I I if-* e VESTNIKOV mi? (nadaljevanje na zadnji strani) , MESEČNIK Četrtek, 27. avgusta, 1998, 41. številka pO naslednji PEN pa izide v jesen (v četrtek, 24. kimavca) avgust ’98 tute P©" tute VESTNIK 33 živce REKORD KALMANA KOSEDNARJA Tj H I :7i'' I ■Ji ■ / Za rekordno žetvijo je poleg zrnja ostalo tudi rekordno število bal slame. 25-kilograniske bale letos stanejo 100 tolarjev, najuspešnejši »bahst- pa je (vsaj po pentutarskih virih) KOLOMAN KALMAN KOSEDNAR iz MURSKIH ČRNCEV, Na eno prikohco jih je (bal) naložil kar 340 (z besedo: tristoštlrideset). Pa ne samo naložil, tudi odpeljal jih je! Pot je po naključju vodila mimo gostilne FUERST. Kahnan je tam traktor ustavil in zadovoljen z opravljenim poslom nekaj »bal pognal po grlu-. Ampak samo do 0,5! BOHEG la; KMETIJSTVO IN AGROINDUSTRIJA DOBRE MAČKE SILIJO MEHKA EROTIKA V SENCO TURISTIČNA PONUDBA VSE KAKOVOSTNEJŠA ALI PENZIJE TEKOČE PRELESTI Pasji dnevi ne prizanašajo niti mačkam. Kot običajno, jih je obala (pre)polna -»dobre mačke- hotlijo naokrog nesramno razgaljene, vzbujajo poželjive (večinoma moške) poglede in uživajo v lastnem znoju. Ampak niso vse enake -tale s fotografije sicer tudi sodi v kategorijo dobrih mačk, le da gre za skromno, bogaboječe bitje, ki se je spravilo v debelo senco, da bi tam učakalo hladnejše čase. FRBO 1.1] • v' p I ! I K4 vabi! SEJMI '98 Nemren na sunce, če pa k heTua/j kalapoša Mnogi jih dajejo na stran, češ da so svoje že odslužili, pa sploh ni tako: upokojenci so iz dneva v dan pomembnejši del naše stvarnosti, so tisti, na katere se lahko računa pri vseh dejavnostih in tako tudi pri razvoju naše primerjalne prednosti, turizma. Nedavno so v svojem Domu v Kocljevi 4 v M, SOBOTI slovesno predali namenu klub in dnevni bar, kjer se bo {se že!) krepilo medsebojno druženje, zaupanje in družabno življenje. Lokal je seveda odprt tudi za vse številčnejše obiskovalce središča Regije, zato ga lahko brez sramu štejemo med pomembne turistične pridobitve. Predsednik DU gospod JOŽE VILD na pentutarski fotografiji pojasnjuje: »Kljub letom sem vsak dan bolj mladosten in to ni niti najmanj čudno - ozrite se, poglejte, kdo stoji za mano, pa vara bo takoj vse jasno. Počutim se kot prerojen!« Pojasnilo: za razlagajočim predsednikom je (brhka) družina gostilničarja STANKA I I i 1 j s M pa o J >> If'- DENKA, ki skrbi za tekoči del ponudbe v klubu. FRASTEF IVICA OSIM PRI ce Q h :J: f ■^7 > Denarčke štejem... POTROŠNIKU!!! cn O S s o s o Gornjeradgonski poletni sejemski cirkus je vsakoletna priložnost za promocijo tistih, ki skrbijo za uspešno prireditev, ki je z leti postala zaščitni znak ne samo mesta GORNJA RADGONA, pač pa celotne regije {kako se ji že reče?). Najodgovornejši med njimi, direktor JANEZ ERJAVEC, je med številnimi obveznostmi, skrbmi in poslovnimi srečanji našel čas tudi za sproščujoč »cmok- ene od slovenskih vinskih lepotic. Ime ji je SELMA. Pentute direktorju iskreno želijo vsaj toliko užitka kot ob poljubčku tudi ob koncu sejma, ko bodo pregledovali finančno uspešnost letošnjega sejma. Lipen Rekli so mu »Strauss z Grhavice«, kar je pomenilo, da je mojster nogometa, ki je zrasel v predelu Sarajeva, kjer je igral nekoč eden najuglednejših jugoslovanskih nogometnih klubov, Željezničar. Bil je tvorec najmočnejše balkanske nogometne selekcije, ki bi najverjetneje osvojila tudi naslov svetovnega prvaka, če se na zemljevidu Evrope ne bi zgodile strateške spremembe. IVICA OSIM je potem, razočaran nad nesmiselnimi balkanskimi vojnami, odšel s trebuhom za kruhom v Avstrijo, v nam bližnji Gradec. Tam je ustvaril vrhunsko moštvo Sturm, zdaj pa se je odločil, da bo po svojih močeh pomagal tudi beltinskim »žutim-. V ta namen jih je nedavno obiskal in javno izrekel pohvalo predsedniku kluba MARJANU MAUČECU, češ da je napravil eno najudobnejših in najbolj preglednih tribun v Sloveniji. Njegov obisk v Prekmurju (vsaj na fotografiji) budno spremlja radijski žogobrcarski strokovnjak TONČEK GIDER (vidite ga samo od očal navzgor). FRBO NOGOMET VESTNIK 38 tute Pc^n tute avgust '98 1 I v r h T « WELCOME TO (s političnim VUGOSLAVIA pridihom) J i 1 I KAJ DELALI? NA NJIVI IGRALI! I r J'* Trobenta, moje mladosti N*-J J-'* ^odnapissi^ri prazniku žetve in mlaSve v roj c ih se tudi muzi kantde nxso dali »saJ ▼ vsaki Vasi zmore po dVa tri muzikante in so skupaJ Zaigrali z drevnin poslancen &ezo užubaHOB 2 -trobe-tnto Avsealkovo ^liciod veselega kmeta. 