednica KD Cirkulane
VOŠČILO
S Bb§ .	3 jHBB - dHBHKHB s H MBB R
In spet je leto naokrog. Prišlo in odšlo je s hitrimi koraki. Vsakemu izmed nas je prineslo svoje trenutke radosti, veselja, a tudi žalosti. To je življenje v vseh svojih odtenkih. Preživeli smo to leto boljše ali slabše od prejšnjih, pa vendar, preživeli smo ga. Upamo in čakamo, da nam bo prineslo prihodnje leto le dobro in boljše. In želimo, da se nam želje uresničijo. Naj nam bo dobro, srečno in zadovoljno v vseh odtenkih našega življenja.
Zahvaljujemo se vam za Vašo podporo pri izvajanju naših aktivnosti in želimo, da z nami uživate tudi v prihodnjem letu v sreči, zdravju in medsebojnem spoštovanju.
V imenu KD Cirkulane Antonija Žumbar, predsednica
Spominjamo se ...
Trije sveti večeri v Halozah
Nada Polajžer
Kljub temu da zima pred dnevi še ni kazala zimske podobe, pa je čas v letu že zimski; tisti, ko so noči najdaljše in so mu v starih časih rekli volčje noči, danes pa ga v skladu s krščansko tradicijo imenujemo adventni čas.
To je čas pričakovanja prazničnih dni, ki jih danes povezujemo predvsem s »prijaznimi strički«, ki otrokom nosijo darila, manj pa se ubadamo z globljim pomenom teh dni. Zaradi hitrosti življenja, ki teče v popolnoma drugačnem tempu, kot je tekel še pred tridesetimi, štiridesetimi leti, se težko zmoremo obrniti navznoter in slediti vzgibom, ki so vodili naše prednike, da so se v teh dneh ukvarjali z mnogimi posvečenimi stvarmi. Marsikaj od tega za nas danes ne bi več prišlo v poštev, kakšno od teh šeg pa mogoče še lahko obudimo in jo prenesemo v naš hitri čas.
Nekoč so govorili o treh svetih večerih: prvi je bil seveda božični večer, ki ga tudi še danes imenujemo sveti, drugi in tretji sveti večer pa sta bila večer starega leta (Silvestrovo) in predvečer svetih treh kraljev. Gospodinja je na dan pred božičem do večerje spekla božični kruh, ki seje imenoval pomižjak. Spekla ga je iz pšenične in ržene moke, v testo na vrh pa je položila tri orehe v lupini, tako da so se vpekli v kruh. Ti trije orehi so pomenili Sv.Trojico. En pomižjak so načeli na božični dan, drugi pa je počakal do praznika svetih treh kraljev - s tem so si zašatrali (začarali), da bodo imeli skozi vse leto kruh. Del je dobila živina, del pa ljudje, ko so prišli od polnočnic. Ta kruh so gospodinje položile na božično mizo zvečer, ko so sestavili jaslice, poleg njega pa še križ, rožni venec, molitvenik in blagoslovljeno vodo, pa tudi denarnico z denarjem, ključ od kleti, dolg nož, brusni kamen, grozd, bučnice, posodo z otrobi in predivo. Pšenični otrobi so tako dobili čarobno zdravilno moč za bolezni grla. Pod mizo so postavili še bič, macelj, prekrižan s sekiro, pone-
kod še slamo. S tem so zašatrali srečo pri delu in živini, na polju in v vinogradu.
Proti večeru seje vsa družina zbrala v sobi, kjer bo betlehem, kot so imenovali jaslice. Ko so zaslišali zvonjenje iz cerkve (večno luč), so šli z gospodarjem kropit poslopja in posestvo. Gospodarje vzel večji kozarec z blagoslovljeno vodo in brinovo vejico, med kropljenjem je molil. Kropiti je začel v veži, nato okrog hiše (gospodarsko poslopje, klet, vinograd in njive), nato pa seje vrnil v hišo, kjer je pokropil ogenj, peč in vso družino. Ko je končal, je kozarec z blagoslovljeno vodo dal na mizo, kjer je ostal do praznika sv.Štefana. Na Silvestrovo so se ti obredi ponovili, vendar v krajši in manj slovesni obliki, na predvečer svetih treh kraljev pa gospodar ni samo kropil, pač pa tudi pokajal z dišečo smolo na žerjavici. Na Silvestrovo so po večerji čakali na prihod kolednikov, ki so hodili »novega leta pet«, prav tako so »peli tri krale«. Nekateri koledniki so samo peli, drugi so imeli s seboj tudi harmonikarja, vsi so pa nosili zvezdo. Obstajata dve različici tri-kraljevske zvezde: zvezda, ki so jo naredili iz oboda rešeta, je bila okrogle oblike, lahko pa je bila nareje-
na tudi kot škatla. Zvezdo iz rešeta so naredili tako, da so obod nataknili na srednje dolgo palico, notranjost oboda (krog) pa so oblepili z lepenko na obeh straneh in vanjo izrezali zvezdo, v notranjosti pa so prižgali svečo. Pri zvezdi v obliki kvadra je bila vsaka ploskev kvadra lepo izrezljana, nanje pa so prilepili tudi bel prosojen papir, na katerem so bili naslikani razni prizori (sveta družina, trije kralji na poti, zvezda...). Med petjem so vrteli zvezdo tako, da seje pokazala slika, ki je bila v povezavi z besedilom pesmi. Zvezda je bila pri ljudeh »v veliki časti« in seje podedovala iz roda v rod.
S temi pomembnimi prazniki so povezani tudi razni šatri. Tako na primer med postavljanjem jaslic ni smel nihče sesti na mizo, sicer bi dobil tvore, po končanem delu pa so si vsi morali umiti obraz, roke in noge in s tem šatrom pregnali kužne bolezni. Pred odhodom k polnočnicam so dali na mizo še lukašice (lupine od čebule), in sicer dvanajst lupin, toliko kot je mesecev v letu. Obrnili so jih z notranjim delom navzgor in jih položili drugo ob drugo. Vanje so nasuli soli in ko so se vrnili domov, so pogledali, kako je s to soljo - če seje raztopila, je pomenilo, da bo v mesecu, ki ga je predstavljala, slabo vreme, če pa je ostala nespremenjena, je to pomenilo lepo vreme za tisti mesec. Ob jaslicah so peli božične pesmi, na poti k polnočnicam so si svetili z baklami, strogo prepovedano pa je bilo petje - kdor bi pel, bi naslednje leto umrl (ali pa kdo iz njegove družine). Da ne bi nihče v družini umrl, so zašatrali tudi tako, da so čez noč pustili goreti luč v sobi.
Tudi za novo leto so veljali razni šatri. Na staro leto zvečer so v žrmlje vsuli žita, zato da bi družina imela čez leto dovolj kruha. Seveda je srečo hiši zašatral moški, če je zjutraj prvi prišel k hiši. Gospodar in gospodinja sta morala na ta dan zgodaj vstati, da bosta tako vzor vstajanja za celo leto. Da bi bili skozi vse leto sveži, so se morali vsi friš-kati v vodi, ki so jo tisto jutro prinesli
iz studenca. Ko so prišli od rane maše, so tudi na različne načine darovali vodi - to je storil gospodar ali najstarejša hči. Nekateri so v studenec vsuli sol, zraven pa vanj vrgli še bršljan, na studenec pa so privezali vejico iz betlehema (jaslic). Še preden so dekleta šla k maši, so okrasila studenec, zajela vodo, zraven pa govorila:
Voda,vodana, daj mi moža po imenu Ivana, če ne Ivana, pa Nikola, če ne Nikola, pa nikoga...
Seveda pa ne glede na razliko med načinom življenja, ki ga živimo danes in načinom življenja naših prednikov še vedno velja besedilo iz novoletne kolednice:
Staro leto je preteklo, v k'terem b'li smo mi do zdaj, ino nam je srečno reklo, ne povrne se nazaj.
Novo leto je nastopilo zdaj, poglej še tudi to staro nazaj, kak' hitro nam čas beži, bod'mo pripravljeni, da greh nam duše ne umori.
Društvo za oživitev gradu Bori (DgB)
Skrb za zapuščeni, a imenitni grajski osamelec
DRUŠTVO ZA OŽIVITEV GRADU BORL
Cirkulane 40A. 2282 Cirkulane
Da bi premaknili dogajanja v zvezi z gradom Bori z mrtve točke, smo se krajani v jeseni leta 2005 odločili ustanoviti društvo, ki naj bi vzpodbujalo vse aktivnosti, da bo lastnik gradu, to je Republika Slovenija, čim prej odločil v prid revitalizacije gradu. Društvo je prav-no-formalno zaživelo 20. januarja 2006, ko je Upravna enota Ptuj izdala odločbo o njegovi registraciji-
Za simbol društva smo izbrali silhueto gradu Bori sredi z gozdom zaraščene skale nad dravsko gladino. V spodnjem delu simbola je narobe obrnjeno sidro, ki predstavlja nekdanje borlske zemljiške gospode von in zu Ankenstein. V sredini se razprostira lenta z napisom GRAD BORL, ki simbolizira osnovno dejavnost društva, to je rešitev gradu pred propadanjem in njegovo ponovno vrnitev v življenje kraja. Društveni simbol, ki se pojavlja v glavi naših dokumentov in v žigu društva, je ob-
likoval in ga društvu daroval Marjan Bombek.
