<1. ^
h kubski »i soBori
Dober TPajdas
kalendarium
na ndvadno leto
1937
z dosta lejpim, dobrim i hasnovitim čtenjom pripovesti 1 veršušami.
XVI. LETNI TEKAJ
Reditelj i Išstnik TALANY! FRANC, Gornja Radgona.
Tisk Prekmurske Tiskarne, za tiskarno Hahn Izidor, Murska Sobota
Za zimo — kratke JIVAR" kapute Din 150-
' f 1 " » -« « » " * * Januat m&	t x t 3t:x.x-jr x ncracraa ■-Sečen fl 31 dni Q
	
Tjčdnični dnevi
Imenik
PrEmenlfranJe vrelmina l mejseca

Sunca
zhod zahod
Mejseca
zhod zahod
Petek
Sobota
Novo leto
Abel
Mrzlo
*f
*
7 48 7 48
4 20 4 21
9 41 10 48
10 1
10 18
1. tjeden.
Evang. Mat. 2, 13—23. Epist. 1. Pet 4, 12—19.
3	—-:—-:- Nedela	---1 'j Po nov. leti		*	7 48	4 22	ll 52	10 33
4	Pondelek	Titus pk.	C 15 v. 22 m.	n	7 48	4 23	--	10 51
5	Tork	Telesfor	Mrzlo	4*1	7 48	4 24	0 36	1 9
6	Sreda	Tri kr&li	snejg		7 48	4 25	2 0	11 31
7	Četrtek	Lucian mantr.	voter		7 48	4 25	3 4	11 57
8	Petek	Severinus	megleno	HK	7 47	4 26	4 4	12 30
9	Sobota	Julian mantr.		*	7 47	4 28	5 3	1 12
2. tjeden.		Evang. Luk. 2, 41—52. Epist. Rim. 12,					1—5.	
10	Nedela	Po tr. kr. 1.		#	7 46	4 29	5 55	2 3
11	Pondelek	Higin m.			7 46	4 30	6 43	3 5
12	Tork	Erno ap.	O 17 v. 47 m.		7 45	4 32	7 21	4 14
13	Sreda	Veronika		-a.	7 45	4 33	7 56	5 28
14	Četrtek	Hilar pk.	snejg	A	7 44	4 35	8 24	6 44
15	Petek	Pavel t	mraz	A	7 44	4 36	8 49	8 1
16	Sobota	Marcel m.			7 44	4 37	9 13	9 21
3. tjedeu.		Evang.	an. 2, 1 — 11.	Epist. Rim. 12, 6—15.				
17	Nedela	Po tr. kr. 2.			7 43	4 38	9 36	10 40
18	Pondelek	Piroška	Snejg	9*	7 42	4 40	10 0	--
19	Tork	B Margit	3)21 v. 2 m.	H1	7 41	4 41	10 26	0 1
20	Sreda	Fabjan			7 40	4 43	10 58	1 22
21	Četrtek	Agneš m.	mraz		7 39	4 44	11 36	2 43
22	Petek	Vince m.	voter	H	7 38	4 46	12 24	4 0
23	Sobota	Raimuhd	nestalno	a	7 38	4 47	1 22	5 9
4. tjeden.		Evang. Mat. 20, 1—16. Epist. 1. Kor. 9, 24—10						5.
24	Nedela	Septuages.		M	7 37	4 48	2 28	6 3
25	Pondelek	Pavi. obr.		Hfcs	7 36	4 49	3 41	6 46
26	Tork	Polikarp pk.	@ 18 v. 15 m.	45	7 35	4 51	4 55	7 18
27	Sreda	Zlatov. Jan.		«f	7 34	4 53	6 10	7 44
28	Četrtek	Karol	mrzlo	«f	7 32	4 55	7 21	8 4
29	Petek	Sal. sv. Franc	jasno	*	7 31	4 56	8 29	8 23
30	Sobota	Martina m.	vrejhieri	*	7 30	4 58	9 36	3 39
Evang. Luk. 8, 4—15. Epist. 11. Kor. 11, 19—12, 9:
5. tjeden.
311 Nedela Sexages. .j	1^)7 2Q | 4 59|10 41| 8 56
Stoletni Kalendart Vu začetki velki mraz- Od 4. do 11-ga mirovno sneženje, od 12. do 18-ga mraz i veter. Potem dosta snega. Prvoga je den 8 vor 32 min. dugi, do konca meseca 1 vdro 1 min. priraste.
Za mladožence
TI V AR' obleke
bleke
II I I 31
Februar - Sušeč
m& 28 dni
B
1 Tjddnični		Imenik	Premenjisanji mlmena 1 militca	3	Sunca		Mejtec«	
	dnevi						zhod	z&hogl
					znoa	zanoa		
1	Pondelek	Ignac m.		A	7 28	b 1	11 45	9 1'5
2	Tork	Svečnica	Mrzlo	A	7 26	5 2	— —	9 35
! 3	Sreda	Balaž m.	C 1 v. 4 m.	HK	7 25	5 4	0 49	9 591
4	Četrtek	K. Andraš	nestalno	Ifr	7 23	5 6	1 51	10 29
: 5	Petek	Agota m. t	voter		7 22	5 7	2 40	11 6
1 6	Sobota	Dorotja m.		&	7 21t	4 8	3 45	11 52
6. tjeden.		Evang. Luk. 18, 31—43. Epist. I. Kor 13, 1—10., j						
7	Nedela	Quinquag.			7 20	5 10	4 34	12 ^0
8	Pondelek	Aranka	Mrzlo		7 18	5 11	5 17	1 56
9	Tork	Fašenek	voterno	a	7 17	5 13	5 54	3 8
10	Sreda	Pepelnica fff	® 8 v. 34 m.	a	7 15	5 15	6 24	4 24
11	Četrtek	Bertold		A	7 13	5 17	6 51	5 42
12	Petek	Lidia			7 11	5 19	7 17	7 3
13	Sobota	Ella	vrejmen		7 10	5 20	7 41	8 34
7. tjeden.		Evang. Mat. 4, 1 — 11. Epist. II. Kor. 6,					1—10.	
14	Nedela	Invocabit			7 9	5 21	8 ;5	9 46
15	Pondelek	Faustin	Mrzlo		7 7	5 23	8 32	11 9
16	Tork	Ju liana m.	snejg		7 5	5 25	9 2	t-:—
17	Sreda	Donat pk. K.			7 4	5 26	9 39	0 31
18	Četrtek	Konrad	3 4 v. 50 m.		7 2	5 28	10 23	1 49
19	Petek	Zužana		M1	7 0	5 29	11 16	2 58
20	Sobota	Aladar pk.	oblačno	M	6 59	5 30	12 18	3 57
8. tjeden.		Evang. Mat. 15, 21—28. Epist. I. Tess.					1, 1^1	
i 21	Nedela	Reminis.		H6	6 57	5 32	I 27	4 43
5 22	Pondelek	Geržon		-K	6 55	5 34	2 39	5 |9
5 23	Tork	Alfred	Milejše	f*	6 53	5 35	3 52	5 47
24	Sreda	Matjša ap.		rf	6 51	5 37	5 2	6 9
25	Četrtek	Geza	O 8 v. 43 m.		6 50	5 38	6 11	6 28
26	Petek	Sandor	oblačno	5Jv	6 48	5 40	7 18	6 45
27	Sobota	Akoš	vrejmen		6 46	5 41	8 25	7 3
9. fjeden.		Evang. Luk. 11, 14—28. Epist. Efez. 5,					1—9.	
i 28	Nedela	Postna 3.	deždž	Al« 44j		5 43| 9 30		7 20
Stoletni Kalendar s Vedrni mrazi. Od 3-ga oblačno i snejžno, od 11. do 17-ga viherno vetrovje. Vu driigoj polovici meseca dosta vlage.
-Pr?oga je den 9 vor 33 min. dugi, do konca meseca 1 voro 29 minut priraste.
Za delo - »TI V AR« obleke od Din 120 -
P* Mtirc- Mdlitraven 8
M	m& 31 dni	§
.Iv?	Tjednični	1 mAnltr	PmiBliiBDli	3	Sunca		Mejseca	
	dndvi	' imcniK	tnjnioa l msjBEca		zhod	z&hod	zhod	zahod
< >								
Si	Pondelek	Albin pk			6 42	5 44	11 34	7 40
	Tork	Simplic	Milejše		6 40	5 46	11 37	8 3
3	Sreda	Kunigunda	lejpo		6 38	5 48	— —	8 29
4	Četrtek	Kazmer			6 37	5 48	0 37	9 4
,i'5	Petek	Adorjan	C 10 v. 17 m.		6 34	5 50	1 34	9 46
6	Sobota	Gottlieb	nestalno	*	6 32	5 51	2 25	10 38
i 10. tjeden.		Evang.	an. 6, 1—15. Epist. Rimi. 5, 1				—11.	
7	Nedela	Laetare			6 30	5 53	3 9	11 38
' 8	Pondelek	Zoltan	Hladno		6 28	5 55	3 48	12 46
9	Tork	Frančiška	oblačno	a	6 26	5 56	4 21	2 0
10	Sreda	40 mantr.	nestalno	A	6 24	5 57	4 50	3 17
11	Četrtek	Aladar		A	6 22	5 58	5 17	4 37
12	Petek	I. Gergelj p.	0 20 v. 32 m.	-•>	6 21	5 0	5 42	5 59
13	Sobota	Kristian	vrejmen		6 19	6 2	6 6	7 23
11. tjeden.		Evang. Jan. 8, 46—59. Epist. Žid				. 9, 11 — 15. .. ... - i		
14	Nedela	Čarna ned.		It	6 17	6 3	6 34	8 47
15	Pondelek	Krištof	Premenjavno		6 15	6 5	7 4	10 13
16	Tork i ,	Henriette	nestalno		6 13	6 6	7 39	11 35
17	Sreda	Gertrud	lejpo	mt	6 11	6 7	8 21	--I
18	Četrtek	Šandor		M	6 9	6 9	9 13	0 49 ,
19	Petek	Jožef	3 12 v. 46 m.	M	6 7	6 10	10 13	1 52
20	Sobota	Hubert	vrejmen	-V	6 4	6 12	11 20	2 41
12. tjeden.		Evang. Mat. 21, 1—9.		Epist. Filip. 2, 5—11.				i
21	Nedela	Cvetna		-K	6 2	6 13	12 30	3 20
22	Pondelek	Oktavian	Mrzlo	«r	6 0	6 15	1 41	3 50
23	Tork	Viktorian m.			5 59	6 16	2 50	4 13^
24	Sreda	Gabriel ark.	nestalno	«f	5 57	6 17	3 59	4 34
25	Četrtek	Vel. četrtek		*	5 54	6 19	5 6	4 52 i
26	Pčtek	Velki petek	mlačno	*	5 52	6 20	6 12	5 9
27	Sobota	Velka sobota	® 0 v. 12 m.	rt	5 50	6 22	7 17	5 26 i
13. tjeden.		Evang. Mark. 16, 1—8. Epist. I. Kor. 5, 6—8.						
28	Nedela	Vfizem. n.	11IX X— „	rt-	5 48	6 24	8 21	5 45
29	Pondelek	Vfizem. p.	Mlačno	fii	5 46	6 24	9 24	6 6
30	Tork	Izidor	lejpo	4I€	5 44	6 26	10 26	6 32
31	Sreda , ;	Arpad	vrejmen		5 42	,6 27	11 24	7 4i
Stolatnl Kalcndar: Z neprijetnimi vlažnimi dnevmi se začne. Od 5. do liga deždževno, od 12. do 18-ga spremenlivo, od 19. do 26-ga znovič deždževno.
..........Konec meseca vedrni, noči mrzle.	. i .
Prvoga je dčn 11 vor 2 min. dugi; do konca mejseca 1 v5ro 44 minut priraste Začetek sprotolejtja je 21-ga ob 1 vori 45 minuti.
Za deždževne dni — „TIVAR8 hubertus! Din 250 -
Tjčdnični		Imenik	PFemittlivanjB	3	Sunca		Mejseca	
	dnevi		»rejmini l mejseca		zhod	zaliod	zbod	ti hod
1	Četrtek	Hugo pk.	Mrzlo		5 40	6 29	—- •	7 42
. 2	Petek	Aron	voterno		5 38	6 31	0 16	8 30
3	Sobota	Rikard pk	deždž., nestal.		5 36	6 32	1 3	9 26
14. tjeden.		Evang. Jan. 20, 19—23. Epist. I.				an. 5,	4—10. .	
-4	Nedela	Povfizmi 1.	C 4 v. 55 m.	a	5 34	6 33	143	10 30
5	Pondelek	Vince		vO.	5 32	6 34	2 18	11 40
6	Tork	Coelestin p.	oblačno	A	5 30	6 36	2 48	12 53
7	Sreda	Herman	deždževno	A	5 28	6 37	3 15	2 10
8	Četrtek	Lidia	lepše	M*.	5 26	6 39	3 41	3 29
9	Petek	Erhardt	vrejmen	<«M	5 24	6 40	4 5	4 51
10	Sobota	Zsolt			5 22	6 42	4 31	6 1.7
15. tjeden.		Evang. Jan. 10, 11—16. Epist. 1. Petr. 2, 21—25						
11	Nedela	Po vuzmi 2.	# 6 v. 10 m.		5 21	6 42	5 1	143
12	Pondelek	Gyula p.	Premen javno		5 19	6 44	5 34	9 9
13	Tork	Ida	nestalno	g*	5 17	6 45	6 15	10 30
14	Sreda	Tibor	mrzlo	M	5 14	6 47	7 4	11 40
15	Četrtek	Anastazia	voterno	O	5 12	6 48	8 4	i—
16	Petek	Lambert		45	5 10	6 50	9 10	0 36
17	Sobota	Rudolf	3 21 v. 34 m.	-K	5 8	6 51	10 21	1 20
16. tjeden.		Evang. Jan. 16, 16—23. Epist. I. Petr. 2,					11—20.	
18	Nedela	Po vuzmi 3.		•46	5 7	6 52	n 33	i 521
19	Pondelek	Enima	Milejše		5 5	6 54	12 43	2 1Š
20	Tork	Tivadar	mokro	«t	5 3	6 55	1 52	2 38
21	Sreda	Anzelm	nestalno	*	5 1	6 57	2 58	2 57
22	Četrtek	Soter	mrzlo	*	4 59	6 59	4 4	3 14
23	Petek	Bela pk. m.	vrejmen	ih	4 58	7 0	!> 8	3 32
24	Sobota	Gjuri m.		H	4 57	7 1	6 12	3 50
17. tjeden;		Evang.	an. 16, 5—15. Epist. Jak			1, 16—21.		
25	Nedela	Po vuzmi 4.	© 16 v. 24 m.		4 55	7 2	7 15	4 11
26	Pondelek	Kil it i Marc.			4 51	7 4	8 17	4 36
27	Tork	Aristid	mogoče slana		4 51	7 6	9 16	5 5
28	Sreda	Valeria			4 48	7 7	10 10	5 42
29	Četrtek	Albertina	mrzlo		4 48	7 8	10 59	6 27
30	Petek	Sien. Kata			4 47	7 9	11 41	7 20
Stoletnl Kalendar; Vu začčtki deždževno i veter, od 4. do 10-ga večkrat deždž, od 11. do 16-ga sunca sijanje, mrzli vetri se premenjavajo, od 17. do 24-ga navekše vetrovno. Potom prijetnejše.
Prvoga je dčn 12 vor 49 min. dtigl; do konca mejseca 1 voro 37 m. priraste.
=							Oodavanje	
Den		ZAMERKANJE		noTPijBnjanjc				
				Din		p	Din	1 P
j: r								
i.......... j	it...........................................................................-			1				
j	f							
								\
i i	r							
T......... I i								1
			i>					
j ] ^	I		"'i'T-.li -'II >'					
......................			ti' (*UT>J» i '					|
		( i ' '* 1 -						
i i								
		iS l č '						•
"T.................	t "							
	I 8							
								
								
	t-' *							
							11 j ' ' '	
								
Za sprotoletje
TI V AR" ogrtači
Maj - Risa Išče k
m& 31 dni
3QCO
P
3«
Tj^dničnj dnevi
Imenik
PPBniBn|dvBC]B vrejmena I mejseca
Sunca
zhod zahod
Mejseca
zhod zahod
1 Sobota
Fiilop i Jak.
Hladno
& 4 45 7 11 -- 8 20
18. tjeden.
Evang. Jan. 16, 23—30. Epist. Jak. 1, 22—27.
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Po viiz. 5.
Irma
Florian
Gotthard
Krist. vneb.
Oizela
Mjhal arch.
Nestalno C 19 v. 37 m.
toplejše jasno vrejmen
A
A
43 41 40
4 38 4 36
35 34
12
14
15 17 17
19
20
0 6
0	47
1	15
1	40
2	4 2 29 2 56
9 26
10	36
11	49 1
2	23
3	45 5
19. tjeden.
Evang. Jan. 15, 26—16, 4. Epist, 1. Pet. 4, 7—11.
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Po viiz. 6.
Anton in
Adalbert
Pongrac
Servac
Bonifac
Žofika
Lejpo § 14 v. 18 m.
toplo premenjavno vrejmen
Wt
3*
M M HK -K
32 31 29 27 26 25 24
22 23
25
26
27
28 30
6 35 8
9 19
10	23
11	14 11 52
20. tjeden.
Evang. Jan. 14, 23—31. Epist. Ap. Dj. 10, 42—48.
16
17
18
19
20 21 22
Nedela Pondelek
Tork Sreda Četrtek Petek Sobota
Risšl. ned Risal. pond.
Erik Ivo
Bernat Konstantin Julia
3 7 v. 49 m.
Oblačno nestalno vrejmen
«f
*
sh sh sh
22 21 20 19 18 17 16
10	32
11	42
12	50 1 55
3	0
4	4
5	7
Evang. Jan. 3, 1 — 15. Epist. Rimi. 11, 33—36.
0 21
0	44
1	3 1 22 1 39
1	57
2	17
21. tjeden.
23
24
25
26
27
28 29
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Sv. trojst
Ester
Orban
Fiilop
Tejlovo
Emil
Maxim
Lejpo 8 v. 38 m.
toplo
uu?
HK
-a
15 13 12 11 10 10 9
39
40
42
43
44
45 45
6 10
7	10
8	5
8	56
9	40 10 18 10 50
2	40
3	8
3	41
4	24
5	15
6	13
7	17
22. tjeden.
301 Nedela
31 Pondelek
Evang. Luk. 16, 19—31. Epist. 1. Jan. 4, 16—21.
Po. sv. tr. 1.
Angela
prijetno Vrejmen
U A
7 46
7 41
11 18 11 43
8	25
9	36
do 16-ga po ništerni 24. se na deždž obrnž.
Stoletni Kalendar t Vu začetki glihno toplo. Od 10. spremenil v I dnevi z'no?ič vedrnd sunca sijanje. Med 17-1,1 Konec'meseca hladen.
Prvoga je dfen 14 v6r 26 min. dugi; do konca mejseca 1 voro 15 min. prirastč.
Ženski . TIV A R " ogrtiči Od Din 170 —
							X. Jt Jt JI		5
u		um - ivanscek							K n
L		i	n& 30 dni						H o
Ttšdntčni		Imenik	Promenišiiole		Snnca		Mejseca		
	dtievi		vrejmcna 1 mijsica	O	zhod	zdhod	zhod	zahod	
1	Tork	Pamfil m.	Hladno	A •m*	4 7	7 48	— —	10 49	
2 3 4 5	Sreda Četrtek Petek Sobota	Erazmua m. Klotild Kerenj Bonifacpk.m.	c 6 v. 24 m. nestalno deždž.		4 6 4 6 4 5 4 4	7 49 7 50 7 51 7 52	0 7 0 30 0	56 1	25	12 4 1	22 2	42 4. 5	
, 23. tjeden.		Evang. Luk. 14, 16—24. Epist. I. Jan. 3,					13—18.		
6 • 7 8 >9 10 11 ,12	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po sv. tr. 2. Robert Medard Felix Margit Barnabaš Klaudius	Premenjavno 0 21 v. 43 m. itak vse stalno toplejše vrejmen	<* 9* M -K -K «f	4 4 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3	7 53 7 54 7 54 7 55 7 55 7 56 7 56	1	58 2	37 3	27 4	29 5	41 6	57 8 12	5	29 6	51 8	3 9	1 9 46 10 20 10-47	
( 24. tjeden.		Evang. Luk. 15, 1—10. Epist. I. Pet. 5,					6—11		
13 14 15 ;16 17 18 19	Nedela Pondelek Tork , Sreda Četrtek Petek Sobota	Po sv. tr. 3. Vazul Vid Justin Laura Arnold Gjarfaš	Premenjavno 3 20 v. 3 m. toplo prijetno vrejmen	* * * ih	4 2 4 2 4 2 4 2 4 2 4 2 4 2	7 57 7 57 7 58 7 58 7 59 7	59 8	0	9 26 10	37 11	45 12	51 1	55 2	59 4 1	11 8 11 26 11 44 0 2 0 21 0 44	
25. tjeden.		Evang. Luk. 6, 36—42. Epist. Rimi. 8,					18—23.		
20 21 22 23 24 25 26	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po sv. tr. 4. Alajoš Paulina Zoltan Ivan krst. Vilmoš Janoš i Pavel	Nestalno @ 23 v. 59 m. toplejše vrejmen	HK &	4 2 4 2 4 2 4 3 4 3 4 3 4 4	8 0 S 0 8 0 8 1 8 1 8 1 8 1	5	2 6	0 6	52 7	39 8	19 8	54 9	52	1 10 1	42 2	22 3	9 4	5 5	8 6	16	
26. tjeden.		Evang. Luk. 5, 1—11.		Epist. I. Pet. 3,			8—15.		
27 28 29 30	Nedela Pondelek Tork Sreda	Po sv. tr. 5. Vidov den Sv.Peteri P Pavla spom.	Lejpo prijetno vrejmen	A A ■m*	4 4 4 5 4 5 4 6	8 1 8 1 8 1 8 1	9 48 10 13 10 36 10 59	7	27 8	39 9	53 118 ! I	
Stoulallni Kalsndar: Spremenlivi i preveč vetroven. Od 8. do 14-ga večkrat-kratko deždževje, od 15. do 22-ga močen vfiter 1 dosta plohe, po 23 toni se na
lejpo obrne.
Prvoga je den 15 vor 41 m. dugl; do 21-ga 15 m. priraste; potom se do konca mejseca 4 m. skrajša. — Zač6tek leta je 21-ga «b 9 v6ri 12 min.
Za šport — , TI V AR« obleke od Din 240 —
E aaa	-
Jttli - Jakobešček
m& 31 dni
Tfčdničnl			Pnnnnjavanlt		Sunca		Mejsec«	
	dnevi		vrBjmeoa i mejseu	C	zhod	zahod	zhod	zdhod
; 1			C 14 v. 3 m.				11 25	12 25
	Četrtek	Tibold		H1	4 7	8 1		
2	Petek	Srpna B. M,	Premenjavno		4 7	8 0	11 55	1 44
3	Sobota	Kornel	Vročina		4 8	8 0	—--	3 6
27. tjeden.		Evang. Mat. 5, 20—26. Epist. Rimi. 6,					3—11	
4	Nedela	Po sv. tr. 6.	Nestalno	*<	4 8	7 59	0 31	4 26
5	Pondelek	Ciril, Metod	premenjavno	ft	4 9	7 59	1 15	5 42
; 6	Tork	Ezaiaš	vroče	H	4 9	7 59	2 9	6 45
. 7	Sreda	Vilibald		M	4 10	7 59	3 15	7 37
. 8	Četrtek	Eržebet kr.	© 5 v. 12 m.	-te	4 16	7 58	4 29	8 17
9	Petek	Lukrecia		-K	4 11	7 58	5 46	8 47
10	Sobota	Amalia	vrejmen		4 12	7 57	7 2	9 11
; 28. tjeden.		Evang. Mat. 9, 35—38. Epist. Rimi. 6, 19—23.						
It	Nedela	Po sv. tr. 7.		«f	4 13	7 56	8 17	9 32
12	Pondelek	Izabela	Prijetno	*	4 14	7 55	9 27	9 50
13	Tork	Anaklet m.	vroče		4 15	7 55	10 36	10 9
14	Sreda	Bonaventura	nestalno	A	4 16	7 54	11 43	10 27
15	Četrtek	Henrik	3) 10 v. 36 m.	A	4 17	7 53	12 47	10 48
16	Petek	Valter		sh	4 18	7 52	1 51	11 13
17	Sobota	Elek	vrejmen	«	4 19	7 52	2 52	11 42
i 29. tjeden.		Evang. Mat. 7, 15—23. Epist. Rimi. 8,					12—17.	
rs	Nedela	Po sv tr. 8.		HK	4 20	7 51	3 51	— \—
19	Pondelek	Emilia	Premenjavno	if	4 21	7 50	4 46	0 19
20	Tork	Eliaš	sparno	#	4 22	7 49	5 35	1 4
21	Sreda	Daniel	vroče	fr	4 23	7 48	6 18	1 57
22	Četrtek	M. Magd.			4 25	7 47	6 55	2 58
23	Petek	Lenke	@ 13 v. 45 m.	a	4 26	7 45	7 25	4 5
24	Sobota	Kristina	mokro		4 27	7 44	7 54	5 16
30. tjeden.		Evan. Luk. 16. 1—9. Epist. I. Kor. 10, 6—13.						
25	Nedela	Po sv.tr. 9.		A	4 28	7 43	8 18	6 28
26	Pondelek	Anna	Oblačno		4 29	7 42	8 42	7 42
27	Tork	Olga	tu pa tam deždž		4 30	7 41	9 5	8 57
28	Sreda	Ince			4 32	7 40	9 30	10 14
29	Četrtek	Marta	C 19 v. 47 m.		4 33	7 38	9 58	11 32
30	Petek	Judit	sparno		4 34	7 37	10 31	12 51
31	Sobota	Loy. sv. Ignac		a*	4 35	7 36	11 10	2 10
Stoletni Kalendar: Do 7-galepo sunčno vremen, od 8. do14-ga večkrat deir dži. Od 15. do 22-ga spremenlivo, plohe. Od 23. do 30-ga vsžki den deždži.
Prroga je dčn dugi 15 v5r 54 m. Pomenšanje 56 min.
Za lepo vremen — „ T IV A R " hlače Din 75
Etaaaaaaaacaaacaaacaonacacns
8 Augustuš - Mešnjek J
M	ma 31 dni	^Jj
ar. t , t n i. * -—-T Tjednični dnevi		Imenik	Pramenjavanja vrejmena I mejseca	3>	Sonca		Mejseca	
					zhod zahod		zhod	z&hod
31. tjeden		Evang. Luk	19, 41—48. Epist. t. Kor. 12				1-1	1.
1 2 3 4 5 6 7	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po sv. tr. 10. Lehel Hermina Domonkoš Osvald Preobr. 0. Kajetan	Vročina lejpo stalno O 13 v. 37 m.	M a HK «f	4 36 4 37 4 39 4 40 4 42 4 43 4 45	7 34 7 34 7 32 7 31 7 29 7 27 7 26	1	59 0 59 2	7 3	21 4	38 5	53	3	25 4	32 5	27 6	11 6	41 1 7	12 7 34
32. tjeden		Evang. Luk. 18, 9—14. fcpist. 1. Kor. 15, I—iu.						
8 9 10 11 12 13 14	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po sv. tr. 11. Emod Lorinc Tibor Klara Ipoly i Kas. Čžeb m.	Nestalno vroče premen javno 3 3 v. 28 m.	* * * «h <4»	4 46 4 47 4 48 4 50 4 51 4 53 4 54	7 25 7 23 7 21 7 19 7 18 7 16 7 14	7	6 8	17 9	26 10	32 11	42 12	40 1 40	7	54 8	13 t 8 32 ' 8	53 9	16 9 44 10 18
33. tjeden		Evane. Mrk. 7, 31—37. Epist. U. Kor. 3, 4—						
15 16 17 18 19 20 21	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po sv. tr. 12. Abraham Anastaz Ilona Huba Števan Šamuel	Nestalno toplo premenjavno vedrno	<3. .4 A	4 54 4 56 4 57 4	59 5	0 5 2 5 3	7 13 7 11 7 10 7 8 7 6 7 4 7 2	2	36 3	28 4	13 4	52 5	26 5	55 6	22	10	59 11	48 0	46 1	50 2	59 : 4 12|
34. tjeden		Evang. Luk. 10, 23—37. Epist. Ual. 3, 15—22.						
22 23 24 25 26 27 28	Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota	Po sv.tr. 13. Fulop Bertalan Lajoš krao Ižo K. sv. Jožef Agošton	@ 1 v. 47 m. Itak nestalno premenjavno-toplo	A **	5 4 5 5 5 7 5 8 5 10 5 11 5 12	7 1 6 59 6 57 6 54 6 53 6 51 6 50	6	46 7	10 7	35 8	3 8	35 9	13 9 57	5	27 6	42 8 1 9 19 10	39 11	59 1 15
35. tjeden		Evang. Luk. 17, 11 — 19. tpist. ual. s, 10—z*.						
29 30 31	Nedela Pondelek Tork	Po sv. tr. 14. Lim. Roza Rajmund	C 0 v. 54 m. Lejpo	M Ml	5 13 5 15 5 16	6 48 6 46 6 44	10	52 11	56	2	23 3	21 4	8fc
Stoletni Kalendar: Prve dneve lejpo, toplo, od 6. do 13-ga znovičspremenlivo. Od 14. do 21-ga hladno deždževje, od 22. do 28-ga prijčtno, vedrno.
Prvoga je den dugl 14 v5r 28 min. Do konca meseca 1 voro 35 min. kratšiši.
r Den !	1 • Tst ff ZAMERKANJP			Nofpijemanje		ffodavanje	
				Oin	P	Din | p	
1 ■ i							i r
							
							
					!		1
							
							
1							
	Hk iS ! ft ' t-( t''						|
	e i			i			f
							i
v							
							
							
							
							
							
							
							
Za, šolsko deco - „ T I V AR" obleke Din 60 —
» nH i irrirhiH i« t» » « i> » » » m
September - Mihalšček
m i 30 dni
Tičdnični		Imenik	PNIMD]tT80]l	O)	Snnca		Mejseca	
	dnčvi		injneni 1 nijuca		zhod	zšbod	zhod	z&hod
1	Sreda	Etrved	Prijetno		5 18	6 41	1 6	4 44
	Četrtek							
2		Rebeka	toplo	rf	5 19	6 39	2 19	5 13
3	Petek	Hilda		tf	5 20	6 38	3 33	5 37
4	Sobota	Rozalia	O 23 v. 53 m.	mf	5 21	6 36	4 47	5 58
36. tjeden.		Evang. Mat. 6, 24—34.		Epist. Gal		5, 25—6, 10.		
5	Nedela	Po sv.tr. 15.		*	5 23	6 34	5 58	6 7
6	Pondelek	R. d. kr. Petra 11		*	5 24	6 31	7 7	6 37
7	Tork	Regina	Toplo	h	5 26	6 29	8 14	6 57
8	Sreda	Mala meša	veter		5 27	6 27	9 21	7 20
9	Četrtek	K. sv. Peter	premen javno		5 28	6 25	10 25	7 46
10	_ Petek	Tol. Mikloš			5 29	6 21	11 27	8 17
11	Sobota	Protaz i Jac.			5 31	6 21	12 25	9 11
1 37. tjeden.		Evang. Luk. 7. 11 — 17. Epist. Efez. 3, 13—21.						
12	Nedela	Po sv. tr. 16.	3 21 v. 57 m.		5 32	6 20	1 18	9 40
13	Pondelek	Ludovika		&	5 34	6 18	2 9	10 34
I;4	Tork	Serenke	Voterno	a.	5 35	6 16	2 47	11 35
15	Sreda	Nikodem	oblačno	■O.	5 37	6 13	3 22	--
	Četrtek	Edit	toplo		5 37	6 12	3 54	0 42
n	Petek	Sv. Fr. ran.	vrejmen	A	5 39	6 9	4 22	1 53
18	Sobota	Titus		A	5 40	6 7	4 48	3 13
«. 38. tjeden.		Evang. Luk. 14, 1—11. Epist. E				fez. 4,	1—6.	
19	Nedela	Po sv. tr. 17.			5 42	6 5	5 12	4 21
20	Pondelek	Friderika	® 12 v. 32 m.		5 43	6 3	5 35	5 40
21	Tork	Mate ap.			5 45	6 0	6 6	6 59
22	Sreda i	Moric	Nestalno		5 46	5 58	6 36	8 21
23	Četrtek	Tekla	voterno	tj	5 47	5 57	7 13	9 43
24	Petek	Oellert	oblačno		5 48	5 55	7 57	11 2
25	Sobota	Kleofaš		M	5 50	5 53	8 49	12 14
39. tjeden.		' Evang. Mat. 22, 34—46. Epist. 1. Kor. 1					4-9.	
26	Nedela	Po sv. tr. 17.		M	5 51	5 50	9 50	1 16
27	Pondelek	Adalbert	C 6 v. 43 m.	H	5'53	5 48	10 58	2 6
28	Tork	Vencel		-K	5 54	5 47	--	2 45
29	Sreda	Mihal ark.	mokro	-46	5 55	5 45	0 10	3 16
30	Četrtek	Jeromoš		cf	5 56	5 43	1 22	3 41
»otetatKalendar: Stalni topli dnevi. Od 4. do 11-ga toplo, od 12. do 19.
se na vetrovno pbrnč, od 20. do 26-ga vetrovni i deždževni dnevi.
■ ■'■' ; :	" ! ■' • ■ y ~	•	" '■ i- *»«> *• i ' ••»
Prvoga je d6n dugl 13 vdr 23 min. Do konca meseca 1 v. 41 mln» kratšlii.