1^ I ,1 ■b T JU-GO-SLAVTJA/ I Mož na fotografiji je še fant in tega boste oboževalke gotovo vesele. Reče se mu MILAN HORVAT, domuje v RADENCIH in nosi predpasnik samo priložnostno. Kot denimo na vaških igrah na RAZKRIŽJU. Bil je (kot je razvidno iz tekoče vsebine, ki jo ima v rokah) eden najaktivnejših Članov ekipe OLJARNA VUČKO z GORNJE BISTRICE, ki je zastopala Prekmurce na igrah z mednarodno udeležbo. Ob že omenjenih Prekmurcili so namreč sodelovali še Prleki in Medžimurci. EROTIČHE POČITNICE*.* Zajahajo dekleta brhka košček sadja,v vodi slani, ni ga lepa'ga n« tem svetu kot potovanje na banani t »■t fradtoBara * muz Uc^nt i J a Žetev com. frku in »-‘^leSa^ z ^TadiSčg, šlo h it rej« , a^j igPal^ “a njivi žnoo NAMESTO KEGLJANJA PLAVANJE JOG v lU O Z. Eoto:Bobi Z a < 7 *' 'i ,n tA Ul faji’ I šči?^ r 'r k 1 JANEZEK SE JE ZA UŠESA! Prijavin vas ^ombucmeni Jvoji! Lik T -I -J Šolsko leto je pred vrati. Starši bentijo, ker učbenikov ni, tisti, ki pa so, so (kot običajno} dražji uvucžllLtvUv 111, listi, m ^<1' auj od starševskih želja, če k temu dodamo se prislovično otroško razposajenost, ki ji počitnicami ni videti konca, je nejevolja r^Jslnh očkov in mamic razumljiva. Pa vseeno ne tako zelo, da bi svoje potomce kaznovali, kot sta to naredila 24-letni V. K. in dve leti mlajša O. H. iz okolice Lendave. Svojega sinčka Mihca sta namreč potisnila v gumo, ki je včasih vozila očetov poltovornjak, potem pa sta mu zadala nehumano nalogo - vpričo Pentutarske kamere se je moral šolarček na vso moc vleči za ušesa in se vrh vsega pri tem še smejati. In to samo zato, ker je rekel, da ne bo šel v šolo, ker je dolgočasna. Plavaj, ne j ka ležiš! i . Gospod DARKO KEGL, pevec in turistični činiteij, v Murski Soboti živeči naturalizirani Prlek, se je odločil za aktivne počitnice. In začuda se (svojemu priimku v Čast J ni podal na kegljaške steze, kjer bi s kroglo podiral vse, kar stoji, ampak ga je zamikalo morje adrijansko. Pentute so zvedele, da je dnevno preplaval od 7,5 do 43,8 metra, tako da se je zibajoči oddih na blazini še kako prilegel ... jog DRAGOVIH SEDEM DESETLETIJ Malo jih je, ki so tako močno zaznamovali razvoj množičnomedijske dejavnosti v Regiji - gospod DRAGO BELOGLAVEC je med tistimi, ki so pomembno pomagali postaviti na noge zdajšnji Murski val, takrat Radio Murska Sobota. Obenem ga lahko označimo za začetnika trženja v časih, ko je bilo to bogokletno, saj Je smrdelo po gnilem kapitalizmu. Marketing mu Je bil in je pisan na kožo. Ena njegovih domislic, ki jo javnost najbolj pozna in jo je izvedel s sotrudniki, je bila tudi organizacija še vedno Izredno uspešnega Vestnikovega vlaka, ki je z leti postala prepoznavna regijska inštitucija. Pentute želijo Dragu Beloglavcu »vse naj« ob nedavnem okroglem jubileju. Sedemdeset mu jih ne bi pripisal nihče, ki ga pozna. Vitalnost, uglajenost in življenjska energija so še vedno J tako močni, da lahko mirno zapišemo tisto izrabljeno: leta niso pomembna (kakšno pivo pa občasno tudi dobro dene)! JUBILEJI 70 r, F avgust '98 P©n VESTNIK 40 HOZJAN, Ae podcenjujte žensk, so nas opozorili med iskanjem podatkov o najbogatejših prebivalcih Prekmurja in Prlekije t MEN J HAZA!* I O zaprtju rafinerije v Lendavi je bilo v zadnjem mesecu veliko izgovorjenega, zapisanega in poslikanega. Premalo! Absolutno premalo! Problem je, da so se avtorji preveč ukvarjali s posledico, premalo z vzroki. Velika lastnika lendavske Nafte, Petrol in država, sta si pilatovsko oprala roke, v Lendavo pa poslala ministra Dragonjo, ki je oznanil, da Slovenija po pol stoletja ne potrebuje več lastne rafinerije nafte. Da je sedanja neustrezna, posodobitev bi stala preveč, izračuni pa kažejo tudi, da bi bili rezultati v novi negativni, česar ne bi bilo gospodarno podpirati, Drnovškov kurir Dragonja je tudi oznanil, da bo država storila vse za čim bolj neboleče posledice dejstva, da bo okoli 300 zaposlenih v rafineriji ostalo brez službe. Nekam v oblake je narisal tudi obljubo, da bodo v Lendavi izkopali skladišče za obvezne državne zaloge naftnih derivatov, še nad oblake nam je narisal tudi plinsko elektrarno in druge nove programe, kjer naj bi bili zaposleni prihodnji nekdanji delavci rafinerije. Reakcija lendavskih gospodarstvenikov, pomurskih poslancev, lokalnih politikov, narodnostne skupnosti je bila silovita: šok, krivica, naklepno siromašenje te pokrajine ... KDO JE NAJBOGATEJSI POMUREC? Tildi lani v tem času se je Pen podal na lov za domnevno najbogatejšimi Prekmurci in Prleki, Penovci so anketirali nekaj posameznikov, ki jih je