Med odmevnejše aktivnosti društva v letu 2006 sodi sklop prireditev ob dnevih evropske kulturne dediščine, ki smo jih organizirali na gradu Bori v septembru 2006: dobrodelni koncert za grad Bori (pripravili smo ga skupaj s Kulturnim društvom Cirkulane in ob pomoči drugih domačih društev), strokovni posvet o gradu Bori in razstava starejših upodobitev in razglednic o Borlu. V aprilu 2007 je društvo v soglasju z Ministrstvom za kulturo RS organiziralo čistilno akcijo, ki jo je podprla tudi Občina Cirkulane, pri izvedbi del pa so sodelovala domača društva in vaški odbori.
V okviru društva deluje tudi sekcija za ohranjanje kulturne dediščine in pisanje lokalne zgodovine, katere osnovni namen je povezati in vzpodbujati zgodovinarje in etnologe ter ljubitelje in zbiratelje starin za raziskovanje krajevne zgodovine. Z globljim poznavanjem naše preteklosti in s proučevanjem življenjskih navad naših prednikov želimo postopoma ustvariti etnografske zbirke, ki bi lahko zasedle katerega od dodeljenih prostorov na gradu Bori in ki bi zmogle pritegniti na grad Bori in v naš kraj ljudi tudi od drugod. Sekcija se trenutno pripravlja na popis premične kulturne dediščine na lokalnem
področju, k sodelovanju pa vabimo vse, ki bi pri tem lahko pomagali.
Ob koncu leta 2007 šteje društvo 59 vpisanih članov; številka ni visoka, vendar se vztrajno povečuje. Člani so resnični ljubitelji gradu Bori, ki želijo z aktivnim delom ali finančno podporo omogočiti, da bodo cilji društva doseženi. Vabilo za včlanjenje
Predsednik društva za oživitev gradu
Bori mag. Martin Prašnički
velja vsem domačinom in rojakom, ki jim ob vračanju v rojstni kraj zaigra srce, ko postojijo na dravskem mostu in na skali ugledajo zapuščeni, a imenitni grajski osamelec. Želimo si, da s svojimi dejanji, zvezami in morda tudi z donacijami pripomorejo k naši skupni uspešnosti.
V zvezi z aktivnostmi in podporo društvu za grad Bori sta na razpolago Jernej Golc na sedežu družbe HALO d.o.o. Cirkulane, tel. 00386 2 795 3200, e-mail: Jernej.qolc@halo.si in predsednik društva mag. Martin Prašnički, e-mail: pramartin@siol.com
Mag. Martin Prašnički in Mira Jerenec
Turistično društvo Cirkulane
Tradicija pustnega dogajanja ne bo zamrla
Turistično društvo Cirkulane spada med najstarejša in najaktivnejša društva v Občini Cirkulane. Ustanovljeno je bilo januarja leta 1994, ko je deset ustanovnih članov podpisalo ustanovno listino in nato na Upravni enoti Ptuj društvo registriralo.
Turistično društvo Cirkulane je sestavljeno iz matičnega društva in dveh sekcij. Imamo sekcijo za ohranjanje starih običajev, od letošnjega leta pa še sekcijo gospodinj. Društvo trenutno šteje okrog 100 članov, vendar pa točne številke ne moremo zapisati, saj se članstvo, predvsem zaradi novo ustanovljene sekcije društva, to je sekcije gospodinj, praktično vsakodnevno povečuje. Društvo opravlja razne dejavnosti, med katerimi so najpomembnejše: turistična vzgoja prebivalstva, skrb za varstvo naravne in kulturne dediščine, ohranjanje etnografskih značilnosti kraja, vzdrževanje izletniških točk, romarskih poti, vinske ceste ... Sodelujemo pri kulturnih, zabavnih, športnih in drugih družabnih prireditvah v kraju. Povezujemo pa se tudi z organizacijami in institucijami v kraju, ki se zavzemajo za razvoj kmečkega turizma in vključevanja zasebnih turističnih sob v turistično ponudbo kraja in ostalimi dejavnostmi, povezanimi s turizmom.
Turistično društvo Cirkulane organizira ali pomaga pri organizaciji več prireditev v občini. Večina občanov pozna naše društvo predvsem po vsakoletni organizaciji pustne povorke. V letošnjem letu smo tako organizirali že 14. pustno povorko in vsekakor bomo to tradicijo nadaljevali tudi v prihodnje.
Naše društvo vsako leto pomaga pri organizaciji žegnanja pri sv. Ani, pri čemer poskrbimo predvsem za pripravo parkirnih prostorov, pripravo prireditvenega prostora, nabavo javnih sanitarij in za pospravljanje po prireditvi. V sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Cirkulane poskrbimo tudi za red na cestah. Turistično društvo tradicionalno sodeluje pri organizaciji in izpeljavi martinovanja v Cirkulanah. Tudi letos in v prihodnje ne bo nič drugače, saj z velikim veseljem pomagamo, da se izpelje tako znamenita in tako množično obiskana prireditev, kot je martinovanje v Cirkulanah.
Zraven tradicionalnih prireditev sodelujemo pri izpeljavi raznih novo organiziranih javnih prireditev in dogodkov. Tako smo letos sodelovali pri organizaciji Barbarinega v Cirkulanah, bili smo pri prevzemu sadike najstarejše trte v Mariboru, letos smo prvič organizirali novoletno rajanje na trgu Cirkulan, prispevali smo božično drevo, ki je stalo v Cirkulanah, organizirali okraševanje
Cirkulan ter opravili še ogromno ostalih akcij.
Zraven vseh teh akcij, ki jih pripravi in izvede samo društvo, pa sta zelo aktivni še obe sekciji našega društva. Tako na primer sekcija za ohranjanje starih običajev prireja vsakoletno izdelovanje bakel ter nato še božični pohod z baklami do cerkve. Vsako leto imamo tudi postavljanje in snemanje klopotca, priredi se kresovanje, opravijo se stare kmečke koline. Zelo dejavni smo tudi ob pustu, ko predvsem s pristnimi haloškimi maskami, kot so pokači, orači, ruša, baba deda nosi in starim haloškim korantom, popestrimo tako cirkulanski kot tudi druge karnevale po bližnji in daljni okolici.
Ne smemo pa pozabiti niti sekcije gospodinj, ki sodeluje praktično ob vsakem dogodku, ki se zgodi v kraju. Za vsako prireditev ali dogodek gospodinje spečejo kar precej peciva, ki se nato razdeli ljudem. Organizirajo se razne delavnice in izobraževanja za vse, ki se želijo naučiti raznih ročnih spretnosti in gospodinjskih del, sodeluje pa se še v veliko drugih dejavnostih, kot so pohodi ob polni luni in podobne akcije.
Ker pa se ob vsem tem delu vsem sodelujočim prileže tudi malo razvedrila, pa turistično društvo vsako leto za svoje člane organizira tudi ekskurzijo po slovenskih turističnih krajih, pri čemer spoznavamo načine dela drugih turističnih organizacij po Sloveniji.
Zlatko Gomilšek, predsednik TD Cirkulane
Veselo martinovanje v Cirkulanah
Naj kletar - Martin IV. je Branko Finžgar
Zvonku Arnečiču podeljena prestižna nagrada za laški rizling 2004, ki jo je prejel na mednarodnem vinskem sejmu v Londonu. To priznanje mu je na dan oprtih vrat kmetije AS podelil konzul viteškega omizja Ptuj -Ormož dr. Vladimir Korošec. Kot druga je imela dan odprtih vrat kmetija Pintarjevih v Velikem Okiču, ki je predstavila razvoj kmetije in vinogradništva v zadnjih letih, obiskovalce pa pogostila s ponudbo domačih dobrot in mošta. Turistična kmetija Kozarčan v Pristavi je svoja vrata za obiskovalce odprla na Martinovo nedeljo. Obiskovalci so lahko poskusili njihova vina in druge dobrote. Turistično društvo, sekcija za ohranjanje starih običajev, je v Slatini na Deve-kovi domačiji pripravila snemanje klopotca. Ob pečenem kostanju in
moštu je bilo veselo v pozne ure. Osrednja prireditev je potekala v soboto, 10. novembra. Gostom v dvorani v Cirkulanah so se pridružili tudi člani Planinskega društva Cirkulane, ki so dobro voljo prinesli s pohoda med goricami. Prireditev je bila polna veselih trenutkov in sladkih dobrot, ki sojih pripravile gospodinje v okviru sekcije Turističnega društva.
Osrednji dogodek letošnjega martinovanja je bilo imenovanje Naj kletarja Občine Cirkulane, Martina IV. za leto 2007. Ta naslov je bil podeljen Branku Finžgarju, ki mu ga je predal Martin lil. - Tonček Žumbar. Mošt, ki smo ga na ta dan prinesli v skupen sod, so vinogradniki vestno zabeležili v »krstno knjigo«. Prinesenih je bilo kar okrog 220 litrov. Prireditev je s šaljivo izvedbo krsta mošta zaključil Marjan Prašnički, ki
so mu pomagali Sebastjan Meznarič, Joži Zavec in Aleš Klinc. Ob tem ni manjkalo zdravic in dobre volje ob muzikantih še pozno v noč.