Jesen se začne 23-ga ob 12 v. 13 min.
__■ -cosb
Za slabo vremen - »T I V A K" hubertus taiOTiaocoappaiOTaaaaaaaaaaacffl
Oktober - SveštVitMčk g
m a 31 dni	J
Tjednični dnevi
Petek Sobota
Imenik
Remig pk. Angel var.
PriminjivBnle irejmena I mejseca
Mokro
*
Sunca
zhod
5 58 5 59
zahod
5 40
5 38
Mejseca
zhod
2	34
3	43
zahod
4
4 221
40. tjeden.
Evang. Mat. 9, 1—8. Epist. Efez. 4, 22—28.
3	Nedela
4	Pondelek
5	Tork
6	Sreda
7	Četrtek
8	Petek
9	Sobota
41. tjeden.	
Posv.tr. 19.
Ass. Ferenc
Aurel
Bruno
Amalia
Etelka
Deneš
O 12 v. 58 m.
Premenjavno oblačno nestalno voter
ti (h th
6 10
5 36 5! 35 5 34 5 33 5 29 5: 27 5 25
4	52
5	59
7	6
8	11 9 14
10	14
11	9
41
2
23 49 17 54 36
Evang. Mat 22, 1 — 14. Epist. Efez. 5. 15—21.
10
11 12
13
14
15
16
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Po sv.tr. 20.
Brigitta
Mikša
Kalman
Helen
Terez
Gal ap.
16 v. 47 m.
Lepše prijetno toplo
4?
&
&
A A
11
12
13 15
17
18 20
5 23	11 58	8 27
5 21	12 42	9 23
5 19	1 19	10 26
5 17	1 51	11 34
5 15	2 20	---
5 13	2 46	0 44
5 11	3 11	1 58
42. tjeden.
Epist. Jan. 4, 47—54. Epist. Efez. 6, 10—17.
17
18
19
20 21 22 23
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Posv.tr. 21.
Lukač ev. Alk. Peter Irene Oršolja Kordula Ignac
© 22 v. 47 m.
Premenjavno megleno nestalno
t* t*
M
21 22
24
25
27
28 30
4 58
36 4
34 8 51 41 41
19 32 53 16
3
4
5
7
8	40
9	57 1 6
43. tjeden.
Evang. Mat. 18, 23—35. Epist. Fil. 1, 3—11.
24
25
26
27
28
29
30
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Po sv.tr. 22.
Mor
Domotor Sabina Simon, Jud. Narcis Kološ
44. tjeden.
Oblačno C 14 v. 26 m.
lepše nestalno voter
0	25
1	35
____2 40
Evang. Mat. 22, 15—22. Epist Fii. 3, 17—21.
ti
ct
*
31
32
34
35 37
39
40
4 57 4 55 4 54 4 52 4 50 4 48 4 47
8 49 10 1 11 14
12 2 12 45 1 18
1	46
2	8 2 28 2 59
311 Nedela Ref. sv. j	1^6 4l j 4 46j 3'50| 3 7
Stoiitafnl Kalendar: Do 12-ga deždževno. Od 12. do 18-ga obldčno, mlač od 19. do 26-ga deždž. Zidnji dnevi prietno vedrni.
Prvoga je den dugi 11 t. 42 m. Do konca meseca 1 v. 40 m. kratšiši.
Za zimo ženski „ TI V AR" kaputi Din 290 — oaaaaaaaaaaaaaaaaaaapaaaaaD
a November - Andrejsček o
m& 30 dni	n
gnn
D
Tjednični dnčvi
Imenik
Pnniin iianje vPBjmenB mejseci
a>
Sunca
zhod zahod
Mejseca
zhod zahod
28 52 19 52 33 21
Pondelek
Tork Sreda Četrtek Petek Sobota
Vse sv. den
Mrtvecov den Hubert pk. B. sv. Karolj lmre Lenard
Voter > 5 v. 16 m.
jasno nestalno
sh, &
42 44 46
48
49
50
4 44 4 42 4 40 4 39 4 38 4 37
4 55 6 0
7	4
8	4
9	1 9 53
45. tjeden.
Evang. Mat. 9, 18—26. Epist. Kol. 1, 9—14.
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Po sv. tr. 24,
Gottfried Tivadar Av. Andras Marton pk. jonaš Sanislo
Megleno mokro
10 v. 33 m; voterno vrejmen
a.
«
A
52
54
55
57
58
59 0
4 35 4 34 4 32 4 31 4 29 4 28 4 27
10	37
11	17
11	56
12	20 12 46
1 11 1 35
7
8 9
10 11
0 50
46. tjeden.
Evang. Mat. 24, 15—28. Epist.T~TeSs. 4, 13—18.
14
15
16
17
18
19
20
Nedela
Pondelek Tork -Sreda Četrtek Petek Sobota
Po sv. tr. i25. Leopold Ottmar Gregor Odo opat Elizabeta Felix
Deždž Voter
@ 9 v. 10 m. premenjavno
f<
M
2 1
2	29
3	1 '3 38
4	26
5	24
6	31
47>. tjeden.
Evang. Mat. 25, 31—46. II. Tess 1, 3—10.
21
22
23
24
25
26 27
Nedela
"Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Po sv. tr. 26.
Cecilia
Kelemen
Emma
Katalin
Konrad
Virgil _
Nestalno mokro oblačno
C 1 v. 4 m.
malo lepše
HK -K cf «f
12
14
15
17
18 20 20
4 19 4 18
7	41
8	59
10	14
11	26
0	35
1	42
10 11 11 12 12 12 1
48. tjeden.
Evang. Mat. 21, 1—9. Epist. Rimi. 13, 11 — 14.
Advent 1.
Saturnin Andraš ap.
t3 55 21
28
29
30
Nedela
Pondelek Tork
ih
21
23
24
4 13 4 13 4 17
2	48
3	46
4	55
Stoulefni kalendar: Vu prroj polovici dosta deždža. od 18. do 24-ga oster mraz. Od 25-ga pa vetrovno.
Prvoga je den 10 vor 2 m. dugi; do konca mejseca se 1 vdro 16 m. skrajša.
C3C3C3I
Za Božič .TI V AR" obleke!
rif—it-ir~irii~ini'H'n-ir*»t"irii ti it—
•—f"—innai-JLJdi—iL-janiiit ineanni-ii-io
December - Prosinec o
'jt	y
ma 31 dni
!abiabiciciciciciciciaocoaoaaaaco!
J
Tjčdnični		O Imenik	Prantnjiiinji		Sunca		Mejseca		
J , dnevi			vrejmena i mejseci	3	zhod	z&hod	zhod	zdhod	
	Sreda	Drž. svete k	Mrzlo		7 26	4 12	5 57	2	53
	Četrtek	Aurelia	snejg	<«e	7 27	4 11	6 55	3	30
3	Petek	Xav. sv. Fer.	O 0.y. JI nt.	*	7 28	4 11	7 49	4	16
4	'Sobota	Borbala m.	nestalno		7 30	4 10	8 35	5	9
49. tjeden.		Evang. Luk. 21, 25—36. Epist. Rimi. 15, 4—13.							
5	Nedela	Advent 2.		£	7 31	4 10	9 16	6	7
6	Pondelek	Mikloš pk.	Lepše	a	7 33	4 9	9 52	7	10
7	Tork	Ambrus pk.		a	7 34	4 9	10 23	8	16
8	Sreda	Mar. popr.	voter	A A	7 35	4 9	10 50	9	24
9	Četrtek	Natalia	hlaifno		7 36	4 9	11 15	10	34
10	Petek	Judit	>i*Mi Jmt ulotjol		7 37	4 9	11 38	11	45
11	Sobota	Damaž pk.	O) 2 v. 12 m.		7 38	4 9	12 2	—	—
50. tjeden.		Evang. Mat. 11, 2—10.		Epist. L Kor. 4,			1—5.		
12	Nedela	Advent 3.		1*	7 39	4 9	12 27	0 59	
13	Pondelek	Lucar	Nestalno		7 39	4 9	12 56	2	16
14	Tork	Silardka			7 40	4 9	1 29	3 35	
15	Sreda	johana	oblačno	p*	7 40	4 10	2 10	4 58	
16	Četrtek	Albina		*	7 41	4 10	3 2	6 17	
17	Petek	Lazar	@ 19 v. 52 m.	M	7 42	4 10	4 4	7 27	
18	Sobota	Gracijan	hladno		7 43	4 10	5 17	8 26	
51. tjeden,		Evang.	an. 1, 19—28. Epist. Filip. 4,				4—7.		
19	Nedela	Advent 4.		HK	7 43	4 i!i	6 34	9	12
20	Pondelek	Itofi!	Voterno		7 44	4 11	7 52	9	47
21	Tork	Tomaš	hladno		7 44	4 12	9 8	10 15	
22	Sreda	Zeno .	mokro	«f	7 45	4 12	10 21	10 38	
23	Četrtek	Viktoria		*	7 45	•4,13	11 30	10 59	
24	Petek	Adam i Eva	G 15 v. 20 m.		7 46	4 13	__,	11	19
25	Sobota	Božič		A	7 46	4 14	0 43	11 39	
52. tjeden.		Egang.	Luk. 2, 15—20. Epist. Tit. 3,				4—8.		
26	Nedela	Stevan mtr.			7 47	4 14	1 49	12	1
27	Pondelek	Janoš ap.	Snejžno		>7 47	4 15	2 48	12 2(0	
28	Tork	Drov. dec. d.	mrzlo		7 47	4 16	3 50	12 55	
29	Sreda	Tomaš pk.	nestalno		,7 47	4 17	4 49	1 30	
30	Četrtek	David	vrejmen		7 48	4 17	5 44	2	13
31	Petek	Silvester			7 48	4 18	6 33	3	3
Stoletni Kalendar; Do 10-ga mrzlo, vetrovno; od 11. do 16-ga oblačno, več« Krat deždž; od 11. do 23-ga sneg i mraz; od 24. do 31-ga mlščno, večkrat D .	sunca sijanje.	<
rrvoga je den 8 vor 46 m. dugi; do 22-ga se 19 m. skrdjša; potom na konci
mejseca 3 m. zraste.
Začčtek zime 22-ga ob 7 v. 22 min.
KJE BOSTE DOBILI dobre in najbolj poceni ure, zlatnine in srebrnino, samo edino v strokovno specialni trgovini.
Vsaka ura izprobana, izregulirana pod pismeno garancijo od 2—10 let! !
Dre že od Din 30 -
I
Velika izbira švicarskih preciznih anker ur, fab-riški izprobani do 20 let garancije, že od Din 250.— zmeraj v zalogi
SCHAFFHAUSEN
Din 150--
OMEGA DOXA
CIMA
od Din 38 - od Din 45 —
Ročne ure Din 80'— mali brez bud. 30 Din.
Veliki amerlkaaskl radiom repeter veker II80-—
Zidnih ara, knhlnsklh, kancelariklh in stolne nre, zlatih, srebrnih, dna srebrnih in kristalnih daril
imeraj velika zaloga.
Popolna zal. vsakovrstnih očal (dajem tudi po recsptl.) Popravila Izvršujem strokovno, poceni poroti DVE LETNI OARANflJI. Knpajom staro zlato In srebro po najvlijl dnevni ceni.
urar, draguljar MURSKA SOBOTA
in Optik	KOLODVORSKA UL. 1.
DITTIHGH FRflHJO
II
H
Zavedni kmetje, obrtniki, trgovci i delavci nalagajo svoje prišparane peneze varno pri
mččhoj posojilnici v M. Soboti
Cerkvena cesta št 5. — V lastnoj hiši prek od birovije
Telefon št. 62. - Ček. rač. 15.229.
Kmetje, ta gasa je vaša, zato se je poslužujte i jo tudi priporočajte drugim. Hranilne vloge sprejema čd vsakoga na hranilne knjižice ali tekoči račun ino je obrestuje najbogše. Hranilne vloge znašajo do zdaj prek 7,500.000 Din. Za te vloge je pa dobroga stanja poleg hiše do 65,000.000 Din. Letni promet znaša prek 10,000.000 Din. Nove vloge se vsak čas izplačajo. Posojila davle na poroke (kezeše), tabu-lacijo i tudi na tekoči račun na več let na dužna pisma, po najniži-šoj obrestnoj meri. Rentni davek od penez plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, trgovci i delavci, ne smete se spozabiti s te gase, štera podpira v stiski naše ludstvo.
Pridite v svoj dom, gde te poslfiženi po svojoj volil
Potrejbna znanja na 1937-to leto»
To 1937. leto

V',.	•>•''	>i $;
je navadno leto, štero ma 365 dnevov, ali 52 tjedna i 1 deri. Začne se
z-petkom i dokonča se z-petkom.	.	v
Pravoslavno leto se začne januara 14. 1937 leta i se.' dokonča 1938. leta januara 13.	$
Mohamedansko leto, štero je 1355. i se začnclo 1936; mar«;. -24. je prestopno leto s 355 dnevi i se dokonča 1937. marca 13-ga, Marca 14. se pa začne novo leto 1356, kak navadno z 354 dnevi.
Židovsko leto 5697. se je začnolo 17. septembra 1936 je navadno leto s 354 dnevi i se dokonča 5. septembra 1937. 6. septembra se začne novo leto 5698, štero je prestopno leto z 358 dnevi.	<
Kikr . "• ' . '.'.	.. -......I
1. Začetek leta 1937.
Občno i državno leto še začne 1. januara: cerkevno leto pa z; 1. adventskov nedelov.	"
2. Lejtni čas :
Sprotoletje se začne marca 21-ga ob 1 vori 45 min. Nouč i den sta toga časa ednako dugiva.
Leto se začne junija 21-ga ob 9 vori 12 min. Prinas jp toga časa mij-dugši den.	, ./..v , r... #
Jesen se začne septembra 23-toga ob 12 vori 13 min. Nouč k den sta zda pa ednako dugiva.
Zima se začne decembra 22.ga ob 7 vori 22 min. Prinas je toga,; Časa najkračiši den.	■ ., • _____ >
3.	Prestopni svetki:
Septuagesima jan. 24., Pepelnica febr. 10„ Vel. petek marc. 26., Vuzem marc. 28., Krist. v nebo zastoplenje maj. 6., Risalska nedela maj. 1-6., Sv. Trojstva nedela maj. 23., 1. adventska nedela nov. 28.
4.	Fašenski tekaj :
Fašensko vrejmen se začne po Trej-krati na prvi den, to je jan. 7-ga i trpelo bode do febr. 9-ga, vsevkiip 34 dni.
5.	Kvaterni posti:
L kvatre sprotolejšnje ali postne : 17., 19., 20. februara.
2.	kvatre risalske ali letne: 19., 21., 22. maja. >: ' v
3.	kvatre jesenske: 15., 17., 18. septembra.
4.	kvatre zimske ali adventske : 35., 17., 18. decembra.
Ha
6. Preminjavanje meseca se znameniije :
@ mlad, prvi frtao, © pun, Q slednji frtao.
7.	Sunce z svojimi planetarni :
Na sredi svoji planet je naše sunce.
Glavne planete so : Merkur: skoron 8 milijon mil od sunca; leto nanjem trpi 88 dni. Venus : 15 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 225 dni. Zemla : 20 milijon mil od sunca ; leto na njej trpi 365 dni. Mars: 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 687 dni. 1204 mali planet do 1925. leta; ali zvezdozbrodjavci ji ešče vsako leto najdejo večna tistom tali pod nebov. Jupiter: 107 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 12 lejtaj ednok, zato na njem 12 naši Iejt trpi edno leto. Saturnus : 194 milijon mil od sunca; svojo pot okoli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnevi, zato na njem edno leto tak dugo trpi. Neptun: 621 milijon mil od sunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 216 dnevi, leto na njem zato tak dugo trpi. Uranus : 396'/2 milijon mil od sunca ; okoli sunca obhodi svojo pot v 84 letaj. Planet-planete, štere se naimre okoli vekši planet vrtijo i z-vekšimi vred pa okoli sunca, se za mesece zovejo. Zemla ma 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mesec.
8.	Narodni svetki v Jugoslaviji :
28. junija : Vidov den; 6. septembra : Rojstni den Njegovoga Veličanstva krala Petra II; 1. decembra: Osvetek narodnoga vjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov.
9. Planet znamejnje :
Sprotoletje:	Jesen :
Koš aj, Bik Dvojki	M Vaga Roglač t*, Strejla &
Leto :	Zima :
Rak«f£, Oroslan f^, Devojka	Bak Deždžev. &, Ribe
10. Potemnenje sunca i meseca v 1937-tom leti.
V 1937. leti bode dvakrat sunca i ednok meseca potemnenje; po naši kraji pa nebo nobedno vidno.
POŠTNA TARIFA :
Za navadna pisma. Za pisma do teže 20 gr. po vsej državi pristojbina 1-50 D ; za 20—50 gr. 2 D ; za 50—250 gr. 3*50 D ; za 250—500 gr. 5 D; za 500—1000 gr. 10 Din. — Vu zvonske države do teže 20 gr. 4 D ; za vsaki nadalni 20 gr. pa 2 Din več. Dopisnice (karte). Znamka za 75 par; dopisnica z odgovorom znamka
1-50; — vu zvonske države dopisnica 2 Din. Tiskovine. Poštnina za vsaki 50 gr. je 25 par. — Vu zvonske države 50
par. (Teža samo do 2 kg.) Vzorci blaga. Pristojbina za težo do 100 gr. je 50 par. Za zvonstva 1 D. Priporočeno. Za »priporočeno" je ešče posebna pristojbina 3 Din. Za zvonstvo 4 Din.
Ekspresne pošiljdtve. Pristojbina za pisma i dopisnice 3 Din ; vu zvonske države 6 Din.
Za vrednostna pisma. Pristojbina do 109 Din je 4 Din; do 500 Din
5 Din. Obvestnina 50 par, dostavnina 1 Din. Položnice. Pristojbina do 500 Din 50 para, do 2000 Din 1 Din. Poštne nakaznice (Utalvany). Pristojbina do 50 Din 2 Din: do 100 Din 3 Din; do 300 Din je 4 Din; do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din; do 2000 Din 8 Din. — Do 5000 Din se lehko pošle po nakaznici.
Za vozno poštne pošiljatve (zavoje-vreče, pakete) se plača do 1 kg. 3 Din, do 5 kg (v daljavi 100 kilometrov) 8 Din, do 10 kg 10 Din, do 15 kg 15 Din, do 20 kg 20 Din. Telegram vsaka reč 70 par; na Vogrsko 2.32 Din, v Austrijo 2.61 Din,
v Francijo 3.91 Din, v Nemčijo 4.06 Din. Telefon v lokalnom prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 5 Din, do 50 km 9 Din, do 100 km 14 Din, do 200 km 18 Din, do 400 km 22 Din.
Vladarska hiža kralevčine Jugoslavije.
Njegovo Veličanstvo Kral Peter II. rojen v Beogradl 6. septembra 1923. — Proglašen za kralš 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitčznoga krala Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934 v Marseillu. — Po čl. 41. in 42. ustave Kraljevine Jugoslavije vršijo kraljevsko namestniško oblast: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovid.
Njeno Veličanstvo Kralica Marija, rojena v Gothi (Nemčija) 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj Vis. kraljevič Tomisidv, rojen 19. janudra 1928. v Beograd!.
Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi.
Redovnica dinastije Karadjordjevičev.
Peter, spadno v boji z Torkami 1733-1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci. Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi.
Toga sin: Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej ObradoviČ. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkec je v jesen tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je voosnouvo. Leta 1836 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beogradske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrdni za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Narodne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvari. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevrema Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju.
, , Njegov sin : Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beogradi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga kneza Nikola I., rojena 11 decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. mdrca 1890 ravnotam.
Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolše-vikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi.
Gjorgje, rojen 27.aug, 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909. Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Kralevsko oblast je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ustavi je naslednik krala Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aur. 1921 do 1929 oktobra 3, kak kril SHS i od 3. oktobra 1929. kak I. kral Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu.
Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvari, poročen z Auroro, knezinjov uemidovov di. S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. aprla 1893 v Petrogradi.
Stoulejtni prorok od leta
Priklanjanje.
Dragi Slovenci, lanjsko leto sem Vam obečo, Da letos, te me znovič viditi meli srečo. Bojte pozdrdvleni, prvle kak bi Vam kaj pravo I želem Vam, da tejlo i dušo mejte zdravo. To je moje prvo želenje v tom novom leti, Zdaj potčm pa moje rečij poslušajte esi: Celo leto sem med zvezddmi gor visiko hodo, I njij skrivajočo knigo za bodoče brodo. Da vam znam povedati vse ono skrivno delo, Štero de, po vašem ravnanji blagoslov me!o. Na dale z „Dobroga Pajddša" se ne spozabte, Ar kaj štčč šččte znati, vu njem vsefelč mate.
Zima.
Letošnja zima de duga, dr rano k nam pride, R£vno tak mrzla i dugo od nas ne odide. Zato pa se zevsčm za njo dobro pripravimo. Da ndj v nikšem strdni nemo meli siikešino. Tč prvi sneg nede velki, ar hitro odide. Da za tčm naskori ešče dosta včkši pride. Sneg bo velki, ali z&to ne mislite na to, Da v toj zimi od mraza de vsakši dčn škripalo.
Sprotolejtje.
Dčn za dnevom, toplo sunce segreva, jug piše, Niti v pamet nevzemete i žč sneg odide. Potčm de se začnolo sprotolejšnje delo, To hitro opravte, da de prvle hasek melo. Ne čakajte, da bi se zemla sploj posiihšila, Ar deždž pride, šteroga, de se znovič napila. I tak bi z sprotolejšnjim delom zaostanoli, Štero za volo vrejmena nej včiniti mogli.
Leto.
Troštanje nam vupanje da, da letošnje leto Nede tak slabo, kak je pa bilo lanjsko leto, Ar letošnje vrejmen de dosta bole normalno, Ravno tak tiidi od lanjskoga dosta bole stalno. Kak planeta kaže, vročina de preči velka, ZvOn sena, otave, te meli zadosta vsega. Nadale kak se kaže, proti letošnjem leti Za volo slaboga se tožiti nete meli.
Jesčn.
Jesčn prinesč bogatcom, sirmdkom veseljč, Ar tak eden, kak drugi pun žakeo v kdmro nese. Ravno tak sad i gorice vas obveselijo, Ar v peovnici se lagvi z slatkim vinom punijo. Jesensko povanje Vam letos dobro obrodij, Tak, ka vsakši v tom zadovolnost najde i dobij. Sejatev de Vam pa ta kčsna boukša kak rana, Ravno tak jesenskomi nede škodila sldna.
Slobdd.
Kak z velkim veseljem vsakše leto med vas pridem, Ravno tak teško mi je tč, gda od vds odidem. Po tčm, kak sem Vam jas vse moje znanje razložo, Gda znate jeii je vremen slabo ali božno, Tč z Bougom ostante, dragi moji prijatelje I vsi po mojem prorokuvanji ravnajte se. Z Bougom ostante vsi, z Bougom slobod vzemem od Vas S tčm, ka kleti pa znovič pun zndnjem pridem med Vas.
Polnočnica na straži.
V strelskom jarki	A
prouti nasprotniki se	f \
male kmične luknje	/ h
kmičijo, v tej mali	Jš^SlIl rrfr^
luknjaj kak da bi stojgjjjttSr
tej' vnogi svečie	iBajuBih?
sto i sto v bele prte	l|HHEC ^Sgm
zasukani i blejdoga	y	IPmlC^^^S ^^
obraza ludje klečijo :	■T'	Jl^^i^iŽ^KSv
Soldacke Boga mo-
Božični večer je.	JŽpp|
Noč je tiha. Mesec mjf, čisto sija. Z snegom«
pokriti jaličje čudne /m	(jl^^^TI ^jSiiMKB AmH
tejnje mečejo na beli	WM am!%BMM
snejg. Zvezdice tak Fj^^i^f^^^^^^^^^jKl^BBBjBBK ^mffl bliskečejo na nebi, | ^^^fi^SCg P jj^r bi ^ mi^on^ j
no svetlobo mečejo^^ ^
v strelskom jarki i	..... 
na v jarki klečeče blejde soldake, ki Boga molijo.
Vse na okolik velka tihoča ... Po časoma edna-edna dreva spraska, mogoče se njej senja? V zraki leteča sova kak tenja se ese pa ta zible v noči. Ozdaleč se čuje lačnoga vuka trobienje. Vse to tak lepo notri paše v svetoga večera čutenji. Tam bežeči lačen vuk, v zraki leteča huhučkasta sova. Eti pa v jarki moleči soldacke.
Svečice pomali vgasnejo, molitvene knige se spozaprejo, moleči, hej I i, blejdoga obraza soldacke se prekrižajo, potem se doliležejo spat.
Tihoča je, spij vse. Stražar si gor ogrnje na kopenjegi goler i v ro-. kej držečov pukšov pazi v dolino, gde neprijatel jeste. Nikšega ropota nega. Splošna tihoča, samo z strelskoga jarka čuti spajoči soidakov zdiiha-
vanje. Stražar posluhša to eden čas, tiho si zdehne, potom stopi tri stopaje naprej i ravnotelko nazaj.
Mesec na srejdi nebe stoji. Okoli polnoči je čas. Stražar gorik po-gledne na nebo. Njegovi oči svekloča se vtere v mesečini, hoube šiilt njemi malo tejnje vrže na obraz, gleda zvejzde i mejsec :
Doma zdaj idejo k polnočnoj meši !
Strosi se, notri potegne glavo v goler, ešče ednok vdiljek pogledne pred njim se presterajočov dolinov, potem se doli sede na eden pen.
Tak da bi v nouči ednoga živoučega bitja nej bilo, tak nejmo tajna je, ali včasik brneča, — kak da bi sama nouč gučala.
Stražar pred sebe gledeči sedij na peni i kak tak sedi glasi čtije :
Zvonovje doneče brnijo, velki zvon, mali zvon : njegove vesi zvonovje. Notri zvonijo k polnočnoj meši. Liidstvo ide v cerkev. Z cerkvi se vovlej-va svejč žuta svetloba i dobro dičeči dim okajila v nouč.
Stražar vidi svekločo svejč i špera prijeten vonj okajila.
Liidstvo v svetašnjom oblečeno se pašči k meši. Dekline z pantlikami v vlasaj i z mol i t venam i knigami v rokaj idejo. Stražar z na velko odprtimi očmi gieda pred sebe na blisketajoči snejg i maren, tužen obraz se njemi razvedri :
Edno deklino vidi idti poleg sebe.
—	Neideš k polnočnoj meši ? — I tihoča odgovori :
—	Idem — i stražar primle deklo za roko pa roko v roki, eden k driigomi stisnjen iva ideta prouti cerkvi.
I tihoča dale gučij :
—	Tu je fašenek. Gda va držala gostuvanje ?
—	V februari.
—- Lubiš me ?
—	Lubim te.
—	Ne si me pozabila v onom časi, ka sem jaz v bojni bio.
—	Ne sem te pozabila.
Dečko obine deklino i jo kiišne . . .
Stražar se blajženo zasmehe . . .
Z doline se edna čarna tejnja vleče po črvej prouti stražari. Oči se njemi svetijo kak ogenj, piikšo poleg sebe vleče. Na deset stopajov stane i k ednomi grmi se leže. Piikšo k rami zdigne i rila . . .
Tihoča gučij :
—	Molila sem za tebe i vidiš, Bog te je domo pomogo i zdaj eden - ovoga va.
—	Eden ovoga ! — šušnja trepetajoč stražar i roke se njemi nehoteč na obimanje razpresterajo . . .
Z grma se zblisne. Od piikšenoga ropota rtio leti po logi . . . Stražar naprej spadne z pena i kama spadne, tam redeča fleka postane na snejgi,
Od daleča se vukeče troblenje čuje. Krv špera vuk . . .
Po tem pa tihoča, globoka, nejma tihoča . . .
Lastni hasek vsdkoga betežnika, ^MelfŽK
naroči brezplačno i poštnine prosto poučno knižico z slikami i da se posluži povsod poznane firme Puhlmann & Co., 440. Miiggelstrasse 25—25a, štera že vnogo let obstoji. Pazite na oglas v našem kalendariji.
Vinopivec Vince.
H jaj! — Jaj, jaj! . . .
Nanč me ne pitajte, zakaj se staram, za božo volo kak bi se pa nebi starao. Znam ka ste že čiili kakše leto je letošnje prestopno leto ? . . .
Slame puno, zrnja malo. Na spro-tolejtje je bilo dosta deždža, v jeseni pa suhša. Mokrota je skoron vse vničila, napravila je slabo leto i v jeseni bi pa skoron nebi mogli posejati zavolo vel koga grudja. Sad-jevno 'drevje je znovič začnolo cvesti septembra meseca.
Toča . . . toča je telkokrat bila, kelkokrat je deždž šou, ednok v ednom, drugočv drugom kraji, največkrat pa na Štajeri.
Kak mi je moj prijatel — debe-luško — tam pri Ledavi pravo :
Hodo sem na Štajeri za volo vina, i .vsepovsedi so se mi samo smejali, kak sem njim tisto ceno za vino poniido, štero sem na sproto-lejtje plačuvo. Pokazali so mi gorice, štere je nikakši beteg skorom
vse zapravo, nikša Peronospora, vidim, toča pa ešče Bog zna kakša Filoksera se je spravila na vino, ali na trst i zavolo toga je vini cena narasla za dva dinara.
Mislite si, dva dinara drakše morejo naši krčmarje vino plačiivati. Kelko drakše do ga pa te točili?... Po takšem jaz Vinopivec Vince več v krčmi nemo mogo vino piti. Nemo ga mogo, ar de drago, i telko penez jaz v tom slabom vremeni nemrem zaslužiti, da bi si mogo privoščiti edno kupico, edno sladko kupico!...
Ah, ha! Istina je. Človik je zato človik, pa ne konj, da si zna pre-mišlavati, i vo zbroditi ono jalnost, z šterov — či je malo prefrigani — si zna pomagati, i tak je meni tudi na pamet prišla edna fiksna ideja, s šterov si lahko pomagam pri vino pitji.
I ta ideja je sledeča:
Najprvle mo šou na Štajer, kak prek More pridem, te tam pri „Koši" pri Obalovoj gospej se stavim, najprvle si vzemem tri deci od edne gospodičine, potem kak ta vo z hiše odide, mo to drugo proso dva deci, pa gda ta tiidi vo z krčme odide, te mo pa od gospe si privoščo ešče eden frtal.
Plačilo ?
Hej plačilo! Ebata plačilo ? . . . No ja plačilo . . . piačo mo te, gda mo nazaj šou.
Po tem pa v Radgono, k mojem i prijatelj, uredniki Dobroga Pajdaša kalendara, šteri je krčmar, i šteri ma svojo lastno dobro kaplico. Tu se že več ne bojim, tu sem pre-skrbleni zevsem, tak kak doma, z jestvinov i pitvinov.
Negda kak sem pri njemi bio, sem dobo takšo porcijo pečenke, ka
bi tii prinas v Murski Soboti naši krčmarje s tiste eclne porcije trij napravili.
I cena? . . .
Cena: pet dinarov.
Se zna či že enkrat sem pri mojem Ta!anyi prijateli, tak te me tiidi v svoje gorice povabi, gde lehko telko pijem, kelko li morem pravo-ga Rizlinga.
Z Gor. Radgone idem k Kapeli, odtec v Muršček, potem na Mauti prek More domou. Nazaj v „Koš" ? Ne, ne; tam sem dužen ostano vsem trem — ta dnes ne. Ta drugikrat, gda mo peneze meo.
V preminočem leti sem malo oko-lik po Prekmurji hodo.
Začno sem na Hidvegi, odtec do ■ Tešanovec, od tam prek Vučje gomile do Prosenjakovci. Tii sem si malo počino pri g. Varga krčmari. Kak krčmara ga lehko pohvalim, ali v politiki? . . .
Nadale sem pogledno moj stari kraj, Križevce i v Šalovci g. Štefa-nec Franca pa g. Žiško krčmara. Mislo sem si, či sem že v Šalovci, tak tiidi na Hodoš skočim, gde sem gor poisko Jonaš i Skalič krčmare.
Nezamerte mi, da samo krčmare obiščem.
Se zna. Zato sem pa jaz Vino-pivec Vince, šteri samo z krčmarami ma posle.
V Petrovci mojega staroga prija-tela Mikolo sem tiidi ne vo piisto, pa gor pri cerkvi g. Žiška.
No ja v Otovci, ali Stanjovci Karčija, ali Horvat Karčija, šteri ne liibi karte, i njegovo prijazno gospo od Mokoša ali od Mure.
Pri Gradi sem. Tii poglednem g. Kokota. Vrag ga dao! Te tii na goričkom se bogati, bogateč je po-stano, celi buržoa . . .
Či že enkrat tii tak daleč hodim, poiščem Trdkovo, 0110 Trdkovo, gde je Sv. Peter kak je.pozernli hodo, z praznim žaklom vdaro. Što je ešče ne vido sirmaštvo, naj pride sem. Tem nebi trbelo davka plačati, nego Davčni urad bi njim mo-go plačati. Zato ka tii staniijejo.
Kuzdoblan, Hubert, Dol. Slaveči Forjanič i drugi krčmarski tiivariši, so me vsi lubeznivo prijeli, Sv. Jurij Šalamon, Mekiša sem tudi poisko. Nadale proti granici sem pa ne viipo idti.
Pogledno sem Cankovo, g. So-čiča na Krajni, gde sem zaistino dobro vino najšo. Zamalo sem se znajšo pri driigom Sočiči v cigan-skoj vesi i pri Savli.
Z Bogom stanite, moji prijatelje, pa nika nezamerte, drugo leto mo Vam več napiso jaz Vinopivec Vince.
Glasi i odgovor reditelstva.
Uredništvo prosi naše čtejoče, šteri majo stari Dober Pajdaš kalendar od leta 1926, naj ga prinesejo v tiskarno v Mursko Soboto, i tam dobijo za njega novi Dober Pajdaš za leto 1937.
„Špionje v svetovnoj bojni", kniga, štero je napiso naš urednik Ta-lanyi Franc, se dobij za Din 2.50 v tiskarni v M. Soboti i pri Dober Pajdaš kalendara uredniki v Gor. Radgoni.
Nadale: vsem onim prijatelom, šteri v letošnjem kalendari ne najdejo svoje notri poslane spise, njim damo naznanje, da driigo leto na vrsto pridejo.
Vsem našim prijatelom Dober Pajdaš kalendariuma uredništvo na razpolago stoji i v vsej zadevaj informacije da.
GUSTAV DITTRICH
STAVBENO IN GAL. KLEPARSTVO IN KOTLARSTVO
MURSKA SOBOTA ALEKSANDROVA 23.
(poleg stare apoteke v dvorišči)
Nova delavnica