ljudski glas uvrstil na listo menda najbolj petičnih prekmurskih in prleških bogatašev. Med njimi so bili Štefan Špilak, plastika, Viktor Ketler, plastika, in Ignac Rajh, gostilničarstvo, ki so se čudili in rahlo ujezili, kako so se sploh lahko znašli na seznamu bogatašev. Letos so ti spet na spisku slovenskih Rockefellerjev, objavil ga je tako kot lani mesečnik Slovenski delničar, poleg njih pa še Štefan Špilak, plastičar, Viljem Šiftar, trgovec z živino, Viljem Šiftar, podjetnik, Lovenjak©Horvat, gostilničarstvo, Rudi Horvat, vulkanizerstvo, Vlado Mandič, zlatarstvo, Jože Toplak, lastnik gozdov, Štefan Pavlinjek, kovino plastika, Jože Pavlin j ek, predelava kovin, in Stanko Polanič, gradbeništvo, inženiring, brezcarinske prodajalne. BOGASTVO, KI NI ZA JAVNOST Odlična .4^ tl <5- Direktor Nafte Hozjan je na obtožbe sindikatov, da ni opravil svojega dela in na ta način omogočil katastrofalno odločitev, nemočno razširil roke: »Lastnika sta tista, ki določata, kaj mora delati direktor!« To je bila njegova edina izjava, ki smo jo lahko slišali. O tem, da bi kot prvi direktor Nafte, ki je sodeloval pri zaprtju rafinerije, odstopil, pa kajpada ne razmišlja. Zakaj bi, če je za lastnike tak, kot je, očitno najprimernejši, saj se ne upira, omogoča sprejemanje njim ustreznih odločitev in na ta način sploh ni konfliktna oseba. S kakim Jožetom Vargo, Jožetom Hajdinjakom, Friderikom Krambergerjem ali Milošem Ošlajem (vsi direktorji Nafte pred Hozjanom), je bilo veliko težje. Z njimi nista mogla opraviti ne hrvaška Ina, ki je bila lastnica Nafte v stari državi, ne država. Petrolu pa KOMPenTAR Ko smo iskali podatke, kdo naj bi bili najbolj podjetnica Milica Makoter premožni ljudje na levem in desnem bregu Mure, so nas večkrat opozorili naj ne podcenjujemo žensk. Pri tem so najpogosteje omenjali Emilijo in Edito Benko, zakoniti dedinji prekmurskega tovarnarja Josipa Benka, ki so ga leta 1945 jugoslovanske oblasti justificirale, leta 1993 pa je bil na soboškem sodišču rehabilitiran. Takrat sta tudi začeli uveljavljati zahtevke za vračanje Benkovega premoženja in se tako lani kot letos znašli na neuradnem seznamu tistih Slovencev, ki naj bi jih vrnjena dediščina “katapultirala” med elito najpremožnejših. Poleg Benkovih pa je v Prekmurju in Prlekiji še nekaj zelo bogatih žensk, čeprav jim izraz bogat ni najbolj všeč. Pogovarjali smo se s podjetnico in direktorico MILICO MAKOTER s Cvena pri Ljutomeru, ki je zelo sposobna in odločna gospa. Pravi, da Makoterjevi niso »želeli postati in biti bogati, ampak so bile take potrebe na trgu, da smo morali podjetje razvijati v to smer, saj je bilo treba za proizvodnjo nakupovati drage stroje in 1 postaviti ustrezne prostore, ker je naraščalo I povpraševanje po naših izdelkih. Hoteli smo se I uveljaviti na tujih trgih in zato je naše premoženje I toliko vredno. Dala sem ga oceniti in vrednost je I zelo visoka, vendar ni za javnost. Res pa je, da I je Nafto potisnila v naročje ravno Hozjanova vodilna garnitura, čeprav je bilo vnaprej jasno, da se stvar lahko konča samo tako, kot se končuje. In da bo absurd še. večji, pošlje zvesti Hozjanov oproda, tako imenovani Naftin tiskovni predstavnik, dva tedna po odločitvi, da rafinerije ne bo več, sporočilo, da bodo vodilni Nafte konec meseca na nekih delavnicah predstavili svojo vizijo sanacije rafinerije in cele Nafte. V dveh tednih sp torej naredili tisto, česar niso v štirih letih. Zdaj namigujejo, da so izračunali, da bi se dalo v prihodnje nafto predelovati s pozitivnim rezultatom jn da rafinerije sploh ne bi bilo treba zapreti. Če ne zaradi dosedanjega razpleta dogodkov, bi Hozjan moral odstopiti po tem sporočilu. Ker je z njim priznal, da svojega dela, ko bi ga lahko, ni opravil, zdaj pa ima nenadoma argumente, da se da preživeti. Ampak, ponavljam: pri nas nihče-nikjer ne bo odstopil potem, ko sam oceni, da dela slabo in narobe. Pri nas moraš odgovorne odstavljati, sicer se jih ne boš nikoli rešil. Tisti, ki pričakujejo, da bo Jože Hozjan odstopil sam, so enako neodgovorni kot tisti, ki so s figo v žepu podpisovali papirje, da bodo prevzeli in rešili Nafto, MARJAN DORA *HOZJAN 9 POJDI DOMOV! KAKO VZETI MERO BOGATAŠU? Do podatkov, ki bi odsevali dejansko premoženjsko stanje posameznika ali njegove družine in najbUžjega sorodstva, se po legalni poti ni mogoče dokopati. Tudi če ugotovimo obdavčljive prihodke tekočega leta, je zelo težko odkriti, kako je z bogataševimi nepremičninami, saj zemljiška knjiga, ki še dolgo ne bo usklajena s stvarnimi razmerami na terenu, ni zanesljiv podatkovni vir. Upoštevati je treba, da je bilo ljudem vrnjeno določeno imetje v denarju ali naravi. Čedalje GOLF JE LE MALO DRAŽJI OD SMUČARIJE zanimivejši so lastniški vložki in delnice, ki jih imajo posamezniki vložene v podjetja. Pri ekonomski eliti je vprašanje, kolikšno in kakšno je njeno imetje v tujini. V Prekmurju in Prlekiji sta v tem pogledu najprivlačnejši Avstrija in Nemčija. mi včasih mož in sinova navržejo, da bi bilo bolje, ko ne bi imeli nič oziroma bi imeli več svobode in bi se več družili.