Drugi dan, na martinovo nedeljo, so vinogradniki prepeljali mošt do podružnične cerkve Sv. Ane v Velikem Vrhu, kjer je dekan Emil D rev blagoslovil mlado vino. Zahvalili smo se za dobro letino ob potomki najstarejše vinske trte na svetu, ki je posajena ob cerkvi.
Organizatorji želimo, da martinovanje preraste meje naše občine, da predstavljamo naša vina kot del vinogradniškega področja Haloz, ki slovi po dobri vinski kapljici, in da ta del Slovenije pridobi na prepoznavnosti. To, da se dober glas širi, pa je odvisno predvsem od nas, ki na tem področju živimo.
Antonija Žumbar
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze
Med aktivnejšimi društvi v Občini Cirkulane je tudi Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki ga vodi predsednik Edvard Hojnik.
Društvo veliko svojega dela nameni izobraževanju svojih članov, in sicer s področja vinogradništva, kletarjenja in sadjarstva. Organizirajo tudi prireditve, s katerimi promovirajo Haloze in haloško vino. Med tradicionalne prireditve društva sodijo ocenjevanje vina na Ptuju - Vino Ptuj, ki ga organizirajo že od leta 1990, Martinovanje v Cirkulanah in na Borlu, Vincekov rez s pohodom ter vinski grajski turnirji na Borlu. Člani društva s svojimi vini uspešno nastopajo tudi na državnih in tujih ocenjevanjih ter tako uspešno promovirajo haloška vina.	^
Društva v Občini Cirkulane so ob letošnjem martinovanju skupaj z vinogradniki pripravila več prireditev, ki so bile izvedene v prvem tednu novembra. Organizatorji so bili: Turistično društvo Cirkulane, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter Kulturno društvo Cirkulane ob sodelovanju z Občino Cirkulane, Slovensko turistično organizacijo, poslovno skupino Halo, Društvom rejcev drobnice Haloze, Planinskim društvom Cirkulane, Konjeniškim klubom Bori in Mesarijo Kokol.
Ob tej priložnosti so bili dnevi odprtih vrat vinogradniških kmetij. Prva je v sredo, 7. novembra, za obiskovalce odprla vrata Kmetija AS - Arnečič v Gradiščah. Ob tej priložnosti je bila
fn
k
Foto:
Vinogradnik Zvonko Arnečič (Vinogradništvo AS - Arnečič) je na prestižnem ocenjevanju vin v Londonu prejelo priznanje. Na fotografiji sta Zvonko Arnečič in konzul viteškega omizja Ptuj - Ormož dr. Vladimir Korošec.
Lovska družina Cirkulane
Ob našem jubileju - 60. obletnici Lovske družine Cirkulane
Na Anino soboto, 28. julija 2007, je Lovska družina (LD) Cirkulane praznovala visok jubilej - 60. obletnico svojega obstoja.
Leta 1947 je 14 ljubiteljev lova ustanovilo LD Cirkulane. To so bili okoliški kmetje, ki so se že v predvojnem času ukvarjali z lovom in so to tradicijo nadaljevali tudi v novoustanovljeni državi. Ta čas štejemo za začetek organiziranega lovstva v povojnem času na našem območju. O sami zgodovini lovstva je precej napisanega v Lovskem zborniku, ki ga je izdalo LD Cirkulane ob praznovanju 50. obletnice obstoja, nekaj stavkov pa ste lahko prebrali tudi letos v zloženki, ki je bila poslana na dom vsem gospodinjstvom v naši občini. Zato bom raje spregovoril o izvedbi naše 60. obletnice, kije bila v naše veliko veselje množično obiskana.
60 let obstoja društva je visok jubilej. Potrebno je bilo vložiti ogromno truda za priprave, usklajevanja, iskanje donatorjev, sponzorjev. V veliko pomoč nam je bila tudi narava, saj se je prireditev odvijala na prostem. Vodstvo LD Cirkulane seje na prireditev začelo pripravljati že v začetku leta, kar se je izkazalo za pravilno, saj je sama izvedba potekala po načrtih.
Otvoritev prireditve so oznanili Lovski rogisti. Lovski rog je simbol lovca,
ki seje obdržal od časa praskupnosti do danes. Spremenila se je njegova vloga, kajti v današnjem času se na naših prireditvah uporablja le simbolično.
Lovskemu rogu želimo povrniti vsaj del njegove primarne funkcije, zato smo ga začeli zopet uporabljati na skupnih lovih. Njegov zven pa slišimo tudi na manj veselem lovskem repertoarju, na lovskem pogrebu.
Program 60. obletnice je povezovala Janja Solina, ki ji lovstvo ni tuje, saj njihova hiša premore dva lovca. Zvrstili so se govorniki: starešina Franc Milošič, župan Janez Jurgec, predsednik ZLD Ptuj - Ormož Milan Trafela. Nekaj vzpodbudnih besed so povedali tudi predstavniki sosednjih LD ter pobrateno LD Kranjska Gora. Ubrano petje Mladih veseljakov na lovsko tematiko je gotovo pripomoglo k prijetnemu vzdušju. Proti koncu pa smo si obiskovalci ogledali humoristično igro Hanzeka in Mici-ke, ki se rada odzoveta na naše vabilo. Iz srca smo se nasmejali njunemu dialogu, ki je v domači govorici prikazal Micikino simpatizerstvo do »fejst jagrov« in ljubosumje Hanzeka, ki ne more pozabiti Miciki-nih grehov iz mladostnih časov.
Ob tej priliki so lovci prejeli tudi plakete in priznanja za dolgoletno članstvo, za prispevek k napredku LD, prav tako pa je LZS odlikovala zaslužne lovce z odlikovanji. Prav na koncu svečane prireditve so lovci
LD Cirkulane svojemu predsedniku Francu Milošiču izročili majhno darilo, sliko z lovskim motivom, v znak zahvale za večletno uspešno vodenje LD. Smatram, da je to skromno darilo le simbolična zahvala za ves trud in požrtvovalnost, ki ga je za napredek našega LD vložil naš sedanji predsednik, starešina Franc Milošič.
Po uradnem delu se je pričelo tradicionalno družabno srečanje z občani. Na njem so obiskovalci prejeli brezplačen srnjakov golaž, za razvedrilo je poskrbela živa glasba, druženje pa je popestril bogat srečelov. Obisk je bil zadovoljiv, kar nam je vzpodbuda, da bomo podobna srečanja organizirali tudi v bodoče.
V imenu LD Cirkulane se zahvaljujem vsem, ki ste kakor koli prispevali k izvedbi prireditve. Ne bom vas poimensko našteval, zato ker bi lahko koga nenamerno izpustil, njegova vloga pa je imela prav tako veliko težo kot vloga tistih, ki bi bili omenjeni v prvi vrsti. Upam in želim, da se bo sodelovanje z vsemi nadaljevalo tudi v bodoče.
Najlepša hvala pa tudi vsem občanom, ki nas že vrsto let zapored razveselijo s svojim množičnim obiskom in tako dokažejo, da smo na pravi poti.
Ivan Kelc, tajnik LD Cirkulane

Lovstvo v Cirkulanah
Lovec - zaščitnik in varuh divjadi ter neokrnjene narave
V skladu z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji moramo lovci izpolnjevati več zadolžitev in obveznosti.
Poslovanje in dejavnost Lovske družine (LD) Cirkulane urejata Zakon o društvih in Zakon o divjadi in lovstvu, ki kot osrednje naloge LD navajata
cijo v skladu s predpisi s področja zavarovanih vrst živali in način lova, ki ga določa zakon, ter izvajanje nalog, ki se nanašajo na društveno, družabno in kulturno dejavnost, povezovanje z društvi v občini, regiji in državi.
Delo v LD pa temelji tudi na obvez-
10 CIRKULANE
Foto: Arhiv LD
,ovski dom LD Cirkulane je vzorno urejen.
izvajanje ukrepov varstva in gojitve divjadi in habitatov divjadi, sodelovanje pri izvajanju zdravstvenega varstva divjadi, vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in poginuli divjadi, izvajanje ukrepov za preprečevanje škode, ocenjevanje škode po in na divjadi, skrb za usposabljanje lovcev, izvajanje nadzorne lovske čuvaj ne službe, komuniciranje z lastniki kmetijskih zemljišč in javnostjo, sodelovanje v raziskovalnih nalogah, izvajanje praktičnega dela izpita lovskih pripravnikov, izboljševanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja divjadi in narave, poseganje v populacijo v skladu s predpisi s področja ohranjanja divjadi in narave, poseganje v popula-
nostih do nalog, ki jih opredeljujeta in določata dva interna akta: Pravilnik in Poslovnik LD Cirkulane. Izpolnjujemo pa tudi Lovsko gospodarske načrte, ki jih predpiše za posamezno leto Zavod za gozdove RS. Delo je za člane LD brezplačno. Celoletno delo bi pa lahko predstavili in razdelili v nekaj glavnih področij. To so zimsko krmljenje male divjadi, spomladanski obhodi lovišč s štetjem divjadi, vsakoletna čistilna akcija ob dnevu zemlje, pohod po lovski, danes tudi občinski meji, preizkus pušk risanic, lovski turizem s tujimi gosti, družabno srečanje z občani in pogostitev s srnjakovim golažem ter bogatim srečelovom na Anino soboto, pristrelitev pušk šibrenic, izvedba jesenskih lovov na malo div-
jad, zimski lovi na lisico s sosednjimi družinami, celoletno spremljanje številčnosti divjadi in izvajanje lovo-čuvajne službe.