Naznanjam cenj. odjemalce, da se marca 1937. odselim v mojo lastno hišo
poleg stdre apoteke v novo delavnico in prosim, da me obiščete.
Prevzemem vse v mojo stroko spadajoča ^dela
vse popravila vse stavbena dela vse galanterijska dela
kakor:
žlebe
strelovode bakrene kotle bakrene izdelke trijere za grahor emaliranje bfciklov poniklanje toplodare itd. itd.
ZNIŽANE CENE ! i
Pravilno montiran toplodar
Usodna zvejzda — vesoljni potop.
Angleški pisatel H. g. Wells piše „Gledanje za bodočnosti."
Eden lepi den novine pišejo, ka so zvezdarne odkrile edno novo zvezdo na nebi. Za nekaj dni sledi jo že vidijo s prostimi očmi. Vsak-ši den se približava zemli, i den za dnevom vekša postane.
Liidje to prikazen opazujejo i v njej vidijo strašno bodočnost, v šte-roj se pogubi zemla ...
Zvezda nesreče se pribiiždva.
Vsepovsedi na zemli kak krnica gračiije, liidje opazujejo to novo zvejzdo i vidijo, ka je den za dnevom vekša i se bole i bole svejti. Liidje si drugo ne gučijo, kak samo od približavajoče nevarnosti i računajo: gda, šteri den treščita vkiiper z zemlov. Ar teda de konec svejta.
Ali vseedno so bili tudi takši liidje, šteri so ne vorvali v pogii-belnosti zemle. Tej liidje so svoje delo dale naprej opravlali tak kak inda, pred tov nevarnostjov. Boute so zvekšega tala bile odprejte, vgojd-no so je odprli i večer kak navadno zaprli. Delavci so se vgojdno rano paščili v fabrike i so naprej delali. Šole so bile odprejte, deca so v šolo hodila, v tiskarnaj so črkostavci po dnevi i po noči nepretrgnjeno delali i štampali novine, štere so v štiridvajseti voraj štirikrat bile vo-dane, ar so je liidje teško čakali. Radio samo od te nevarne zvejzde guči. Duhovniki so cejli den v cer-kvaj i z molitvami prosijo pomoč od vse mogočnoga. Novinarje pišejo v novinaj i opozarjajo liidij na leto 1000 v šterom so tistikrai tudi čakali konec svejta. Trdili so, da ta nova prikazen je ne zvejzda, nego je z gosti plinov nikakši ka-
men, ali pa či je že zvezda, pa ne taksa, štera bi karambol napravila z zemlov. Te večer ob sedmi vori i 15 minuti de ta zvejzda najbliže Inpiteri i te de se vidlo kaj i kak de se-zgodilo !.. .
Bregovje se giblejo, morje se liiča.
V Južni Ameriki i v Južnom Atlantskom oceani se valovi z dihava j o tak visiko, na štero se nišče ne spomina na kaj takšega. Do dvajseti mil daleč je morje vo po-lejalo na brege, gde je vse hiše i drevje porušilo. V toj noči je bila vročina grozno velika.
Zemla se je začnola gibati, potresi so bili zmerom vekši. Bregovje so se začnoli v Ameriki od juga do severa rušiti, zemla je raspokala i njeni želodec je začno vo metati žerjavi pepeo i tekočo lavo.
Tak je plavala ta nova zvejzda y družbi z blejdim mesecom obri Ti-hoga oceana i je vlekla sebov i predsebov pretiskala ogromen orjaški val zraka, šteri je v morji vodo liičo prek otokov i je ednoga za drugim pometao i zbriso njihov slejd. Tak je voda z morja vo po-lejala i je tekla v Ažiji po kitajski ravninaj. Za malo se je razprestrla svetloba zvejzde, štera je bila močnejša od sunca i vekšo vročino je davala po neskončni gosto obljudeni pokrajinaj. Z morja vo pole-jana voda je den za dnevoom vekša i hiiša postanola i je poderala hiše, drevje, porušila ceste i oničila pola. Liidje so obupano gledali gori na belo — žerjavo nebo. V začetki so liidje pred vodov bežali dokeč so od truda ne vkiiper spadnoli. I tak je te vroči polom milijon i milijon ludi požro.
Goreči plamčni na nebi.
Kitajska je bila ena sama belo-migajoča svetloba, obri Japonske Jave i vsej Vzhodno afriškimi otoki je plavala velika zvezda kak erdeča ognjena krugla, vse v plinom dimi i v pepelnatom deždži, štero so pliivali ognjeniki v pozdrav. Zvezda se je povekšavala i povekšavale, posianiivala je bole bela i svetla i se je bliskovito naglo približavala k zemli. Tropsko morje se je velki sparni oblakaj zdigavalo. Valovje je hajove kak labde se pa ta lučalo. I samo zdaj so v Evropi živeči lud-je vidli vshajati zvejzdo i sunce ednako. Obe zvejzdi sta ze za hip razburjeno preganjale druga drugo, nato sta se gibale bole pomaii i sta se na zadnje stavile i združile. Naše sunce je to zvejzdo potegnilo v sebe, z šterim se je njeno življenje za več milijon lejt podukšalo i sveklajoče pa žareče postanolo. Mesec je več nej krožo žvejzdo i za volo svekle nebe je več sploj nej bio viden.
Tisti liidje, šteri so cšče bili živi, so zasledil val i te prizor i si razložili pomen toga znamenja etak: Zvejzda i zemla sta šle skos svojo najtesnejšo bližino vsaka po svoji poti i tak je zvejzda brez trčičanja z zemlov mimo odišla i se je hitreje i hitreje oddaljevala od zemle proti sunci, z šterim je vkiiper treščila i jo je sunce požrlo.
Po drugom potopi.
Nastanoli so strašni čarni oblačke na nebi. Grom i bliskanje je ne-pretrgnjeno treskalo obri zemle. Po cejlom svejti so se pretrgali oblačke i deždž se je grozno lejvao na zemlo. Potoki i druge vekše tekoče vode so v kratkoin pune postale i vo polejale, voda je plavala po suhi zmeli i je pred sebov vse vničila.
Kak so se oblačke vo zlejali i deroča tekoča voda je odtekla, je za sebov pustila vse porušeno, puno blata, zemlo z vejem i kamenjom pokrito. Vse, ka je prvle plavalo po vodi, je zdaj na zemli. Mrtveci i poginjene stvare so ležali vse po-vsedi. Dneve i dneve so divjale vode i odnesle sebov podrejto drevje, hiše, zidove, mostove i je napravila velikanske jarke i grabe. Prišli so žalostni dnevi, jokanje i staranje te grozni dogodkov. V vsem tom vrejmen i, štero je trpelo dneve, tjedne i mejsece, se je zemla trosila.
Donok — donok je odišla mimo ... I liidje trudni, lačni i pre-strahšeni so znovič začnoli gor poiskati svoje zapuščene, porušene i zežgane domove. Tiste ladje, štere so prestale te grozen potop, so pro-bale bregom se približavati i na suho pridti.
Po toj strašnoj grozoti, kak se je neba i zemla pomerila, so liidje opazili, ka je zrak toplejši i sunce se povekšalo, mejsec pa je dvej tretjini menši postano i zdaj napravi svojo pot okoli zemle že v 24 dnevaj.
Ka pravijo prebivalci na Marši ?
Maršovi zvezdoslovci so z naj-vekšim zanimanjom opazuvali te dogodek i so pravi i: Moremo se. čuditi, ka je zemla samo tak malo poškodiivana. Vse je na suhi zemli ostalo ednako kak je bilo, ravno tak se je nej spremenilo sivo morje, samo obadva tečaja nemata več bele liše, tak se tega vidi, gda na zemli nega več snega i leda. Z povekša-vanjom sunčne moči je na zemli zrak toplejši.
Na konci se vidi kak je milijonov mil daleč takša strahovita človeška nesreča malička i nej znana.
Stari čl o vi k z mladim srcorn.
Den za dnevom je velika vročina, ali glej ejno tam v babjem kouti se začnejo oblačke naberati. Človeki se srce veselij, ar po dugoj siihši deždž pride. Po deždži se zrak gor sfriši i človek je včasi bogše vole.
Ni ni, ka je pa to? Oblačke se pomali vlečejo i idejo prek More. Mi eti pa žalostno gledamo za njimi...
Majči svoj stari slameni krščak z glave doli vzeme i si čelo zbriše.
Kak lepe so bile gorice, lepše nonč nebi mogle bidti. Ali zato bi gorice že tudi deždž niicale .. .
Hej-ej!
Tak je to. Človik čaka i čaka pa računa na bokše. Vse je zopston ...
Naenkrat pa gda pride kaj bogše, te je že vse kesno prišlo.
Majči glavou gor zdigne.
No nevem. Kaj pa či pride . . . na sirmaka tiidi enkrat pravica.
Majči je že stari, vidi se njemi na obrazi i vu očaj. Na svoji ple-čaj že sedemdesetpet lejt nosi i itak ešče ma vupanje v pravici i v bok-šoj bodočnosti.
No Majči, ne razmim vas? . . . Kakše vupanje bi pa te ešče vi meli v vašem živienji? ... Se znankar ne mislite ženiti?
Ženiti?
Zakaj pa nebi. Na zemli tak drugo i bokšega v živienji nega.
Kak ženidev?
Ne ženidev! Oženjeni bidti.
Vidite Majči, jaz sem pa tak mislo, ka ste vi stari pojeb.
Ah kabi, meo sem jaz že dvej ženi.
Pa sta vmrle obedvej?
Obed vej.
Kak tou? ...
Tak ... Ta prva je že te betežna bila, gda sem si jo ženo.
Te tistoga hipa sem si tak mislo, ka je sirmaka usoda teška, tak sem
si edno vdovico vzeo, štera de se za mene skrbela . . . Ali jalna je bila, kak vsakša ženska. Za mene se je nej brigala dosta, nego samo za svojega sinil], šteroga je cartala. Po tom kak je gor zraso, je zdoumi odišo, ona pa mene te tiidi tii pustila. Vmrla je.
Ka pa sin se je ne brigo za vas ?
On ? Nej. Lagoji človik je bio, tak kak vsakši cartaš. Rad je po krčmaj hodo i pcneze zapravlo, niti za svojo družino se je nej brigao. Meo je štiri dece, štere pa je ne lubo, sekero je vsigdar pri posteli za dverami držo, s šterov se njim prtio, ka je zakole.
Deco?
Deco.
Pa zakaj ?
Pravim, tjedni zaslužek je v krčmi zapravo že včasi v soboto večer kak je v roke doubo, potem pa je čemeren bio, ar cejli tjeden je ne ineo kaj jesti, i tou krivdo je vsigdar na deco potisno, šteri da ji je dosta, i ka vse pred njim pojejo. Eden večer kak je pijen domou prišao, — v pijanosti zgrabi sekero i kričij, da vsem glave odsejka, deca joučejo, brčijo, šteri so eden od ovoga menši bilij. Žena na moža skoči i po vel--kom cukanji sekero zrok vzeme, tak v tisti čemeraj sekero visiko zdigne, ednouk vdari ga po glavi i mouž mrtev nakla spadne.
Bujla ga ?
Tak je . . . Či glij ga ne mislila, ali v tistom razburkanosti i v strahoti za deco je ne znala, ka je napravila.
Na drugi den so prišli žandarje i so jo odegnali na birovijo, gde je štirnajset dni bila, potem so jo pustili domou. Doktor je konštatero, ka v tistom hipi, gda je to včinila,
je nej bila pri pravoj pameti. Po tom za štirnajset dni je vmrla?
Kak tou?
Od strahote je betežna postanola i tak je vmrla.
Pa tli je ostalo štiri male dece?
Tu.
Vi ste je gor zranili ?
]az nej. Sam sem sirmak bio, te sem nej meo ženo .. . Država se je za nje skrbela... I zdaj so že vsi velki i svoji gospodarje.
Kak ste se pa te drugikrat oženili ?
Tak sirmaško kak sem brez žene bio, mi je živlenje niti pipa dohana ne vredno bilo. Ne sem meo ni-koga, što bi za mene prao, znate jaz rad hodim v čistom gvanti.
Človik nemre tak živeti kak ska-lišana svinja.
Vinogradnik sem tak pošto, ar sem se nej šteo včiti očino meštrijo. Moj oča je zidar bio, znate zidarstvo je takša meštrija, gde samo vsigdar malter i malter, cigeo na cigeo i nigdar konca nema . . . Ka sem ne mešterski človik, to mi je samo telko žao, ka zdaj nemam telko penez, kak pa či bi mešter bio ... Ali nega lepšega i zdravej-šega živlenja, kak polodelec, polski delavec je taksi, kak popevajoči ftič, sloboden, na friškom zdravom zraki žive, i si fučka pa popeva, kak se njemi vidi ...
Koga ste si pa drugi krat zebrali za ženo ?
Edno vdovico, štera je k hižam prat hodila, meni je tudi ona prala, lepou je znala prati i vo speglati... Ali v toj ženski sem se tudi znoro. Betežna je bila, zemla jo je metala. Doktor je pravo, da naj v toplice
ide. Hodila je parkrat v Varaždin. Nej je pomagalo . . .
Eden den kak je tak vonej na trnaci sedela, njej pravim:
Šou mo k onomi krčmari, šteri je vino kupo, mo ga opitao, gda pride po nje . . .
Kak sem odišao i že tak frtao vore daleč hodim, pribižij za menov strina i zalecano kričij: Za božo volo, hodte, hodte domou, ar vam je žena vmrla. Mesto krčmari idem domou, dvorišče je puno ludi. Doktor konštatejra, ka je mrtva, mislo sem znamkar je vino pila, več kak bi mogla i tou naše vino je jako močno, z toga niti jaz ne viipa dosta piti. Sirouta je žedna bila, pila je: Boži žlak jo vdaro.
Sirouta.
Zdaj je že znouvič šest lejt, ka sem vdovec i ka se sam morem mantrati.
Vsigdar sem se zato ženo, da naj mam što bi se za mene skrbo. Ali nej sem trufo z ženidvov, za obedvej ženi sem se jaz mogo skrbeti i ne one za mene . . .
Vidite, vidite, vi ste vsigdar samo gvinati šteli. Zakaj ste pa te tistoga vrejmena nej za sebe gledoč mlado vzeli ?
Stari se malo zasmeje.
Tak sem si mislo, gda sem se prvikrat ženo : ta ženska je vdovica, ma hišo i verstvo, i sem vido, kak lepou se skrbij za svojega edinoga sitna. Mislo sem, da za mene de se tudi tak skrbela, ali jalna je bila bole kak lesica, za mene se ne skrbejla, nego samo svojega sina je cartala. Stov drugov ženskov sem tudi tak obhodo. Nej mi je ovadila, ka je betežna, pa kak sva se zdala, je več nej hodila k drugim prat, ar
je ne mogla. Lagoji beteg je mejla, i to mi je prvle nej ovadila.
Vidite, nej ste dober kšeft napravili z vašov ženidvov. •
Kak dugo ste pa te že oženjeni bili ?
Kak je gospodni Boug zrende-liivao. Z prvov sedemdvajseti lejt i z drugov pa štirinajset.
Ka pa zdaj koga si mislite ženiti ?
Zdaj edno kuharico.
Mlado ?
Nej, stara je, ali vsigdar je kuharica bila i dobro zna kuhati, i jaz bi se pa že enkrat rad rejšo kuhanja. Jaz rad delam v goricaj, na njivi, na travniki, pa gder koli,
ali v kuhinji ne, samo da bi mi kuhati nebi trbelo, to je žensko delo, za kuhanje se more ženska skrbeti. I za volo kuhanja mo se zdaj tretji krat oženo.
Stari skijma z glavouv, i ednouk, dvakrat z motikov vseče, pa henja, počijva si, se vidi, da njemi oka-panje že v njegovi lejtaj teško ide... Ali srce njemi je ostanolo tisto, štero je meo v svoji dvajseti lejtaj... Kak čudno teče človeško živlenje, niti vpamet ne vzememo minajoče vremen, i smo že stari gratali.
V svoji sedemdesetpeti lejtaj pred tretjov ženidbov stoji, srce se njemi radiije, ar je puno liibezni i mlado, tak mlado, da v svoji sedemdeset-peti lejtaj ešče lubiti zna.
V noči.
Tere, drobij nočni mir Stenska i v tormi vora, Starij se staro vrejmen, I naglo teče Mora.
Vert v noči senou kosi, Pun mejsec njemi svejti. Vertinja za njim brca, Oa teško je na svejti.
Pesnivi so plastiči, Štere zmerom deždž pere. Nemre jo se posuhšiti, Zlato vrnjmen ta teče.
Gousance vortivajo, Vert', vertinji na škodo. Doj črčij črvivi sad, Na štero je vert trošo.
Pavok prej pavočino, Kos v drugi ograd leti. Sadno drevje je prdzno, Nega haska, — vert veli.
TALANYI FRANC.
Austrija je proti mirovnim pogodbam v preminočem leti notrivpelala splošno vojaško službe. Tak zdaj ma 11 moderno gori zriistani divizij vojakov. Razpiistila je vse one različne organizacije, štere so do segamao siii-žile kak domovinske obrambe.
Anglija se borila za Abesinijo, ali samo pri Driištvi narodov. Tii pa je nika ne dosegnola i tak je Italija okoperala Abesinijo. — Po smrti krala Jurija, je na tron prišao Edvard VII!., šteri je inšpicerao Sredozemsko morje z svojim potiivanjom, ar po tom morji slobodna cesta je za Anglijo živ-lenska potreba.
Francija je lani mela volitve za narodne poslance i pri tej volitvaj je levičarska socialna stranka dobila večino i tak je oblast prišla v rouke tem, ki so sklenili z Rusijov vojaško pogodbo, da eden ovomi de pomagao v slučaji bojne. I tudi težko vojno industrijo je od privatnikov država prevzela v svoje roke.
Nemčija je vojaško obveznost od ednoga leta na dvej leti gor zdig-nola, se oborožiije i nikakšo kontrolo obri sebe več ne pripozna. Sama se je priglasila za ednakopravno, kak so ove druge države. Zahteva pa tiidi svoje kolonije v Afriki, štere je v svetovnoj bojni zgubila.
Italija je v bojni premagala Abesince i je postanola gospodar na toj bogatoj zemli. Italijanski krao je casar postao, Musolini pa kancelar, šteri stoji obri parlamenta i vsem sodiščam, tak da je za svoje delo nikomi ne odgovoren i ga nišče r.emre na odgovornost pozvati. Ma ono suverenost, kak šteri šteč vladar. — Musolinov načrt je : okolik Sredozemskoga morja nazaj postaviti oni imperijat, šteroga je negda Rimsko casarstvo vladalo.
Rusija je pred kratkim vse svoje prve borce pred sodišče postavila i na smrt obsodila, ki so bili za Trockija. Denešnje Rusije vladajoči sistem ne poznamo i tak tiidi neverno jeli je dober ali pa ne. Znamo samo telko, da je dnesden Rusija najbole močnejša vojaška država na svejti i da ona razpolaga z največ vojaškimi europlani Ma europiansko fabriko, gde dvejsto-jezero delavcov dela i dnevno dvajseti europlanov napravi.
Rusija se pripravla na obračun, stalno razglašiije pacifizem i kak vidimo na vse strani se pa oborožiije. V preminočem leti je mela velki uspeh v Ažiji, pridružila se njej je kitajski Turkestan, kak samostojna sovjetska republika, štera je trikrat tak velka kak naša Jugoslavija.
Politične karte, štere Rusija mejša, so za Europo jako nevarne. Zato pa Nemčija najbole kriči proti sovjeti, Rusija pa proti fašizmi.
Grčija je po dugi nemerni republikanski vladajoči letaj nazaj postavila kraljevščino. Svojega pregnanoga krala Jurija II. so domo pozvali na trounoš, da naj mer i red napravi v državi.
Madžarska se svojim revizionističnim želenjom naslanja na Italijo i tudi na Nemčijo. — Oomboš, ministerski predsednik je vmro. Na njegovo mesto je prišo Daranyi, kak se čiije z novim političnim mišlenjom i misli državno stališče pobokšati ino gospodarsko približati sosednim državam.
Vse dr fige male drž&ve majo dosta skrbi i malo vupanja v Društvi narodov, ar vidijo, ka Društvo narodov nema zmožnosti nje obraniti prouti vekšim državam. To se pokazalo v Abesiniji.
Jesenske rože.
Kak že naj začnem to hištorijo, štero Vam mislim tii notri pokazati.
Istina, tak se zgodilo. Bio je eden siromaški paster, šteri je cele vesi krave gono na pašo.
En večer kak krave proti dom i držijo, se gosta megla rasprestera med hišami. Kak je že to navada, edna krava ma na šinjek velki zvonec obešeni. Te zvonec je zato dober ar či paster na paši zaspij i gda se prebiidij tak hitro na krave najde, kak klinkati začiije, pa tudi za to, či živina proti domi ide tak vsaki vert že ozdaleč čiije, ka se živina približava, pa tak pri vrataj vsaki na svojo čaka.
Pred edna vrata se postavila _ Seka. Vrata so na pol zaprejta. Šeka stoji, nernre notri. Pride paster i odpre vrata, Šeko piistij notri i se glasno pokloni.
Dober den !
Jaj, da sem se prestrahšila, Janči — skrčij v ogračeki delajoča Ma-riška. Fujsovoga Števana edina hči.
Ka delaš Mariška ? — pita paster nadale — si sama pri hiši.
Sama, sama sem — odgovorij z veseljem Mariška.
Tak, i roke razprestre — rad bi jo obino, ali Mariška hitro za Še-kov skoči v štalo i jo priveže.
Paster se zafiicne i se vo z dvorišča obrine.
Za njim kričij Mariška :
Ka ti je Janči, ka tak hito odi-deš. Čakaj včasik pridem, samo naj kravo privežem i že z stale bežij.
Čakamte, čakam, či za celo živ-lejnje — odgovorij dečko ali zato li proti vratam ide.
Ka ti je, ka tak naglo misliš odidti ?
Ka mi je?
No, no, pa ne vidiš, ka sem sama doma. Ka pa či bi stoj notri znao stopiti i bi naj obinjeniva najšao.
Tak je tak, jaz sem siromak paster i tvoj oča pa posestnik, ka bi tak nebi razmo.
Ne boj takši.
Zakaj pa te nedopiistiš, ka bi pred tvojega očo stopo. Ali tebe tiidi ženera, ka sem siromak?
Bojim se te Janči, ar večkrat tak nikak na mene gledaš.
Nemrem si pomagati, ar či te zaglednem roke mi same od sebe na obinjenost letijo i ti se vsigdar braniš.
Glej, Janči, kak lepe so te jesenske korine, obrne deklina guč na drugo.
Či tebe lehko vidim, tak nemo na driige korine gledo.
Janči, poiitri so Vsisvetci, jaz bom voni na briitivi.
Jaz mo tiidi tam — odgovorij dečko.
Te korine mo vonesla i te se tam najdeva.
Dečko pogled na korine vrže i si bajusi na dva kraja popravi.
Mariška piisti te korine, jaz ti dosta lepše prinesem. Pri grofi mi je te drugi vrtnar dober prijatel, od njega dobim dosta lepše. Večer me počakaj odspodi pri ploti . . .
Pomali se dverca odprejo i na nje notri stopi sosidova Mica, štera je žalostno vidla dečka v dvorišče idti i se ne mogla včakati ka bi vo prišo.
Ka delaš Mariška ? pita kak je v dvorišče stopila. Ah ha, no si nej sama ? — se dela tak da bi nej znala ka je dečko tii.
Janči jo v mišlenji psiije i najraj bi jo vo zdvorišča potočo. V sili nonč nevej kaj praviti, v roki držeči krščak pomali obrača, tak da bi z čislov Očanaš molo.
Mesto Jančija Mariška odgovorij (to je že tak ženskam prirojeno, ka se one v zadregi hitrej gori najdejo, kak pa moški). Janči bi rad z očom za volo telice gučo.
Micika je takša veška brbranca, vse rada vopovej i tudi zdaj je naglo povedala. .
Za volo telice ? ... po dvej no-gej ? .. . i se smeje.
Janči, Vi papridte večer, gda do oča doma i ga do ceste sprevodi — tam njemi na tihoma šušnja — čakala mo te.
Ešče kaj želejš Micika ?
No ne, samo sem te mislila pitati jeli boš večer šla perje česat ?
Dnes nej, — venec mislim sple-sti na mamin grob
Te pa zbogom i že dale bežij.
Na to se domo pripelajo Fujsov vert i čemerno kričijo: Ka pa brbrate telko, ka tak dugo morem z živinov pred zaprtimi vratmi stati. Odpri že ednok 1
Si dugo čako ajtek, nej sem čiila ka si že doma.
Brbrava Micika je tudi včasi bila nalečena z svojim jezikom i kričij:
Janči paster je bio tu za volo telice i zato je nej čula.
Za volo telice ? — pita vert.
Mariška je samo telko pravla :
Tak nikak — večer nazaj pride.
Mariška večerjo pripravi. K stoli si sedeta i začneta slatko potrošiti,
ednok samo nepričakano pita Ma-riško oča :
Ka šče paster ?
Mariška, kak z žlico v župo za-grabla, vo na okno v ograček jesen-ke korine gleda, štere so ravnok te z svojimi pisanimi glavami njej kimale „dober tek". I ar je oči nej dala včasik odgovora, njej pravi :
Ka si zamuknola ? — ka mi odgovora nedaš ?
Samo sem si premišlavala, ka je že pravo.
Ja, to je, ka on prinese dnes večer dosta lepi korin, z šteri naj vejnec spletem.
Ka je pa gučo od telice ?
Telice ? — v zadregi nevej, ka bi pravla.
To de že on povedo.
Janči pride i ar je odspodi pri ploti Mariške nej najšao je naprej pri hiši na mala dverca v dvorišče stopo, v obema rokama držečimi korinami.
Fujsov vert ga včasi pitajo, komi nese to telečo krmo ?
Po poštenoj poklonitvi pa Mariška da odgovor na pitanje svojega oče :
Pa sem ti že pravla ajtek, meni je prineso, poutri so Vsisvetci i stej korin našoj dragoj mamiki vejnec spletem na grob.
Hm, tak, — te pa I i hodi dale notri — i njemi na pamet pride, da nigda pred tridesetimi lejtmi je on ravno tudi takše jesenske korine prineso pokojnoj dragoj mamiki, štera zdaj tam vonej na brutivi merno počiva.
7al/fli r£vnn FI QA 9 Zato, ka pravi Elsa-preparati predstav-Zsanaj lavuv LiL/On t lajo močne sredstve za pravo negovanje
• lepote, i da pri tom ne škoudi zdravji, bodouči se izdelujejo na medicinsko] osnovi. Fellerova kavkaska EIsa-krema za obvarvanje lic i kože
• I Fellerova močna EIsa-krema za porast vlasi (2 lončiča edne krčme ali po 1 lončec obej kremi franbo 45 Din), Fellerove EIsa-žajfe zdravja i lepote. 5 falžtov razni Elsa-žajf franko 52 Din (jeste ji 7 f6l: ljiljanov-mlejčni, krem-žajfa, glicerinska, žumnjak, boraksova, katranova pa žajfa za britje), Elsa-Shampoon za pranje vlžsi, Elsadont-krema za zobč i ešče dosta drOgi Elsa-preparatov zadovolijo vsakoga, i tiidi Vas zadovolljo: Vse tč sredstva pošila po pošti EUGEN V. FELLER apotekar, Stubica Donja, br. 838. Savska ban.
Očanaš...
Gospod farar pomali idejo vo na pote. Vremen je lepo toplo. V čar-noj popovskoj obleki pa ešče toplejše.
Kak tak pomali vo na pole pridejo, gde je že malo bogše, ar vo-ter vleče, zrak se gible, nej je več tak sparno, kak doma. Svoj travnik že ouzdaleč vidijo, šteroga kosci kosijo, grabiajo i v plastiče devajo, štero potem vkup znosijo i vu oslico skladejo, ka v zimi, gda malo bole čas jeste, domo zvozijo.
Kak na svoj travnik stopijo njim na pamet pride, ka je ravnok letos sto let tistomi, kak je negda novi pop proso gmajnskoga kuratora, da njemi naj pokaže gmajnski trav-nik.
—	Ščete viditi gospon farar?
—	Rad bi vido gospon kurator.
—	Dobro, te pa poglednimo, er-če kurator.
Po obedi ideta vo z vesi proti travnikom. Ali travnicke se nindri ne vidijo ar so pod vodov.
Kak pred travnikaj stojita, oba-dva stopita v eden čun i se po vodi pelata. Kak sta že daleč notri, erče kurator:
Gospod farar pustite lopato na dno i gde je najglobše, tam je vaš travnik.
Negda pred sto letaj so gmajnar-je ravno taksi bili, kak so zdaj. Zberico so teško davali, gmajnsko zemlou so tam i tisto dali, štera je najslabejša bila. Tistoga hipa ravno tak, kak zdaj so se popevje mogli boriti. Vsigdar so se najšli ništerni liidje, šteri so proti delali i svojemi farari nebi radi oigdar nika pošte-noga dali.
To se je vidlo že stoga travnika.
Gmajnski travnik je bio pred sto leti najslabši, ar je bio v najglobo-
kejšem mesti, gde je tistoga hipa vsigdar voda na njem stala.
Ali mladi farar, kak je vido to škodi i vo vodo, je začno med liid-stvom akcijo, da bi se naj tej travnicke popravili tak, ka bi na sredi travnikov skopali eden globoki jarek, po šterom bi na travnikaj stoječa voda odtek mejla.
Po tem, kak so z regulejranjem z travnikov vodo doli pustili, pa je gmajnski travnik najbougši postao i to zato, ar je malo globokeši bio od ovi i tak je tam vsigdar lejpa trava rasla.
Zdaj pa kak na tom travniki stojijo gospod farar i z veseljom gledajo v oslico skladajočo dišečo seno, ide mimo nji Šiftarov Janči z svojim sosidom.
Šiftarov Janči je z fararom v opo- • ziciji i zdaj je pa vido priliko, da g. farara lehico včekne. Na glas je pravo svojemi sosedi:
Lejpo oslico sena dobijo g. farar na našem gmajnskom travniki. To je lejpi dohodek za eden Očanaš.
Kak so to g. farar čuli, so se obrnoli proti mimo idočima. Šiftarov Janči kak to zagledne glavo na drugi kraj obrne i dale ide.
Oho! — kričijo g. farar za Šif-tarom.
Šiftarov Janči, či glij nej rad, ali itak stane i se pokloni:
Dober den g. farar.
Janči odi malo nazaj, — ga zo-vejo farar.
Janči vert rdeči postane. Črejvli se njemi neščo gibati. Ali itak pomali proti farari stopa. Kak je do farara prišo, krščak zglave doli vzeme.
Janči — erčejo farar, v šterom ešče dnes den kak šolskoga pojba vidijo. Te je tii gori zraso predfa-
rarovimi očmi, pa se itak burka proti farari gde li more, pa zakaj? Ne je znano, na križ sta si nigdar nej prišla, tak ga tiidi farar vsigdar prijazno za „ti" zovejo.
Janči, čuo sem, ka si pravo, da je to zadosta za eden Očanaš.
Vert se zasmeje.
Bogme je zadosta g. farar. Ne bojte čemerni, ali eden Očanaš bi jaz tiidi za to seno zmolo.
Farar ga na velko poglednejo i pravijo: znaš Janči, či stoga kupa sena eden Očanaš zmoliš, tak te to seno tebi dam.
Jaz ? Kak želejo, tak ga zmolim.
Janči je batriven postano. Zakaj bi pa nebi mogo eden Očanaš zrno-liti? ... Na pamet njemi pride svetovna bojna, v šteroj je granate meto i niti tam je nej retirerao, ne pa ka bi zdaj tu pred popom! Pred ednim Očanašom.
Ka sem povedo, sem povedo.
Dobro je Janči, — odgovorijo farar — dobro je ... Li zmoli.
Janči proti oslici ide, štera je že tak velka i visika, kak v cerkvi pred-ganca. Na oslico je lestvica naslonjena, po šteroj misli gori pleziti, da z oslice eden Očanaš zmoli.
Janči, tak je ne dobro, — odgovorijo farar. Ne tak. Po popovskom. Tak kak jaz služim farari za seno... Ti tiidi tak napravi.
Eden Očanaš je ne velko delo, — odgovori Janči vert. Kak pa te mislijo g. farar? Kak naj napravim?
Pred farniki Janoš ...
S tem farar pozovejo svoje delavce, da naj idejo okolik i na poli delajoče naj vkiiper pozovejo, ar Janoš vert z Bože vole duševno zidanje namerava vršiivati.
Janči vert nasprotojočim gleda-njom posluša fararove rečij. Že žaluje, ka je stopo na popovsko zem-lo. V časti se čiito razžaljeni od farara, ar so takše reči nucali, štere on dobro nerazmi.
To je jako lepo zvršiivanje od strani našega verebrata. Zato pa ite okolik i zberte vkiiper v Bougi viipajoče vornike, naj so navzoči, gda de naš prijatel z-duše z globokim zduhavanjem molo Očanaš.
Fararovi delavci idejo na vse-strani okolik po poli, gde li koga vidijo. Zovejo je, da naj pridejo na predikacijo.
Nemogoče ! Nemogoče! — pravijo na njivaj delajoči liidje. Senom nemre čakati, seno sušenje je nej špilanje, to je silno delo, z šterim se vsaki pašči, plane letos gda sko-ron vsaki den deždž ide.
Ali kak so povedali, da nedo> predgali farar, nego Šiftarov Janoš;, Janči vert de predgo držo z fararove oslice i zato želejo gospod farar vse liidij, šteri so tu bliizik. Na to liidje šker denejo dolik i en-ovoga spitiivlejo :
Ka se je zgodilo ? . . To je ešče nigdar ne bilo, ka bi eden od nji voni na travniki predikacijo držo.
Kak so to zvedli, od vsej strani začnejo liidje svetešnjimi stopaji vkiiper idti.
V kratkom časi jih je že bilo telko, kak edno slabšo nedelo v-cerkvi. Vsi so se okolik farara zbrali i čakali, ka bode ?
Janoš vert na oslici stoji preplašeni i gleda okolik; odkec telko liidi ? V glavi se njemi začne vrteti i z oslice gleda tak kak en na smrt obsojeni. Liidje ga z poštenim pogledom gledajo, nišče ga ne pita nika, ar vidijo, ka tak stojij na oslici, kak da bi ga svetih duh ob-lejao. Misleč: Janoš je znamkar po-stao kakši baptist ali nazarenuš. Pa. či g. farar nemajo nika proti njemi, tak oni tiidi počakajo. Do že vidliv ka bo ?
Navzoči je tiidi kurator, ki pa poleg svoje česti nemre zdržati, ka nebi pitao : Ka misli to zdaj biti ? Ne mi je razmeto g. farar.
Ednostavno je — odgovorijo g. farar. — Nikakša čuda je to ne. Po našoj veri je vsaki človik pop. Spisano je bilo — ne zovte pope za popa, ar samo eden pop je i to g. Jezus Kristus. Vsi drugi, štere za pope zovete so pa samo predikatorje, šteri predgajo Kristušo-vo Božo reč . .\
Janoš z oslice posliihša fararove rečij. Čiito je v duši, ka je na velko delo stopo. Ali nemre nika proti tomi povedati, ar vidi, da za-istino pop tak služi za seno, kak je zdaj njega ese postavo!
No vsi so tii, kelko je li mogoče bilo na poli jih dobiti.
Zdaj g. farar te ltidij okolik oslice postavijo i Janoši znamenje dajo naj začne.