« Kako Makoterjeva nagrajuje sinova, ki se prav tako že ukvarjata s podjetništvom? Njihovo družinsko podjetje je specializirano za izdelavo in potiskanje embalaže za higiensko ali papirno konfekcijo za domače in tuje partnerje. »Res je, da se pri nas obrne veliko denarja, ne sicer v gotovini, ampak drugače. Sinovoma večkrat svetujem, naj si predstavljata, da bi mesečno zaslužila tisoč mark, s katerimi je treba vzdrževati družino, zadovoljevati osebne potrebe in povrh vsega še nekaj prigospodariti ali po 51 * h J Nekateri slovenski bogataši se ukvarjajo s fitnesom, drugi igrajo tenis, tretji doma okopavajo vrt, četrti imajo velike in bogato opremljene počitniške hišice z ■Lf ul L © vinogradi in sadovnjaki, peti zelo veliko potujejo po svetu, v zadnjem času se jih vse več ogreva za golf. Kot nam je povedal direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik, se je že veliko petičnih prekmurskih podjetnikov, gostilničarjev, menedžerjev in podobnih vključilo v golf klub, ki ga bodo formalno ustanovili konec septembra ali v začetku oktobra. Takrat bo tudi končana gradnja igrišča za golf s tremi luknjami in vadbiščem za vse udarce. »Igranje golfa si prav gotovo lahko privoščijo tisti, ki se ukvarjajo s smučanjem, saj je le malo dražje od smučarije,« ugotavlja Bencik. VESTNIK 41 P©n avgust ’98 Bogati Slovenci * 1 "Štefan Špilak, plastika "" Viljem Šiftar, trgovec z živino " Viljem Šiftar, podjetnik^ Viktor Ketler. plastika Ignac Rajh, gostilničarstvo cvetUčarsti ^žina Pri mAhanizac Dru\ina Po Družina Po galaiAcfija Družina Ka 30 let Jakšičeve . mame L*’. LoVinjak-Horvat, gostilničarstvo ’*opremb Rudi Horvat, vuklanizerstvo Družin Pl Vlado Mandič, zlatarstvo Jože Toplak, lastnik gozdov Štefan Pavlinjek, Kovinoplastika Jože Pavtlnjel^ predelava kovin Slavko Polanič, gradbeništvo inženiring, brezcarinske prodajalne mehanizat Družina M Družina Br vulksmizer Družina Št tl VUBL/AN/ ' Vir: DELNIČAR domače spraviti k hiši. Naj si preračunata, kolikšna bo dnevna poraba. Kolikor mi je znano, se tudi drugje v podobnih družinah žepnina giblje okrog te številke.« S CERTIFIKATI DO OPLAJANJA DENARJA Ima rada nakit in podobne dragocenosti? Jih kupuje sama ali jih dobiva kot darilo od drugih? Se pri oblačenju rada nosi po zadnji modi? »V naši hiši tega ni veliko, saj nisem ljubiteljica zlatnine. To vedo tudi moji najbližji. Nosim jo zelo redko. Ne oblačim se v tujini, ampak doma. Obleke kupujem v Ljutomeru, imam pa tudi šiviljo, ki mi ukroji in sešije veliko oblek, Rada sem urejena in lepo oblečena. Ne nosim se sicer po zadnji modi, rada imam elegantno klasiko.« Tako kot Makoterjeva, tudi nekateri njeni zelo petični kolegi po načelu, da denar dela denar, povečujejo svoj kapital. Vse bolj razširjeno je tudi njihovo prizadevanje, da bi si pred vstopom v II Evropsko zvezo, zlasti če trgujejo s tujino, pridobili certifikate kakovosti po mednarodnih standardih. Makoterjevi je to že uspelo, prav tako bratoma Štefanu in Jožetu Pavlinjeku iz Murske Sobote. Nevoščljivost ljudi nima meja, predvsem zato, ker domačini vidijo le ogromni poslovni zgradbi s spremljajočimi objekti, pred katerimi so parkirana elegsftitna osebna vozila ter zlasti helikopterja v hangarju, kar tudi na zunaj potrjuje njuno uspešno poslovno kariero. Sama pa sta že večkrat povedala, da je za vsem tem bogata družinska tradicija, veliko garanja in odpovedovanj, znanj in izkušenj vseh družinskih članov. Bančni in finančni strokovnjaki so nam še namignili, da med bogataše spadajo morda'tisti v zgornjih dveh dohodninskih razredih, kjer naj bi bili tretjina menedžerjev, tretjina podjetnikov in tretjina iz intelektualnih poklicev, ter da po svetu bogastvo ljudi precej izvira iz lastništva. PENEP ŠOPEK NA STENI Cecilija Jakšič, dekliško Godina, je 20. junija praznovala 80. rojstni dan. Bistričani so A;' ponosni nanjo in na ves Godinov rod (pi- < satelja