Seveda pa tu ne smemo pozabiti vzdrževalnih del na lovskem domu in okolici, poletnih treningov na strelišču za glinaste golobe, vzdrževanja dobrih odnosov z lastniki kmetijskih zemljišč in nasploh vsemi občani. Omeniti moramo tudi dobro sodelovanje z Občino Cirkulane ter z vsemi društvi v občini in sosednjimi LD.
S tem prispevkom želimo poudariti pomen našega prostovoljnega dela v naravi, ki je velikokrat premalo omenjeno v javnosti. Želja sedanjega vodstva LD Cirkulane je, da se slika lovca iz preteklosti, ki v javnosti ni bila prikazana v preveč svetli obliki, popravi in da dobi mesto v družbi, ki ji tudi pripada. Z veseljem ugotavljamo, da nam to v veliki meri tudi uspeva. To pa je vzpodbuda, da delamo dobro in prav ter da nadaljujemo v tej smeri. Lovec danes uporablja puško vse manj in prav je tako. Ne smemo postati samo zbiralci trofej, kajti prvenstveno smo zaščitniki in varuhi divjadi in neokrnjene narave, ki jo bodo lahko občudovali tudi naši zanamci.
Franc Milošič, starešina LD Cirkulane
DOGODKI
Društvo rejcev drobnice Haloze
Tradicionalni ovčje kozji bal zelo dobro obiskan
ekip, najboljšega pa je pripravila ekipa iz naselja Slape v Občini Majšperk. Za odlično delo je tričlanska ekipa prejela priznanje in pokal. Ekipo so sestavljali Radovan Mesarič, Dušan Svenšek in Maks Krajnc. „Meso, ki smo ga uporabili pri kuhi golaža, je domače reje, in sicer z biokmetije Mesarič. Tudi začimbe in dodatki so večinoma domači. To so paprika, paradižnik in posušene gobe, seveda pa ne gre brez soli, popra in vegete," je v imenu zmagovalne ekipe pojasnil Dušan Svenšek.
Tudi na tokratnem ovčje kozjem balu so poudarili namene in cilje društva, to so izobraževanje ter usposabljanje rejcev in predstavitev širši javnosti z namenom vplivanja na spremembo prehranjevalnih navad ter porabo dobre, predvsem pa zdrave in okusne hrane iz mesa drobnice.
V društvu se namreč trudimo, da bi v haloško pokrajino uvedli čimveč
reje drobnice, saj na tak način ohranjamo čisto pokrajino brez zaraščanja. Zaradi majhnosti kmetij na haloškem območju (3 ha) in težkih delovnih pogojev je za ohranjanje krajine potrebno namreč iskati alternativne načine obdelovanja zemlje, ki ne zahtevajo preveč stroškov (gnojila, sredstva za varstvo, stroji ...) in dajejo toliko, da opravičijo začetni vložek, delo in potrebno znanje. Drobnica je morda prav tista panoga, ki nam to v veliki meri omogoča. Večina članov društva se z rejo drobnice ukvarja ljubiteljsko, to so črede med 20 in 30 ovac. Nekaj nas je tudi takšnih, ki imamo okrog 10 glav drobnice, nekaj pa je tudi rejcev, ki imajo v čredi 50 glav ali več. Glede na rejske zahteve, klimatske pogoje in možnosti se v Halozah in Sloveniji najpogosteje odločamo za jezersko-solčavs-ko pasmo ovac in srnasto pasmo koz. Ker smo mlado društvo, organizirane prodaje še nimamo, ampak se rejci zaenkrat na trgu moramo znajti sami.
Seveda pa tudi letošnji pomurski sejem v Gornji Radgoni ni minil brez sodelovanja našega društva. Predstavili smo se na zelo lepo urejeni stojnici, obiskovalcem pa smo ob kozjem siru sirarne Milice Bedrač iz Malega O kiča pri Cirkulanah ponudili v pokušino tudi pečenega jagenjčka.
Janko Lorbek, predsednik DRD Haloze
Spoštovane bralke in bralci!
Ker se bližajo prazniki, vam v imenu Društva rejcev drobnice Haloze, kakor tudi v svojem imenu, želim blagoslovljene božične praznike ter srečno, notranjega miru in uspehov polno novo leto, z željo, da nas obiščete na našem naslednjem »ovčje kozjem balu«.
Janko Lorbek, predsednik DRD Haloze
Gričevnata haloška pokrajina se razteza na okrog 30.000 hektarjih in je zaradi neugodnih naravnih danosti manj primerna za kmetijstvo. Da bi omejili zaraščanje travnikov in pašnikov, smo pred leti ustanovili Društvo rejcev drobnice Haloze (DRD), ki danes združuje več kot sto članov.
Med dogodki, ki jih društvo organizira, je tudi ovčje kozji bal, ki smo ga letos na dvorišču gradu Bori pripravili v soboto, 21. julija. Gre za tradicionalno prireditev, na kateri se predstavijo rejci drobnice, ki lahko ob prijetnem druženju medsebojno delijo tudi nasvete o reji.
Po bogatem kulturnem programu so si obiskovalci lahko ogledali razstavo ovac in koz, nista pa manjkala tudi osel in oslica, last rejca Ivana Ogrizka iz Zavrča. Po podrobni predstavitvi razstavljenih živali je sledil prikaz strojnega striženja ovac, kar sta opravila naša člana in priznana strižca Damjan Drobnič iz Pristave pri Majšperku in Ron Metz iz Šentilja.
Poleg že tradicionalnih pastirskih iger (postavljanje ograje, metanje podkev v cilj in prenos mleka v škafu na glavi), v katerih seje pomerilo kar sedem tričlanskih ekip, je bilo letos prvič organizirano tekmovanje v kuhanju golaža iz mesa drobnice. V kuhanju golaža seje pomerilo osem

Radioklub Cirkulane
Radioklub Cirkulane je med najmlajšimi radioklubi v Sloveniji, kljub temu bomo leta 2008 praznovali 40. obletnico organiziranega radioamaterstva v Cirkulanah.
Radioklub je začel delovati kot samostojna enota (sprejemno oddajna sekcija) Radiokluba Ptuj S59DJK leta 1968. Sekcija se je formirala zgodaj, saj je bila ustanovljena kot druga sekcija izven Ptuja. V tem ča-
30 članov. Člani sekcije so osvojili več diplom na domačih in mednarodnih tekmovanjih, izreden uspeh je bila usvojitev prvega mesta na tekmovanju Tito-kup SFRJ leta 1980. Največ članov je sekcija imela med leti 1972 in 1981, njena aktivnost pa je v naslednjih letih počasi upadla. Po osamosvojitveni vojni, v katero so se radioamaterji aktivno vključili, je sekcija ponovno zaživela. Številne aktivnosti in udeležba čla-
su so med člani ptujskega radiokluba delovali trije radioamaterji operaterji iz Cirkulan, tako da so bili dani pogoji za ustanovitev sekcije.
Ob ustanovitvi je imela sekcija okrog
nov na vseh večjih svetovnih tekmovanjih so pripomogle, da je postala sekcija ena najbolj znanih v Sloveniji, haloški radioamaterji pa cenjeni kot domiselni organizatorji številnih
Prostovoljno gasilsko društvo Cirkulane
S59DDR Jp * j m
SLOVENIJA	l) X
ISL kartica, ki se pošilja po svetu za pravljene zveze.
prireditev. Pohvalijo se lahko tudi, da so vzpostavili zveze z radioamaterji iz več kot 250 držav sveta ter bili med prvimi, ki so v sodelovanju z Balonarskim klubom Ptuj vzpostavili zveze iz balona. Leta 2000 smo tudi gostili tekmovalno ekipo iz Japonske na radioamaterski olimpijadi, ki je potekala v Sloveniji.
Leta 2007 smo se radioamaterji v Cirkulanah odločili za ustanovitev lastnega kluba kot nadaljevanje sekcije. Naš namen je popularizirati tehnično kulturo na področju elektronike, računalništva in telekomunikacij v teoriji in praksi, tehnično izobraževati, usposabljati in vzgajati članstvo na področju radiotehnike, razvijati in vzpodbujati veselje do konstruktorska in tehničnega raziskovanja, komuniciranja preko amaterskih radijskih postaj in drugih radioamaterskih dejavnosti.
Preko amaterskih radijskih postaj in drugih oblik delovanja želimo sodelovati in nuditi pomoč pri zaščiti in reševanju človeških življenj in materialnih dobrin ob elementarnih ter drugih nesrečah in nevarnostih.
Denis Jurgec, ______predsednik Radiokluba Cirkulane
Aktivni v mesecu požarne var

Mustrova pot
Prvi pohod po Mustrovi poti
Bojana Voglar
V veselje nam je, da vas lahko seznanimo, daje naša občina bogatejša za pohodno pot, posvečeno sinu našega rojaka dr. Jožeta Mustra, rojenega leta 1894 na kmetiji v Gradiščah. Starejše generacije se ga spominjajo predvsem kot zdravnika, zobozdravnika in intelektualca. Imel je štiri otroke, med katerimi je najbolj znan, tako med Slovenci kot tudi širše, prav gotovo sin Nikolaj Muster Miki.