Janči začne, tak kak je to že dostakrat vido g. farara.
Očanaš ! . . .
Farar v reč vdarijo :
Ne tak Janči, prvle mo popevali i začnejo popevati cerkveno pesem.
Janoš stoj i j na oslici, gde se tak čiiti. kak da bi se z-glavov v nebo vdaro, vrtij se z njim celi svet. Tak se njemi vidi, tak da bi vsi samo njega gledali, liidje, plastičke, oblačke, angelje i vragovje. Pesem, štero popevajo nema konca. Po prvoj pesmi začnejo drugo : V tebi se viipam od začetka...
Velko odgovornost čiiti na sebi. Či glih zmoli Očanaš, to je samo edna kratka molitev, štero vsaki den moli, vgojdno rano kak gorik stane, opoldne kak v tormi zvonijo i večer gda si počitki leže. Očanaš moliti se je navčo od svoje vorne matere -— ali ka bode potem ? . . . Celo živlenje do ga za Očanaš meli\ .. Cono, štero potom dobij več nigdar nišče z njega doli ne-vzeme ... i to vse za to seno, štero od svojega diihovnoga pastera šče
z ednim Očanašom pridobiti . . . Ne, ne njemi trbej, on ma zadosta sena. Ka delajo tu z njim? ... To, te špot je ne zasliižo... Naj li popevajo ovi tam doli, tak dugo, ka sunce zahaja za tiste velke brege, šteri tam daleč pred njegovimi očmi z nebov obinjeno stojijo .. . potem vu krnici nišče več nede vido njegova rdeča lica, štere njemi gorijo kak celoga svejta ogenj.
Ka je s tov oslicov ? Celo živlenje de na toj oslici ? Istina, on je že dosta oslic skladao, pa ešče kak velke, šiirke i lepo zvršene tak, da je nigdar niedna ne natekla . ..
Oroznoga psuvanja se njemi je srdce napunilo. Vovidi kak eden divjak ... Že sam nevej gde je ... Ka dela. . . Zakoj stojij na toj oslici ?
Pesem henja, tihota postane, smrtna tihota, tak kak vu cerkvi ... Po končanom popevanji zna da more začnoti Očanaš. Zna i nepride njemi na pamet, kak bi naj začno? Pozabo je zakoj stoj ij na oslici, zakaj je tu ? Samo komurno gleda z oslice, tak kak eden zbešnjeni bik, i vidi okolik oslice poznance, šteri vsi njega gledajo gori na oslico, tak kak on ma šego gledati vu cerkvi na predganci stoječega diišev-noga pastera. Z ednov nogov stopi naprej i z oslice spadne.
Naklaj so ga liidje gorik zdig-noli. Na noge ga postavijo.
Ka je s tebom Janči sinček ? — čtije g. fararov glas.
Globoko si odejne i se z obema rokama za glavo primle. Gde sem? Ka delam? — na tihoma pita.
Gospod farar, jaz več svinjerije nemo delo. Seno naj li ostane vaše ... Ali prisegnem, da jaz več oslic ne bodem sklado . ..
Pomeri se sinek i ne pozabi ka spisano je v apostolski knigaj : »Vreden je delavec za svoj zaslužek . .
Te reči so farar z duše i sveteš-njom toni povedali. Ltidje so samo
zdaj zvedli, ka se je tu Bože karanje zgodilo.
V bitki sta stale: kultura i norost. Ali kultura je prevladala, ar kulturo razšurjavajo oni, ki so vučeni.
V pungradi.
Hodim pod cvetečom drevji, Gledam i si premišlSvam: Kak lepo je zdaj na drevji, I si zadoščenje d&vlam.
Gizdavi sem, veseli me, To drevje, štero sem sadio, V pungradi, — i šteri mi je Letos, tak lepo obrodio.
TALANYI FRANC.
Vuzern.
Pred Viizmon stojimo i jas si premišlavlem od tej velki viizemski svetkov, od lejpe rdeče remenke, štero je navada dobiti ino dati.
V	tom premišlavanji mi na pamet pride eta mala pripovest, štero sem nigda čiio pripovedavati ali sem jo v nikši knigaj čteo. No spominjam se že več odkec jo znam, mogoče ka mi je samo tak na pamet prišla.
V	ednom malom varaši je živela edna dovica, štera je mela edno malo hčerko Anico.
Anica je hodila v šolo. Tak je vsaki den šla mimo edne baute, v okni te baute je vidla edno zlato remenko. Či je duže gledala to re-menko, vsigdar vekšeželenje je raslo v njenom malom srcej, ka bi jo rada mela.
Pred Viizmom je mrzlo gratalo. Anica je v tenki gvant oblečena v mrzlom sprotolešnjem votri se sprehladila i obetežala.
More v posteli ostati. Lica so njej rdeča, kak ona zlata remenka, oči njej gorijo, vročino ma 39, pa itak drgeče od mraza.
Mama, moja draga mama, odeni-me, mraz me trosi, zebe me.
Mama jo z blazinov odene.
Na drugi den je slabša. Vročina je postanola vekša, glava jo bolij, pa kašla. Pride doktor konštatera pl uČnico.
Mala Anica se v posteli premetava sem i ta, njeno drovno tejlo drgeče v vročici, od vročine suhe vusta neprestano zovejo mamico i jo prosi naj njej kupi v onoj bauti; ono zlato remenko.
Mama je šla v bauto, da kupi tO' zlato rdečo remenko. Vse celi njeni pejnez, šteroga je mela, bi rada dala za to remenko — či bi z njov veselje i zdravje spravila svojoj maloj hčerki, ali zaman vse njeno premoženje je bilo premalo — ta remenka je bila predraga.
Na Velki petek, gda so ltidje odišli v cerkev, je mala Anica mer-no zaspala. V-sne je odišla z dom i, da poišče samoga Bogeca, šteri je bogat, šteri ma celoga svejta pejnez, da ga zaprosi, naj njej on kupi ta lejpo zlato remenko.
Kak je tak vandrala po velki varašaj, po šiirki vilicaj, med do nebe segajočimi hišami i voni na poli, v kmičnom logi, prek bregov i velki šiirki vodev, nej jo je bilo strah. Od koga bi se bojala ? Či je k Bogeci šla?
Na sredi loga zagledne edno malo hišo, v šteroj posvejt gorij. Kak pride k to j hiši d veri zapre j te najde, kak je pa nemre odprejti rogače po dveraj, na to skoz okna voskoči edna velka čarna mačka, štera se pred njo postavi i začne nesmileno krnjavkati, na to se odprejo dveri i vostopi edna devetstodevedesetdevet lejt stara stara comprnica i jo čemerno pita.
Ka pa ti ? Ka ščeš ? Ka tu hodiš? Nemaš driigoga dela ? Ka me budiš ?
Oh, babica, jaz bi Vas prosila : povejte mi gdeta naj idem, da v nebesa pridem k Bogeci ?
Stara comprnica se je grdo za-smehala:
Ha-ha, v nebesa bi rada šla? Čakaj, včasik ti pot pokažem ! Po tom ide v hišo i prinese sebov edno šibo, z šterov vdari malo Anico z sledečimi rečmi:
Pika pana, bodi vrana!
V-tom megnjenjej se nasa mala Anica spremenij na vrano. Žalostno je zakrakrala i odletela od te com-prnice. Kak tak letij tri dni i tri noči i spitavala ove druge ftiče za pot vnebesa, se je vsi ogiblejo, ar so mislili, ka je odnorela.
Na strti den je že trnok lačna i trudna, zato se sede na zemlo, da si poišče jesti i se počine. Pri tom se je pa zaplela v zanko, kak se je bole mlatila, tak se je zanka bole zategiivala i se je bole i bole zaplela tak, ka je že niti sperotami ne mogla plehotati.
Že je mislila, ka de vmreti mogla. Na to pa začuje popejvati Angele.
Kvar, kvar, je zakravkala vrana — Anica, misleč ka jo tak prvle najdejo.
Kak so Angel je vidi i v zanko zasiikano vrano, so jo včasik zanke vovzeli i kak se je Angelov roka doteknola naše male Anice, tak se je nazaj spremenila v deklico.
Povedala je, ka vse se je z njov zgodilo i kama misli idti. Angelje so jo sebov vzeli i so z njov zleteli v nebesa.
Nebesa so bile lejpa, trnok lejpa! Puno Angelov, vekši i menši, vsi so bili lejpi, kakši so že Angelje. Ali nikaj čiidnoga! V nebesaj je bilo vse žalostno. Ne je mogla za-razmeti, kak je to ? Zato pita edno-ga Angela, šteri njej razloži :
Znaš, dnes je Velki petek, na te den so našega Bogeca razpetih.
Kak tak pred Bogecom stojijo, jo Bog pita:
Što si, deklica ?
Anica se je poklonila, tak kak se je v šoli navčila i je povedala svoje ime.
Bogec jo pita:
Ka bi pa rada ?
Ono remenko bi rada mela, štero sem vidla v tiste baute okni. Moja mama nema telko pejnez, da bi mi jo kupiti mogla, ajteka pa nemam, ar je vmrou. Naš župnik so pravli, da si ti Bogec najbole bogati, ar ti maš vse. Ino či kaj ščemo meti, tak samo naj tebe prosimo ar si ti dober i od tebe dobimo vse.
Samo to ščeš ?
Samo to !
Naj bode. Bogec pošle ednoga Angela po remenko. I glej, že je tii, dva piščeta sta jo pripelala ... To je ravno tista, štero je vsigdar v okni vidla.
Je to tista, štero si štela meti? — jo pita Bogec.
Je tista, tista je, potrdi veselo.
Zakaj pa ščeš meti ti to remenko?
Špilala mo se z njov — odgovori j Anica.
Eden Angel odpre remenko, Anica se prestrahši. Mislila je, da je v remenki puno bonbonov — v njej pa vidla krv, rdečo pravo krv.
Krv ... se čiiduje.
Krv! Moja krv — erče Bogec.
Znaš Anica, rdeče remenke, štere vi tam doli na zemli mate, to je spomin na moje rane. Zato pa, da se vi na Viizem veselite, ne spozabte se z moji ran i trplenja, z šterim sem vam odkupo to veselje. Tak vsakša remenka pomeni mojo rano, na vsakoj je moja krv. Ne pozabi to Anica!
Anica je vktiper zkliičila roke, nagnola glavo i zaprosila je :
Odpusti mi Bogec, jaz sem to nej znala. Nej mi trbej več zlate remenke.
Te bi pa rada kaj drugo mela ? — jo pita Bogec.
Nevem!
Nevejš, moje dejte ?
Betežna si Anica, zdravje bodem ti dao. Stani i zdrava si !
Anica na Bogeca pogledne i vidi, ka Bogec i Angelje so že več nej žalostni, veseli obraz majo, veselijo se i popejvlejo ;
Aleluja! Aleluja!
Z njimi je štela popejvati — ali nekaj mrzloga se je doteknolo njene roke — na to se je strosila i prebudila.
« * *
Doktor stojij pred njov i njeno malo rokico držij v svojoj roki, tak posluhša bijanje njene krvi.
Mama, mama, zdrava sem, sam Bogec mi je povedo!
Mama jouče, — siroče vkriž gu-čij — je mislila mati.
Krizo je prestala — odgovorij doktor — vročine nema več, zdrava bode.
Vgojdno rano.
Do svetle utre je veselo, Celo noč plešejo, pijejo.
Šumij, šepeče drevja listje, Tak, kak svdona kikla dekline.
Goslarje podnoge igrajo, Voni pa ftiči popevajo.
Noč mine, den se približava Zaspdni se že prebiidjava.
Dečko se pripr&vla orati, Proti ide dekla po trati.
Na njej se mota, janka, kikla, Na belom robci čarna piknja.
Ona gizdavo ide naprej, Dečko očij pozabi na njej.
TALANYI FRANC.
V našoj pivnici.
Daleč nindri zorja poči, Z nočne kmloe sunce stopi.
Ni, ni glčte, vti na okno, Kak Je vttni svetlo, toplo.
Sunce Je gor visiko, Mi pa itak v pivnici smo.
Gde že celo noč piJ6mo, Vsi, tak, ka je vse veselo.
L&jpa pesem, slatko vince. Vkup n&s držij dobre pivce.
Zdaj pa šče edno kupico, Vs6m na zdr&vje vtS spržz-
[nimo.
Potdm ne pitajte, kaj zdaj ? Nego dečki spžrt, hajda, haj.
TALANYI FRANC.
S. MOLNAR, prof.
Štero je pr&vi zrok smrti?
Za zrok smrti se navadno navaja različne bolezni i nesreče. „Erče se etak: „Mro je od zvužganja pliič", ali „Mro je od srnica z-nožom" itd. No či točnej poglednemo prikazanje smrti, posebno z medicinskoga (dok-torskoga) stališča, te mamo kak pravi zrok smrti nazvati samo edno stvar. Te pravi zrok je: prestanek voodmenjavanja tvari v človečem teli.
Sakša smrt nairne nastopa tak, ka za žitek potrebni organi ne zado-bijo več friške krvi. Či n. pr. člo-vik pri nesrečnom slučaji voskrvavi, te mozge neprimajočo krv, štere nega več vu teli, nedobivajo več niti one potrebne tvari vo z krvi, s šte-rimi se hranijo. Nadale živčne Staniče ne morejo izločiti v krv nepotrebne i škodlive stvari, štere se neprestanoma stvarjajo. Ar je tak onemogočena vozmejna tvari, se mozge odnosno živčne stanice za-giftajo same sebe i prejdejo, ka z drugimi rečmi pomeni smrt. Popu-noma isto se dogaja, či po kakšem betegi henja srce z delom i se zastavi cirkuleranje krvi v teli.
Vozmena tvari je tak najbole glavno za živlenje. To vozmeno tvari zdržavle normalni tekaj krvi. Pri vsakom zdravlenji je zato trnok potrebno paziti na reden tekaj krvi i pravilno vozmeno tvari. Znanstveno je ugotovleno, ka najbole prikladno v tom pogledi delujejo naravna rastlinska vrastva, ar je njihovo deliivanje blago i dostastran-sko. Posebno dobro vrejiije pravo vozmeno tvari Hersan-tej. Hersan-tej je vkiiperpostavleni z 15 fele vračilni trav. Zato Hersan-tej odlično pomaga pri dosta betegaj i to je velika prednost.
Spoznajoči tak vse točnejši zrok smrti, bomo leko se bole sposobni podugšati svoj žitek. Zato nesmemo pozabiti, ka podugšanje žftka, ali vozvračenje od bolezni se mamo zahvaliti i onim marljivim vučen-jakom, šteri so vonajšli i prebrodili deliivanje vračilni trav. Med takše vredne vučenjake spada tiidi Dr. W. Pearson, doktor vu Indiji, šteri je vkuperpostavo Hersan-tej na temeli dugoletni svoji skušenj.
nej posrečilo, se ml&domi.
Ka se st&romi posreči
Na konci tirala stojij plemenite Ncs'y družine štiri grid. Listnik toga grida je sfiri ple-meniliš NosIy, — šteri — v svo-joj sedendesčt lefnoj starosti ešče itak slfižbo ivršfijena magishiti.
Poiek toga grida se razpreslčra Jikob Števana \ erstvena vrednost, z stanojočov hišov i gospodarskimi poslopji.
Okolik njega stojij d i metra visiki zczidani plot, skoz i prek šteroga je nemogoče viditi, za volo toga Jikob- ov Števan či so mislili s svojim plemenitim so-sidom kaj oprivka z vrši ti, so vs'gdir mogli coj ploti dugo lestvico postaviti i z višine 16 lestvice se v guč spBstiti.
Dober čia, plemeniti gospod!
Bog dij, Števan soisd — odgovori j Nosly — Ka novoga?V kom že piantate?
Na, na plemeniti gospod, či me za »ikiega držite 1 sem jaz tak slab človik ?...
Sem jaz to pravo?
Ne, pa tak mislite.
Jikob ov Števan so n f nerano nevaren, pol inteligenten bcgiti piverski človik, šteri so poleg svojega včrstva ešče tiidik vse-ie'4 b!igo kupovali i dale tržili. AH što ji je ne dobro pozno, je vsiki misio, da od glidi vmeriejo, ir so se vsfgdar tak starali.
Povejte ž6 Števan sosid, v kom piantate ?... Zopston vi ne plej-zite na lestvico, samo žito, da bi mi dober dea želeli.
Istino trite, plemeniti gospodi Cfio sem, da se je žerbica v&ni zbrcivaia i rzala, misio sem, jo pog'čdnem ... meni bi rivnok pasala — je za odati?...
Nosly prvle kak bi odgovor dao, fest potegne v lampaj držeči kusti c?gir i si premišiiva: Kirta bianka se more obnoviti, približava se VQzem, hččri de trbelo novi sprotolejšnji gvant, držina je od novoga leta mao ne dobila pliče, zdaj k \Gzmi fčm, de trbelo nekaj denira dati, dug v bautaj se more poravnati, ir so ga že večkrit terjali i kak je vse slčm v miiienji gotov bio, migne splečimi i erU:
—	Od žerbfce lehko gučimo 1
—	Tč bi pa prek šcu! i U ide v grid. Desetletni zaitizani masen kršfik z glive vzeme i tak stoji pred plemenitim Nos!y gospodom kak žč eden piverski človik pred gospodom navido tri s1 iti.
Kelko bi pa cene mela? . . . či siobodno pitam gospod plemenit'.
Ka jaz znam I...
Vam trbej, vi povejte, kelko Vam je vredna I
Vredna ? ... Vredna bi bila, ali na to zdaj že falingo nijde i jo začne šitfati.
Ka razmite vi, či to lepo stvir šinfate, iijši jo nonč ne odam — odgovorij NosIy.
Števan vert se prtstriši, ka pa či jo zdaj po tom širsfanji nede odo? ... Gospon plemeniti I mogoče da nerazmim Či rivno to falingo tri, ali tak sem misio.
No ja J...
Števan ičrt naprej vzeme bu-geliriš i pliča. Žerblco pa včasi z sebov žerč. Na poti se sičča z ednim poznancom i se njemi toži, ka gospod vs!gdir znori pivra.
....i tiidi to Ttt fekko/
Dobro mlejko mate, zemite ešče »Enrilo« ino za malo penez dobijte dišečo bejlo kavo za cejlo Vašo družino!
Ne mantrajte si že želodec na tešče z teškov hranov! To po časi škodi tudi i najbogšemi želodci. Pijte vsigdar »Enrilo««!
»Enrilo«« je močna ino zdrava hrana, štero želodec trnok nalehci prebavla.
Enrilo je že pripravleno za kuhanje i ga nej trbej mleti. Lehko kuhate v vodej ali v mlejki. Sto kuha v mlejki, niica zraven malo cukra.
Enrilo je jako vozdaten ino fal!
Za eden tjeden p4 na lestvici stoj i j i se dober dčn pokloni, plemenitomi Nosly gospodi — šteri na verandi sedij i dobro sfšro vino pijč
Gospon plemeniti, nika bi Vam ipovedo 1
No ka že pa? ... Kak vidite kočflje tam v hflti, kokoši po njij hodijo i je grdijo, ne bi bokše bilo je v penez spraviti ? — Tak znate, jaz pžverski sirmd'« bi se zadovolo z starimi kočfljami — nove si itak nemrem kfipiti. Či so za odati, bi se pogodila ?
Plemeniti Nosiy zdaj f&vno tak, kak vtigd&r pri vsakšoj odaji, prvle račun napišvi v mišlenji, i potčm odgovorij:
Istina je, 16 kočfija zdaj že več ne nflcam, dnesdčn je žč več ne v modi se v kočuji voziti, zdaj je auto I No pa či je že žerbica pri sosidi, tak n£j so kočuja tO di tam.
Plemeniti gospod NosIy se ve-selij, da njegov dober sosid vsigdar v tom nžjbokšem vremeni na lestvico plezi, okolik pogledne, polč® pita : Ne je za odati? K vfizmi je plemenita gospo-dičina domo prišla na počitnice, ceioga vžraša mladina je samo od njfc gučala. No6ly ova hčerka Neli je v kloštri v šolo hodila, bila je že osemndjset let stara, j&ko lepa, prij&zna i čedna dekla. Matere so jo svojim hčerkam vsigdšr za vzorec postavile. — Pogledni — takša bi ti tQdi mogla biti kak je Nosly ova Neli.
Viizem je mino, Neli je nazij odišla v klošter v šolo ... Plemeniti Nosly, kak tak, eden ve-ččr sam v hiši sedij. Začne premišljati i račune delati. Negda je podpiso edno kžrto bianko za svojega prijštela, 16 prijžtel se je
v svojoj špeku'£ciji gospodarsko vntfo. Dužnost z podpisanjem karte bianke je tč dug ostano na Nosly ja, on ga more poravnati, šteri znesek je niti ne tak mili... I glčj, zdaj gda ik dužnost se približava, varuh angel v podobi svojega sosida ne pride. Č5ka eden dčn, čška drfigi dčn, nika, ka bo? ... G zddvost njemi ne dopiistij, ka bi on šcu sosidi ponOjat, pa itak či nači nede ?...
Ne! No glč ga, glčj, sosid 16 na lestvici stoji.
Dobro jutro, gospod plemeniti, se pokloni Števan vert.
Boug džj sosid — v kom že pž piantate ?
Ja gospod plemeniti, velko reč bi Vam povedo. Ali samo tak z lestvice ? ...
No Števan sosid, pridte bliže!
Jakobov Števan so si ne dili dvakrat povedati, i ii so bili pri plemenitom N^siy i.
To pršvim, ne je vse tak vrčdi kak je, jaz vidim, da Všs pre-kržjšijo z polovice vodžnov zemlov.
Naj bode! Sirm^cke naj tOdik
živžjo.
Ne je tak I Ka je moje, je moje i meni sliši. M slo sem si kak sem vido to nepošteno delo, štero z polovice obdeiž?ajo, — Vi plemeniti dobite samo fertžl od tistoga pou?a — ovi si pa tri-ferfž'e za sčbe obdržijo. Dosta bokše bi bilo, či tak bi to zemlo odali, tak bi se Vam nebi trbelo čemeriti, pa skrb meti, jaz bi vam ponfido kak nlšče več! ... T4 vaša zemla je itak polek moje i v več mestaj je direkt v mojo podprejta, pa či jo jas dobim v roke, tak itak vkiiper ostžne, njima.
No cd toga lehko gučimo. Pčtdesčt plfigov je vsevkflper, pa nika duga je gor.
Znam, plemenit! gospod. To mo žč vred spravili.
Vfitro pridte na magistršt, tam de moj f škiliš i on to vrčd vzeme.
Po fčm samo ešče kaštel ostane, pa tč tudi pr&zen, ka je v njem negda vrednost bila, to je pomali vse zvandralo k J&kob-ovomi sosidi.
Jesen je, vremen se je na slabo obrnilo. Plemeniti gospod Nos!y je primoren v hiii oslšnoti, 4r ga reuma trga v nogšj. Tč čas naš sosid J&kob zopston na lestvico hodi i nagiejiije priliko, kak i gda bi mogo v guč pridti s plemenitim gospodom.
Edno jotro se Števan sosid v svčtešnji gvant obleče, i tč nove boksatne Črevle obuje pa nouvi kršč£k vzeme pa tak ide v kaštel.
Z rečmi — v kom žč p£ plan-tate? — ga pozd žvi plemeniti.
No, no, gcspod plemeniti, Vi ste vsigdir edndki. Či sem jaz tak slab človik?
Sem to jaz pravo?
Ne ste pra?li, ali tak ste mislili!
Štefan sosid začne dale, guč obrnč na tisto, zakaj je prav za prav prišo.
Znajo gospod pieminiti, zdaj enkr&t sem za volo mojega sinfi prišo. Moj sin je pred kržtkim fiškžliš pcstao. Dober dečko je i čeden, to se žč stoga vidi, da ito štčč nemre bidti fjškdliš. Ne istina?
Dobro, dobro! — odgovorij plemeniti — 1 si premišlžva, znamkar me ščč prositi za pro-tekcijo. Pravnik na magistrati je že stžri, dnes-vfitro de šou v penzijo, i tak bi rad svojega sinfi notri spravo z mojov protekcijcv.
Ali na to mo ešče nekaj spati mogli.
Jžkob ov Števan, pa očij pa-sčjo okolik po hiši; čakator je počeni, tak ka se mort doli !Qšči, stenč so zdrejte, vidi se, da vse to si žč ziddra želej. Oči se njemi s'žvijo na svojih svetli črevlaj. Škoda na pencz3j, štere je mcgo za tč nove boksatne črevle vfr dati, 4r doroš mk ešče dvoje difige, i tak £i vzememo tč nove boksatne, so samo za parždo, štere je dnes prvikrdt obfio.
Li povejte, sosid — erfč plemeniti.
Istina, kak sem že pravo, pride k sebi, — za volo mojega sfnuj sem prišo. Mislim ga že poznate?
Či se spomnim, enkr&t, dvakrat sem že gučo žnjlrn. Ali zakaj se-pa ne sčdete gospod sosid?
Zah\£lim, gospod plemeniti, polčm ... kak sem žč pravo, moj sin je f škšliš i bogati ... On se nigdžr nede telko mantrao kak njegov oča. Tiijinci, to nonč ne bi povedo, ali vam, plemeniti gospod, Vam lehko povčm, do-bij on trij milion diržrov herbije.
Ojej, ka gučite, gospod sosid? No sedite si žč dol!.
Zahvdlim, polčm! . . .
Lejko pržvimo, to je iejpa her-bija, Ič penez sem sam pripravo-z handlanjem i z l franjem živine ! ... tč tistega vremena ešče gda sem v Grddec i v Beč polilo. No pa nika tfidi grflnt i gorice so prinesle; letno tak okolik stojezero. Vse to je z poštenim delom vkiiper prišlo.
Vidite gospod plemeniti, jeste tO bogšstvo ! Zžto sem si pa tak mislo! . . . Vi ste že stšri i jaz sem že tfldi starejši kak rolšjši. Poleg Ič velke vrednosti zakaj bi se muva mantrala ? Zdaj dale naprej nžj delajo tej mlždi.
Vi mžte lejpo hččr, jaz pa sinfi. Po mojoj p&raeti bi nijlepše i u&jbogše bilo, či bi eden pšr z njidvš postao ...
Ka privite ? — se obrnd proti sosedi.
Ka mo to teiko frfrali, v6po-povem tak, kak je, — jaz sem prišo vogledi i bi nji proso za Neli gospodičine roko za mojega sinfi
Na to se plemeniti spozibi, da reuma njemi noge mantrž i gor skoči kak i&itc, šteroga j&gerski pes z spžnja zbOdij i kričij:
Ka šfči ? ... Ka mislite, ka ?em jaz mojo hččr Vam gorik zršno ?... Mislite, ka pri meni je že vse za odati ? Mari v O, z moje hiše pžver! .. .
Jctkob sosid se malo zasmehč i krščalc, šteroga 7 rokaj držij tam v hiši na glavo si dene i — na videnje — rečjov odide.
Nosly plemeniti v hiši ostane i dale krčij — ne je zadosta, ka sem meo vse je odneso, celo vrednost zemlov vr6d i zdaj ešče bi rad mojo hččr tudi meo. DOio bi mi rad z mčne v 6 vtrg-no! ... To njemi nedam 1
Jžkob sosid je prefrigani, to se vidi, ir ovak nebi tnogo tak velko vrednost vkQper spraviti. Zavolo košare, štero je dobo, ne zgflbo vfipanja, ka se njegov načrt nebi spuao.
Vsaki človek mž srečo, samo jo more znati v pržvom časi prijčti i vOponficati.
Jdkcbovoga Števana je sreča nigd&r nej zapustila, njegova ipekulAcija je cvela i sšd rodila.
Rdvnok zdaj, zdaj da jo nžjbole trbej, nemre biti nevOrna.
Istina, ka se je Števan sosidi v gospod&rskom poglčdi vse po-posrečilo. Ali v liibčzni?... V Itibčzni za drugoga ! To je pitanje ?.. . To pitanje more pre-pfistiti tistomi samotni, šteroga se dostdja.
Dober načrt je skovani i či se stšromi sosidi ne posrečo, tak ga n&j v roke vzeme te mladi i nšj ga kovč on nadale.
Ne je zopston tak dugo v šolo hodo. Ne je zopston doktor postao i ne je zopston tak lejpe postave, čeden i eleganten.
Ka se staromi nej posrečilo, to se posreči mlždomi.
Počitnice so. Neli gospodičina z kioštra domo pelajoča, se na poti spozna z Dr. Jakobom.
Dr. Jikob je eleganten, simpatičen, čeden, dobroga guča mladi človek, šteromi se niti trnok nej trbej trfiditi za Neli gospodičine srdcč
V kržtkom vrejmeni Neli gospodičina svojemi oči predstavi Dr. Jakoba, kak mladoženca.
NosIy je svojo edino hččr srdcž rad meo, lGbo jo je kak oča lubi svojo dejte i kapitulejrao je z svojov gijzdostjov pred bl£j-ženstvom svoje hččri.
Po zdžvanji je vse tisto bl&go, štero so Števan sosid od Nosly plemenitega spokupiii, nazaj v kašteo prišlo i tomi se je n&jbole veselio stari plemeniti NosIy.
mm
Denešnja žena.
Moj prijžteo se je oženo.
Več fašenkov je hodo vogledi sem i ii, na slednje je najšo edno mlado lejpo devojko, štera je bila bog&ta i po gospod-skom je gori zržsla. Mati jo je džla šolati, včiti kuhati, na go-slaj igrati i na dtflgo tžkšo ce-retnonsko, malo vredno delo. Z rečjov povedano je za vse bila pripr&?lena, samo na pžversko varstveno delo nej.
F&nika, — njoj pržvi mož eden veččr:
Jeli si žč gombo na moje hlače gori zašila?
Gombo? štero gombo?
Na sive hlače.
Sive hlače mžš dvoje I
Znam i edne hlače so brez gombe.
Stšre.
Štere stžre? Maš več st&ri hlič, maš stžre rjžve hlače, m&i stžre čarne hlače, m4š stšre pir-taste hlače, m&š st&re modre hlače, maš st&re sive hlače.
To so tč pržvel ✓
Sive.
Ja, — je pravo mož i si globoko odejno.
Žena si malo premišlžvle i pita:
Ka pa f alij tčrn sivim hlačam ?
Gomba žnjij falij.
Gomba?
Gomba I
Zakaj ?
Zakaj? Kak morei kaj t&kie-ga pitati! Žito dr se je doli vtrg-aola.
Doli vtrgnola 1 Samo tak, meni nika, tebi nika, se gomba ne vtrgne doli. Znžš, vsžkše delo mk svoj žrok. Gomba je močno gorik zašita, sabo jo je z tak
močnim koncom gori zašio, ka čč jo šččš doli vtrgaoti, se moreš preči potrOditi. Kak je to mogoče, ka se je doli vtrgnola ?
Mogoče, ka sem se hitro doli n8gno, — erče mož.
Doli nagno? Hahal Ti — pa tvoje nagnenjč! Kelkokrdt mi je že kaj doli spadnolo i si se gda doli nagno? NigdSr! I či se žč človik gda doli nagne se zžto gomba nevtrgne doli. Moj prvejii pojbšr se je vsigdSr prigno, či mi je kaj doli spadnolo, ne je bio tak kak, ti, ka samo glčdaš. Či bi se njemi vsigd&r štera gomba doli vtrgnola, tak bi mogla celi dčn samo je naz&j gor šivati.
Zadosta je, — erčč mož.
Ti, ti si rdvnok tista, štera bi celi dčn šivala. — Ti bi štero gombo gori zašila! Prvle ti more trikrat povedati, nato pa hlače v roko dati, ržvno tak gombo, iglo i konce, pa ešče tč ti trbej pokžzati, kama jo naj zašiješ i če že gor zašiješ, gviišno ka si na driigo mesto zašila, kak bi pa trbčlol
Žena na to brez reči ide po hlače, kak je v rokaj držij, prSvi:
Tč hlače so tfldi zamazane.
Pa si je ešče nej očistila?
Ne, jeli sem je jaz zam£zala?
Tč hlače so že štirinžjset dni takše.
Znam, — erčč žena i vzeme v roko iglo i konce.
Gdč je pa gomba?
Tfi je, — odgovorij mož i pokaže na pr&zno mesto.
To je mesto, kama spddne gomba. Gdč vaiA gombo?
Gombo?
No ja, gombo!
Kak naj znam gdč jegomba? Gda se je vtrgnola te sem jo zgflbo.
Zgflbo?
Zgflbo sem jo!
Zgflbo! Pa to samo tak? I gda sem jaz zgubila mojo ma-relo, keliko si mi przadevao, kak morem biti tak nora, ka kaj takiega morem zgfibiti. I v oči si mi zmeto, da te je Bcug po-kaštlgo z t&kšov ženov, kak sem jaz, štera nika ne razmi i vse zgflbij, pa ka si ti ešče nigdar nikaj nej zgflbo. I to je zdaj tebi nikaj? No ja, perse tebi je vse siobodno, samo meni nikaj!
Na to mož čemeren posfžne.
Odpfličenje Fanika, mislim da je to ne vse edno, či zgflbiš ma-relo, štera košta sto dinarov, ali pa či zgflbiš edno gombo?
Žena ne popflttij i dale kle-peče.
Vzemi nain&nje, da Je 14 zgflb-lena marela nej koštala stcu dinarov, nego samo devčdesčt devčt dinarov i pidesčt par i si mi jo nej ti kflpo za tvoje pe-neze, nego mi jo je mama kfl-pila za svoje, — pa tak te to prav za prav nika ne briga —
nego samo mojo mamo. Pa tfldi vzemi na znanje, da je t& gomba, štero si zgflbo, nej nav&dna, nego je bokše vrste, kak so pa tč druge.
Bogše vrste! — mela je štiri Itilcnje! — erčč mož čemerno.
Jaz šččm gombo gor zašito meti, si razmila? Pa ne z belimi koncami!... Ka delaš
Žena oči proti nčbl obrne.
Na sive hlače?
Na sive! — pržvi mož — na sive se more šivati z čarnimi konci.
Zakaj pa? Ržvno tak bi se tfldi lehko z belimi šivalo, žr siva fArba je med čarnov i be-lov!
či ti ptivim, jaz tak žetem, da zašiješ z čarnimi koncami. — Ve pa vidiš ka so tfldi druge tak zašite!
No ja, se zrž to pa samo zšto, da me lejko sekeraš, da naj samo bode po tvojoj g!žvi, tak je to drugo. Jaz sem mislila, da to pržviš samo za volo logike? Či žč želeš čarne konce i vu tom u&š vesžlje, tak naj bo po tvojem, da tak ležej mantrAš tvojo siroto ženo ...
Elsafluid se siobodno od&vle! S,luineneZdrSe
specijali'ete, štere se samo v apotekaj smejo oda-ati. Elsafluid je poz-fl) nan», kak staro hižno sredstvo i kozmetično-ant septički prepardt, do-^^ puščen slobodncj odaji v drogerijaj, parfiimerijaj, i trgovinaj z mešanim blagom. Rdvno tak, kak Elsafluid, se smejo siobodno odavati tiidi drugi kozmetični EIsa-preparati, kak: Elsa-krem-pomada za lice, Elsa-tannochina-pom&da za porast vliSsi, Eisa-žajfa lepote i zdravja (kak: Eisa-žajfa od ljiljanovoga mlejka, od glicerina, boraksa, i katrana), Eisa-kolonjska vodica, Elsa-tekouče ljiljanovo mlejko, Elsadont-krema za zob6, Elsa-Shampon, Eisa-mirisavi, jastučič za bl&go, Elsa-turistički melem za kurje oči, EIsa voda za lampe, Eisa-šumski miomiris. Vsi tč preparati se dobijo pri apotčkari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja br 83&
(Savska banov)
Gde le zrolc bolčzni?
To je najbole važno pitanje, Či nas nikaj boli, ar nashaj vračenja v prvom redi od toga zavisi, jeli se je spozno pravi zrok.
— - - Po vsvoj priliki je preveč , 'dobro, če vsikdar mamo donok ^ ^»edno zdravniško, gviišno do-' mače sredstvo pri roki kak je to prdvl Fellerov EIsa-fluid, ki ? se že prek 38 let potrebiije za
^	_ varvanje tejla i za obrambo
t /in Lo?prf,ti vnogim boleznim.
Fellerov Elsafiuid je zoseb-7 no hasnovili za tiste, ki se z-i^SH^ V	lehka prehiadijo, majo vsikdar
mrzle noge, zlejka dobijo našec i bol šinjeka, dosta trpijo na glavoboli, migreni i slabo spijo.
Vnogo se hvdli tiidi mazanje s Fellerovim Elsa-fluidom, če se na človeki skšžej j znamenja slabosti i nezadostnoga delanja krvi, če so se oslabili živci i mišice.
Kda je človek duševno ali telovno truden, ali se nači slabo počuti, te ništerne kaple milodišečega Elsafluida na cukri, v mlek1, čaji ali kavi včasi osveži i pokrepi.
Oni, šteri ga potrebujejo, za masiranje prireumi, trganji v zglobai, bolčzniv križi,r.alici i načelom teli, radi držijo Fellerov Elsafiuid stalno pri hiši.
Odzvuna i znotraj nucani Fellerov Elsafiuid dobro sliiži kak desinfeKCijsko sredstvo i kozme tikum za rokč, lice, zobe, viista 1 dihala i zavolo toga je gviišen tiidi pri gripi