Ferda, duhovnika Jožefa in druge na žalost že preminule znane ljudi), še posebno pa je na svojo mamo ponosnih njenih šest otrok: Marija, Matija, Nada, Ferdo, Cecilija in Edvard. Skoraj štirideset let je z možem Matijo kmetovala na manjšem posestvu in treba je bilo trdo delati. Vseh šest otrok sta izšolala, vsi so uspeli, in to jo osrečuje. »Za mojih osemdeset let so me neizmerno presenetili. Ostala sem brez besed, zastal mi je dih. Nada, Cilka in Matija so mi podarili razstavo svojih likovnih del in vsi drugi moji najbližji so bili tam Pa toliko drugih ljudi, med njimi župan črenšovske občine, likovni pedagog Jože Lopert, nekdanji ravnatelj Branko Mernik pa •'^'5 'a ■7' *' i. ■1^ Jože Kolarič, ki je del otroštva preživel v naši družini...« Bt ' ' Al' E ,4 MATIJA JAKŠIČ Ponovno smo se srečali v šoli v Crenšovcih, kamor smo nekoč hodili po znanje vsi Jakšičevi otroci iz Dolnje Bistrice. Name in na neki način tudi na poznejšo slikarsko pot dveh mojih sester je imel odločilen vpliv naš takratni likovni pedagog Ježe Lopert. Zame pravijo, da sem že v osnovnošolskih klopeh znal naslikati figuro v gibanju. Zdaj že J .■■■'čl V 40. številki Pena smo v prispevku ... da spočijem se na tvoji rami... pri podpisu pod fotografijo iz družinskega kroga Angelce Prša narobe zapisali, da so na fotografiji hčerka, mlajši sin in osemmesečni vnuk v naročju Angelce. Dejansko so na fotografiji snaha, mlajši sin in osemmesečni vnuk v naročju Angelce Prša. Za napako se opravičujemo. l> , ■ - . NADA JAKŠIČ RITLOP Ni naključje, da rada slikam rdeče poljske make in poljsko cvetje. Na neki način me spremljajo že vse življenje. Ko sem. bila še majhna, nisem razumela zaskrbljenega obraza naše mame, ko je rekla, da bo zaradi plevela na naši pšenični in žitni njivi slaba letina. Bohotila se je v rdečem maku, ljulki in modrižu. Zame je bila to najlepša njiva na svetu. Na razstavo ob maminem 80. rojstnem dnevu sem prinesla po spominu naslikan del tiste razcvet e ne njive. Zdaj si jo je najbrž tudi mama ogledovala z drugačnimi občutki, brez skrbi za pridelek. Z očetom sta se potrudila, da nas je vseh šestero prišlo do lastnega kruha. Bila je stroga, posebej pri domačih nalogah ni prenesla površnosti. Kljub na-jsornemu delu si je za kontrolo vsak večer našla čas. In še en drobec osiajo večno zapisan: Razna sporočila nam je vedno napisala na stopnice. Z opeko. Običajno je pririsala rožico. Za nas je bilo to sveto. In pri svojih osemdesetih mi je mama dala pogum, da sem rezultate približno triletnega ustvarjanja pokazala javnosti. Tudi za to ji hvala. CILKA JAKŠIČ BERNJAK tri desetiet/a živim v Kopru, in to vpliva na moje ustvarjanje. Svet mojega otroštva in mladosti se je sprijet s kdmnom, morsko vodo, . sončnim zahodom. Delček tega sem namenit [ v šopek za mamin jubilej in posebej srečen sem, da se je to zgodilo v prostorih, kjer so mi prvi dali vedeti, da imam talent. Mama je vedno eksperimentirala in mislim, da mi je podarila veliko tega poguma, in na srečo se me je prijel. Povsod je bila zraven, pri kulturi, pri razvoju vasi, pa naj je šlo za elektrifika cijo, asfalt ali kuharski tečaj. Vnaši družini je bilo zmeraj živahno in veselo, čeprav nam z ničemer ni bilo prizaneseno, in vsi ti lepi spomini na otroštvo in mladost zdaj na neki način vrejo iz nas. Prav mamin visok življenjski jubilej me je motiviral, da sem narisala prvi portret v svoji slikarski karieri. Občutila sem, kako velika stvarjo, da to, kar imaš v duši, skozi prste preti ješ na platno. Sicer slikam od leta 1993, to poletje pa se predstavljam na petih razstavah s 99 deli. Slikam tako, da pozabim iti spat. Zdaj me še posebno navdušuje glina, ki jo oblikujem, žgem in na koncu moje stvaritve lahko še poslikam. Sem navdušena slikarka, s tem, ali sem kakovostna, pa se ne obremenjujem. Vedno je kdo. ki so mu moje slike všeč, in za te ustvarjam. Sem po mami. Anton Tornar, župan občine Čren-šovci, je stisnil roko Jakšičevi mami in čestitki ob visokem jubileju dodal: •Godinova rodbina je širše zaznamovala ta naš prostor od srednjega veka sem Tudi Ctlika pušča vidno sled. Pred šestimi desetletji je sodelovala v številnih igrah, povsod je bila zraven, ko je šlo za prizadevanja za boljše življenje ljudi. Največ vsega pa je podarila svojim otrokom, tudi talent, česar ne zmore vsak, in bogve kaj vse še ti njeni otroci, zdaj zreli ljudje, skrivajo v sebi.. ObUo zdravja in še na dolga leta med nami!« t jt* 11.m. INK CRthSOVtl . 