Miki Muster je eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu. Le kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Pa risane serije Čebelica Maja? Pa nagajivih zajčkov s televizijskega Cikcaka, reklame za Viki kremo, Čunga lunga, Jelovico (Ne bo vam uspelo) in številnih drugih zgodbic? Stvaritelj le-teh in mnogih drugih je prav Miki Muster.
Od leta 1973 do leta 1990 je ustvarjal v Nemčiji. V sodelovanju s humoristom in karikaturistom Mordillom sta ustvarila serijo štiristotih risanih filmov, ki je imela izreden uspeh, saj so jo vrteli po vsem svetu. Muster-Mordillove risanke so odkupili televizijski studii iz tridesetih držav. In še in še bi lahko povedali o zadr-
žanem in ljubeznivem Mikiju, ki danes živi in ustvarja v mirnem predelu v Ljubljani, v Rožni dolini.
Mustrova pot poteka po delu naše občine v dolžini približno sedem kilometrov, kar predstavlja približno dve uri in pol zmerne hoje. Poteka iz ŠRC »Šumica« v Pristavi, čez Cirkulane, do Gradiškega Huma in naprej po Gradiščah vse do izhodišča, ki je v ŠRC »Šumica«. Njeni pohodniki bodo tako spoznali tudi naravne lepote naše občine. Vtise o njih bodo ponesli s seboj v kraje, od koder prihajajo, kar je vsekakor dobra popotnica k ustvarjanju dobrega imena naše nove Občine Cirkulane. Mustrova pot je krožna pot. Na njej je šest postaj ali tako imenovanih kontrolnih točk (KT), na katerih so štampiljke in pohodniški dnevniki. Celotna pot je tudi markirana, in sicer z zelenim krogom z belo piko v sredini. Ob tej priložnosti smo tudi izdali knjižico z naslovom Vodnik dnevnik Mustrove pohodne poti.
S ponosom vam lahko povemo, da je gospod Miki Muster z navdušenjem izrazil pripravljenost za sodelovanje pri vzpostavitvi Mustrove pohodne poti. Tako je prav za to pot narisal zaščitni znak poti, na katerem so Trdonja, Zvito-
repec in Lakotnik z grozdom. Prav tako je narisal tudi like njegovih stripovskih junakov za štampiljke, ki jih je možno dobiti na kontrolnih točkah na sami poti. To pa še ni vse. Nekaj naj ostane tudi skrivnost...
Prvi organizirani pohod po Mustrovi poti bo 22. decembra letos in bo posvečen rojstnemu dnevu Mikija Mustra (22. november 1925). Želimo si, da bo pohod postal tradicionalen.
Vabimo tudi vas, da se prvega pohoda po Mustrovi pohodni poti udeležite. Dobimo se 22. decembra 2007 ob 10. uri v ŠRC »Šumica« v Pristavi. Po pohodu bo za udeležence pohoda zaključek z družabnim srečanjem.
Planinsko društvo Cirkulane
Mlado, a aktivno društvo
Mojca Zemljarič
Ideja o ustanovitvi Planinskega društva (PD) Cirkulane se je med občani pojavljala že dalj časa. Zato so se v letošnjem letu odločili, da idejo uresničijo. Ustanovni sestanek društva je bil februarja letos. Navzočih je bilo 16 članov.
15. aprila je potekal prvi občni zbor, kjer so izvolili organe društva, za predsednico pa imenovali Darko Jurgec. 21. junija je bilo društvo sprejeto v Planinsko zvezo Slovenije. PD Cirkulane je samostojno in nepridobitno združenje planincev, ustanovljeno z namenom uresničevanja skupnih interesov, druženja ljubiteljev planinstva in pohodništva ter razvijanja planinske in pohodniške dejavnosti v Občini Cirkulane. Znak društva so haloški griči, v ospredju je haloška hiša. Žig je elipsaste oblike. Vsebuje
znak, letnico ustanovitve ter ime društva. Trenutno je v društvo vpisanih 90 članov, pričakujejo pa še povečanje vpisa, tako odraslih oseb kot tudi otrok. Delovni program društva opredeljuje naloge, ki jih bodo tudi poskušali realizirati. Med te sodijo: organizacija in izvajanje planinske dejavnosti, pohodov, izletov in srečanj, razvijanje sodelovanja z občino ter ostalimi društvi v občini ter sodelovanje pri skupnih aktivnostih. Med drugim razvijajo tudi mladinske dejavnosti v sodelovanju z osnovno šolo, se posvečajo izobraževanju (vodniki in markacisti) ter skrbijo za varstvo narave in čistost okolja. Naravne lepote želijo svojim članom približati tudi z organizacijo potopisnih predavanj, društvo pa v sodelovanju s PD Ptuj skrbi tudi za opremljanje, označevanje ter vzdrževanje planinskih poti v svojem ožjem okolju.
Od ustanovitve do danes so v društvu že
izvedli osnovno izobraževanje za vse člane društva, ki je bilo zelo dobro obiskano. Organizirali so dve turi v sodelovanju s PD Haloze na Donačko goro in Golico ter samostojen pohod k cerkvi Sv. Ane v mesecu maju. Ob dnevu državnosti so izvedli pohod ob delu meje s sosednjo Občino Videm ter po delu Haloške planinske poti. Na končuje sledilo družabno srečanje. Konec avgusta so se podali na pohod na Peco, v začetku septembra so se udeležili srečanja planincev Podravja na Ruški koči, novembra pa so pripravili tudi Martinov pohod med haloškimi goricami.
Med prednostne naloge društva pa vsekakor sodi izobraževanje lastnega kadra ter skrb za podmladek. V društvu se namreč zavedajo, da prihodnost sloni na ramenih mladih.
Športno društvo Cirkulane
Robert Šprah
Športno društvo (ŠD) Cirkulane je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom, da krajanom sedanje Občine Cirkulane (tedanja KS Cirkulane) organizira in pomaga pri organizaciji športnih prireditev in drugih rekreativnih dejavnostih.
Tako v okviru društva že vse od ustanovitve poteka zimska rekreacija za občanke in občane, ki se lahko brezplačno rekreirajo in družijo v večnamenski dvorani v Cirkulanah. ŠD je organiziralo ali sodelovalo pri organizaciji nočnih turnirjev v malem nogometu, na katerih so v glavnem sodelovale ekipe s področja Občine Cirkulane. Že od vsega začetka je društvo organizator teka na Bori. Tek je od letošnjega leta preimenovan v Aninski tek, spremenila pa se je tudi smer, in sicer iz Borla v Cirkulane. Društvo in člani aktivno sodelujejo pri organizaciji omenjene tekaške prireditve. Nekateri člani pa se tudi bolj ali manj uspešno potegujejo za medalje na tej prireditvi.
Leta 1997 se je v ŠD ustanovila nogometna sekcija (NS), katere podmladek (registriranih je bilo okrog 30 igralcev) je pod vodstvom trenerja Branka Fridauer-ja že v tekmovalni sezoni 1997/98 začel nastopati pod okriljem MNZ (Medobčinska nogometna zveza) Ptuj. Ker sami še nismo imeli primernega igrišča, so naši igralci domače tekme igrali na igrišču NK Stojnci.
Leta 2001 se je uredilo nogometno igrišče v Cirkulanah, zato se je formirala tudi članska ekipa, ki je že isto leto začela nastopati v 2. ligi MNZ Ptuj. Članska ekipa je največji uspeh dosegla v sezoni 2003/04, ko se je uvrstila v 1. ligo MNZ Ptuj, v kateri od tedaj uspešno zastopa naš kraj. Večje uspehe je klub dosegel v mlajših kategorijah, saj so starejši dečki (U-14) v sezoni 2002/03 osvojili 1. mesto v MNZ Ptuj. Član te ekipe je bil tudi Andrej Polajžer, ki je usvojil nagrado za najboljšega strelca v ligi. Enak uspeh kot Polajžer je naslednjo sezono v enaki kategoriji dosegel tudi Sandi Kelc. V tej sezoni (sezoni 2003/ 04) pa so nas razveselili naši najmlajši (Cicibani U-10), ki so usvojili 1. mesto v MNZ Ptuj.