Z vodov mešani se potrebiije za grgianie, ar odreši sluze i tak odstrani zrok kašla i zamuknje-nosti, kak tiidi dobro včini pri boli v prsaj.
Fellerov Elsafiuid se dobi v apotekaj i droge-rijaj v glažkaj za probo po Din 6 -, v dvojni glažkaj po Din 9 -; ali v velki Specialni glažaj 26 Din. Po pošti najfalej pride, če se naednok kem več prištela ar eden paket z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 Specialnima glažoma s pakivanjom i poštninov samo Din 58- košta, dva tškšiva paketa pa samo Din 102, šest takši paketov pa 250 Din (namesto 6 krat 58 Din).
če je kaj nej v rčdi
vu pr«bavilaj tejla, te
ELSA-SCHAMPON za pranje vtesi i glive paket 3 30 Din Fellerove Elsa ždjfe za zdr&vje i lepoto« 7 vrst: lilijina mlečna, lilijin krem, rumenjakova, glicerinova, bo-raksova, katranova i Elsa žajfa za britje 5 falatov fanko 52 Din.
Preporiča se, peneze vnaprej dr pri povzetji košta poštnina 10 Din več. Če se ti izdelki spaklvajo k Elsa-pomždi ali Elsa-žajfam, te se poštnina prišpara, ovači so stroški zaračunavajo najfaleje zoseb. — Prištelanje adresirajte na:
EUGEM V. FELLER, apotekar
Stublca Donja br 838.	Savsfca Banovina.
Odobreno od min, soc. in nar. zdravja. Sp. br. 509 od 24. III. 1932.
nam prav
pridejo Fellerove Elsa pilule, povsem so neškodlive, ne dršžijo čre-i va i lejko stolico spravijo. Fellerove Elsa pilule popravijo želodec i čistijo tejlo, z ednim čistijo krv. 6 škatul 30 Din, 12 škatul 50 Din; že z pakivanjom i poštninov.
Haseo i smstanje pri dihavanji
lehko postanejo posledica plučnoga betega, či se zanemarijo. Zato dobro včini tisti, ki se z niicanjom pravoga Zagorskoga „Elsa" soka od apotekara Feliera zagvušaio. Flaša Din 15 50, z poštov 2 flaši 50 Din franko.
Dober apetit
Vam želejmo, no či Vam želodec ed-nok nebi bio v redi, či Vam prebšva nebi bila kakša bi mogla biti, te . . nikelko kaplic Eisa-švedske tinkture od apotekara Feliera. Flaša Din 15 50, z poštov 2 flaši 50 Din franko. Elsa ribji oli krepi vsakšega, zoseb-no slabe ženske Velki glaž Din 20. EIsadont krema za zube 880 Din. Elsa Kina-železno vino za slabe liidi.
Din 16-50 Elsa zagorski sok proti kašli i bolečin prs, flaša Din 13 20. Elsa sečernepastile proti glistam 11D Nšjbogša francuska vinovlca orig.
„Radicum" flaša Din 1980. Znova kfireče oči 1 žfili itd. vam pomaga brez bolečin, brez noža i nevarnosti zagiftanja krvi hitro i gviišno delajoči Fellerov Elsa turistni oblas. Mali karton 4 40, veliki 6,60 Din Dale: Tekoča turistna Elsa tinktura, glaž z benzinom 11 Din.
Elsa-Sachet, proti pisnivosti gvanta v omdri Din 6.
Fellerova kaukazka Elsa-pom&da
čisti lice i kožo, pomladi uvelo bora-rasto i hrapavo kožo lica, vrata i roke, uklanja sujedice, prističe, izvrstno proti sunčnim pegam. Z poštov franko 2 glaža 45 Din.
Fellerova močna Elsa-pom&da za
ršst vlasi, 2 glažka 45 Din,
ELSAFLUID SE SLOBODNO ODAVLE! Elsaflu-d ne spdda med one zdravstvene špecialitete, šteri se samo v apotekaj smejo odavatl Elsafiuid je kak staro pozndno hišno sredstvo 1 kosmetsko-antiseptički preparat pripiiščen k slobodnomi odivanji v _drogerijaj, parfumerijaj ino v trgovinaj z mešanim b agom.
■ Joke
(Pisao: Arany Janoš. — I.
Brumblava je Jiidka. To samo sam Bog zna, Kelko od nje sirmak Joka trpeti ma. Nej njej dobro nika, vedno se svajuje, Z krejganjom si leže, gda gor stane psiije. Ešče vu sne nema, od nje Joka mera, Na tou se prebudi, ka ga brsa v rebra, Ali škrabat' začne, za vlase ga vlači, K tomi strašno psiije z grdimi rečami. Prekune ga kak grm, ka šte bi naj delo, Že sam nevej na štero nogo bi stano. Nej je dobro či si sede ali stoji, Pa je dober Joka, ni muhi ne škoudi. Kak te friški zmoučaj, je od toga časa, Gda si je za para Judko zebrao Joka. Ali za tou ona ešče tudi loška, Meča šest sekajov Judka z jezikom da.
Nega tak hiidoga, štero po vrejmeni, Te človek nebi znao sebi privaditi. Ali Jiitka je tak obračala delo, Naj nigdar ne povej dvakrat edno-isto, Nego naj prebera, kak reči tak delo, Vedno z drugov župov da gori preklenstvo. Či dnes presoleno, viitro da že z prprom, Eden den z jesijom, na drugoga z hrenom. Z rečjov: naj se človek ne navoli nigdar, Naj ga guta kole, tak ga špouta vsigdar. Kak dober bakančoš, ki dosta bio v bojni, Tam je bio pri Lipči, tam pri Watterlooi, Sedemkrat prejksplavo morje opperencko, V bajusi na pomonč ne siiče predivo. Toga bi tudi sram bilo tak gučati, Z poštenjom kak drugi, nej tak preklinjati. Nego nouvo najde, bojdi njej prilika, Drugo, či je lačna, drugo, či je sita. Ravno takše formo eta naša Judka Vedno nouvo najde, či se ona krejga. Li dvakrat na plači je nej mejla grejha, Od časa, kak jo je mati porodila.
Či pa ne vala nje oster jezik bejsni I boleče rane več nemre žnjim vsejčti,
vrag.
Poslovenčo: Silvanus.
Te boječ od toga, ka se kcoj privadi Nafucne se i po dni rejči ne pravi. Ali te je pif-puf, hiiša je kak toča, Tere, vkupermlati, vse na kup obrača. Vse ka se strejti da, to li vse razbije, Vedno jeste v koj se Joka naj potiče. Z vsakšega obloka vozmlati glažojno, Med piskri, tanjeri drži slejdnjo soudbo. Trejska z vsejmi dvermi, kajle nese z mesta. Zmast se dolsipava, psa, mačka vo tira. Ešče či železno lopato doldene, Tak trejšči žnjov, ka se sirouta potere.
II.
Tri cejle dni bila, nej tak dugo tomi, Vu etakšoj lepoj, zlatoj dobroj vouli. Či si knjej seo Joka, te z velkim dir-
[durom
Kouvrana napravi žena z svojim možom. Pogled inam vrže, ni rejči ne pravi, Kašte jo naj pita, se gliipa napravi. Kak ta vrajža kouca, tak besnej zdaj ona, Ka njej fali? kak jas, tak ne vej i Joka.
Ali nega nika tak dugo na svejti, Na šteroga konec nebi mogo pridti. Vejm kolatečnica kakšte dugo beži, Pri broudi se donok na dvouje razdeli, Kakšte trdi je lejs, črv ga li prevrta, Ti najdugši kolbas ednok tudi zmenka. Ešče remen vtrgneš, či ga vlečeš močno, Bočkor de ti udi, či ga neboš šouno. Tak se i taznuca najdugše strplejnje. Na črvek či stopiš, on se vkiipervrže. Joki potrplivost tudi sfalivava, Zato si vu sebi etak premišlava:
„Zbijem jo? malo de, bujti jo: dosta bo, Ona v pekel pride, mene obesijo.
Naj žive. Vendar pa, či nej vadltivanje, K Bougi jo pripela trešlike mantranje. Dober Apoštol je bodlaji i guta, Vendar se pa zbougša, či de ednok stara. Ali duže ne bom trpo jas v sramoti, Ka bi bio hlapca pes zvezani pri plouti. Oče dnes pokažem, či se vsevkiipstrga, Ka pri mojoj hiži sam jas eti gazda. Ona mouč ma, jas pa pamet. Kak zdaj
[pravim,
Naj kašte postanem, či jo v špot ne
[spravim."
Etak je povedo, to je či bi viipo, Či bi za to kuraž kak sol lehko kupo. Samo si je misio i to je že dosta, Nebi gledo žnjega, ki ga malo pozna. Z tem vo ide z hiše i vu štalo kliika, Tam vu sebi vsakšefele plane koja, Dugo se kojalo, kak ta trda leča,
Od štere vertinjo li sam Boug naj čuva
•
Na slednje, kak slejpo kure, tečas grene, Dokeč med smetjom na edno zrno najde, Tak je i on isko, dokeč najšo nika, Z kem bi geno, toga nejmoga jezika. Raduje se, — gotov je vrable loviti Tak se smehe, ka so vsi sosedje čiili. Z tem se vzeme, edno minuto ne čaka, V hišo ide, lampaš vzeme dol' z omara. Vužge ga pri svetlom dnevi i tak išče, Tak, kak či štoj zgubi i ne najde igle. Oorvdari vsakši kot, vsakši cvek pogledne, Postele premeče, vsakšo coto brsne. Na stoli i pod njem, v hiši, kiijnji, klejti, Vsepovsedi išče, ešče i vu hlejvi. Žena vse to gleda, z očmi ga sprevaja, Kak maček to klopkou, a rejci nej pravla. Z krivim pogledom ga skoron skoz pre-
[smekne.
Rada bi že znala, ka on telko išče? Nemre več strpeti... edno dvakrat skašla, Te ga pita: „No, ka pa iščeš vraga?"
Tu je draga duša! Hvala bojdi Bougi, Tu je, naišo sam že, to mi je povouli, Že sam si tak misio, ka nigdar ne najdem; Tvoj jezik sam isko, zato sem tak blajžen." Tak je skričo Joka. Ali to na svoj kvar,
Judki v lica zavre krv, kak ešče nigdar. V lica njej vdari krv, postane erdeča, Z ouči njej blisk šejka, kak ti gromska
[strejla.
Vido s; purana, šteri gor na gnoji Gizdavo kraliije, kak te kral na trouni? Či ga malo zdraždžiš, groza ga obide, Zeleni postane i se gornapihne, Te pa na to znova erdeči postane, I se spremenjava vsakšefele farbe? Kak se spremenij pa z kmičnoga nasvetlo ? Kak orje z perotmi staro čarno zemlo? Tak i Jiidke obraz premenjava farbo, Dokeč sama v sebi drži kratko borbo. Čemerje so jo že skoron v lufte vrgli, Nevej ka naj čini, naj ga li zagrli? Na konci, ka je najbliže zaglednola, Žerjavo lopato zpeči vozgrabila. Dune ga v obraz žnjouv, kak eden mali
[grom,
Tak ka se je cejli svejt obrno z Jokom. Na to on vkupspadne, edno dvakrat brsne I leži kak mrtev, krv me teče z glave. Ali tam je od nje tudi nej meo mera, Dokeč k sej ne pride, tak dugo ga brsa, Te roke gizdavo si na pojaz dene, Kak brežni potouček, tak njej jezik lejče:
„Hej 1 Ka pa ti misliš! Tepeš grdi ... i pa; Etakše i takše, etise i tamta. . . Eti što je gospod? Što zapovej eti? Pa se ešče ti ščeš z mene norčariti? Ka si več nej doubo, to zahvali Bougi, Spucaj se vo od tec i dneva ne kradni. Idi vo na njivo i tam len vo skubi. Eden, dva... li hitro! či ščeš dnes kaj
[jesti."
III.
Zbriso si je čelo z srakice rokavom, Vo mandiga Joka z kisilim obrazom. Ide vo z dvorišča, prejk po košelini, Vo na velko njivo, ta gde so len meli. Hitro začne delati, tak se je občiito, Kak da bi v žalosti Jiidke vlase skubo. Bar bi njene vlase, njeni jezik pusti, Bar bi njeno čarno dušo mogo skubsti!
Tak bi je vozrejčo, kak se pleve trava, Nej bi več mantrala dobroga krščana. Ali mali je troušt, kakšte si naj misli Prvle on, kak ona postane pišlivi. Nede nigdar žnjega te dovec veseli, Dokeč vrejo v Jiidki ti bejsni čemeri, 1 eti čemeri či gda te zmenkajo, Kak te prazen vrč se znova napunijo.
Vu etakšoj tožbi, vu etoj žalosti Na pamet ne pride njemi niti jesti. Hej pa vora je že dvanajst odbila, Ali Jiidka je te obed nej prinesla. Na konci žaloudec se me k hrbti zgrabi, Kak da bi štoj psa, tak i njega glad
[draždži.
Kak te hiidi pes, šteri nenajde mera, Tak lejče vu njem glad, vkiipkaple od
[žeja.
Včasi se bar vtiša, niti se ne gene, Mirovno zatrpi lancov svoji bremen, Či se pa prebudi, zača trousiti lance, Do obisti tiska ostre zobe, škrample, Goubec se me pejni, laja, grze, briili, Tak troubi glad v Joki, v njegvom cejlom
[trupi.
To žerjavo sunce se že spat pripravla, Prouti konci hodi svojega bežaja. Ne peče tak močno, trudno je gratalo. Vu večernom mraki komari lečejo. Dugo senco meče trsje vu bereki Ž njega divja reca frneča gorzleti. Štrk se je navolo loviti korate, Zgrableni porob nese domou za mlade. Drouvničke mišice v dugi gousti redaj Vrteč sprevajajo vandrara na potaj. Poutniki idejo gori-doj po cesti, Nega glasa jiidki, niti nej obedi. Koga li zagledne za njou misli Joka, Ali zaman čaka, pa je li nej ona. Zdaj že komaj stoji, bi domou odišo, Či bi se od Judke tak strašno nej bojo. Ali kuražijo bi k tomi trbelo, Pogan bi se tudi nad Jokom smiliivao.
Pomiliivao ga je... Ešče neba tudi... Jiidko vidi Joka proti njemi idti. Nevem, radost me je, ali žalost vekša; Včasi bou kaj žrejti, župa, kriih i leča. Ali tak se vidi na, iijenom obrazi, Kak se vedno bole ,'prouti njemi pašči, Ka so nej minoli, ali znouva prišli,J Ali ne odido nigdar nje čemeri. Z ednim okom na hajs, z drugim gleda
[na ča,
Nešče niti v pamet vzeti svojga moža. Pa bi bougše bilou, či bi pout gledala, Te bi se zdaj moja pripovejst skončala.
Tak se je zgoudilo ... Nindri med grmamt Stari studenec je bio skriti vu travi. Vido je tou Joka, kak nebi či gleda, Zato si vu sebi etak premišlava: „Ali Boug moj dragi, što bi bio zrok
[toga,
Či bi ona v njega zdaj notrispadnola ? Nej bi jo jas bujo, z prstom jo ne teknem,, Ešče de čemerna, či jo nazaj cukneni." • Kak si je tou mislo.. . ona v njega
[prašči,
Ne vidi žnje Joka ni glave ni vlasi. Tak je Jiidka cejla, kak je živa bila
V	globoki studenec notri pogrozila.
V	njega je praščila, kak en kusti gombec, Kak lisica, štera stoupi v skriti skopec.
IV.
Ali diišnavest zdaj ne da Joki mera, Etak ga bičiije, etak v njega vderja: „Ti nesrečen človek! Jaj! ka si si mislo ? Strašno velki grejh je, ka si ti zdaj včino. Ka si nej poštiivo ti blagoslov Boži, Ka Jiidka prinesla, to kašo z ocverki? Jej zdaj či maš gde kaj! Či je tebi
[bougše
Spadnolo to hudo zadomeščavanje ? Tak ti trbej! či si samo ženo gledo, Vnjeni rokaj si pa te pisker nej vido!"
„Ka pa či nej kesno? sprobajmo", —
[tak erče, I z rakitja hitro dugo vouže splete.
V	stari studenec je globoko doj piisti
I skriči: »Jiidka, to vouže dobro primli !rt Prijela je Jiidka i on tak občuti,
Ka na ovkraj vouža nikaj žmetno visi. Zdaj zača gor vlejčti, kcoj se fejst na-
[pinja,
Ar je žmetno bilou, opaja ga hica. Gda je do polojne skoron vopotegno, Tou ka je na vouži tak žmetno visilo, Gde e nej tak krnica, gde se je že vidlo, Gospodne! ne vpelaj ...! strašno se
[zosago.
Lagati ne lažem, niti sem nej nigdar, Ali ka zdaj vidim, tou potrdim vsigdar. Ka visi na vouži? To je bilou strašno; Eden stari vrag se je za vouže zgrabo. Rep je meo pa 'rogle, ^noge: zadnje
[konjske,
Tejlo meo kosmato, pukle: krive slouke. Najbole pa čudno je na|njem tou bilou, Ka pou glave sejre, pou§je[pa čarne meo. „Ka si za barata?"^ skričkjoka, — „što
[si ?"
„Nazaj te doj pustim! Hitro se oglasi!" „Ne suni me nazaj," tak se Joki moli. „Jaj! gor me potegni, jas sem te vrag
[stari."
„Nevem što je eti, nej dugo ka prišo, Ali od njega sam na pou sejri grato. Vo me že potegni, nazaj ti zaslužim, Ar z tem eti notri jas vo ne pretrpim."
Erče njemi Joka: „Vo bi te potegno, Ci bi stalen bio, ka bi me ti nej znoro. Segeče blago je tvoje prijatelstvo. Zahvalim jas tebi dobrovolnost tvojo. Ali vse eden vrag, ti si ali ona, Hiiši vendar neboš, kak je bila žena. Gori te potegnem, ali prvle idi Ocverkovo kašo mi vktiperpostruži."
Erče njemi te vrag: „Ne želi mi hudo, Kaj bi pa dolišou. Povem ti jas drugo. Notri se potegnem jas vu čer kralesko, Postavim jo vu strašno velko bolečino. Vsakšefele doktor jo sproba zvračiti, Ali niti eden nede znao pomočti. Te ti prideš pa boš proso pou orsaga, Ali pa či menje, dvej krbiili zlata. Ešče ti več dajo, samo njej pomori, Tou pa preveč zlehka vzemeš na se gori,
Ar jas na tvojo rejč hitro žnje odidem, Drugoga krala čer na tou gorpoiščem. * Ali na tvojo rejč z te nebom šou vo več, Pazi se na sebe zato dragi bratec. Ar samo ednok dam sebe v rokou tvojo, To si gorzapiši, najbougše na čelo."
Nej si je dvakrat dao praviti tou Joka, Vopotegno vraga z staroga studenca. 1 naj vu pogodbi se ne najde krivo, Aldomaš sta šla pit v edno oštarijo. I tam kak te kupec, ki kupuje kravo, Joka tomi vragi je v rokou gorvdaro. Te začata piti to staro pikolo, Tečas, ka se Joka od nje gor obrno.
V.
Te stari vrag je pa svoje reči zdržo, Na žerjavoj brani naglo ta odleto. Niti je nej stano, dokeč v buhe kejpi Se v vuho potegno toj kraleskoj čeri. Ta deklina se pa zača lovit k viihi, Vu njej strašno velke bolečine čuti. Z postele vo skouči, troubi, kriči, lejče, Vso hišo gorvdari, beži na dvorišče. Ali tam si tudi nemre najdti mera, Gori-doli drče, kak da bi znorejla. Oča vu srakici, vu papučaj mati, Za njov beži vsakši, ščejo jo zgrabiti. Zgrabijo jo, ali te začinja grizti, Ci jo pa pustijo, znova njim šče vujdti. Na konci vkiipspadne, nema veče mouči. Gor jo zgrabi oča i žnjov v hišo skoučf.
Ali zdaj se začne drkanje sem pa ta: Stou hlapcom, hlapicam se zapoved vo da, Eden po doktora, drugi vu apoteko, Šteri po barbera, ki po cejsko babo. Lejčejo brez glave, vrastva vkup nosijo; Popousko mast, oli i zavečo salo, Kački jesi, pelin, vse vkiiper sprobajo, Ali vse to je nej nika pomagalo. Skoupati jo trbej, kabi? žilo vsejčti,
Z trinajst fele drejv, trinajst vejk vlomiti, Ribati, pariti, kaditi, mazati, Eden od drugoga veče šče zdaj znati. Pridejo čalarje delat comprnije, Donok vse to nemre vtišat bolečine.
I za volo toga njeni oča, mati, Nemreta vu srdci sebi mera dati. Nej njima trbej zdaj piti niti jesti, Ešče zlato hrano nemreta požrejti. Te kral naj se rešij od vnogoga ludstva, Vso delo na svojga pisača zavupa. Ne briga se on zdaj za nikoga delo, Za vlase se vlači, kuče se vu čelo. Ka pa ešče mati, v čarno se obleče, Jouče se za hčerko, toči bridke skuze. Cejli den tam sedi pri njenoj posteli, Nikše voule nema, ka bi šla len trejti.
Zdaj se vozbobnjari po cejlom orsagi, Etak kriči hajdu, ki po bobnjej mlati: »Pošteni porgarje! vesnički, varaški, Preveč je betežna našega krala či. Ki bi jo vozvračo, nede me žao nigdar, Ešče vnuk njegov de velki gospoud
[vsigdar.
Zato či štoj zna kaj, naj se hitro glasi, To kralesko čer, kak najprvle vo zvrači."
Na to med ludstvom zdaj skriči nikak
[močno :
»Zmorem jas," tak pravi, „za njou takše
[vrastvo."
„Sto je? Ode je te jas? Naprej stoupi
[hitro!"
„Jas bi bio tisti jas, prosim ji ponižno." Doj si vzeme klobuk, naprej stopi Joka, Sram ga je ka drugi majo ga za norca. Ali zato svojo rejč nazaj ne vzeme, I ka se ne šali, či trbej prisegne.
Za vuho ga primle tam na mesti včasi, Joko te hajdu i se žnjim k krali pašči. Pred krala si stane te hajdu kak drejvo, Bajusi si suče na pravo i lejvo.
Te pravi: „Velki kral, eti je en moški, (No, zdaj se ne skrivaj, nego bliže skoči!) Te paverski človek je vupo trditi, Ka bi gospodično on vo znao zvračiti. Laž je to, ali nej ? nemrem svedočiti, Zato odpuščejnje ščem za to prositi."
Erče Joki te kral: „Ti slabo vo gledaš! Znaš ti sirmak človek, ka se z žftkom
[špilaš ?
Nej je to norija, dobro si premisli, Ar či kaj zafušaš, glavo ti dam vzeti. Ali či se ti pa zna zdaj posrečiti, Te te z čerjouv mojov vkup dam oženiti. Pou orsaga mojga prejkdam svojme zeti', Cejloga ravnati je že žmetno meni".
Erče na tou Joka: „Moj milostiven kral, Neščem meti naprej z toga jas nikši tal. Ali moje znanje zdaj včasi vozprobam, Zakaj bi odlašao, da zdaj dober čas mam." Z tem se vzeme Joka, beži notri v hišo, Gde je to deklino beteg strašno trouso. Naprej je vzeo eden stari kalendari, Šteroga je skritoga meo notri vu rokavi. V njega gleda močno, obračavši oči, I na pamet pravi ete moudre reči:
„Znargaš karga sirgi orgobergečorgo, Kargak svarga sirgi zguručargalarga ? Spurgucaegaj serge zdargaj zargatorgo, Dorgo sergedmorgogarga pregeklarga!" Tou je:
Znaš ka si obečo, kak sva si zgučala? Spucaj se zdaj zato do sedmoga pekla!
Kak so ete reči do vraga viih prišle On jo zača trousit, njej poukajo čonte. Na tou žnje voide, hitro jo ostavi, Ta deklina se pa včasi gorodtavi. Te kral ki je pa rejč svojo vsigdar zdržo Je njidva z velkov paradov vkiipoženo. Na gostuvanje je dao bujti stou gjiincov I prejkdao orsag svoj z kraleskov krounov.
Vo je zišo te her po cejlom orsagi, I je do viih prišo sosednomi krali. Njegva jedina či je tiidi betežna, Od vraga mantrana noč den nema mera. Vzeme se te sosed piše edno pismo, Z etimi rečami je približno piso: „Preliibleni sosed! Naj Vam nede proti, Nebi Vas zdaj mouto, ali sem v nevouli. Velka mi je žalost, vkiiper me šče strejti, Od štere zdaj vekše nemam jas na svejti. Drago moje dejte, moja jedina či Vu smrtnom betegi na posteli leži. Ne najde se doktor, ki bi jo vozvračo, Za njov sam že skoron sam betežen grato. Čudno je ka ravno na on den je vlegla, Gda je vaša gospa goriozdravila. (Bog jo naj obdrži, z srca njej želem to, Vejm z svetoga krsta sam jo tiidi zdigno.) Ešče vekše čiido, ka je beteg taksi, Kak da bi li od vas bio esi poslani. Nega za njou vrastva, to že vsakši vidi, Či bi samo Vi nej šteli esi pridti. Pridite, poglednite, dente na njou rokou, Ne želem jas k šenki, blagoslovi vas Bog. Dober obed vam dam, obrok vašim konjam, Či te me prosili pou orsaga ta dam. Pridite vse vam dam, nika ne šajnalim, Gor na tou pa ešče Vam lepo zahvalim. Dobro Vam želejmo cejla moja žlajta, Pozdraviti Vas da moja draga žena. Pozdravla Vas tudi test ino punica, (Či bar nevej za se), tiidi čerka moja. Stari Peti kanas, vsi hlapci pri hiši, Vse hlapice naše, stara Trejza tudi. Vsi Vas pozdravlamo, Vas i vašo ženo, Testiij i punico, vso vašo držino. Z rečjouv vsem navkiiper, Vam mi zdaj
[želejmo:
Dugi žitek, srečo, zdravje i blajženstvo."
Tak se glasi pismo. Ne vidi se Joki, Tak da bi me vse to rej bilo po voli. Znao je ka je konec njegovomi znanji, Od njega več nišče gori ne ozdravi. Ali pisma edna za tim driigim prijdo, Poštašom je dveri odperat nej folgo, Či eden vo ide, notriprijde drugi.
Sosed prvle prosi, na slednje že sili. Na tou pa zapovej, te se prtij strašno, Na konci z šeregom prisiljava Joko. Liidstvo zača bejžat, prinesejo glasi; Na meji vesnice gorijo že v plami. Prestraši se Joka, gda je vido — čuo tou, Ar vojake svoje je vse piisto domou. Koga na en mejsec, koga na dva kedna« Edne na šest, sedem, druge pa na pou leta. Samo dva-trije manjarijo po dvori, Z tejmi se pa nemre postaviti proti.
Vsi so se zbojali, ešče test, punica, I njegova draga prelublena žena. Vsi na njega ido, nagučavajo ga: „Idi pa jo zvrači, to napraviš zlehka!" Joka pa za ves svejt nebi tou ovado, Ka z vragom ma delo, ka se je žnjim
[stavo.
Nego da so njemi že mera nej dali, Gor si je djao, ka de šou i sproba rajši. Šou je do šerega i je mer zaproso, Štero je od voja naednok zadobo. I na tou beži, kak je li bejžat tnogo,, Dokeč je do kraleske palače prišo. Gde ravno krala či ma strašno nevolo, Polko pleše vrag žnjov, tak da bi li znoro, Kak Joko zagledne, pita ga čemerno: „Ka ti trbej? Ka ščeš? idi si na delo!" Nej sam ti povedo, ka te nebom bougo, Kak samo li ednok, ni za dušo tvojo! Jaj! kabi pozabo," erče njemi Joka, „Nej sem zato prišo, druga je pot moja; Pred ženov bežim jas, ona me preganja. Jaj, či me tu zgrabi, včasi me raztrga!" „Daleč je?" pita vrag strašno se boječi. „Oh jaj! Eti je že. Larma na dvorišči." I na tou te šatan, kak da bi ga strejlo, Niti se nazaj ne zgledne, tak je bejžo. Nej se je stavo. Pa gda je že v pekli bio, Tam se je tudi vu pečino luknjo skrio. Ta kraleska či pa hitro gorozdravi, I zdravejša grata kak pa prvle včasi.
Joki se pa delo preveč dobro zgaja, Ta njemi da sosed pou svojega orsaga: Vo sta šla na poula, tak včasi na toplo, I razno delita to cejlo kralestvo.
Humpoke kopata na srejdi z zvekašom, Na veliko žalost edno-par lajkošom. Ki so tam okoli cejli den zijali, Štere so na konci vse vkuper vlovili, I naj se na te den vsigdar spominajo Hajduki vsakomi dvajset gorvdarijo.
Vil.
Ka pa od te Judke, ka^nam pravi pismo ? Je sprnejla tam i žnje gobe rastejo,] Ali jo pa nikak ki je šou tam mimo, Z staroga studenca z voužom vopotegno ? Nej sam čuo jas nindri od toga gučati I zaman sam isko vu staroj kroniki. Joki se pa bogme zdaj bogše godijlo, Kak bi si glavo trou, pa se za njo brigo. Nej se je v zid m lato, nej je drko doj-gor, Nej je prišo od nje glas vu kralevski dvor. Med tem so pa vdre i drovne minute, Edna za tov drugov hitro preminule. Mesec se je tudi vedno premenjavo Ednok je „mlada" bio, te je pa „pun"
[grato.
Leto, jesen, zima, na to sprotolejtje, Prinese za mrazom z noiiva lejpo cvejtje. Ono tapoceca led te trde zime, Ali na njega pa vroče leto pride. Leto pa gormenij jesen z svojim sadom, Blagoslavle kmeta z vsakšefele darom. Etak edno leto zatim drugim ide I za starim letom vsigdar novo pride. Joka je pa ešče dugo lejta živo, Vu lejpom blajženstvi trošo leto, zimo.
Ali ednok, gda si je niti nej mislo, Je z sedmimi z sebom vrag po njega prišo, Ki so ga zgrabili i odnesli hitro, Niti se z nogami do zemle nej tekno. Zaman se je brano, zaman cvili žena, Nej so žnjim stanoli do seamoga pekla. Tam so ga v železno klonjo notrivrgli, Naj sam nede, k njemi Judko so zaprli.
„Jaj! zakriči Joka, tota je zdaj z menom! Nej sem meo zadosta nevole že z tebom ? Zdaj si pa vu pekel prišla me mantrati ? Človek se že nemre vu meri skvariti. Ka zdaj eti gorim, to je tvoje delo, Ka sam nej ta prišo kama drugi ido, Ti dobri, pravični, ki na drugom svejti Ne živejo z vragmi vkuper v prijatelstvi. Jaj ! Ne mantraj me več, bojdiva si dobra, Živ'va v meri vkuper draga moja žena. Tebi de ležejše, meni bode bougše, Vori, ešče vpekli nede več tak vroče."
Nevem, ka njemi je Judka na to pravia. Zadosta je, ka ona je izda ta stara. Tala se, krejga se, grdo se bijeta I to vsigdar tak bou dokeč se prevčita.
To je vse, ka vala dale krpati, Ki pamet ma, tisti tak nešče vervati. Ali moudro včenje si naj ztoga vzeme, Ar nišče nevej tou, ka ešče z nas bode? Ka pa ka se njemi zna tak pripetiti, Kak sirmaki Joki i njegovoj ženi.
Vaše živlejnje si lehko ustvarite lepše i bogateše,
či igrate na kakšem inštrumenti Tou je niti nej tak žmetno, kak si nikaki mislijo. Svetsko poznana firma glazbenih inštrumentov Meinel & Herold dava vsakšemi kupci brezplačno edno lejko razuralivo navučno knjižico, po šteroj se i vsako dejte brez teškouče lejko navči igrati na vsakšem inštrumenti. Ali važno je, ka se kupuje samo rejsan dobre inštrumente čistoga i punoga zvoka, ar samo dobro glazbilo dava dobro muziko. Zabtejvajte zato brezplačno lipou ilustrirani katalog (arjegyzek) firme Meinel & Herold dr. s. o. j., skladišče fabrike inštrumentov, Maribor br. 257. V istom najdete glasbila zaistino dobre kvalitete, a zviin toga trnok fal, ar kupujete direktno od fabrike, odnosno fabričkoga skladišča. Glasbila so najmilejše darilo za velike i deco.
Barbarič Stevan.
Haj, haj, — pravi.
To je pa zato pravo, ar se je ravnok briti začao. Zdaj je zgotovo z žajfanjom i britvo je potegno po obrazi. Britva začne skakati na obrazi, potem ednok zosiče i se stavi v ščetinji. Števan vert vleče, fejst vleče. Zato si je tak zgučo.
Salamenska britva, tam vonej že drugoga cukajo v tormi k desetoj meši i tu notri že njegova žena tudi gotova čaka v svetešnjom gvanti i ta prokleta brijtva zdaj za-če sijkati kak kača, potem pa kosa ma navado tak skakati, gda se lansko kukoršče zmejša med žito.
Haj, haj, — pravi Števan vert i si zača odkapčuvati remen z lač, ka malo potegne brijtvo nanjem.
Remena rinek gorik zakapči na dversko kliiko, drugi konec primle z lejvov rokov i gda je že fejst španao remen, obri njega se nagne, pliicne na lejvi kraj remena, ka se naj bole poškalij. Tak jo nabruso.
Gotovi ste že Stevan ? — pita žena.
Števan vert je velko regulo držo doma i nej je dopusto, ka bi ženska notri gučala v moške posle. Zavolo toga je samo veukraj ta po-gledno i pravi :
Ne čemeri me Žiiža !
Žena cukne malo ramo.
No, bogme ! Zdaj že nonč člo-vik nesmi pitati, či ste gotovi ?
Ednok si zdehne i z čislov pa z molitvenov knigov si doli sede pri peči i čaka, ka naj Števan vert gotov bode z brijenjom.
Medtem Števan nazaj gorizakapči remen okolik lač i se nazaj sede k okni pred malo gledalo. Britvino ostrico na obraz zrihta i močno potegne.
— Ffffff! .. . — zdere se i gorik stane z stolca.
I pred sebe držeči gledalo začne šercavati, jeli izpod strnišča nede ciirila krv ? . ..
Hat bogme ciiri, zadosta hitro i gosto. Obprvim samo edna, te dvej, potem tri zrnice rdečega ribizlina vidi na lici Števan, gda so se te najšle so začale tečti vdiljek po obrazi, se zglasila Žiiža tam na klopi:
—	Jaj, da ste pa naopačni ! Za-koj ne pazite ? ! . . .
Števan vert do šinjeka rdeči gra-to od čemerov kak puran, ali je zato tak se napravo kak da bi nej čiio nika. Samo je gledao britvo z kmičnim obrazom, gleda, i gda se osvedočo, ka v britvi nega falinge, ■ ar je britva ostra kak nevola, v roke vzeme žajfo i tisto šercava.
—	Hm ! pravi.
Ešče ednok sploj bluzikjo dobro zviziteriva i
—	Hm ! .. . pravi ešče ednok.
Potem se malo skašla i med
prstami držeč žajfo, v gibanji pa nej brezi vsej posledic stapia proti ženi.
—	Ka si pravla . . . ? pita jo kmično.
Žiiža, kak je -samo mogoča bila se je nazajpotegnola k peči. Ali nej je nikaj pravla. Poznala je svojega Števana, gda je šinjek rdeči i oči se bliskečejo, te roka tudi hitro hodi, zato je nej nika pravla. Samo se je vlejkla vkup sploj na malo, ar strašen stvor je moški či čemeren grata i na to je tiidi mela skrb ka naj lehko ešče v cajti vkraj skoči. Takšo formo zato ponižno ali z vtegnjenimi žilami je gotova bila tam na klopi na bejg, kak edna mačka.
—	Ka si pravla ?!... pita znovič Števan vert naprej stopivši. — Ka sem jaz naopačen ?
Zdaj ta podržij žajfo ženi pod nos i tak se zdere, ka so liidje stanoli pred oknov i so si čojali glave pred hižov.
—	Ese gledaj, ti omelo — ma-terti — ka si prinesla ?
Ali da so ludje zandriigim stopali proti cerkvi, i v tormi tudi gviišno že po lestvici gorik škrable zvonar, ka potegne trečega. On pa eto ti maš, tu se obrača po hiši na ednom kraji obraza z žajfancov na driigom kraji pa z krvavimi ščetinjami, nej obriti. Tak se je ešče ednok fejst zdrou Števan i žajfo ženi pod nosom voščo.
—	Ese gledaj ti omelo — materti, — ka si prinesla ?!
Žiiža je zdaj ešče bole tiha bila, ar je žajfo rejsan ona včeraj prinesla od židova. I što zna ? Ka pa či so njej rejsan kakši „bovln" odali, ar ona je nonč ne poglednola.
Zato je tiha bila ...
Števan vert v prigiščo nabrao Žtižin svileni robec, gori jo postavo i pošteno stroso, tak da bi slive stepao.
—	Ka je na toj žajfi ? !
Žiiža prevzeme žajfo i jo po-gledne.
—- Koza ... — pravi ? !
•— Na, jeli ka koza ? !
—	Koza ...
Števan jo znova strosi.
—	I ka sem ti jas pravo včeraj gda si k židovi šla ? ! Ne sem ti pravo, ka naj kalapač bode na njej? !
—	Žiiža podvezne glavo.
—	Oja, to ste mi pravli . . .