1' I I ' s Sl' k I fflM ■Til F |.., I I 1 ll ' 1 r- k_ . i' 1 i I I H. i Spominska fotografija Jakšičeve družine, nastala po otvoritvi razstave v nekdanjih prostorih osnovne sole, ki je zdaj K le k lov dom, v njem pa je ena od nekdanjih učilnic prostor za razstave Ves julij so hUft na ogled dala Cr^M Ptrojt mame. To je bil najlepšt šopek za maminih 80 let. Marsikaj se da kupiti z denarjem, takšna darila })|i lahko pr svi-njii jEmo iz srca in v tem je njihova neprecenljiva vrednost, je razstavi na pot di'|al eden od govornikov in dodal da bi v budil tadli) TtuI dohitMl J man Ki. Iimjiillžlih dodulrt svojo [umi ■ ostanlin au, in ce bo kdaj priložnost pridemo na krapee avgust '98 Pen VESTNIK 42 Neveljavni denar ki mu raste vrednost enar je nujno zlo, je bila goreča Marxova maksima v proslulem socializmu, pa vendar se tega mujnega zla^^ nismo niti malo branili. Kot se ga niso narodi in civilizacije pred nami, ki so že zdavnaj prisegli na »novo« plačilno sredstvo. V časih naturalnega gospodarstva, ki ga je pred kakšnimi petnajstimi leti hotel znova obuditi libijski polkovnik Moamer Gadafi, se je pač trgovalo, kot se je nekoč tudi pri nas na podeželju: nekaj pridelka za opravljeno delo, slamjača za celoletno tlako, konja za dve kravi ...A že zdavnaj so ugotovili, da je ta izmenjava mnogo bolj nepoštena kot plačevanje z denarjem, ki se je sčasoma razvil iz pacifiškega kamnitega in peresnega denarja ali iz sudanskega matičnega denarja ali koneckoncev iz nigerijske manile ali polžkov kavrijev, s katerimi so plačevali v Afriki in Aziji vse do 19. stoletja. Sama, danes najčešče uporabljena beseda denar, se je razvila iz lat. denarius, ‘srebrnik’, prvotno ‘novec za deset enot’, samo poimenovanje pa se je razširilo v naše kraje iz gr. denarion, ‘novec za osem desetin drahme’. Tako smo v slovenski zgodovini preštevali goldinarje in dinarje, z osamosvojitvijo pa smo prevzeli kar tolar; samo ime je prevzeto iz »nem. talerfstar. Thaler), kar jev 16. stol, skrajšano iz Joachimthaler 'srebrn kovanec’, prvotno 'kovanec iz srebra iz doline svetega Joachima, ki danes leži na Češkem in se uradno imenuje Jdchymov, v katerem sov 16. stoletju začeli kopati srebro, iz katerega so kovali denar; nemška beseda taler je torej v končni konsekvenci izpeljana iz nem. Tal ‘dolina’ in iz istega vira je prek spnem. daler, dollar izposojeno angl, dollar ‘dolar’«, kakor stoji v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja (Mladinska knjiga, 1997). Paberkovanje z numizmatikom ji;;: .r I tl [■••■j SEmibi« sl- Mit in magija človek je najprej poimenoval videno, potem si je izmislil bogove. In jih, čemur smo priča v celotni zgodovini, postavljal na oltarje ali odpravljal v ropotarnice. Seveda je moral tuzemeljske bogove, ki so bili predvsem v podobi vladarjev, ovekovečiti in jim dati ceno. Tako je poleg postavljanja mavzolejev in grobnic ulival potrete svojih vladarjev tudi na najstarejše novce, ki so se prvič pojavili v 7, stol, pred našim štetjem v lidijskem kraljestvu (danes Turčija). Koščke elektruma, naravne zlitine zlata in bakra z vtisnjeno levjo glavo kot kraljevo insignijo, seveda točno določene teže, so Lidijci uporabljali kot plačilno sredstvo. Metoda kovanja se je razširila kajpak iz Male Azije na ves grški in rimski imperij, ki je segal tudi v naše kraje, in prav najdišča le-teh novcev mnogokrat razkrijejo marsikatero zgodovinsko uganko, trgovsko ali vojno pot, bitko ali koneckoncev osebno zgodbo lastnika novcev, ki so jih z izumom tiska počasi nadomestih bankovci. Novci še danes burijo duhove: kdo od nas še ni sanjal o turških zakladih, ki da so zakopani, tudi pri nas, globoko pod zemljo, komu se še niso dvignili lasje ob pogledu na dvignjene zaboje iz potopljenih trgovskih ah gusarskih ladij, komu še ni zatrepetalo srce, ko je našel pri podiranju stare hiše vzidano steklenico z denarjem. Denar, nekoč novci, je res mamon: vsakomur požene kri po žilah, zato ga eni razmetavajo, drugi pa z njim stiskajo. Spomnimo se samo kovčkov devalviranih nemških mark ali madžarskega vojnega denarja, ki so se hranili za slabe čase, spomnimo se zgodb o nogavicah, polnih denarja, ki so jih zmlinčile miši, pa bolj ah manj posrečenih ropov stoletja, naropanih vojnih ali konkvisdatorskih zakladov, spomnimo se svetopisemske prilike o tridesetih srebrnikih, s katerimi ve^dh zločinov : Judeževa izdaja Jezusa. Še mračnejša je zgodba o pohlepu grškega kralja Midasa, ki je prosil bogove, naj mu podehjo moč, da bi vse, česar se