Pod okriljem ŠD trenutno v ligah MNZ nastopajo 4 selekcije. Imamo člansko ekipo, ki nastopa v 1. ligi MNZ Ptuj, in tri mlajše selekcije (Cicibani U-10, starejši dečki U-14 in pa mladinci). Najmanj športne sreče in uspehov v tem delu tekmovanja so imeli naši člani, ki trenutno
zasedajo skromno predzadnje mesto v 1. ligi MNZ Ptuj. Kljub temu da zaostanki za ekipami pred nami niso (pre)veliki, je to dosežek, s katerim ne moremo biti zadovoljni, vendar se ga ob trdem delu in trudu v spomladanskem delu tekmovanja da popraviti in izboljšati. Rezultati v vseh mlajših selekcijah so boljši, saj so vse selekcije visoko uvrščene oziroma imajo v spomladanskem delu možnost za izboljšanje svoje uvrstitve. To velja predvsem za našo mladinsko ekipo, ki ima lepe možnosti, da popravi svoj dosežek (trenutno 6. mesto), saj je liga zelo izenačena in zaostanki do vključno drugega mesta niso veliki in se bi jih dalo
Ob tej priložnost Vabimo vse občanke in občane, da se nam pridružijo pri zimski rekreaciji v večnamenski dvorani ob naslednjih terminih:
•	torek in četrtek, 19.00 - 20.00, rekreacija ženske
•	torek, 20.00 - 21.30, mlajši moški
■ četrtek, 20.00 - 21.30, 'veterani' (moški nad 30 let)
•	petek, 18.00 - 20.00, mladinci + mlajši moški
trinek z letošnjega Aninskega teka iz Borla v Cirkulane	Foto: Boiana v°g,ar
nadoknaditi. Bolje sta se odrezali naši najmlajši selekciji. Cicibani U-10 zaostajajo samo za ekipama Aluminija in NŠ Drave ter si skupaj z Ormožem delijo odlično tretje mesto. Za mesto bolje uvrščeni (torej na 2. mestu) so starejši dečki, za katerimi je zares uspešen jesenski del, saj so izgubili le eno tekmo. V svoji
ekipi imajo tudi Žana Belšaka, ki si z 20 doseženimi zadetki deli 1. mesto na lestvici strelcev v tej kategoriji.
Vsi skupaj si želimo in upamo, da bomo spomladi z morebiti malo več športne sreče še naprej v vseh selekcijah uspešno zastopali in promovirali barve kluba ter s tem tudi naš kraj.
fem/HZfafo&A /iva&nzJc+A.
Ka/iMa/fuj# wem	izt>\
vn, občoMcm fap vtem a/m/uz^ 2e/i
'§^e<ie/i#i i&ečrio- /efo 2008.
Učenci OŠ Cirkulane-Zavrč na festivalu znanosti v Ljubljani
Predstavili raziskovalne naloge
18. septembra sva se učenki 9. a razreda Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, Mojca Preložnik in Elvira Jurgec, s svojim razrednikom Ivom Zupaničem in učiteljico Karlo Domjan odpravili v Ljubljano na predstavitev raziskovalnih nalog. Dogovorili smo se, da se dobimo ob pol dvanajsti uri na železniški postaji na Ptuju.
Za prevoz do tja so bili zadolženi starši.
Na Ptuju smo počakali Žigo Domjana, učenca 1. letnika gimnazije na Ptuju, ki je še lansko šolsko leto obiskoval Osnovno šolo Zavrč. Žiga si je preteklo šolsko leto zadal, da uspešno naredi raziskovalno nalogo, katere naslov se glasi
Kulturno zgodovinski oris kraja Zavrč s poudarkom na nekdanjem rečnem prometu po Dravi, kar mu je na koncu z veliko vloženega truda tudi uspelo. Z raziskovalno nalogoje dobil tudi nekaj dodatnih točk za štipendijo za nadarjene oziroma Zoisovo štipendijo. Pridružili sta se nam tudi nekdanji učenki Osnovne šole DestrnikTrnovska vas, Alenka in Anja, z mentorico. Alenka in Anja, prav
tako kot Žiga, obiskujeta gimnazijo na Ptuju, kar je samo še en dokaz več, kako bistri in pridni učenki sta. V svoji nalogi sta raziskali in predstavili problematiko učencev s posebnimi potrebami, in sicer koliko takšnih učencev je na njihovi šoli, kako se ti učenci vključujejo v pouk, kako jih sošolci in sošolke sprejemajo in kakšen odnos imajo do njih ter koliko je vseh učencev s posebnimi potrebami v Sloveniji nasploh. Učenci s posebnimi potrebami so tisti učenci, ki jim mora biti zaradi njihove govorne, slušne, gibalne ali kakšne druge motnje namenjena večja skrb in po-
zornost.
Njihov namen je bil, da čimbolj prepričljivo predstavijo svoje raziskovalne naloge pred komisijo v Cankarjevem domu. Tako smo se nekje ob 12. uri s šolskim kombijem Osnovne šole Destrnik odpeljali v Ljubljano. Tja smo prispeli približno ob 14. uri. Ker je lilo kot iz škafa, smo hitro poiskali Cankarjev dom, kjer smo počakali na začetek prireditve. Najprej je imel organizator te prireditve uvodni govor, s katerim je želel spodbuditi mlade raziskovalce za nadaljnje delo in raziskovanje. Najprej smo si ogledali nekaj predstavitev raziskovalnih nalog drugih šol iz Slovenije, nato so bili na vrsti Žiga, Anja in Alenka. Vsi trije so predstavitve izpeljali odlično, saj so svoje naloge predstavili slikovito in nazorno. Za to so prejeli tudi priznanja in knjižne nagrade. Nato je napočil čas, da se počasi odpravimo domov. Poiskali smo voznika in se odpeljali do Trojan, kjer smo se po napornem dnevu ustavili in si privoščili pice, nekateri pa tudi daleč naokrog znane slastne trojanske krofe. Kosilo nam je prav prijetno teknilo, po kosilu pa smo se odpeljali domov. Na Ptuj smo prispeli ob 20. uri in odšli vsak svojo pot. Po naju z Mojco je prišla moja mama in naju odpeljala domov.
Ta dan mi bo še dolgo ostal v spominu, saj sem bila zelo vesela, da sem si lahko ogledala to prireditev. Drugo leto taka predstavitev čaka tudi naju z Mojco, saj ob razrednikovem mentorstvu pripravljava raziskovalno nalogo, v kateri raziskujeva sakralna obeležja domače okolice.
Elvira Jurgec, 9. a
Na obisku v Srednješolskem centru Ptuj
Tržnica naravoslovja
V petek, 21. septembra, smo si učenci od 6. do 9. razreda ogledali Tržnico naravoslovja v dvorani Srednješolskega centra Ptuj z namenom, da se sezna-nimoz nekaterimi poklici.
Učenci smo bili nad tem navdušeni, saj smo vedeli, da se nam ponuja možnost, da bolje spoznamo poklic, za katerega se želimo izšolati. Med množico poklicev se je vsak učenec zanimal za svojega priljubljenega. Ker sem učenka 9. razreda in se bom letos odločala za svoj poklic, sem se seveda pozanimala o več
poklicih. Ker med vsemi poklici, s katerimi sem se seznanila, ni bilo nobenega, ki bi mi bil pisan na kožo, sem sklenila, da bom našo socialno delavko podrobno povprašala še o splošni gimnaziji. Če pa se na kratko vrnemo še k SŠC Ptuj, vam naj povem, da njegova zgodovina sega v 2. polovico 20. stoletja. Tam so se takrat izobraževali: družboslovci, jezikoslovci, strojniki, metalurgi, elektrikarji, kmetijci in tudi ekonomi. Vse do leta 2001 je bila Gimnazija Ptuj enota centra, danes pa SŠC Ptuj združuje kar
štiri srednje in eno višjo šolo. Sicer pa se lahko dijakinje in dijaki izobražujejo na ekonomski šoli, poklicni in tehnični elek-tro šoli, poklicni in tehniški strojni šoli ter na poklicni in tehniški kmetijski šoli. Študentje pa lahko študirajo na višji strokovni šoli. Kljub manjši gneči se mi je zdela tržnica poklicev zelo zanimiva.
Če ste jo obiskali tudi vi, upam, da se strinjate z menoj.
Mojca Preložnik, 9. a
Učenci 9. a o trgatvi
Priprave na trgatev že avgusta
Trgatev je bila to leto še zgodnejša, saj je bilo poletje zelo vroče, zato je jeseni grozdje hitro dozorelo.
Priprave na trgatev so se začele že v začetku avgusta. V gorici je bilo potrebno pokositi travo, da lahko berači svobodno hodijo. Potrebno je bilo tudi počistiti sode, vedra, pute, v preši pod, kletko, mlin, pospraviti hišo... Pričela se je šola in trgatev je bila vedno bliže.
In prišel je dan trgatve. Berači so prišli že zgodaj, ob sedmi uri. Doma so najprej spili nekaj za začetek. Odpravili smo se na vikend v gorico. Ko smo
prispeli, so berači in putarji kar pričeli z delom.
Sam sem bil zadolžen za delo v preši in kleti. Ko smo napolnili kletko, so putarji nosili grozdje v kadi. Tisto, kar je bilo v kletki, smo stisnili in nateklo je veliko mošta. Potem smo odšli na kosilo. Po kosilu smo prekopali in še enkrat stisnili. Nato smo stisnili še tisto, kar je bilo v kadeh. Nateklo je zelo veliko mošta. Potem smo sčistili kletko in pod.
Sam se veselim vseh trgatev, saj se mi zdijo zelo zanimive.
Aleš Hvalec, 9. a
Trgatev nekoč in danes
Današnja trgatev se kar precej razlikuje od trgatve včasih. Danes ljudje pridejo na trgatev, se pošalijo, kaj zapojejo, se najedo in odidejo domov. Včasih pa je bila trgatev prava veselica. Ob obiranju grozdja so večkrat prepevali ljudske pesmi, nato pa so se ob zvokih harmonike zabavali še do ranih jutranjih ur.