Števan jo ob tretjim stepe.
—	Pa sem te ešče jas naopačen, ti omelo — materti. —
—	Jaj, bežala mo, i včasik jo voodmenim, samo nebojte čemerni! — i z ednim naglim cuknjenom se vopotegne z Števanove prigišče i odbeži k židovi.
Tisti čas, ka si je Števan doj-zbriso žajfanco i krv z lica, je Žuža
že prišla nazaj od židova z žajfov. Tak se je paščila, ka je skoron dveri za sebov odnesla.
—	Eto je — pravi. — Kalapač je gori. I kaže žajfo.
—	To že ja — ki uma z glavov Števan — zdaj boš donok vidla! Ka nej vse edno, kalapač ali koza?
Tak kak blisk se začne žajfati i briti. Veščani so že v čuporaj šli proti cerkvi i gviišno zvonar si je že tiidik pliino notri v dlan, ka potegne te (reči veršuš z zvonamj, zavolo toga se je brio kak blisk.
—	To že ja — si je zgučao. Ar je vse tak šlo, kak da bi zmočaj rezao ...
—	No, jeli?! — je pogledno nazdrik Števan gizdavo. Kalapač,, tisto ja, samo poglednoti trbej.
—	Gotovi ste že ? — pita Žiiža.
—	Gotov — skluma Števan i ar v tormi so ravno zdaj začnoli vlečti tretjoga, se hitro notri potegne v kaput i zača idti proti dveram.
Na pragi postane.
—	Zakoj nejdeš že ? .. .
Ar je Žuža stala pri okni i žajfo obračala v roki.
—	Števan — pravi smeheč.
—	No, ka ti trbej?
—	Ešče ste čemerni.
—	Ja-
—	Zato ka sem takše omelo ?
—	Zato.
Žiiža zdaj stopi k svojemi Števani i kaže njemi žajfo.
—	Ka je to gorik ?
Števan strpeče.
—	Ko-z-za ? — pravi.
Na to čemerno dime z nogov.
—	Pa si nej odnesla nazaj ?
—	Ka bi nej! . . .
—	Samo znate — pravi Žiiža i žajfo obrne — ta žajfa na ednom kraji ma kozo, na driigom kraji pa — omelo ti edno, materti — kalapač !
Notri treščila za sebom dveri i pobegnola proti brnečim zvonom.
Obolenje želodca.
Zavolo vživanja prevrOče ali premrzle, premastne ali premočne jejstvine, prekmer-no vživanje alkohola, nezadostnoga žveča-nja, nervozna motnja prebave i zavolo splošne slabosti, nastanejo bolezni želfidca, ki se pojavlajo v obliki pehanja, zgage, bolečine v želodcu, slabost, plavanje, želodčne krče, zaprtje i pomankanje apetita.
Idr avlenje i
Zar&na ali veččr naj se spije ialica Pla-ninka teja. Te pospešuje s svojov bogatov vsebinov grenki snovov povnoževanje izločene slin in želddčni sokov: grenke snovi Planinka teja ovirajo pouleg toga tiid prek-merno vrenje, s kem se dosegu e lejka, mer-na ino gladka prebava i dobro čiščenje. Zvfln toga se je ogibati vsega ka je povzročilo bolezen želodca, varvati se alkoholni pijač, dobro prežvečiti jestvino, ogibati se težko preMvni jestvin i nervoznoga razburjenja pred, med i po jeli.
Gospod 63 let star, trpo je na želodčni krčaj, zgagi, čestem pehanji i večkratnom pluvanji. Zdravlenje s Planinka tejom skoz Štiri tedne in omejitev preveč vživanja alkohola je povzročilo merno prebavo i želodčni krči so prenehali.
Gospodična 21 leto stara, mela je zavolo splošne nervozne slabosti po vsa^om obedi bolečine v želodci, napade omedlavanja ino migreno. Zdravlenje s Planinka tejom skoz tri tedne je melo za posledico zdravo prebavo i prenehanje želodčni bolečin ino glavobola.
Bolesni kouže.
Tvori, lišaji, mozoli, ogrel, prišči, rdečica, rumenkasta krhka koža i driigi ne-vugodni pojavi majo svoj izvor največkrat v slabi sestavi krvi, v prebavni motnjaj, obolenji jeter i zeprtji. Ci se torej šče meti mlado ljepo, zdravo polt, je potrebno predvsem očistiti notranje organe. Od tega namreč zavisi čistoča kože, a s tem tiidi zviinešnji izgled. Lice je gledalo notranji organov i če se tej držijo v redi, pride to tiidi zviinaj do izraza. Nezdravi rumenkasti i slvkasto upadli izgled obraza, kak tiidi driigi nečisti pojavi na koži nastanejo zavolo nereda, šteroga povzročijo črevesni plini, zaprtje itd. Te nevu-godnosti je potrebno odstraniti s pomoč-jov zdravlenja Planinka tejom.
Ar prihajajo torej bolezni kože iz. notranjosti, to ne zadostiije samo zviine-šnje čiščenje kože, temveč je potrebno odstraniti motnje v prebavi z rednim pitjem Planinka teja.
Zdravlenje;
Da se dosegne redno delovanje pre-bšve, da se izločijo i odstranijo strupi iz tejla, se priporača tiidi zdravim osebam, da se na jesen i spomlad podvržejo 6-12 tedenskemu zdravlenju s Planinka tejom. Bogše i odpornejše zdravje, friški izgled, mouč i vola za živlenje se dosegnejo s smotrenim pilom Planinka teja.
Ženske bolezni*
Poznamo premočne menstruacije (mesečno pranje) zavolo slabokrvnosti, zatem menstruacije, ki radi slabosti predugo trpijo, potem znova menstruacije, ki so zvezane z bolečinami i to pri razni vnetji i krči, šteri so največkrat nervoznoga karaktera. Premalo trajajočim menstruacijam ali pa če tista sploj izostane, je vzrok splošna telovna slabost. Ravno tiidi takša je neredna menstruacija, ki nastopi prerano ali prekesno, posled ca slabe telovne konstituclje. Vse tč motnje me-sečnoga pranja delajo ženskam vnogo skrbi.
Zdravlenje:
Teden dni pred pričakovanim nastopom menstruacije trebe začnoti z pilom Planinka te|a, ka naj trpi 14 dni. Sedččo kopel, lehka dieta, samo lehko prebav-Hvo meso, vnogo mleka, sadil i sočivja. Poskrbeti se za dobro cisčene.
Oospodičina 24 let stara, je mela zavolo slabokrvnosti preči neredno mesečno pržmje (menstruacijo). Stalno trpela na migreni, bila zružena i celo razdraž-Uva. Zdravlen/e s Planinka te/om je povzročilo, da Je menstruacija postila redna, brez migrene i nervozni poj&vov.
Veliki paket Din 20'-, polovični Din 12"
Pri šteri betegaj se je pokazo Planinka tej Mr. Bahovec zdravilen ?
Pri obolenji želodca, betegi jeter 1 žuča, betežni i manjarni črevaj, hemoroidi (zlati žili), debelosti, ledvični betegaj, reumatizmi, gihti i išijaši, pri gldvobolezni i migreni, pri ženski betegaj in težavaj za menstruacije, tež-kočaj v prehodni letaj, pri povapnenji žil (arteriosklerozi) i pri kožni betegaj Zahtevajte v apotekaj izrečno Planinka tej Bahovec.
poskiisni paket Din 3-50
Brezplačno poučno knjižico pošlje Vam na zahtevanje:
Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana_a* s. 529/36
Lejpa hiš
Nžj bo kaj štčč, morem se p& lik zg!dsiti v pir reddj vu Dober Pajddš kalendžrfumi, šteri nosi glasi po škiirkom svejti.
Andržš bžči, pomiite nazaj za kakši pdr lejt, na tiste čase, gda je ešče dober svejt bio. Kelko-kršt sva si zgučžvaia i pripovedovala od vsefele najnovejši dogodkov, na etom mesti? Potom dugom vrejmeni bi p£ rada čfijla, kaj novoga od V&s. No, pripo-vedavajte mi kaj. ..
Jaj, draga gospodičina Rozika, •zdaj ste me zaistino pred žmetno gordctnje postavili.
Nevčm, ka gde i pri kom se n£j začnem i ka V£s interesera najbole ?
Znam ešče od indašnji časov, s a ste Vi vsigdar radi posluhšali ženidbene glžss tak te zdaj pri Som začnem.
Jelibžr Vi tiidi dobro zndte, ka je gospd Trejzika lejpa, na gustuš vaion dovica bila, žito je ziehka k moži šia ob drugim tiidi.
To se je že pred letom zgodilo i eta hištorija z tistega časa shšja, gda je Trejzika ešče nej bila pri moži, ka je eden vrli i na ženidev pripravieni dečko hodo k njej v vogledi.
Vej se je gospej Trejziki tfidi povido tč voglednik, samo ka ga za trnok iramežlivoga najšla, šteri je njej niti v oči nej vtipao pog!čdnoti, gda sta samž sedela vkiiper.
rija je to.
Na eden lejpi lejtašnji več dr, gda je mejsec todi lepo svejto, je voglednik pravo Trejziki, ka bi dobro biio malo v8 na špan-cer v park idti i tam si pogu-č&vati dale.
Ali na to je sprevejdna dovica etak odgovorila:
Jaj, moj človik nebode z toga dobro, Ar vu parki je krnica ino mejsec doli z nebe tfldi grehšne tandče davie človeki.
Ejnje, gospž — se je sramotio tč za ženidev valon dečko — vej sem pa jaz že ne dejte i zdaj že lehko poznate mojo navado.
Dobro, dobro — odgoverij dovica Trejzika — te mi pa ob-lajbte zdaj, ka či mo li šla vn park z Vami, da me nete obij-mali pa ne kušuvali, niti z ednini prstom se me neteknete.
Na mojo diihšo Vani oblfibim — je odgovoro.
Ka vragš mo pa te špancerala z Vami po kmičnom parki ? — Je vsejkla nazšj fd čemerna do-dovica i z tem je tam povrgla toga boužekdstoga vogiednlks,
Odpfistite mi Andrši tdči, to mere nika ne interesera, ka ste mi pripovedovali. Povejte mi kaj lepšega.
No, gospodičina Rozika, zdaj pride za V£s valon.
Jelibar, stara je že tš nžvada, ka na »Fašenek« zavijemo v oštarijo ino se pri hrešččči har-
monikaj i klarineti malo včzve-selijmo, posebno ešče či je na stoli zlata kaplica v-literskom glaži. Z nami pridejo tudi Micike i Ančike. Pa šteri ščejo pos;6-titi svojega inteaa den i tej so ešče vijbole lašni fč, gda se malo navlščijo i naplešejo.
Micike v zač&ki sedijo tnalo bole sramežiivo i samo z ednim okom tak izpod čela opazujejo liišne dečke.
One perse ne ple&ejo, ar je dečki ne zovčjo, nego gda harmonike tak lepo zategnejo i klarinčt tak zabajano sceili, se je težko odpovedati skulnja?i i pomčriti noge, štere že pod stolom dfinčejo sVžVaJoči p!c-s
Gda pride dečko, njemj že sitna zletij na rame. Pa se siij-sneta v začetki bole krotko potem močnejše, ka postane !Qb&-zen vedno bole vrouča.
Slatko vince, pa tisti krotki poglčdi se namijlo zasmehč. Pa tQdi driigefele misli bioudijo v glavij.
Andr&š b&Či, morem idti dorro ar je že veččr,
Gospcdičina Rozika, ali dnes pazko rnejte na sdbe, ka naj ne zvej Vaš stžd, da sva si gučaia mfiva tak dugo od (6 lejpe hištorije! Zbogom 1
Notri posio: KATANČlC KALMAN
Na njenom grobi.
Tak je, sem je pokopana, To je njeno stanovanje, Na korinaj, pod korinaj, Tu ma ona vočno spanje.
Vu grobi povehnjeni kejp, Njena lica neženejo, I na nji rdeče rože, Že tiidi več necvetejo.
Lubo sem jo duga leta Rdvnok tuj tak ona mene, Pržvla mi je vsigddr samo : Kak ti mene, tak jaz tebe.
Angelje so ne tak šteli, Ka bi se mtiva liibiia, Zato pa je svojo drago Dušo, prerano zgubila.
Pred grobom sem nje oblubo,. Vornost, tak kak zdaj tu stojim.. Proti vsej zapeldvnosti, Obliibleno vornost držim.
Tak je, tu je pokopana, Na njenom grobi rastejo, Nedužne korine, štere Njej celo leto cvetejo.
Talanyi Franc.
Vnogo se piše od hranivosti mleka! jfisj
telko liidi, bi po leto dni ne spijejo ni edne kaplice mleka ? Ednostavno zdto, ar je mleko poleg vsej svoji dobri svojstev težko prebavljivo, ker se v želodci groži v menše ali vekše grudice. Či se pa od mleka i „Enrila" napravi bejla kava, te je to ne samo zvonrčdno prijetno pitje, liki mleko se v toj obliki trikra hitrej ino
trikrat ležej prebavlja.
Moja
Taksa kak je moja žena, Lehko povem, — da je nega. Nema driigoga veselja, Kak samo lepoto, — se zna
Vgojda prvle kak gor stane, Gledalo v roke popadne. Se šercava, se glejiije, I delo ta zavlačuje !
Zdaj se vrtij tam po sobi, Dati morem toj lenobi, Vse v roke; žajfo i vodo, Da tak, naj, ešče lepša bo.
Škatle si nared postavi, Puder, mazalo z nji spravi. Šterim se maže po obrazi, Da človeka groza zgrabi.
Večkrat se k njej prebližavam, Rad jo imam, vse njej davam. Ona pa či me zagledne, Jaj! Te mi na obraz segne.
Gda se moderno obleče, Tak se stisne, ka trpeče. Ali to njej je vseedno, Naj je li samo moderno.
žena.
Crevlje male si obiije, Da je sama — doj neztlje. Kurje oko jo fejst tiščij, Ali za lepoto vse trpij.
Zdaj se k okni ide gledat, 1 novo obleko zberat. v Za vsakšo vremen načišo, Ma janko vsigdar kračišo.
Krščak si na glavo dene, Z domi ide, tak od mene, Na obrazi ma pajčolan, To nej ženska! — nego puran.
Ona se na sprehod poda, Jaz pa morem bidti doma. Ovak je samo te zame, Gda z moje mošnje vonese.
Pa gda njej kaj sfalivava, Te se k meni prebližava. Zgučava si: dragi mož moj, To i ono kupi mi doj.
Tak kak je moja žena, Na sveti jo nišče nema. Ona driigoga veselja, Od lepote nema, — se zna.
Benčec Geza Moravci.
I /otilri ci }o1qIsi i i on oh Planinka teja, šteroga niica tiidi na jezere be-V tulil SVtlZK.1 UZfjeil težnikov v zviinski orsagaj, trbej pripisati nje-govorni vračilnomi svojstvi. Vračilna trava, z štere je Planinka tej sestavleni, se z vekšega tala bere v jugoslovenski planinaj I tou v vrejmenl, gda so nttcni travni sestavki v travlnaj najbole prisoutni Pri šteri betegaj se je pokazo Planinka tej Mr. Bahovec vračilnim? Pri betegi želoudca, bolezni jeter i žuča, obolejaji i tromosti črejv, hemoroida, pretilosti (vgojenosti), bubreini (mejernl) bolezni, reumatizmi, gibti i išfjasi, pri glavoboli i migreni, pri ženski boleznaj i smejtanj začasa menstruacije, smejtanj v lejtaj menj&ve, pri povapnejnji žil (arterioskleroza), pa pri koužnl boleznaj. Da bi se dosegnolo rčdno delo prebave, zatčm, da bi se odstranili čemčri z tejla, se priporouCa tiidi za zdrave peršone, ka napravijo po edno kuro (vračenje) od 6—12 tednov z Planinka tejom. Bougše i opornejše zdravje, friško vOvidejnje, čistouča i vola za žitek se!dosegnejo s pomočjouv Planinka kure. Zahtevajte v apotekaj izrečno »PLANINKA" TEJ BAHOVEC. Veliki paket Din 20.—, polovični Din 12.—, omout za probo Din 3.50 Reg. S. 529/36.
Odhajanje v zorji.
Tam so sedeli okoli postele. Doktor vkraj zčzvao Juliška tetico.
—	Zdaj lehko notri prinesčte deco ...
Že x sejrimi vlasimi bodoča ženska je blejda postinola, spodnja £oba je nje trpetala.
—	Vmerjč ?
Doktor si očile brijše.
—	Dosta se mantri, dčnokse reši vsega trplenja.
—	Juliška tetica se napotijo proti drugoj hiii, ka deco notri prinesčjo.
V	čisto milo hiiico je te riv-aok notri pokukukala zorja. Na odprejto okno se je vlejvao viollc i driigi korin prijčten doh.
juliška tetica glčdajo deco, Ferko si žmetno gemle na nos zrik, Si de včkši do ga mogli z opererati, mila Juliška je doj brsnoia sibe odejvko i sladko se smehč v sne.
—	Juliška tetica znijo, ka je gor morejo zbftditi, a žmetno se genejo izmed dvčr.
—	Moji siromačeki...
V	bližinje cerkvi tdrmi pet bije včra. Juliška tetica si zbrij-Sejo oči i stopijo k posteli.
—	Jas sem tii. . . Hodte ,.. Gorik vas obleččm ...
Ferko si eden čas brijše oči, ali mila Juliška hitro vOskoči z postelč.
—	K mami mo šli.. . jeli k mami?
Otrinji frišek Ifift je prehodi i drgetajoč se paščlivo obličljo.
—	Jeli Juliška tetica, ne vmer-jč mama?
—	Zdaj močni morete biti, morete mi obečati, ka nete jokali tam pri posteii.
V veikoj hiši je ešče goro lampaš, ali sunčni triki se že notri silijo nad okno. Ta vmčra-joča z zaprtimi očimi ležij med vankišami ali na stopije se gori zgledne. Njfena deca so to ...
Tam stojijo poleg n|6.
VOvtegne proti njim svoje doj-pdščene rokd, štere so nigda hoditi je včili. Vodile je od po-stelč do šparherdta, lehko se je prijao za njč, zdaj so tak slabe i trpečejo, kak v jesčni list na drevji.
Dvoje sneno deteče glivice se zdaj obsiednjim stisnejo k prsam svoje matere.
—	Mamica .. . Mamica moja driga . . . Telko privi mila Juliška i njej čobe na joč se vlečejo. Ali ona zdaj močna šč£ bidti, ir zni ka nesmi jokati.
Vmčrajoče materi roki glidijo pojbeca glavo.
—	Ferko, doj ti trbej zrezati vlasfe i pazi ne ka bi ti vsigdir v oči visile . . , Jas že nemrem več paziti, ir odidem ...
Mili Ferko v strahšen joč začne.
—	Neščem, ka bi Bog pazo na meni i — grzd, brše — na
ves gižs zadajo jokati, kak je doktor vkraj vleče od postele vnter3joče matere.
—	Juliška tetica, bodite tak dobri i je neste vo
Ali v drfigo hišo neSčejo idti. Obečajo, ka do tiho samo naj jih njajo, ka iehko gledajo ma-micino pcstel, tam z drugoga kota.
Vej de Bog pazo na vhs — pravi Juliška tetica.
—	M&la Juliška se z jočom boriivajoča post&vi proti:
Neščem, ka bi Bog pazo na mene I Jas šččm raj moja ma-rnika tu oslžne.
Zdaj doktor zovte tetico:
—	Idte k posteli, Vas zo%6 1
Tetica stopijo k posteli.
—	Juliška, ti tak dobro zodš limonado vkuper napraviti. Ž jam.
Citrono zožmiče v edno kupico vode i cuker dene notri, primie betežnika prek pteč i drži kupico, v toj sekundi betežnika gl&va doli spždne.
Zlata
Bluzik morja je bio mžli otok, na šterom je stšla mala hišica. V toj hišici je živo starček z svojov ženov. Živela sta v vel-kom siromaštvi, starček je pleto mreže i hodo k morji lovit ribe, s tem pa si je zasliižo komaj vsakdenčšnji kruh.
Ednok kak vrže starček mrežo v morje i začne vlejčti, tak se njemi vidi, ka ešče nigdir nej
Že tam stoji doktor tfidi. Začne viziterivati okoli dve minuti i z sUhim glasom pravi:
—	Vmrla je ...
Juliška tetica čfije rejč, samo ne razmi i močno drži to mrtvo tejlo i samo te vdari v joč, gda v ednom koti mož z bridkim glasom gori skriči :
—	Zakoj si šteo to Bog moj ?
—	Vmrla je — zguči si s&ma vsebi Juliška tet ca. Mrtvo tejlo merno položi na postelo, prste na oči dene potem z trpetajoči-mi stopnji ide v kot, primie deco za roko, la je pela k posteli i pi&vi:
—	Zdaj že lehko jočete, že ne čiije.
—	Mož na kolena sp£dnet močno stisne k sebi deco.
—	Moji siročeci.
Na odprejto okno močno se vlejvle sunčni žšrek, v ogračeki pa eden ftič na drevi začne fSčkati . . .
ribica.
tak žmetno vlejko, komaj jo v3~ potegne.
Gda Jo vSpotegne, se čfidiije,, ir je v mreži ne bilo drugo, kak edna rržla rib ca Istina, ka je t£ ribfca nej bla ndvadna, nego zlita.
Kak vzeme ribico z mreže, se je ribica oglasila i ga prosi:
Pusti me starček naz&j v sivo morje, zato ti včinim vse ka želiš*.
Starček si eden Čas premišliv-ie i pravi: .Ka bi mi ti mogla včiniti ? Idi pa li plavaj vesčlo po morji." Vrže zlito ribo v vodo i domo odide.
Domi ga pita žena, Si je dosta rib zgrabo? On njej pa privi, ka samo edno zlito i tsto je nazij pusto, ir ga lepo prosila. „Pfistl me — je privla — v sivo morje i vse ti vSinim, ka želeji i" Meni se je pa milila ti mila ribica i ne sem itčo vzčti nika od njč, k šenki sem jo piisto na slobodno.
,Oh ti štiri nore I Poniijala se ti je velka sreča, ti si jo pa ne znao zgrabiti".
Starka se je kregala od gojd-ne do večera, ne njemi dila mčra : „Da bi jo končibir proso krfih, skoron že nonč skorice ne-de pri hiii, ka bol pa te jeo ?"
Starček se že nevolo pos uh-šati to, žito ide nazij k morji i tam glasno skriči: „R bica, ribica, zlita ribica, obrni se z repom proti morji, z gavovpak meni!"
Ribica priplava k bregi i ga pita : »Ka bi pa rad starček ?'
Preveč se je raz Cmerila moja žena i me poslila po kruh."
„L< idi domo, kriiha ta meia zadosta."
Starček ide domo i pita ženo jeli je zadosta kruha ? Kruha bi bilo zadosta, ali glej nesrečo, korito mi je počilo J zdaj nemam v kom prati, žito idi nazij ino prosi edno novo korito od ribice.
Starček ide k morji: „Ribica ribica, obrni se z rčjom proti morji z glavo v pa k meni."
Z>ita ribica priplava i pita starčka, ka bi rad meo.
Žena me je poslila, nij bi te zaproso za novo korito.
Dobro, tfidi korito dobita.
Starček pride domo, ali komaj stopi na prag njemi žena ž6 za-
povej naj ide nazij i prosi od ribice novo hišo, ir se ti tak vsiki čas poderč.
Ide starček k morji, tam za-zovč ribico i jo zaprosi za novo hišo. Ribic« priplava i njemi to zelenje tiidi spuni, ir kak pride demo že tam stoji lepa nova hiša z rastovoga lesi.
Ali žena je zdaj ešče bole čemerno kričala kak prvle: Oh, ti štiri nore, ki se nevejš pobog-šati z srečov. Zaproso si hišo i zdaj misliš, ka bogvej ka si vči-no. Nika si nejl Idi znova k zliti ribici i njej povej, ka jaz neščem biti kmetica, nego gos-pi, ka do mi Jfidjč pokorni ino se mi poklinjali gda me srččajo.
Ide starček k mori i zgromo-vitim giisom zszove ribico, štera ga pita, ka njemi trebej.
Žena mt nedi mčra, ičista je nora že. zdaj že več nešče biti kmetica nego gost i
Dobro je, ne žalosti se. Idi domo i vse bo vrčdi.
Starček se obmč i glej čfldo, namesto hišice stoji na štiri Stokov visiita zdina, po dvorišči sliižbenik' bežijo sem i li, vu kuhnji kfiharje cingarijo z tanje-ri, njegova žena pa v s-Hinatnom gvanti na visikom baršunastom stoici sedi i zapovedi le.
Bog dij žena - privi smehfcč starček zdaj de ti dobro I
Ka ti ded s'iri, kak se vupaš menž gospo, računati za svojo ženo 1 ? Hej, hli ci, zgrabte toga zaroblened i ga Ififte v konjsko štalo, tam ga pa dobro našču-kajte.
Starček je vujti šteo, ali s!5-žebniki so ga zgrabili za šinjek, notri so ga poičgnoli v konjsko štalo, tam so ga dobro načukali z biči tak ka je komaj goristano.
Potčm ga postivila žena za hiž-noga slugo i zapovej, ka njemi nij dijo meklo v roke, da bode dvorišče pometo. Hr&no pa v kfihnji naj tci.
Žmetno je bilo starčkovo živ-lenje. Celi dčn je poraetao dvorišče i či je gder edno smčt nihao, včasik so ga vlekli v štalo i z bičom po njem. »Glej jo, to babo", si je mislo starček. Naletela jo je sreča, zdaj se pa zarila, kak svinja v blato. Niti za možž me več nema.
Za nekaj časa pa se je žena navolila biti gospi, žito da starčka pripelati pred sebe, pa njemi privi, ka ona več nešče biti gosp&, nego casarica.
Stžpla starček proti morji, za-zovč zlito ribico i njej pržvi: Sploj je znorela moja žena, hiij-ša je kak prve. Nešče več biti gospi nego casarica.
Dobro je — pržvi ribica — ne boj žalosten, vse bo dobro.
Starček se vrn<5 i glej 1 Namesto prejšnjega doma stoji vi-siki dvorec pod zlitov strehov, okolik njega hodi striža pod orožjom, za dvorcom se razpre-stera velki ogradček z cvetočimi korinami. Pred dvorcom pa velki zelčni travnik, na šterom se je zbržla soldačija. Njegva žena kak casarica se špancera z generali i knčzi ino začne pregle-
#	diivati regiment. Bobčnje bob-
*	njajo, muzika igra, sold&cje kričijo .Hura« I
AH ne mine ne vnogo, ne malo časa i se že nevoli biti casarica. Zapovej, naj poiščejo starčka i postavijo pred njene svetle oči.
Nastiae na to velka zmešnjava, gener&lje bežijo sem i tja, zapoved bi radi zvršili ali neve-
jo, gde naj iščejo starčka. Komaj ga nijdejo na zidnjem dvorišču. Pelajo ga pred casarico.
Poslabšaj sidri norci Idi k zl&toj ribici, ino njej povej, ka je meni malo biti casarica, jaz šččm biti morska gospodarica, da mi bode pokorno morje ino vse ribe.
Starček se br&no. Ali za Boga, ka misliš ?
Ka mislim, to mislim, či me včasik neboš bogao, tak včasik zgGbiš glavo.
Ohr&brivši svoje sreč, ide starček k morji i z žalostnim glasom zovč. Ribica, ribica, zlita ribica, obrni se z rčpom proti morji z glavov pa k meni 1
Zlite ribice nega i nega. — Skriči starček drugič, ali itak je nega. Skriči starček ob trčljim. Zdaj se samo neednok začne morje šumeti i burkati, kak je prvič čisto i mirno bilo, tak je zdaj postalo čarno i strahšno.
Ribica priplava k bregi i pita starčka, ka bi rad meo ?
Ešče bole je znorela moja žena, zdaj že nešče biti časarlca nego morska gospodarica, da gospodari nad vsemi vodimi i zapovedivle vsem ribam.
Nika ne privi starčeki zlita ribica, nego se obrne ino po-grozij v morsko globočino.
Starček ide nazij domo ino sam svojim očam nešče vervati. Dvorec je mino, na njegovom mesti stoji stira, mila hišfca, v hišici sedij njegova žena v raz-trganom gvanti.
Začnola sta znova živeti, kak prvle, starček je znova lovio ribe, aH zlite ribice nej zgrabo nigdir več.
Notri pošlo;
POUClč LUDVIK Fokovci št. 33.
Babica pripoveduje...
„Esi posluhnite, moja draga deca, ka vam zdaj ščem edno trnok lejpo povejst povedati", je pravla babica eden večer svojim malim vnukom.
Vu ednoj maloj vesi, ne daleč od grada, trdo zidanoga, na trnok vi-siko skalo, vu šterom je prebivao eden jako jalen grof, je živo prileten, siromašen človik, pun nevole, pun vnougih skrbi, Andraš bači so ga zvali. Z dneva v den je živo s tem, ka je suha drva vkiiper brao vu lejsi gospodna grofa, za štere je doubo malo penez, ka si je tisto, ka je najbole trbelo vu hiši kup, to je sou, papriko, melo, cuker i tobak, šteroga je trnok rad kadio. Meo je edno dugo pipo, kak so jo ešče inda vrejmena vsi nosili, i kak jo naš dedek tudi ma na padlaši. Ali ešče tou tudi nesmim pozabiti povedati, ka je edno kozo tudi meo, štera njemi je mleko dala, s šteroga je navekše živo.
Kak sam pravla, je bio prilejten i malo naglušen. Ednok pride k njemi hlapec toga jalnoga grofa i njemi veli: „Esi posluhnite malo, Andraš bači. Gospon grof mi je pravo, ka vam naj povem, ka morete k njemi priti viitro, pa zagojdno ešče, ka sledkar nede doma. Ste razmili ?"
„Razmo sam," pravi hitro Andraš bači, ar nej se je bogme vrejdno z grofovskimi hlapci noroga rediti i je več spitavati, kak trbej, ar so nej že samo ednomi čunte vkiiper zmla-tili, ka bi si je lehko prečto, i je mogao tri dni ležati doma i vu blodnosti tarnati. „Razmim, razmim", pravi ešče i te komaj zapazi, ka že več hlapca nega tam. Odišao je že.
Trnok si bejli glavo Andraš bači, zakaj ga je gospon grof k sebi dao pozvati. Nika dobroga si je nej mislo, ar je znao, ka gospon grof
je že vnouge tak pred sebe dao zvati, ali nigdar več so se nej po-vrnoli.
„Ka mislite, moja draga dečica," je opitala babica svoje verne po-sluhšavce, „ka je napravo siromak Andraš bači ? Ka bi vi napravili, či bi bili na njegovom mesti?"
Najvekši med njimi, Laci, je pravo : „Ja, či bi bio na njegovom mesti, nebi šou k grofi, liki bi se skrio vu gouščo, i tam bi dale živo."
Te drugi Vilmoš pa je etak pravo : „Šou bi k grofi, i či bi me ščeo notri zapreti, kak je s tejmi drugimi včino, ki so se nej nazaj povrnoli, bi doli strelo njega i njegove hlapce i vse, ki so vu gradi."
Babica je skimala z glavov i je opitala ešče toga maloga Joškeca, ka bi on napravo.
Te mali Joškec je svoj obraz vu istinske grbe vkiiper potegno i velo : „Jaz bi se pa k Bougi obrno i bi ga za pomoč proso."
Babici se dve velkivi skuzi vle-jeta iz oči, kda čuje svojega najmlajšega vniikeca tak gučati, šteri si skrivoma obriše i dale pripoveduje : „Tak je tiidi stari Andraš včmo, kak si ti pravo, joškec. K Bougi se ja molo za pomoč i brez skrbi je večer šou spat, kak je spio svoje mlejko i malo duhana pokadio.
Drugo jutro se je Andraš bači rano prebudo, ešče ednok se je po-molo k Bougi, naj ga obvaruje, i odišo je vu grad. Tak si je po pouti premišlavo: „Ka mi na misel pride, tisto mo pravo, či de me kaj pito."
*
Na dvorišči grada ga je že čakao gospon grof. Trnok hudo se je dr-žao i opitao je Andraš bačija zza-povedalnim glasom, kak majo to šego vsa gospoda: „Ka ščeš?"
„Prosim ji lepou, gospon grof, včeraj so pravili, naj gnes zajutra pridem k njim."
„A, ti si te, ki nam drva kradne vu lougi. Prav, prav, ka si prišao. Vej te mi že navčimo kradnoti. — Halo! Janči, Pišta, esi hodta i pazita na toga tatu. Včasi pridem nazaj i te se pogučimo.
Prestrašenoga Andraš bačija sta zgrabla dva močniva hlapca, štera sta pazila na njega.
Za malo pride nazaj gospon grof i z njim eden mladi gospod. Grof njemi veli: „Tu ga maš Bela, i vo ga opitaj i tak z njim včini, kak ste se včili na višikoj šoli v Budapešti."
Te mladi jurist (človik, z šteroga birov šče biti) opita Andraš bačija: „Kak ti je ime?"
Andraš bači se včasi nazaj obregne : Jaz, ka se smijem. Vej sem se že deset lejt nej smijao, od ono-ga hipa mao, ka mi je moja verna ženka vmrla. Da bi vi znali, kakša vrla deklina i sledkar moja žena je bila. Či bi jo . . ."
„Tuj baj! Ka mene briga tvoja žena i tvoj smeh. — Kak se pišeš ? Tou ščem znati."
„Či znam pisati? Jeli se vam senja mladi gospod, vej sem pa ešče šole nigdar od zvuna nej vido, nej ka bi jo odznotraj. Ali moja žena, ona je znala pisa ..."
Jeli te že ednok obucuknoli. Ka me pa briga vaša žena i tou, či znate pisati. Ešče ednouk mi kaj tak noroga povejte, pa te včasi na onoj slivi viseli," se čemeri mladi gospod, ka njemi že vse pene z vust letijo, a grof se smeje i smeje i se za želodec drži! Pravi juristi: „Njaj ga, njaj ga! ka boš se z njim mantrao. Rajši bi njemi prinesao vrč vina, ka si naj malo svoj vno-gi guč ta poleje. Janči, idi pa pri-nesi vrč vina !
Odejhno si je Andraš bači, kda je tou čuo. Veseli je vzeo vrč vina
i je pio, kak je mogo, ar je znao,.. ka zdaj ma, zdaj lejko, sledkar več nede meo.
Te mladi jurist pa se je čemerio, i čemerio. Kak bi se njemi osvejto ? I si misli: „Jas njemi že pokažem, jas bom ga tiidi meo tak za nimaka."
„Hej, Andraš bači. Bi meli ška-tiilo tobaka?"
„Baka? či bi meo. Prosim ji lepou, naj mi ga samo dajo, dotua že mam kozo i bak, to ranč vkiiper paše."
Jurist si misli: „Nej me je raz-mo, mogo mo ga nači pitati:
„Neščem nikaj znati nej o baki, nej o kozi, liki, Andraš bači, bi meli puno škatiilo duhana?"
„Tak, ka bi meo puno huto „Hahna". Ar tak se mi vidi, ka gospoda „Hahni" kokout pravijo. Perse, ka bi meo kokouta. Ešče z ednim bom zadovolen i nej s puno huto. Kak de moja koza doma vesela, gda de mejla drušči..."
„Za božo volo! ne gučte telko. Tu mate eden srebrni tolar i bejžte že k vragi nekam, ka vas več nemo vido."
Andraš bači si ne da dvakrat praviti i zatou hitro odbeži z grada. Za sebom pa čuje glasen smeh gospoda grofa.
Drugo jutro pa njemi prinese hlapec Janči pismo, vu šterom njemi gospod grof da pravico, ka lehko suha drva vkiiper bere po lejsi. Siromak i itak srečen Andraš bači pa se zahvali Bougi, ka ga je ob-varvao grofove jalnosti i trnok veseli je bio.
„Tak vidite", skonča svojo pri-povejst babica, „je Boug rejšo Andraš bačija, ar se je viipao vu Njem."
„Zato se, vi dečica moja, tiidi vsigdar vupajte vu Bougi, či te vu nevouli, i Boug vam pomore."
Bejli i čaren krao.
Živo je ednok eden krao, šteri bi trno rad meo sinu, ali ta sreča ga nej dosegnola. Kak ednok žalosten hodi po lougi je trnok žeden grato. Kak tak hodi i išče pitno vodo zavara eden lejpi studenec v šterom plava lejpa zlata kupica.
Ide k studenci, segne za kupicov ka bi pio z nje, ali glej čudo, kak jo šče prijeti kupica dale plava, i zobston je bilo vse njegvo delo, kupico je zgrabiti nej mogo. Nato se v čemeraj na črvo leže i tak pije ali gda je šteo gorik stanoti, je nej mogo, ar ga nikak drži za bajusi nazaj i njemi pravi:
Zdaj si mi vrokaj čaren krao, kak si viipao ti z mojega studenca piti brezi mojega dovolenja.