dotakne. spremenil v zlato. A kaj kmalu se je njegovo veselje spremenilo v trpljenje, saj so se v zlato spremenile hrana, pijača in navsezadnje tudi njegova najljubša hčerka. Magična moč torej ni v njegovi vrednosti, temveč v simboliki: tako sta si zaročenca v Britaniji in Ameriki izmenjala kovanca kot zaobljubo ljubezni, izdelovali pa so tudi kovance v spomin na umrle, celo kar pri izbiri konjička brez dvoma ni zanemarljivo, smo veliki samotarji. Ko je položil predme šest urejenih numizmatičnih albumov, za katere je odštel kar lepo vsotico, sem vedel, da ni le priložnostni zbiralec kovancev kot jaz, ki sem iz kovinske šatuljice razsipal po mizi za dobri dve prgišči svojih kovancev. naročanje po katalogu potrebuješ pravo malo bogastvo.« Marsikdo bo pomishl, da so numizmatični albumi mrtev kapital, a se bo krepko zmotil. Kot vsak vnet zbiralec se seveda težko loči od svojih kovancev, a vseeno je moral za nekaj rimskih kovancev, na katere je posebej ponosen, odšteti kar »Če jih zbereš že več kot dvesto, že zajeten kupček »manj vi’ednih« kovancev. spadaš v naš ceh,« je dodal in začel s »To je takole,« mi pojasni, »redkejši je, več povečevalom brskati po mojem »zakladu«, je vreden « »Poglej,« pokaže na srebrnik iz ki se seveda ne more meriti z njegovim, kraljevine Črne gore,« v bolnišnici sem bil urejenim po nemškem Munzkatalogu. »Ta z nekim Črnogorcem, pa mi ga je kar na premeščenega zapornika, mnogi ko se je še dalo tudi po vasi najti starino. strast se mi je obudila že po osnovni šoli, odstopil. Tistim, ki se ne ukvarjajo z vojščaki in popotniki so nosili še v srednjem veku novec s podobo svetega Jurija, zaščitnika jezdecev, medtem ko so stari numizmatiko, en kovanec ne pomeni seveda tudi kovance, za katere se imam ničesar. Tudi kovance, ki s(^ jih našh pri največ zahvaliti mojemu sosedu, sicer trasiranju avtoceste na Primorskem, mi mesarju v Benkovi mesariji, ki je pre- je neka ženska odstopila, bil pa sem jezen Grki položili v usta umrlega srebrnik potoval ves svet, poleg tega pa je bil pravi na neko Kranjčanko, ki je želela svoje 'obor, s katerim bi plačali vožnjo čez poliglot: obvladal je kar sedem jezikov. Bil dragocene kovance prodatf*za drobiž.« Stinks; v balkanskih deželah ali pri Romih je vsepovsod: od Nemčije do Poljske. Nekoč je še zmeraj običaj, da umrlemu položijo na oči zlatnika, tako imenovani ‘dukati’, ki jih razkazujejo mediteranska dekleta, pa imajo poleg statusnega še mistični pomen. Kjer je zločin, tam je tudi denar, je prastara resnica, pa vendar denar sam po sebi ni vir vsega zla: božansko moč. kakršno mu danes pripisujejo, mu je spet sem bi pri njem, pa mi je pokazal raznorazni drobiž v platneni »žački« (vrečki), in ko je bil star že okoli osemdeset let, mi ga je dal. Doma sem že imel nekaj kovancev, a njegov dar je bil, če sme tako reči. »Veš,« je skoraj nejevoljen, »s starinami je vedno križ. Nikoli jim ne moreš določiti prave cene. V katalogu kovancev, v katerem so popisane vse denarne enote z datacijami vred, so sicer natančne cene, a mnogi ne vedo zanje. Mnogokrat se s »usoden« za mojo zbirateljstvo. Največ starim denarjem dogaja kot s starinami: raznoraznega denarja pa mi je prinesla preveč malomaren odnos imamo do njih. moja ‘svetovljanska’ sestra. Pa še nekaj: nadel človek, ki je dandanes še bolj slepo pred leti, ko so zaradi gradnje ceste zagledan v lažnivost številk in blesk kovine. Numizmatika in Karel LainšČak A poganskost denarja ni le v njegovi sedanji vrednosti, temveč tudi v njegovi nemi govorici, ki jo poznajo le numizmatiki, zbiralci starega denarja, ki se še predobro zavedajo izvornega pomena te besede, ki je izpeljana iz gr, nomisma ‘denar, kovanci’, kar izhodiščno pomeni ‘veljaven denar', prvotno pa ‘navada, šega’. Zbiralci denarja, kar sem prebral tudi iz oči Karla Lainščka iz Adrijanec, upo- podirali hišo v Gornjih Petrovcih, so našh v njej steklenico s kovanci iz leta 1870, Pravo malo razkošje!