Tudi za našo družino je trgatev prav poseben praznik. K nam pridejo sorodniki in znanci. Pred obiranjem grozdja se vsi najemo. Potem gremo v gorico in za-
čnemo obirati grozdje. Putarji grozdje nosijo na prešo, kjer ga zmeljemo in ga nato stisnemo. Iz njega priteče mošt, ki se nato čez nekaj časa spremeni v vino. Mošt je zelo sladek, zraven pa teknejo tudi sveže pečeni kostanji. Kakšna škoda, da je bila letos trgatev že avgusta in kostanji še niso bili na tleh. Upam, da bodo prihodnje leto, ker so zelo dobri.
Mojca Preložnik, 9. a
Vesela trgatev se zavleče pozno v noč
Trgatev je so običajno med vikendom, ker so takrat vsi doma. Začne se približno ob devetih ali desetih. Takrat se zbiramo, malo pojužnamo in začnemo brati. Trgatev je veselo opravilo, saj se zberemo vsi sorodniki. Traja celi dan in se zavleče še v noč, odvisno od velikosti gorice.
V trgatvi si porazdelimo dela. Največ je beračev, ki obirajo grozdje, dva ali trije so »putarji«, eden pa je na preši. Berači morajo obirati grozdje, »putarji« ga v puti odnesejo na prešo, tam ga nekdo zmelje in zmeče v kletko. Ko je vso grozdje v kletki, se nanj položi medved, nanj pa »pejiči« in nato s prešmanom stisne-
HRČKOVA PESMICA
Hrček po lestvi plezal je, enkrat padel je z nje, sila mu je strašna bila, da seje pokakal kar na tla.
Le kaj tako smrdi, me ves čas skrbi, hrček pa se veselo le smeji.
Čakaj, čakaj hrček ti!
Sara Pomberg, 3. a
mo grozdje. Takemu tipu stiskalnice pravimo lesena preša. Poznamo pa tudi hidravlično prešo. Preša nje se zavleče v noč. Takrat se razveselimo ob lanskem vinčku in veselo pričakujemo novega. Grozdje sprešamo od dva do trikrat, torej moramo kletko razdreti in tropine prekopati. Naslednji dan pa znosimo mošt v sode. Te moramo prej vsaj tri dni zamakati in jih žveplati tik preden začnemo mošt vlivati v sode. Po približno enem tednu začne vreti in vre različno dolgo. Enajstega novembra pa se spremeni vvino.
Darjan Emeršič, 9. a
SMEŠNOMETNA PESEM
Kokoš igra kokomet, petelin igra kikirikimet, piščanček igra pipimet, sova igra huhumet, kukavica igra se kukumet, mačka pa še miškojed.
Jaz igram pa nogomet,
ko se utrudim, zaigram še prosti met,
a očka me da takoj sedet.
Učenci 3. a
Ujeta princesa
Nekoč, pred davnimi časi je živel pastir, ki je bil pri slabem gospodarju. Tega več ni mogel prenašati, zato je šel po svetu. Hodil je sedem mesecev in tri dni, ko je prišel do začaranega gradu. Vprašal je ljudi, ki so delali na polju, kdo živi v tem gradu. Ljudje so mu odgovorili, da v njem živi čarovnik, ki jih je prisilil, da delajo zanj. Povedali so mu tudi, daje v gradu prelepa princesa, ki jo straži hudoben velikan. Pastir se je pognal proti gradu z namenom, da osvobodi princeso. A če jo želi rešiti, mora imeti čarobni prstan, namreč le-ta lahko ubije velikana. Pobral je nekaj kamenja in šel proti gradu. Ko je vstopil, so ga napadle bele kače. Teh seje uspešno rešil in nadaljeval pot. Pot mu je prekrižal čarovnik, ki ga je hotel ubiti s čarobnim žezlom, a pastir je s pokrovom soda usmeril čarobni žarek nazaj in čarovnik je oslepel, nato pa tudi umrl. Vzel mu je prstan in se napotil proti princesi. A še prej je prišel do ječe, ki jo je stražil velikan z enim, a ogromnim očesom. Tekel je proti pastirju, ta mu je vrgel čarobni prstan v oko, ki seje razletelo na tisoče koscev. Pastir in princesa sta živela srečno do konca svojih dni v odčaranem gradu.
Žan Briek, 5. a
JESEN
Jesen je pred vrati, medvedom je treba brloge postlati, veveric kam orehe nabrati, zajč ki pa že tekajo s copati.
Po gozdu sprehajajo se škrati, ki znajo dobro opazovati.
Opazili so, da vse za jesen ježe pripravljeno.
Kdo je pobarval listje?
Je bila Botra jesen?
Samo zimzelen je ostal Še zelen.
Kaj pa bo, ko bo odšla jesen?
Oh, ne še zdaj o tem.
Saj je komaj prišla,
da nam bi jesenske dni polepšala.
Andreja Glavica, 8. a
Športni dan na Boču
Najprej pohod, nato še nogomet
Zjutraj sem vstala kot ponavadi. V šolo sem prišla malo pred osmo. Zraven sem imela nahrbtnik, ker je bil športni dan. Peljali smo se do postaje blizu Boča. Nato smo šli do zbirališča, kjer smo se vsi zbrali. Tam nam je učitelj povedal, kako in kam bomo šli. Počasi smo odšli. Hodili smo dolgo, vendar je bilo zabavno. Bilo je zelo lepo. Sijalo je sonce in malo je bilo mrzlo, ampak ni bilo prehudo. Na začetku je bilo naporno, potem pa več ne. Hoja na Boč je bila razigrana in poučna. Med potjo smo izvedeli marsikaj novega in zanimivega. Učitelj nam je povedal, da je najbolj znana rastlina na Boču velikonočnica. Ta rastlina cveti
samo na veliko noč in je najbolj ogrožena rastlinska vrsta v Sloveniji. Kmalu smo prišli do cilja, pred nami je bil planinski dom. Sledil je počitek in težko pričakovana malica. Hitro smo pojedli. Učitelj je razdelil žoge, tako se je pričel športni dan na Boču. Igrali smo nogomet, in sicer učenci iz Cirkulan proti učencem iz Zavrča. Ob tem smo se zabavali. Zmagali smo mi, vendar je pomembno sodelovati, ne zmagati. Kmalu je prišel čas odhoda domov. Še zadnjič sem pogledala proti vrhu, kije bil obsijan s soncem in pokritz barvami jeseni. Vstopili smo v avtobus in se odpeljali proti domu.
Laura Bratušek, 6. a
Prispevki 4. a
Postali smo pesniki in opisali vse to, kar v prihajajočem času ne bi smelo manjkati. Iskreno vam želimo, da občutite čim več naših želja.
SKRIVNOST
Skrivnost izgleda kot prijatelj!
Skrivnost občutiš kot toplino!
Skrivnost diši po ljubezni!
Skrivnost zveni kot pesem!
Skrivnost ima okus po božiču!
Jasna Gabrovec, 4. a
UPANJE
Upanje izgleda kot pesem!
Upanje občutiš kot prijateljstvo!
Upanje diši po božiču!
Upanje zveni kot glasba!
Upanje ima okus po cimetu!
Vanja Anžel, 4. a
DOBROTA
Dobrota izgleda kot glasba!
Dobroto občutiš kot upanje!
Dobrota diši po skrivnosti!
Dobrota zveni kot pesem!
Dobrota ima okus po čokoladi!
Bernarda Jurgec, 4. a
ČUDEŽ
Čudež izgleda kot darilo!
Čudež občutiš kot toplino!
Čudež diši po cimetu!
Čudež zveni kot struna na nebu!
Čudež ima okus po medu!
Ana Petrovič, 4. a
MOČ
Moč izgleda kot konj!
Moč občutiš kot mišice!
Moč diši po uspehu!
Moč zveni kot globok glas!
Moč ima okus po torti!
Marco Krajnc, 4. a
PRIJAZNOST
Prijaznost izgleda kot veselje!
Prijaznost občutiš kot mnenje!
Prijaznost diši po čokoladi!
Prijaznost zveni kot pesem!
Prijaznost ima okus po medu!
Nina Jurgec, 4. a
TOPLINA
Toplina izgleda kot božič!
Toplino občutiš kot prijateljstvo!
Toplina diši po sveči!
Toplina zveni kot lep glas!
Toplina ima okus po torti!
Nives Kokol, 4. a
SANJE
Sanje izgledajo kot nebo!
Sanje občutiš kot srebro!
Sanje dišijo po dežju!
Sanje zvenijo kot glasba!
Sanje imajo okus po jagodah!
Bojana Pajnkiher, 4. a
PRIJATELJ
Prijatelj izgleda kot fant!
Prijatelja občutiš kot ljubezen!
Prijatelj diši po medu!
Prijatelj zveni kot pesem!
Prijatelj ima okus po limonah!
Ksenija Ferencek, 4. a
DRUŽINA
Družina izgleda kot družba!
Družino občutiš kot bližnje!
Družina diši po radosti!
Družina zveni kot ljubezen!
Družina ima okus po medu!
Mateja Kelc, 4. a
VESELJE
Veselje izgleda kot sonce!
Veselje občutiš kot čokolado!
Veselje diši po malinah!
Veselje zveni kot zvonec!
Veselje ima okus po pici!
Romeo Grandi, 4. a
SREČA
Sreča izgleda kot zvezda!
Srečo občutiš kot toplino pri srcu!
Sreča diši po palačinkah!
Sreča zveni kot kitara!
Sreča ima okus po topli pogači!
Sandi Kmetec, 4. a
Veseli december prinese tudi darila.