Čaren kral se moli bejlomi krali, šteroga je bio te studenec i ki je velki čarobnjak bio, da naj ga pusti, vejm njemi vse da ka de ga proso.
Dobro je — pravi bejli krao — či mi daš tisto, za štero ešče nevejš doma ali kak domo prideš bodeš znao, tak te pustim.
Ka si je vedo srmak čaren krao, obečao je ali san nej znao ka je dao ta.
Kak pride pred vrata svojega grada njemi veselo dajo naznanje, ka dokeč je on po lovini hodo, žena porodila sinu.
Veselo bežij notri v grad, gde se on sam osvedočo, ka je Bog posluh-no njegovo prošnjo. Ali žalosten je grato, ar njemi na pamet prišlo, ka je on obečo bejlomi krali. Žena ga pita zakoj je tak žalosten ? On njej zdaj raztolmači, kak je obhodo z bejlim kralom v lougi.
Tak je zdaj mesto veselja znova žalost ladala pri čarnom krali, i sta čakala gda pride bejli krao po dejte. Ali kak dnevi i tjedni minejo i po
dejte nišče nej prišo je čaren krao veseli grato i si tak mislo, mogoče bejli krao kaj drugo misli.
Vrejmen ide, lejta tečejo, z malo-ga deteta velki človik zraste. Mladi kraljevič je že bio 21 lejt star, gda je šou na lovino. Kak se pa ta hodi po lougi, zavara ednoga lej-poga jelena na šteroga duplejra. Jelen dale skoči i se nazaj prouti njemi obrne. Ali zdaj je že bejli krao postano z njega i pravi mla-domi kraljeviči:
Ejnje, čarnoga krala sin dobro si duplejrao za menov.
Kraljevič se zosaga. Bejli krao njemi pa nadale pravi:
Tvoj oča je tebe meni obečao, prvle kak si pa ti na svejti bio. Že je vrejmen tu moreš se primeni zglasiti prvle kak de 14 dni. I stem je flejno, več ga je nej bilo.
Kraljevič ide domo i pravi svo-jemi oči, ka on more odijti, stem sloboud vzeme od starišov i se na pot zeme, da goripoišče bejloga krala grad.
Kraljevič ide potuje po nepoznani potaj tak pride v ednom velkom lougi do edne male kučice, v šte-roj je živejla edna stara ženska. On jo pita či njemi zna povedati pot k bejloga krala gradi.
Ta stara ženska njemi pravi: jaz tebi pot nemrem pokazati ali jaz ti dam ete prstan, te prstan či vržeš na tla konj postane i kama si tf misliš, on tebe ta odnese.
Tak je včino kraljevič, kak njemi je ta stara ženska pravla i je prišo do bejloga krala grada. Kak se približuje k gradi, opazi ka se krala hčeri koplaje v ednom potoki. Kraljevič natihoma ide i vkradne najmlajše čeri gvant i se skrije.
Kralevske hčeri se po koupanji začnejo oblačiti, vsaka najde svoj
gvant samo li ta najmenša nej. Vse sestre se oblečejo i idejo domo, samo ta najmlajša ostane tam i se jouče za svojim gvantom.
Zdaj naprej stopi kraljevič i njej pravi: Ne jouči se Zeluma, hči bej-loga krala, eti je tvoj gvant, vzemi ga i oblejči se.
Zeluma se obleče i ideta obadva prouti gradi. Po poti sta se zaltibi-la i je njemi obečala Zeluma, ka de ona njemi pomagala i odslobo-di ga od svojega očo.
Kak prideta v grad se mladi kraljevič včasik zglasi pri bejlom krali. Krao njemi pravi: Dobro je či si prišo, zdaj idi pa si počijni. Vej večer ti že dam delo. Pokaže njemi edno malo sobico i pravi: to de tvoja soba, dokeč boš pri meni.
Večer pa ide pred krala, šteri njemi velij: V etoj noči mi moreš napraviti eden takši grad kak je moj i pred gradom more biti lepo jezero, v jezeri morejo zlate ribice plavati. Či mi to nenapraviš do gojdne te zgubiš glavo.
Kraljevič je jako žalosten šou v svojo sobo i si je mislo, ka zdaj ma slejdnji večer v svojem živlejnji. Na to notri pride Zoluma i ga pita, ka njemi je zapovedo stari. On njej vse raztolmači i njej pravi, ka on to nikak nej mogoči napraviti. Ona se zasmehe i pravi, ka naj se samo merno dolileže, ona že vred spravi do gojdne.
Na drugi den, gda bejli krao gor stane i vidi, ka je vse tak, kak je on želo. Tam stoji grad petkrat jakš' ino desetkrat lepši kak je pa njegov zakunjeni i jezero je pred gradom v šterom zlate ribice veselo plavajo v njem.
Čemeren grato stari krao i si misli. No, čakaj samo, vej te jaz že zasuknem.
Na drugi večer njemi pa pravi,, ka vutro ob deseti vori njemi on pokaže svoje hčeri i on njemi more pokazati, štero je njegva najmlajša hči Zeluma.
Kraljevič ide nazaj v svojo sobo tam ga že čaka Zeluma i ga pita, ka njemi zapovedo stari. Kraljevič njej veselo pravi, ka njo more spoznati med sestrami.
Pomali, samo nikaj ne boj veseli, ar nas 24 sester jeste i smo tri tak ednake ka nonč oča sam nemre-razločiti štero je štera. Mene ti tudi samo tak spoznaš, ka de pred mojim obrazom edna mala zlata mišica lejtala.
Na drugo iitro bejli krao da vo pozvati kraljeviča pred svoje hčeri. Kraljevič ide i kak njemi ona po-vejdala je on že od daleč zagledno lejtajočo zlato mišico. Ide k njej i pravi : To je tvoja najmlajša hči Zeluma.
Beli krao je zdaj preveč čemeren grato, ka je to tiidik vgono, zato njemi je gorik dao tretjo : Naj pred njem z edne ougorke napravi zlate črevle.
Večer pride Zeluma i ga pijta, ka njemi je zdaj zapovedo njeni oča. On njej pravi, ka pred njenim očom more z edne nakvašene ougorke napraviti zlate črevle.
No to je nemogoče, ar to neboš znao napraviti; tak moj oča zvej, ka sem ti ovo tiidik jas pomagala i naj da obadva osmrtiti. Najbogše de či oskočiva k tvojmi oči.
Zeluma skiibne edno vlas z glave i ga zasiiče na kliiko ino močno zapovej vlasi, ka naj mesto njiva odgovarja. Kraljevič si pa vzeme eden vogel i na stejno napijše:
„Ti stari krao, jeli pa mogoče z edne skvašene ougorke zlate črevle napraviti ?"
Po tem na okno voodideta. On vzeme svoj prstan i ga vržena tla, šteroga včasi konj postane. Njiva na njega sedeta i se tirata proti gradi čarnoga krala.
Na drugi den gorik stane bejli krao i čaka kraljeviča, ali kraljevič ne stane gor. Idejo ga gor budit. Kak njemi po dveraj rogačejo, se njim on moli, naj ga ešče malo njajo, ar je on preveč truden. Za dvej vori pa idejo rogatat po dveraj ali zdaj pa do poldneva prosi dopiiščenje. Poldne pa nazaj pridejo bejloga krala slugi i ga budijo, ka že naj ide ar je stari krao preveč čemer.
Ali zdaj že zobstom klonckajo i trejskajo po dveraj, glasa nikakšega ne dobijo z hiže. Slugi misleč, ka se mogoče on sam skončao so mogli dveri notri vtrgnoti. Kak stopijo v hižo, se čudiivajoč obračajo sem i tja, ali zaman, kraljeviča nega nindrik. Idejo i bejlomi krali vse naznanje dajo.
Bejli krao kak vse to čiije, je včasik znao, ka v tom deli more nikša hucfutarija biti, zato ide sam i dobro pregledne hišo, med iska-njom zavara na kliiki vlas, štero je njegova hči Zeluma zvezala ta gor ka naj mesto kraljeviča odgovarja. Na stejni pa vidi napis.
Zdaj pribežijo hčeri i glasijo oči ka Zelume nega nindrik. Kak stari to vse vidi i čiije prizove pred sebe štiri šarkanje šterim zapovej naj letijo ža kraljevičom i Zelumov ino je naj mrtve ali žive nazaj pred njega prinesejo.
Šarkanje idejo po sledi za njima, bežijo kak najbole morejo. Ednok se ona nazaj zgledne i vidi, ka je oča za njima pošlo šarkanje. Zato doj skočita z konja. On je postano kapejla, ona pa zvonovje. Zdaj priletijo šarkanje do kapejle, dale več slejda nega, hodijo notri po kapejli
ali njiva najti nemrejo zato se obrnejo i nazaj domo idejo.
Kak so šarkanje odišli, se njiva vkiiper pobereta i ideta dale po svojoj poti.
Šarkanje domo pridejo i pravijo bejlomi krali, kak se je zgodile. On se pa krejga z njimi, ka zakoj so nej kapejlo podrli zvone pa spotrlii. Zdaj pošle šest driigi šarkanjov za njima naj njiva zgrabijo.
Tej zdaj pa letijo za njima kak veter. Zeluma se pa nazaj zagledne i vidi, ka pa idejo šarkanje, doj skočita s konja obadva i ona postane potok, on pa most na njem. Šarkanje priletijo i iščejo okoli mosta ali slejda dale nega. Obrnejo se i proti dorni letijo,
Kak so šarkanje odišli se njiva pobereta i ideta dale proti čarnoga krala gradi.
Šarkanje priletijo domo i pravijo ka so pri potokovom mosti zgubili sled. Zdaj se bejli krao v velki čemeraj sam poda za njima.
Kak se Zeluma nazaj zgedne, vidi ka zdaj sam oča letij za njima ona se prestrahši i pravi kraljeviči, ka zdaj naj letijo kak misel, ar či je stari zgrabi, tisto njima de zadnja minuta. Kraljevič tira konja kak je najbole more, stari pa za njim kak da bi bejsen bio. Ali gda bi njiva že skoron zgrabo, te sta skočila notri na vrata čarnoga krala. On je pa dale nej meo moči i od velki čemerov se je notri vrata vdaro tak, ka se je bujo.
Čaren krao je z velkim veseljom sprijao svojega sinu i Zelumo. Včasik na drugi tjeden so držali velko gostuvanje, štero je 99 dni trpelo. Vina so telko meli ka ešče vrabli so pijani gratali, zato od ti-stoga časa mao vrabli po dvoma nogama skačejo.
Notri pošlo : Farkaš Jožef kovač
Lončarjevci.
mm
t
Da znate
Najvišiša hiša.
Najvišiša hiša na sveti je Empire State Hauze v Newyorki. Visika je 380 metrov! Ma 102 štoka, 62 lifta, šteri liidi gor vozijo i 6400 oken.
Najdukši most
na sveti je prek osoleno jezero v Severnoj Ameriki. Dugi je 34 km.
Najdukši tunel
je Huntington-Lake. Te tunel je v Kaliforniji, Amerika. Dugi je 21.760 metrov. Okolik 2000 metrov je dukši kak simplonski v Švici.
Najvekši breg
na sveti je Mount Everest v Ažiji. Visiki je 8800 metrov.
Najvekša voda
je v Ameriki Mississippi, štera je duga 6970 kilometrov.
Ndjvekši otok
je Gronland, šteri je devetkrat vekši od Anglije.
Najvekši steber
je v Newyorki znak amerikanske sloboščine.
Najvekša cerkev
je svetoga Petra v Rimi. V njej je prostora za 54.000 ludi.
Mravle so pojele elefante.
V Južnoj Afriki, — kak afriške novine pišejo, — so mravle pojele celo čredo elefantov. I to se zgodilo tak, gda so elefantje zaspali, so velike mravle (kak vrabli) v milijonskem roji napadnole čredo elefantov. Splezile so njim vuha, v oči, v nos i s svojimi strašnimi če-
liistmi so je znotra začnole jesti. Tak je z napadeni elefantov drugo ne ostalo, kak samo čonte.
Kuhanje z brezžičnimi v&lovi.
V Ameriki i na Holandskom so v zadnjem vremeni napravili poskuse z brezžičnimi valovi kuhati. Napravili so radijsko peč, štero so tak, kak radio vkiiper prikapčili i na njo so dali ponev z mesom, štero se v kratkom vremeni na lepo žuto ocvrlo. Ravno tak so z ednim novim aparatom sprobali hladilne naprave. Od obeda ostanjeno meso, se dene ohladilnik i aparat skup pri-kapči z brezžičnimi valovi, šteri začne delati i v njem mrzlo postane, tak, ka se konzervera.
Či de to tak, dale naprej šlo, te nam naše stare peči več nede tr-belo, ravno tak drva i šteinkol nam višišnji postane.
V dveh voraj prek Oce&na. Poštne rakete obri Atlantika —
Stopaji z teorije v prakso.
Že več let jeste v Zedinjeni drža vaj družba, štera dela eksperimente z raketami. Pred kratkim so sprobali v New Jersey deželi. Pustili so edno raketo z 6000 pismami z težinov 70 kg. Ta proba je dosegnola velikansko hitost 47.000 km. na voro.
Kak se kaže ta proba z raketami je zaistino že zrela, da bi v bliž-nom vrejmeni stopila z teorije v prakso.
Teškoče so samo napraviti takši material, šteri bi mogo duže vremena prinesti vročino 2000 stopinj, kakša se napravi pri gorenji po-gonskoga eksploziva Vendar pa računajo v Ameriki, da bode mogo-
če že v kratkom vremeni poslati prvo pošto iz Amerike v Evropo i nazaj v kratkivi dvej vori.
Porodila je osmerčke.
Na Kitajskom je edna ženska osem dece na edenkrat porodila i od tej sedem pojbov i edno deklino. Mati i deca so vsi zdravi.
V Kanadi je nekša ženska porodila pet dece, šteri vsi živejo i se pod državnim nadzorstvom močno razvijajo. Ali kaj so pet proti osmim ?
Pri ništerni ženskaj je že takse nagnenje za več dece na edenkrat. Na Škotskom je edna ženska med 14 porodi 11 krat rodila dvojčke, pri ednoj driigoj ženski je med 44 dece bilo 26 dvojčkov, i 18 trojčkov. V Rusiji je edna ženska
na svet spravila z 21 porodi 77 dece. Edna negerska ženska pa je porodila drugi krat dvojčke, tretji krat štiri, pri šestom šest dece. Edna druga ženska je rodila 11 krat i tak: trikrat dvojčke, šestkrat trojčke, i dvakrat četvorčke, vse vkiiper 32 dece. Ona sama je bila četvorček, njeni mož pa dvojček.
Strokovnjaki pravijo, da se je na svejti zgodilo med milijon porodov, se je rodilo dvojčkov 12.000 krat, trojčki 140 krat, četvorčki 1 krat. Petorčki i šestorčki samo 2 krat, ednoga smo povedali odzgo-raj i driigi 1. 1936 na Vestfalskom osem, šteri pravijo: na Kitajskom do ostale v rekordi znamkar duga sto leta.
Ešče edno za dugi cajt vu zimi...
To je špilanje, s šterim se lejko špila kelkokoli ludi. Vsaki ma eden fa-lajČek papera i kalabajs. Eden od njih napiše peldo denem etak.
r--a
Zdaj morejo te, šteri se špilajo, spuniti tevi obej liniji z drugimi literarni, p. d. s tejmi: tresti falatov jeste etakših rejči: rana, runa (burgunda) repa, reka, reva (siromak), roka, rica, roža, ruža (srbohrvatski roža), Riga (glav. varaš Latvije), Roma (glav. varaš Italije), reža (luknja), rama, rima (pri pesmaj), rasa (plemen), roza, Reža (žensko ime), rola, roba (blago), Raba (reka), ruta (robec), zaja (mohamedansko ime za krščane), raca, roda (štrk), rosa, ruha, raza, resa (las pri žitnom klasi), ruka (srbohrv. roka), ruda.
Ali pa tak:
s — d
je sod, sad, srd, sud (srbohrv. birovija).
Ali pa:
P ---— a
je pčela, puška, polka, Pavla (žen. ime), Praga (glav. varaš vu Č. S. R.), proga i. t. d.
Šteri vu določenom cajti največ takših rejči vkiiper napiše, ka te drugi so nej napisali, si lehko za vsakšo rejč takšo, kak jo ma samo on, napiše edno piko. I šteri ma prvi dvajset ali tresti pik, je prvi i najbogši vu •tom špili.
IHI Skrivno pitanje.
LETOŠNJE VGANKE:
i.
Vsakši den idem prek vode, Za brege.
Nigdar ne zmočim si noge. 2.
En tjeden je pun i sit, Dva tjedna tenki kak nit, Potem pa ide se skrit.
3.
To drevo je čudno, Sami ježov puno, Kak doj spadne nakla, Obleka je baršatna.
4.
Jaz sem, ka sem, Vam pravim, Zdravje, moč davam starim, Pogubelnost pa mladim.
5.
Daleč nindrik se rodim, Hitro po svejti hodim, Kak do tebe prebižim, Vse si stebov vo zgučim.
6.
Pride ona, nje odseka Belo glavo od šinjeka, Krv njej zato li neteče, Zgrabi glavo, z sebov nese.
Tu pa tam, sem pa tja, Večkrat tudi po dva, Po štiri pa po trej Se kota po zemlej.
8.
Mali lagev brez obroča,
z dvojnim vinom me on trošta.
9.
Skače kak koza,
Ali koza ne je,
V obleki hodi
Ali človik ne je,
Kaj misliš ka je ?
*
Meni se je senjalo, ka sam se z bratom i sestro v v ladji prek Mure pelo, na sredi vode smo se zač-noli vtaplati.
Ka bi mogli napraviti, da bi se
nej vtopili?
*
Ode šujster začne najprvle čre-veo šivati?
*
Što pride skoz zapreto okno, pa jo nestere?
*
~ Naprej pet, odzajaj pet, ide naprej i nazaj.
Notri pošlo
Kološvari Vilmoš.
*
Vsem našim prijatelom, damo naznanje, ka letos ravno tak, kak vse ova preminouča Iejta 10 nouvi kalendarov za leto 1937 vopoteg-nemo i šteri do srečo je meli dobiti, tistim je po pošti domo pošlemo i njihova imena v Dober Pajdaš kalendarium damo naštampati.
Rešen je se morejo do 15. marca v reditelstvo poslati, pisma etak adresirajte: Uredništvo Dober Pajdaš Kalendarium, Gornja Radgona.
DOBRO SO REJ ŠILI
v lanskom kalendari prinešene vgan-ke i so gvinali po lutri vo potegnjeni Dober Pajdaš kalendarium sledeči: Mihalič Filip, Pertoča št. 96. Po-cak Elizabeta, Ivanovci 61. Peček Emil, Sebeborci 88. Lazar Ilonka, Gor. Petrovci 16. Kiičan Irenka, Križevci 89. Forjan Štefan, Pertoča 118. Peter Imre, Negova. Bokan Janoš, Sv. Ana. Vebarič Johana, Francuško. Podlesek Kalman, Amerika.
Gratuleramo vsem našim prijate-lom, šteri so tou srečo meli, ka so naš „Dober Pajdaš" kalendarium gvinali.
Nadale so ešče tiidi dobro rejšili naše vganke, ali nej so meli srečo do dobička sledeči: — potroštajmo je pa stem — naj probajo letošnje vganke rešiti, lejko do pa letos vek-še srečo meli.
Obal Jernej, Zenkovci 18. Fartek Aleksander, Šalovci 13. Norčič Ka-rol, Sebeborci 116. Veren Kalman, Bodonci 114. Sukič Ludvik, Šii-linci 20. Magyarič Peter, Markovci 54. Šebjanič Karol, Šulinci 35, Ba-lek Jožef, Lucova 18. Tanacek Jernej, Vadarci 84. Počič Ludvik, Fo-kovci 33. Benčec Geza, Moravci 14. Koložvari Vilmoš, Ivanovci 45.
REŠENJE LANSKE VGANKE:
1.	Penez.
2.	Bolha.
3.	Žalod.
4.	Črevli.
5.	Vapno.
6.	Marela.
7.	Sedanji čas.
8.	Vogelje.
9.	Starost.
10.	Skrivnost.
11.	Kosa.
12.	Potkov.
13.	Misel.
14.	Vlasje.
15.	Noč.
16.	Drugo gor držij.
17.	Četrtek.
18.	Posvet.
19.	Kak je mrou.
20.	Zemla, štero je piik odnese.
21.	Či jih pelaš večkrat.
22.	Trdo.
23.	Gda je zmržnjena.
24.	Do sredine.
25.	Po mokrem.
26.	Či puno deneš v prazno.
27.	Ar staro nemre zozidati.
28.	Ar na pamet zna popevati.
29.	Ar je noč zmes.
30.	Ar šče na drugi stran.
31.	Da ga nosi.
32.	Pri erbiji.
33.	Gda hitrej kosi kak mešter.
34.	Gda glavo na okno vo držij..
35.	Tikvi nigdar, samo semen.
36.	Nigdar, samo semen.
37.	Na križi.
38.	Nieden, trbej je notri djati.
39.	Trideset (2X5+20).
40.	Ni ednoga.
41.	Ni eden, drugi odletijo.
42.	Prerežeš na sredi.
43.	Tak ka sta oba siva.
44.	Dveri.
45.	Na somari se konj ne nese,, na konji pa somar večkrat.
46.	Slamnatna streha.
47.	Sneg.
Kmččki dugovje.
Ka so kmččkl dugovje?
Za kmččke duge se računajo vse obveznosti v pejnezaj zaseb-nopravnoga značaja, nej gledčč na to, iz kakši osnov izvirajo i ali je kmet dužen kak g'ž?ni dužnik aH pa kak kezeš. Za kmččke dugč se ne računajo tisti dugovje, iteri vkOpno ne dosegajo 250 Din aii pa presegajo 500.000 Din.
Ka so nej kmččki dugovje?
Med kmečke dugč ne spadajo javne dajatve, z išiconom odmerjene pristojbine, dug na blagi do 500 Din, šteri je nastano po 20. oktobri 1931 leta, v kelko so nej spremenjeni v menične terjdtve, dugovje v kelko so pokriti z ročnov zastžvo, dajatve na račun plač, terjatve obrtnikov, obveznosti iz herbanja, terjatve NSrodae banke, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke, v kelko je to nej izrečno nači navedeno v toj určdbi.
Višina kmečki dugov se določi tak, da se obračunajo neplačane pogojne obresti, včadar pa ne nad 120/° na leto do 20. aprila 1932 i se priitejejo glavnic!.
Odplačilni načrt.
Odplačilni načrt določa, da se glavnica 100 Din na den 15. novembra 1936 plača 12 let po obresti na leto od 15. novembra 1936 po sledčči tabeli:
Plačilni rok	obresti	odplačilo	ost. duga
15 nov.	Din	Din	Din
1936	3	—	100
1937	2 79	7 01	92.99
1938	2.58	7.22	85 77
1939	235	7.45	78 34
1940	2.12	7.68	70.64
1941	188	7 92	62.72
1942	1.64	816	54 56
1943	1.38	8 42	46 14
1944	1.12	8 68	37.46
1945	0 86	8 94	28 52
1946	0 58	9.22	19 30
1947	0.30	9 50	9.80
1948	—	9.80	—
Če je dug včkši od 25.000 Din.
Ce cejli dug kmeta zžvodom presiga 25 000 Din, se more z c žiro m na imovinsko stenje posameznika znižati za 30%. Dužnlki, iteri vkflpni dug zcžša več kak 25.000 Din i več nego 50^ vrejdno-sti njuvoga imetja, lehko žathevajo znižanje dugš do 50^. Vrejdnost zemli se določi na osnovi katastrdlnoga čistega dohodka.
Sklep znižanja taktih dugov do izdžvala sreska sodišča, v kraji, gde dužnik stanfije. Prošnje se morejo vložiti v 2 mesecoma. Pridj&ti se more izkazilo občine, seznam upnikov z višinov i pržvnov osnovo dugž, seznam i zamerkanje vrejdnosti nepremičnin i premičnin, kak tUdI vsej notrijetržnj, dale izkazilo občinske uprdve od števila hišni člinov i od števila i vrejdnosti živine i drobnice.
Tdkše znijžanje dugov bodo dužniki plačuvali Privil. agr. banki po 4 i pou % obresti 12 let začnovši z 1. novembrom 1936 v edn&ki lejtni obrokaj,
Lejtni odplačfivani obrok de pcl&go dužnik na račun Privil. agr. banke prek pristojen! dšvčni w&dov.
Vzgoja i ravnanje z plemenskimi svinjami.
Pri odebiranji plemenski svinj more v prvoj vrsti se ceniti starši. Vsigdžr se naj glida, da se mlidi za plemen vzemejo z drfigoga ali nadalnega gnezda, kr so tej vsigdir močnejši i boie uporni kak z prve gnezde. Mati se vpošteva t-kša, i ter a dobra mlekarica i mi naj-menje 12 ceckov. Dobro pa trbej paziti pri odebiranji na vse, ka je vdfno, prsa šflrka i globoka, tejlo lejpo razvito puno v p?iča, križ šfirki i visiko priraščen ičp, nogi pravilne Takši morejo biti stariši pa tfldi za plemen odebr&ni miždi.
Pravilno odbiranje se včinij včasi po skotitsi mladičov. Mišdi se opažOjejo včasik po skotitvi i že te si trbej t ste zamerkati, šteri so slabo razviti, &r se takši za plemen nemrejo njžti. Končno se pa odeberijo te, gda so stari 6 8 tjidnov.
Kanžare, štere se misli njžtt za plemen, trbej pOititi cicati 8 tjidnov, prasičice pa 6 tjednov. Po preteku tega časa se odstavijo, kelko je mogoče polagoma. Postopno odst&vlanje je tiidi potrebno na mater gledoč.
Od starosti tri tjidnov naprej se prasce postopoma navaja na norrošlno krmo. Nej jih je pa dobro pflstfti jesti pri materi, nego se njim poklžda posebi. Za ti čas je primerna gosta žiipa. Dobra žflpa se naprdvi na priiiko z posnetoga mlejfa s or mesjo kuhanega ovsa ali ječmena ali pa z obadvojega z dodatkom fnških lanenih tropin i klajnega vžpna aH pa semlete krajde Dobra je tiidi hajdinska mela. Kukorčna mela i sploj kukorčni izdelki nej so primerni, 5r kukorca predvsem pita. Nžjbole priroirna sta oves i ječmen, kak prekflhan zdrob. Preveč dobre so pa na debelo semlete pšenične otrobje. Med
žGpo se lehko vmejša nekelko ribje mele, n. pr. okoli 50 gramov na glavo i dčn. Pri kanžarčkaj, ki so že nekelko odrašeni, nflcamo od 100 do 200 gr. ribje mele na glivo i džn. Količina se odmeri po starosti.
Približno vsiki drfigi ali tr&tji den se di mladim v svinjik edno ali dve lopati zemle, nijbogše od krtoflnjeka cz. iz negnojeni travnikov, ki ne so podvrženi poplivam. Za tč namen nej primčraa prst z vrtov ali močno gnojenih njiv. Zemlo denemo v svinjak v nisikom zaboji. Dobro je dati miadičem v svinjik ali tekališče ednok ali dvakrat na tjeden po pir redov zdroblenoga lesenoga vogelja ali pa čarnoga premoga. Klajno vipno ali krijdo, leseno vcgelje odnosno premog dobro vplivajo na razvoj čont i list, če se pokJidajo ,več časa. Klajnega vipna dojde ednomi mladiči po 5 gramov na dčn, za starejše po 10 do 15 gramov.
Celo vižno je pravilna krma i oskrbovanje plemenske svinje (matere) med dojenjom. Količina i kakovost materinega mleka vpliva na zdravje i razvoj prascov. Ar je na drfigi strini mlečnost v gliv-nem odvisna od krme, trbej dati dojččoj svinji krmo, štera krejpi tejlo i ob ednom pospešuje mlečnost. Običajni krmi se doda po zmožnosti pšenični otrobi, žitni zdrob, kakšnoštčč mleko, ribja mela i spodobno. Jesti more biti nepokvarjena, inači vpliva nevugodno na kakovost mleka i lejko povzroči prascom drislavos i drfige nevugod-nosti. Svinji krmimo tudi kfihan krumpir, nadale v svčžem stinji ko-renjč, peso, repo v zmčrni količini. Ar je pa ti krma vodene i mi premalo beljikovin i rudniški snovi žito so za volo toga ednostivne. Potrejben je žito doditek lanenih tropin, ribje mele itd. tudi klajnega vipna ali krijde, da se postivi pravilno hranilno razmerje. Či se to ne včini, se zni zgoditi zlisti pri dobri mlekarici z dosta prasci, da opešajo, zbolijo na čuntaj ali inači ino celo zginejo. Klajno vipno se poklida svinji v začčtki v mali količinaj i se postopa pomali tak, da se ga primejša k vsakšoj hrini po edno normilno žlico. Tfldi doje-čoj svinji je debro metati prst v svinjik.
Prasce trbej privaditi na prosto gibanje kak nijprvle, či je mogoče že štrtem ali pčtom kčdni. Vendar nij se je nepflšča na gnojišče, nego v tekališče, v ograd ali dvorišče, gde nega nesnijge. Či se živali rčdno giblejo na prostom, se lepše razvijajo i postinejo odporne.
Vižno je negovinje kože. V leti v velki vročinaj je potrebno, da se tfi i tam zaperč z mličnov vodov koža. Žival se pa kak nijprvle mogoče more posfihšiti na sunci.
Velko vlogo pa igra tfldi hlejv. Dober hlejv je topeo, zričen i se zni sfihi. Vlažnost svinjam škodi. Hlejv se more dnčvno zričiti, ednok na mesec pa razkužiti z vipnenov vodov.
Pri svinjoreji odločfijejo v glivaom trijč zroki: plemen, krma i oskrba.
SENJE (SEJMI).
PREKMURJE.
Beltinci (živ. i kram.) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr., 25. aprila, 27. jun., 15. jul. i 5. nov.
Bogojina (živ. i kram.) 15. febr., 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. sept. i 16. novembra.
Crensovci (živ. i kram.) 14. marca, v pondelek po 3. maji, v pondelek po
14.	septembri i 20. oktobra.
Dobrovnik (samo živinsko) 6. aprila, (živ. i kram.) pondelek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra.
Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. jan., 16. febr., 27. marca, 17. aprila, 16. jun., 28. jul., 28. aug. 28. sept., 28. okt., 18. decembra, pa vsaki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na driigi den.
Dokležovje (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta.
Dolenci (drovno) na Tejlovo i 6. decembra.
Grad (Gornja Lendava) 28. marca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra.
Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvejšo soboto.
Kuzma (kram.) na Križni četrtek.
Krog (kram.) 4. maja.
Martjanci (živ. i krom.) 23. maja, 6. augusta i 27. oktobra.
Murska Sobota prvi pondelek januara živinsko senje, prvi pondelek feb-ruara živ. i kram., prvi pond. marca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. maja živ. i kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. augusta živ. i kram., prvi pond. septembra živ.,
15.	oktobra živ. i kram., prvi pond. novembra živ., 6. decembra živ. i kram. Če spadne na prvi pondelek svetek, se vrši senje na drugi den.
Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. sept., 28. okt.
Puževci (kram.) 13. julija.
Puconci živ. i kram.) 28. maja, 10. jul., 10. sept. i 10. novembra.
Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. marca, 16. junija, 2. sept. i 28. nov.
Rakičan (živ.) 26. marca, v tork pred Risali, 2. jul., 16. aug. i 8. oktobra.
Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo.
Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondelek.
Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vuzmi, 15. jun., 21. dec.
Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drugi pondelek po Vuzmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Vel kov mešo v, driigi den po Maloj meši, 4. oktobra i vsaki četrtek svinjsko senje. Če spadne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden den sledi.
SREZ LJUTOMER
Ljutomer živ. i kram. senje: vsaki kvaterni torek. V driigi mesecaj živinsko senje vsaki driigi tork v meseci.
Gornja Radgona 3. februara, 25. maja, 30. jun., 10. augusta, 15. nov.
Sv. Križ potici, po tihoj nedeli, 3. maja, 26. julija, 6. novembra.
M41a Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra.
Veržej 3. marca, 6. maja, 29. septembra, 30. novembra.
Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra, ter tretji pondelek v meseci aprila, junija in oktobra.
Negova 8. septembra.
Sv. Peter 17. januara, (29. junija), 30. junija, 21. septembra.
MESTO I SREZ PTUJ
Ptuj živinsko senje: za konje i rogato živino vsaki prvi i tretji tork v mejseci, za svinje vsako srejdo; tržni den je vsaki petek; letno kra-marsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra.
Ormož Cvetni petek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsaki prvi pond. v mejseci jan., febr., marc., maj., jun., jul., sept., okt.^ dec. Či spadne na ednoga tej pondelkov svetek, se vrši senje na driigi pondelek. Svinjsko senje vsaki tork v tedni.
Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra.
MEDJIMURJE
Cakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov.
Draškovec sredo po Jiirjavom, 7. i 16. aug., 11. nov.
Kotoriba 9. marca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra.
Nedeljišče 15. junija i pondelek po augusta nedeli.
Prelog Risalski tork i pondelek po Jakabovom.
Razkriž 19. maja, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli.
Mursko Središče 1. maja, 20. aug. i 26. okt.
Štrigova 19. marca, 22. julija, 30. sept. i 4. dec.
Sv. Helena pri Čakovci 18. augusta i 22. septembra.
Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo.
MESTO I SREZ MARIBOR, LEVI DRAVSKI BREG
Maribor vsaki driigi ino 4. tork v mejseci senje za živino; či je v tork svetek, se vrši živinsko senje den prvle. Vsaki petek svinjsko senje; či je v petek svetek, se vrši svinjsko senje den prvle. Vsako sredo ino soboto tržni den.
Sv, Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. maja, 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra i 6. novembra.
Marija Snežna na Veliki kram. 20. maja, živ. i kram. 6. aug.
Sv. Trojica v Slov. goricah 10. marca, po Sv. Trojstvi, 28. augusta, pondelek po tretjoj kvaternoj nedeli.
SREZ MARIBOR DESNI DRAVSKI BREG
Fram samo kram. senje : 26. julija, v nedelo po 26. juliji, na den sv. Rešenja Tejla i ob letni cerkveni proslavi.
Poljčane kram. in živ. senje pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvet-noj nedeli, pond. po Križevem, soboto pred sv. Janezom Krst., 10. julija, 29. augusta, soboto po roževenski nedeli i 15. nov.
Slovenska Bistrica samo živ. senje: 17. jan., 11. marca i 15. decembra. Živinsko i kram. senje : 24. febr., Cvetni petek, 4. maja, 4. jun., 25. jul., 24. aug., 24. sept., 28. okt. i 23. nov.
Jse
<u
tU «_>
a o m o ■o
CO
'5*
a>
'•a o
<t>
S 'S co
» i r\ to
.o a>
a.
cs
S
a, <
CMCO -<rtCMCMCM	~~CMCM	—i ^ CM CM M — CM
M
3 <
a.
4)
tO
O
i-< i-> CM CM CM »i —i "-i (N CM CO — — CM CM CM	—i-H CM (M CM
a o M
BO
3 <
a. v en
>
o Z
a>
Q
-H <-<CM CM (O ii i-i CM CM N	—"-iCMNCM «rt«CMCMCM
CO 'e
s ®
a> H—
S* a
I "S
S N
CO
•Sd
O
>
o Z
u <o
Q
I-it^CMCMCM	1-1 T-I CM CM CM	—i — CM CM CO
M a>
tU MJ C
o
M
o •a
c
a> O
c ">
CO
m a.
< C/D
i! O
>
o Z
v
a