In kaj si želijo učenci 1. razreda?
Žan: „Grad iz lego kock."
Nejc: „Kuharski predpasnik.“
Veronika: „Papigo na baterije."
Alen: „Ladjo iz lego kock."
Timi:,,Tovorni vlak, ladjo."
Mon/ka: „Punčko.“
Viktorija: Jelenčka."
Primož: „K rosarja."
Aljaž: „Avto iz lego kock."
Simon:,, Hišo."
Anja: „Punčko.“
Blaž: „Ladjo.“
Anja: „Psa.“
NASMEH
Nasmeh izgleda kot sreča!
Nasmeh občutiš kot veselje!
Nasmeh diši po sladoledu!
Nasmeh zveni kot violina!
Nasmeh ima okus po marmeladi!
Tadej Klajnšek, 4. A
In kaj bi bilo, če ...
Če bi bila Božiček, bi poletela v nebo in jeleni z žarečimi noski bi me vodili celo božično noč. Darila bi dala vsem otrokom na svetu in na koncu bi poletela domov k mojim pridnim palčkom in palčicam.
Vanja Anžel, 4. a
Če bi dobila poln koš daril, bi bila zelo vesela.
Ksenija Ferencek, 4. a
Če bi znala leteti, bi bila kot angel.
Bojana Pajnkiher, 4. a
Če bi razumela živalsko govorico, bi vedela mnogo več o živalih.
Nina Jurgec, 4. a
Če bi živela v pravljični deželi, bi imela vsako nedeljo čajanko.
Ana Petrovič, 4. a
Če bi prišla k meni na obisk Snežna kraljica, bi si zaželela veliko snega.
Mateja Kelc, 4. a
Če bi dobila poln koš daril, bi darila delila s svojo družino.
Bernarda Jurgec, 4. a
Če bi razumela živalsko govorico, bi lahko živali bolje spoznala.
Bojana Pajnkiher, 4. a
Če bi živel v pravljični deželi, bi se bordal s keksom v čokoladi.
Marco Krajnc, 4. A
ODPRTJE CESTE	ODPRTJE CESTE GRADIŠČA
MALI OKIČ - SLATINA
Vrvico so prerezali (od leve): najstarejši krajan v naselju Mali Okič Slatina Jurij Krajnc, župan občine Cirkulane Janez Jurgec in nekdanji predsednik vaškega odbora Mali Okič Slatina Rajko Lesjak.
Brez Hanzeka (Miro Lesjak) in Micike (Ana Črnivec) ne mine skoraj nobena prireditev v cirkulanski občini._______________
Foto: MZ
Vrvico so prerezali (z leve): poslanec DZ Branko Marinič, župan Janez Jurgec in predsednik vaškega odbora Gradišča Boris Emeršič.
Zlati jubilej Jožeta Dernikoviča - Pepčeka
Jože Dernikovič - Pepček je svojo življenjsko pot začel s pesmijo in harmoniko v rojstni haloški Pristavi, danes pa to nadaljuje v Cirkulanah, kjer stanuje in drugih krajih širšega ptujskega območja.
V začetku petdesetih let je obiskoval Glasbeno šolo v Ptuju in jo po končanem vojaškem roku tudi nadaljeval. Še pred služenjem vojaškega roka je pel pri cerkvenem pevskem zboru Sv. Barbare v Cirkulanah pod vodstvom dr. prof. Jožeta Krošla, kasneje pa tudi pri prosvetnem moškem zboru Cirkulane, ki ga
je vodil učitelj Franjo Korenjak. Dernikovič je občasno vodil tudi osnovnošolski pevski zbor. Leta 1957 je prevzel vodenje cerkvenega pevskega zbora v Cirkulanah, katerega vodi še danes. Ustanovil je tudi mešani pevski zbor Cirkulane. Prvi nastop je zbor zabeležil v Stoj-ncih na gasilski veselici. Sicer pa je poleg navedenih zborov vodil tudi moški pevski zbor Komunala Ptuj, mešani pevski zbor DU DPD Svoboda Ptuj, od leta 1986 pa vodi tudi moški zbor PGD Haj-doše. Pet let (1980-85) je bil zborovodja mešanega zbora društva slepih in sla-
bovidnih v Ptuju. Kot pevec in korepetitorje sodeloval osem let pri komornem pevskem zboru v Ptuju pod vodstvom prof. Branka Rajšterja, pozneje pa pod vodstvom Franca Lačna.
V letošnjem letuje Dernikovič praznoval 50. obletnico svojega zborovodskega dela. Zlati jubilej pa sta februarja letos zabeležila tudi s soprogo Julijano. Na svoji zborovodski poti je Jože Dernikovič Pepček prejel tudi številna priznanja in odlikovanja.
Jože, iskrene čestitke ob jubileju!
MZ
'P ^
SF
Veronika Polajžer l.a
Mk <*
Aljaž Petrovič l.a
%
©
Praznik človeštva
Veseli december ni takšen le zaradi Miklavža, Božička in silvestrovanja marveč tudi in predvsem zato, ker je med nas prišel Odrešenik in se je z njim razodela neizmerna ljubezen do slehernega človeka. V srcih zbuja pričakovanje, željo po bližini, klic po družini in postaja svetla točka tudi tistim, ki se ne prištevajo med kristjane ali se nimajo za verne. Kristjanom pa božič pomeni najljubši praznik: prihod Boga na svet.
A kaj, ko je božič razvrednoten! Zanj je vse manj prostora v svetu, ki se pogreza v moč kulture. Postaja nepotreben človeku, ki sega za smrtonosno dozo opoja ali brezglavo hlepi v norem teku, da bi v nesmislu našel svoj smisel.
Znova pa se oživlja prastara navada, da z adventom pripravimo božič. Potrebujemo več časa, da bi se spustili v neraziskana področja notranjosti, se zavedali pomembnosti svojih besed in sprejeli odgovornost za svoja dejanja. Potrebujemo čas za presojo, katera pota ubrati, da bi ohranjali ali na novo vzpostavljali dragocene vezi medsebojnih odnosov.
Po mnogih deželah sveta v adventu poznajo različna obeležja, kot je adventni venec s štirimi svečami. Nedeljo za nedeljo in druga za drugo se prižigajo kot znanilke Prihoda, ki razsvetljuje svet in ga preplavlja z lučjo. Ta čas priprave bi lahko povezali v besede: »Bog prihaja«. Njegov program pa je klic k čuječnosti in spreobrnjenju, ki v človeku ustvarja prostor za sprejem Besede.
Zelo živo mi je ostal dogodek letošnjega vročega poletja, ki sem ga doživel pri prijatelju v času počitnic. S skupino invalidov in spremljevalcev sem po ogledu mesta, ki so ga imeli tudi sami, z njimi malo postal. Približala se nam je mama s šestletnim fantičem. Matko, tako mu je bilo ime, se je zazrl v našo skupino in čez čas stegnil desnico in pobožal moža, ki je zguban sedel na vozičku. »Kaj delaš?« je osuplo vprašala mati in potegnila otroka k sebi. »Pobožal sem Jezusa,« je prepričljivo zvenel otroški glas. »Kako to veš?« je vztrajala mati. »Zadosti je, da ga pobožaš.«
Takšen odgovor se je goboko »usedel« vame in mi pravi, da Bog ni daleč. Razdalja do njega je samo preprosto in iskreno dejanje ljubezni. Aon mi podarja vse. Priznati moram, da mi je od tistega dne vsak dan zaznamovan s tistim „zadosti“, ki mi prinaša Boga in v njem človeštvo. Sedaj je moj „advent“ tudi bolj advent v težnji za Srečanjem in napolnjen s Prihodom.
Na tak način božič postaja bolj Božič. Bog prihaja bivat z nami: v sleherni naš dom, v vsak naš položaj, prihaja med nas, da bi izničil razdalje, ki nas delijo in ločujejo, da bi nas spravil s seboj in med nami. Prihaja v človeško zgodovino trkat na vrata slehernega človeka dobre volje in prinaša posameznikom, družinam in narodom dar bratstva, sloge in miru.
Božič je praznik ubogih. Zgodi se v izjemnem trenutku družine, kot je rojstvo otroka. Otrok ubogih brezdomcev na tujih tleh, stran od mest in daleč od petičnih ljudi, spričo sramote mnogih vrat, ki se neusmiljeno zapirajo, sredi lakote, sredi napovedanih ali prikritih vojn, sredi krivic, nasilja in zlorab v oblasti ... A mi bi božič hoteli spremeniti v praznik bogatih, porabništva, ljubezni, ki se kupuje za denar.
Tistemu, ki odpre srce detetu, ki je „povito in položeno v jasli", podarja luč, da z novimi očmi gleda na vsakdanje dogodke in postane zmožen občutiti moč notranjega čara Božje ljubezni, ki celo bolečino in gorje in noč spreminja v ljubezen. Da, božič je praznik ubogih, tistih, ki ne računajo na gotovost, ki jo ponuja svet, a v srcu nosijo pravo bogastvo, Boga, Ljubezen.
In ker so ubogi, ga nočejo zadržati zase, ampak podariti drugim, mnogim, vse dotlej, dokler svet ne postane ena družina.
Vsem cenjenim bralkam in bralcem želim doživeto praznovanje božiča in uspešno novo leto 2008.
Župnik EmilDrev