4) >
t« u.
M
S O
M
■a	%
a)	co
tt.	S
& <
to
S
^^ErSiG^^^o^^rJinojcMtoo^too-HSpo^toocMcoo**®!-! m ®>
1-H 1-1 CM CM	1—I 1-H CM CM CM -r-f 1-1CM CM CO i-i i—t CM CM CM
o. <
to
S
c
3
bo
C

.2. -m
c S
V 4J f «
a,
s 3

BO
3 <
a. ti
co
a>
<u
KJ C o
M
o ■a
n
<u
'■a
o
> co
s
o
rv CO
< S
C 3
BO
3 <

> o
z
o a>
Q
•O o PU

JO 1) tt.
u u CO
s
n. <

4)	4)
'a*	v o
-H	CO
CL,	N
-O 41 ft.
U l-l
CO
s
o. <
tt s
^^OiM^^^^CM too^oo cM^cgcoo^ooc^^ocor-^joojco^«
Ea
C. o " JT
S5-B £§
TO S
o n < ar
S." S=r
or
S wSD
-o a
< o S
ca o. 5 »B 01
5!p'CB » •
» ce<
glo
■ a
• g.0' 3
rn.
o H O »
— M
O B> D.
S i —m
O*— 05 ®
STJn < i §<» "EJ-tS
3	- - ar*
» S B»® ■<i ta S o"B
co -n o. X. o <s>!2Vj O* ■ • <"* ^ 5'O. TO g g.
"■(g "»si
"S" o "O ^ g!
™ on -i g;
a. S.' "S"
>-» >2.
11» I
M«.
CO <t> _
-°B g
3 »
"O
te o ■o
K « 3 ° g-
ss isa
o o -s.
f 1B
IT Si?2.i
— — TO ,2.
co S5 o n> SijoBg
B o-r-O« •-B^.23
TJ o g-eo o O. (t
—TO cr*-1
JS*o 2.
S"©
® 05- ™ PT
3
»•»-TO "■IS B S" n S, os ©
. n 2 g-
o-c_ » <5. o. o B <
n c:© «> 2.2: — ° o En r
i 1 1 P? TJ	WTJ	WTJ	S* TJ	WTJ	WT5	KTJ	KTJ
o> gg to	-J -j 00	Co feS?	to - gs	Ife	šs	^00	Sž®
O)	** $3 to	CO tO —J o	O)	to			
a>eo ^ to 00	ooo to o -J	1*	M. (C	» OT tO tf»	Sco g to		g 00
i 93 6793	Ol — 00 8-	y Ol sg®	Kot OI -J to		ga	SJm 5)1—1	g®
o COCO S*.	Ol »—»	So -1 S®	to		is	le	1 -J i 00 o : !
-J ©to 00 Ol	S 88	w to -J o»>-» tO	co -J Ol co co	-J s-	is		1 to1— !
gs	cn OI 00 to	Sto to	Sg ■»4	1®	1«		s«
-J _ g-1	Ol ooo		&r	M* 00 ^ 00 co	o co r1		S"
-j m co ss00		|s	tO		H-* * co		s K
i«	i3	•u lik. -J 1— Ot 00	co co -J	S Ot fc-	»—co s®		
100 7854	i®	žS -j co o -J	co	-J to •o.	-4		
ii 101 |j 8012	a>	<35 -J & -4	i«	tO Ot O co	t-* co		
»n
<x> p
C p*
< p
II (b
s
n
3 S. ^ £
< o<
S 3
3 a>
s »
o< f»
UM
n> <
<
Cf>
a> a*
5*
ro o
-
-t o
QTQ
O
QTQ P
fD
09
P-
Smehšnice
V šoli.
Janči: Gospodškolnik, jeli je tiidi tisti kaštigani, šteri nika nenapravi?
Školnik : Ne!
Janči: Tak je pa že dobro, ar
-sem jaz nenapravo domačo nalogo.
*
Kaplan : Znate deca, naj vam rastolmačim — Duh je nekaj tak-šega, šteri nema tejla. — Na to se smeje eden. — No, ka se pa sme-ješ ti tam ?
Ivan : Gospon kaplan, nika na-■opak se mi to vidi, či je glava
samo tak brez tejla na nogaj.
*
Prijatel, komi pa neseš te lejpi vejnec ?
Školnikovoj gospej.
Mislim, ka do se njemi trnok veselili !
Nevorjem. Ar ga na njuv sprevod nesem.
*
Poznam damo : edno lepo, inteligentno, kak ste Vi milostiva, i rad bi jo meo za . . .
V reč njemi vdari:
Tak ! Dragi moj, ka pravite ? Ve pa znate, da sem jaz oženjena i poštena, pa že mam za moža velko hčer . ..
To je ravnok! To damo, štero sem Vam jo popisao, bi jaz rad meo za punico !
Denešnja deca.
Ar je ne bila dobra — je oča svojoj maloj hčerki pokazo okus leskove šibe.
Velkom joči beži k mami i pravi: Mamika, ajtek je tak lagoji — ali si ne mogla dobiti bokšega moža?
Vsžki polojno.
Janči posodi mi 100 Din! To maš 50. 100 sem te proso ! Ali ne misliš, ka de bole pravično, či vsaki polojno zgubiva.
Na carini.
Kak to dokažete, ka je ta dama Vaša žena ?
Prosim, či mi Vi dokažeta, ka
je ne, tak mo Vam trnok hvaležen!
*
Mož i žena se kregata i svajiije-ta. Mož je čednejši, popusti i erče: Dobro je, dobiš svileno obleko,
kak vojno odškodnino.
*
Ne je razmeto.
Ne razmim, kak so mogli naši predniki živeti brez telefona, elektrike i radia ?
Ne so mogli! — Ar so vsi vmrli.
Pri doktori.
No vidite, zdaj sem Vas pošteno zvizitero. Ne bojte se, zdravi ste. Lehko Vam povem : mene bi veselilo, či bi meo Vaše srce!
Oh, gospon doktor . .. Moje srce je ešče slobodno.
Detečo pitanje.
Mali Števek pita dedeka :
Gda ste pa Vi postali dedek ?
Dedek: Te, gda si ti na svet prišo.
Števek : Malo premišlavle. — Pa či bi mene nej bilo, tak bi te Vi nebi bili dedek?
Dedek : Perse ka nej.
Števek : Tak ! . . . Ka pa zdaj za to dobim, ka sem Vas za dedeka postavo ?
Dve pismi.
Liibleni Miška ! Jeli ešče živeš, ali si mrtev ? Či si ešče živ, pošli mi tisti 200 dinarov, štere sem ti ešče v zimi posodo.
Odgovor.
Liibleni Števek ! Mrtev sem ! Lepo te pozdravla tvoj prijatel Miška.
Doktorov tanač.
Se ravnate po mojem tanačuva-nji i spijte pri odprtom okni ?
Ja!
I ste se prehlada srečno rejšili ?
To ne ! Ali vore i pejnez.
*
Mati: janči stani gor, ar šola gorij.
Janči: Zakaj bi stano či šola gorij ? ... Te tak nemo meli vče-nja či zgorij.
Dejte pravi.
Zakaj je zdaj tak velki voter ?
Ar voter piše !
Ka pa dela te, gda ne piše ?
*
Tenorist: V mojem grli je vrednost.
Pijanec: V mojem tudi; celo verstvo z hišov vred !
Žena se toži domo pridoučemi mouži, da njej je dekla pravla^ika je nora goska.
Mouž : Pusti, pusti, vsaka goska je nora.
je to istina, ka po smrti se ščete razrezati dati ?
Istina je, ščem znati na kom sem vmro.
*
Oprostite gospodičina, vidi se mi,, da sem Vaš lejpi obraz že nindrik vido ?
Nemogoče — ga zavrne ona — jaz moj obraz nosim vsigdar naprej; glave.
Pri vorari.
Vora, štero ste mi lani odali, je niti edne pare ne vredna, ar mi že par mesecov stojij. Te ste pa trdili, da mo jo celo živlenje lehko nošo.
Odpustite gospod, ali tistikrat ste tak slabo vovidli.
*
Mama, jaz bi ti nekaj rad povedo.
Li povej.
Neboš čemerna ?
Zakaj bi bila čemerna ?
Zaistino ne ?
Ne.
Znaš, tisti vrč, kak z njim po
vodo hodimo ... se mi je potro.
*
Jaz Vam lehko pravim, ka sem zadosta batriven i se tak hitro nikoga ne zosagam !
Rejsan ! Te Vas pa prosim — ar sem duže v krčmej zaosto — kai bi z menov domo šli k mojcj; ženi.
Sin : Ajta, ti si mi sto dinarov obliibo, či malo maturo napravim. Nej istina ?
Oča : Prav maš, i sem ti.. .
Sin : Lehko si veseli, prišparao sem ti je.
Vočne počitnice.
Stric : Povej mi Jožek, ka boš ti te, gda vel ki zrasteš ?
Jožek : Zidar i školnik.
Stric: Ka ? Kak to misliš ? I zaka ? . . .
Jožek : Zato, ar zidarje majo počitnice v zimi, školnicke pa poleti.
Ar je bogo.
Sandora je eden v šoli tožo, ka je svojega brata vodo vrgo.
Školnik: Zakaj si pa to napravo, povej Šandor ? ...
Šandor : Gosp. školnik, za špajs sem ga držo obri vode, pa je začno kričati, da ga naj pustim i jaz sem ga bogo, piisto sem ga i tak je vodo spadno.
*
Diak Miška pride k doktori i njemi pravi : Gosp. doktor, jaz mam bleke, napraviva šeft.
Kakši šeft -— ga pita doktor ?
Kakši ?
Tao mi date, či de šeft šou? I to tak, jaz mo s tem betegom v šolo šo, od mene tam druga deca tudi dobijo i te do tej vsi mogli k Vam pridti. Meli te dosta zaslužka. Mislim, ka Vam je razmeto! •
Dva prijatela se najdeta i eden toga driigoga zove na pol litra k-Turki, gde se zdaj dobro vince toči. Te drugi odgovorij:
Ne, nemrem idti, ar kak večer pijem, tak sem na drugi den vse spotrejti.
Prvi: Vidiš prijatel, zakaj si se oženo . . . !
*
V Reditelstvo Dober Pajdaš ka-lendara pride eden mladi gospod i pravi uredniki :
Za 1000 dinarov sem jaz pri-pravleni Vam pomagati napisati Dober Pajdaš kalendar.
Vala! Či ste „gjurgja" s sebov prinesli, lehko včasik začnete.
Ženitev.
No, kak si zadovolen s tvojov ženitbov ?
Neven, zdavanje de ešče samo od jutra tjeden.
Pri zobnom zdravniki.
Prijatel, morem Vam dva kotle-niva zoba voskubnoti, to de Vas pa bolelo. Najbogše de či Vam dam, ka zaspite.
Na to se priatel začne po žebki primati. To vidi zdravnik i pravi :
Prijatel, ne Vam trbej nappej plačati!
Ne iščem zato pejneze, ka bi Vam naprej plačo, nego zato, ar
je mislim pr?čteti prvle kak zaspim.
#
Na kolodvor prideta mož i žena, šterima ravnok pred nosom odide vlak. Pravi ona:
No vidiš, či me nebi telko pre-ganjao i ploudo, zdaj nama nebi trbelo tak dugo čakati na drugi vlak.
Stric.
Stric piše svojemnečaki z Ljubljane. Liibi Poldi ! Či kaj prideš v Ljubljano, znam ka si tu nepoznani, zato pa se z viipanjom obrni na mene, či kaj maš.
Odgovor:
Dragi striček ! Lepo ti zahvalim i bi te proso, naj bi se smeo obr-noti na tebe te, gda nemo meo nika ?
*
Prijatel imenitno ti pasa ta nova obleka! Ne bi mi povedo atres toga šnajdera ?
Zakaj pa ne, ali samo s tem po-gojom, da ti njemi ne povejš moj atres.
Zamenjano dete.
Žena pošle moža z malim detetom v kolicaj na sprehod. Za pol vore mož pride nazaj domo. Žena je malone omedlela kak vidi:
Vej pa to dejte nej najno! Vo si zmeno kolica z detetom vred.
Mož prikima; da je tak — i pravi :
Dete je dete — ali kolica so pa lepša od naši.
Ne je kriv.
Birov: Vi ste obtoženi, ar ste kodivali.
Obtoženec : Ne sem gospon birov. Roko sem samo vovtegno, da vidim či nede deždža i ravnok te je tamta šo eden gospod i mi je vroko vrgo dinar.
Potrdilo.
Zdravnik račun da pokojnoga brati, šteroga je vračo.
Naj Vam vopostavim tiidi potrdilo, ka sem pejneze od Vas dobo?
Brat pokojnoga: Ne trbej, mojga pogojnoga brata smrt je zadosta potrdilo, ka ste ga Vi vračili.
Nesreča na železnici.
Prijatel, lehko ti povem, da sem tiidi jaz nesrečen zavolo železniške nesreče!
Nemogoče ! Kak to ?
Tak, tam sem se spozna z mojov ženov.
Problem.
Ajtek nika bi te rad pito — pravi osem let star sinček svojemi oči.
Ka bi pa to bilo?
Čiio sem, ka je profesor Piccard v visiko stratosfero zleto i či bi se ravnok te, gda je on vzraki bio, zemla razpočila i se pogrozila, gde bi te on pristano ?
Revizija.
Pride na železnici revizor i prosi potne karte.
Med potniki eden gospod nikak nešče svoj listek pokazati, nego čemerno pravi:
Vej me pa že poznate, ka man mesečno karto, ar vsaki den se naj-deva, gda se v delo pelam. Moj listek je moj obraz.
Revizor se zasmeje ino pravi:
To je mogoče. Ali dnes morem vsaki listek preluknjati, Vašomi obrazi bi pa pač nebi rad luknjo napravo.
Nesrečen den.
Istina, ka či se človik v petek oženi, ka je te nesrečen?
Nevem, ali zakaj bi ravnok petek bio izjemo.
Proste včasi
veliki ilustrirani
cenik
i
vzorce,
štere dobite k-šenki!
Ka neodgovarja se zamenja ali se pa penezi nazaj ddjo.
Ogromno prebiranje 1
Cene nlsikel
V___
Naopak zaraztnila.
Novoj slfižkinji privi gospa, ki na ve čar včkšo drflžbo čžka k sebi na veččrjo i tnalo plesa.
Mariška, pa te tak pazte, nej ka bi me v sramoto postavili večer pred gcstmi.
Nevčm, ix moderni plesi mi nejdo livno dobro.
Dober odgovor.
Povej mi moj sinek, či eden auto z Pariza ide z 120 kilome-terskov brzinov. Eden pa z Beo* gt&da z 145 kmeterskov brzincv, gde se tak bodeta teva scfora najšla ?
V špitili - prosim.
II. FRIGYEŠ, prefzuski krao je meo ednoga Mblčnoga, gvfiini rouk kočiša ; nigdžr se njemi je nej zgodila nikša nesreča.
Ednok se je pa li zgodilo, ka je tč ifibleni, gvflini rcuk kočiš ne mogo zadržati preplašene konje i bogme s krdScra vred sta se v j&rki najšla. KrSli se je nej zgodilo nikajt ali dBnok se je čemerno obsegno na kočiia:
—	Ti jtinecl nevejS paziti I
—	Velko delo — odgovori kočiš. — Tak da bi Veličanstvo nigdžr nebi zgubilo v bojni bitje.
Dva bogšisa gospoda se kregata. Te prvi pi&vi tomi drugotni :
Ti si morlik!
Ti si pa pijanec.
To je mogoče, ka sem pijšnec, ali jaz se vulro strejznim, ti pa oslžneš na dale morlšk,
Nesreča na železnici.
Pred pir dn£?i sem se pelo skoz niačkovskdga tunela t pomislite kak veika nesreča se mi je zgodila ...
.. . ?
Mesto hččrl sem babico obino!
.
*
—	ČQj Jiieš, jaz bi rad mer no spao že ednok, zžto mi povej gda mi nazžj džš pejneze ?
—	Hja, či mirno Ičeš spati, te bogše či to oeboš znao.
Božič.
—	Gospon šef, prosim Vis dajte mi malo oejnez naprej to, šr je tu božič i bi rad nikši špileršj kfipo deci.
—	Sram Vas je nij, ka kak cdraščenomi človeki vsigd&r aa
šplli hodi pamet, *
Vu&tel: Ka se zgod'j z zlatom či ga skcz noči na dvorišči na zrški pustimo ?
Vučenik : Prej de !
Pravica.
Po stirokitajskom zškoni more Ijubinec, — šteroga mož 2gi£bi pri svojoj ženi — pličati sedem pisstrov štrofa. Či se to ponovi, tak se more ona skrbeti za zdr-žavanje drOžine. Čs pa to pride tritjikri, tak more mož plžčati; to pa žito, ar aH je mož noun, aH pa z ženov vrčd krivec.
Zamotano.
Zakaj se je tvoja sestra ešče ne omoužila?
Ar je dosta bole čedna, da bi vzčla tžkšfga moža, šteri bi bio tak nori, ka bi si jo oženo !
Deteča logika.
Ajta, jeii je istina, ka so liidji z prdha naprivleni ?
Istina, moj sinek.
Po te m so pa črnci gotovo z šteinkolovoga priha.
Dober spomin.
No, ii gde sem mela tikrat giavo, gda sem pristala, ka se s tebom oženim ?
Na moji prsaj, dr&gs !
Ne gal&ntno.
Kelko ste stari gospodičlna ?
Dime gavaier nigdžr ne pita po starosti.
Istina! Tak štiri ste žč ?
NA VELIKO !	NA MfiLO !
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
Brata Šiftar & Hahn, Murska Sobota
Dobi se vsakovrstno, samo fino manufakturno blago po nžjnižišoj cejni.
m
ASCHER B. IN SIN	|
MURSKA SOBOTA GLAVNI TRG	§
IIIIIIHIIIIIMillllllllllllnnnHIllUIIIIIIIIIIIIUiniHHHHHIIIIIIIinilllfllllllllllllHIllllllllilHIlillllllllllllllllllllHIlllllll	ŠS
Kolonska špecerijska in vsefele mela, zrnja velka trgovina.	j=|
HERCEG BOSNE ORSAČKA SEKULACIJSKOGA DRUŠTVA	jjj KRAJINSKO ZAVUPNIŠTVO.
IlitllEfllllllf SIlISVffllllllflllllflHIlllGIlItlllllllllllllllf llfllJIIIII3IIIIIIIIIIKIflIlillltIIIIIIIlllIlllll339ktltlllllfltllllllllllIllilll	=
Griintana leta 1855.	S
H Telegraf: Ascher.
Telefon broj 15. M
Preste včasi
VELIKI ILUSTRIRANI
CEJNIK •
i
VZORCE,
štere dobite
9c-šenNi 8
Ka neodgovarja se zamenja ali pa se penezi nazaj dajo.
Veliko prebiranje! CEJNE NiSIKE!
,__J
Občinska fa ranil niča Murska Sobota.
Telefon št: 13.	Ček. rač. št. 14.891.
Edini pupilarno varni zavod v Prekmurju.
Za hranilne vloge in sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in z vso svojov dav-čnov močjov, zato se tiidi arvinski penezi in občinske fonde samo tli morejo vložiti. Sprejme vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Daje posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grunt in na = karto bijanko z kezešmi).	e
Dovoljuje vsakovrstne kredite
(lombardne, menično-ekskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje.
36-- 45-
22-- 27.- 18 -	10 50 3 - 5 25	11-- 24 - 11'-	40-- 58'—
Trgouslii dom STEHMECRI "fM?* Celje, šfeu. 307.
Zehtevajte brezplačni cčnik, v šterom najdete ešče dosta drugi stvari. Štero se ne vidi
se voodminč ali se pa nazaj da pejneze. Velko prebiranj« t	Vonrčdno nisike cene!
39-- 44-—
26--
12— 12'- 12-
Noši
i vse sadne safte, kak tiidi kompote lehko enostavno i gviišno konzervirati z Nipakom-binom A/11. Zato od zdaj lehko na jako fal način ohranite mošt, kak naravno sladko i ohranjeno pitje.
N8PAKON BiN
je niti malo nej škodlivi liidstvi, vničuje vse mikrobe, ne menja diša, farbe niti žmaja, varje vitamine od razpadanja,
je idealno kemijsko sredstvo za konzerviranje, vonajdeno z dugotraja-joučimi znanstvenimi iziskavanji. Poprejčno niicanje „N i p a k o m b i n A/II" je odobreno po Min. s. pol. i narod, zdravja, kak tudi po Min. poljedelstva br. 74263 od 6. novembra 1935.
Vsa navodila i cejnik pošle na zahtejvo brezplačno:
„m®mmn", mm%B
Oukljanin@va ul. 1.	Tel. 83-17.
Kupujte najboljše in najcenejše! - To so
nPEKO**ževlii j"
?f|OKO" obleke
Oboje dobite v najlepših fazonah in največji izbiri v M. Soboti na Cerkveni cesti (med sodiščem in Sres. načelstvom)
pri tt. J o š k o B r u m e n.
Žalile Ludušlt, Hurstsa lobeta
velika mBSinStosarska in mehanična delavnica.
Prevzemem vsefele mašinšlosarsko i mehanično delo, specijalno prede-lavanje i popravlanje mlatilni dampf-mašinov, kak tiidi vse druge ma-šine, motore, automobile, gaterne žage i mline, ka spadne v šlosarsko-mehanično stroko, po nisikoj cejni.
JELI SE PlOČNI BETE <21 DAlO ZVRAČITI ?
Z tem važnim pitanjom se brigajo vsi nadušlivosti trpeči jetični, oni, ki trpijo na plučnom katar;, zastarenim kašlom, slinavosti, dugotrpeči hripavosti i gripi i so
do zdaj ne najšii vrastva. Vsi taksi betežniki dobijo od nas
sploi kienki knigo z keipami,
štero je spiso dr. med. Guttmann, bivši šef-zdravnik „Finsenkuranstalt"-a z naslovom t,Jell S© plttCnl i^etegi tidio zvrdiitl t" Da omogočimo vsakomi takšemi betežniki spoznati njegov beteg, srno se odločili v interesi splošnoga blagora odposlati to knigo na zahtevo sploj kšenki i poštnine prosto. — Napisati je samo dopisnico, frankerano z Din 2-— i jo poslati na
BERLIN 440.
Miigelstrasse 25—25a.
Reg. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933.
PUHLIMI!
PRVOVRSTNA ZDRAVSTVENA K VINI NAjBOUGŠA KISILA VODA JE
SLATINA PETANJCI
Europe najvekši senšav-natronlithion držeča kisila voda.
LASTNIKA :
VOGLER JOŽEF I JANOS
Pošta, telefon i železniška postaja
SLATINA RADENCI


®



Pri jšteo
za m živlenje je dober inštrument!
VsAki se lehko navči igrati na šteri-koli inštrument brezi školnika, ka velika svetovna tvrdka Meinel & Herold vsakomi sploj kienki pošle knigico „Kak postanem dober goslar?" Sam inštrument pa dobite pri njej Jako fal, ka til kupite naravnost od tabrike odn tvor. skladišča.
Harmonike od Din 59 -. flltsre od Din IZB"-, violine od Sin 65'-, tamborlse od Din 60'-, mandoline od Din 90'-, Klarineti od Din WZ'-
Popuna garancija za vsaki inštrument, šteroga dobite 8 dni na probo. Zamenjava dovolena. Kienki dobite ilustrirani cenik Zadostuje kžrta na:
MEINEL * HEROLD 8:1: "'gSnce Maribor «^57
l
l
Najvekša pa najfalejša
trgovina s papirjem, šolskimi knjigami in potrebščinami v Murski Soboti, je
HahnIzidor-
a
PREKMURSKO TISKARNA
tiska n&jfalej vsa tiskarska dela.
Vsaki čas dobite
3	vsefele štofe, cajge, lepe ža-	=
fjj	mate, vuno i parhete, postelino,	|§
=	druke, belo platno itd., kak	-
=	tiidi štrikane robce i kapute,	=
s	košare za Ameriko i vso ga-	g
j|	lanterijsko i špecerijsko blago	g najfalej pri
I BRATA I
|BRU M ENI
Murska Sobota
§j (Na kukli poleg birovije.) IuniiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
OglaSuvanje v kalendariaj
zvršava najbogše štiri Specialni stručni
BIOCKNEROV
kalendarski oddelek u koncernu INTERREK* LAM D. D. ZAGREB, Masarykowa 28.
Tel 21-65 Pošt. pred.I-85 Predlogi i stroški brezpličnl
JANEZ CVETIC Murska Sobota
| TVORNICA PERILA = Prodaja samo na veliko!
SHIlllllHUlIlllHlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'"
RADIO APARATE
ORION BATERIJE
BICIKLE - ŠIVALNE in PISALNE STROJE GRAMOFONE. ŠPORTNE POTREBŠČINE
PRVA PREKMURSKA STROKOVNA
RADIO-DELAVNICA
Zahtevajte cenike!
Polnenje a&oniiilatorjeti!
ieleznino Vam nudi po konkurenčnih cenah le
NEMEC JANEZ, M. Sobota.
spomočjov vračilni lastnosti trav po niicanji „HERSAN-teja", mejšan-ce posebni trav po propisi Doktora R. W. Pearsona glav-noga vrača v Bengaliji (Angl. Indija).
Z-dugoletnim vospro-banjem se je dognala vrejdnost „HERSAN čaja" i to z nezdvoj-nim uspehom pri obe-težanji: ovapnjenje žil, beteg krvnoga tekaja, ženske bolezni, bolečine pri menstruaciji (vozmej-na mesečnoga pranja), migreni, reumatizmi, bolezni bubrega, bolezni jeter, sme-
__tanj v želodci, zagiftanji, zapretji,
gihti, črevni betegaj, haemorroidi, splošno i prenaglom debelenji i proti žgara-vici. — „HERSAN čaj" se dobi vu vsakoj apoteki. Navučno knjižico i vzorec
Vam pošle k-šenki:
„RADIOSAN" Zagreb, Dukljaninova ul. 1. Reg.Sp.b, 14.001-35.
HERSAN TEJ
NAJMODERNEJŠA FABRIKA MESNATI IZDELKOV, HLADILNICA IN FABRIKA ZA LČD
Jos. BENKO
MURSKA SOBOTA
DELAJO SE VSAKEVRSTNE KLOBASI, SALAMI (ZIMSKI IN LETNI) KAK TUDI VSEFELČ
PREKAJENO MESO.
EXPORT
GEVONSKE ŽIVINE, SVINJ, TELET IN MESA.
DOBI SE MAST I. VRSTE TOD! NA MALO.
nAjniZiSa cena in nAjbogIa kvaliteta.
Za delavce ocverke, prekajene svinjske noge po nisikoj ceni.