« Potem sem znova listal po albumu: zato pa smo izropani, drugi pa si na naš račun lepo manejo roke ,.,« Seveda, mu molče pritrdim, misleč na marsikatero starino, lončevino, orodje ali celo stensko uro, ki je v sedemdesetih letih, ko je Prekmurje dobivalo slovenski obraz. egipčanski, indijski, sovjetski, poljski, grški, izginilo prek meje, zato pa počasi izgub- madžarski vojni in povojni bankovci, endehajevske kune, krone iz češkega Ijamo svojo identiteto. »O denarju je krožilo mnogo zgodb. protektorata, vsi jugoslovanski dinarji z najlepša pa je tista, seveda, ko je začel jubilejnimi vred, pa nemške krizne marke, padati jugoslovanski dinar, da bi bilo treba potiskane samo na eni strani. kidričevce prevrtati in jih prodajati za »Verjetno so imeli še pred bankovci kak- gumbe,« se posmehne, »Veš, vsak denar šne, kot danes rečemo, »obveznice«, pisane z roko na pergament, kovanci pa so tako starejši od našega štetja,« je nadaljeval. ima dva obraza, kot mi: prednjo stran ali avers ter hrbtno stran ali revers. Vse diktature pa tudi kraljevine, da bi pač je bil poplačan eden najbolj znanih člo- kojenega učitelja zgodovine in zemljepisa, - . __K — In kateri denar ima raje: kovance ali pokazale svojo moč ali veljavo, so imele bankovce? Vseeno, mi odgovarja, tudi stalni obrazec za denar: na aversu je bil stafost ni pomembna, vsi namreč nosijo ponavadi portet državnika. Le Tita so pečat časa in dežele. In mi pokaže »drago- smeli dati na petstodinarski banko^c šele ,1 f -■ cen« kovanec za en dinar z odrezanim po njegovi smrti in bolj ko se je na robom, ki je bil prispel na pošto lepo bankovcu povečevalo število ničel, bolj je 11 6 j zapakiran med drugimi kovanci. »Topčiderska tiskarna in kovnica je zelo znana po svetu, tudi za druge države smo nekoč tiskali denar, a takšna šlamparija padala njegova avtoriteta. Danes je tudi on, kot rajnka Jugoslavija, naš obremenjen zgodovinski spomin « Thdi slovenski tolarji so že v albumu ter se ne bi smela zgoditi,« pogodrnja. »Sicer nekaj primerkov monet novonastalih pa, če hočeš svojo zbirko urediti, pot držav. " rebuješ veliko časa.« »Poglej,« odpre na , ,. f slepo album, »vsak bankovec je bilo treba kot vse letnice, ki se jih morajo učenci učiti 1 f ' zlikati, kovanec pa očistiti in ne boš verjel, na pamet,« mi je dejal namesto pozdrava. »To je bolj pisana in človeška zgodovina I :i To je bolj pisana in človeška zgodovina kot vse letnice, ki se jih morajo učenci učiti na najbolje ga je, kljub vsemogočim čistilom, kar z zobno pasto!« Potem znova zašariva po razsutem drobižu na mizi. »Ne, ne,« me ošine, »nisem zbiralec pamet. Primerki so vredni več kot moja fotografija, zato namesto nje Pen-u dovoljujem denarja po katalogu, vesel sem, če mi kdo objavo dveh. Karel Lainšček osebno. kaj podari ali če kaj zamenjam, kajti za ko sva izmenjala nekaj kovancev; moji, še največ španskih, bodo kaj kmalu končali v njegovem albumu, njegovi, predvsem malteški, pa se bodo tiščali v moji kovinski šatuljici, v katero zmeraj pokukam, ko bi rad odgrnU vsaj še eno človeško tančico. Milan Vincetič I VESTNIK 43 Pen avgust '98 I J 3 r Feri Lainšček Prispeli smo točno opoldne. Nad le deloma obljudeno in mestoma zamočvirjeno dolino ob Malem Balatonu je gorelo veliko poletno sonce. Naše sence so bile simbolično kratke. Bili smo redki turisti, saj je med tihotnim grmičevjem in suho travo z nami postopala samo še družina iz Varšave, Že ob prihodu smo se zlahka seznanili in se ves čas pogovarjali v smešni mešanci slovanskih jezikov. Tudi to se je zdaj zdelo pomenljivo in zgovorno, saj smo se srečali na mestu, kjer je nekoč stal Blatenski kostel z vsemi svojimi utrdbami in svetišči. Tu je do leta 860 vladal knez Pribina, nato pa njegov sin knez Kocelj, ki je mejno'grofijo Spodnjo Panonijo leta 869 osamosvojil izpod Frankov in pomagal Cirilu in Metodu pri njunem znamenitem misijonu. Bil je to torej prvi poskus samostojnega kulturnega in političnega življenja Slovencev, ki so t^rat seileda živeli tudi na tem območju, V globači smo naleteli na delavce, ki so pod vodstvom arheologa iz Budimpešte, kot so nam zaupali, razkrivali temelje zahodne stene in stolpa, kar kaže, da je v 9. stoletju tu stala velika bazilika. Malce naprej pa smo potem dolgo opazovali delavke, ki so z lopatami razkrivale grobišče in zlagale kosti in druge najdbe na velike kupe v travi. Pri . r tem so se nam zdelp kot kmetice n^ ppljo in ves njihov posel že na pogled ni razkrival posebej strokovnega pristopa. Arheolog je sicer poto?;il, da je temu izkopavanju namenjeno zelo malo denarja in je skušal s tem nekako Romanje v Blatograd opravičiti površnost. Nam pa je vendarle ostajal pomislek, da tu pač želijo po svoje opraviti z izsekom iz zgodovine, ki ne opeva Madžarov. In sledovi bul-dožerjevih gosenic, ki je očitno tudi pomagal pri dogajanju v sodobnem Blatogradu, so se nam zdeli vse bolj zlovešči. V kičasti in prazni gostilni na drugi strani Malega Balatona smo se z umetnostnim zgodovinarjem Janezom Balažičem razgovorili o usodi Slovencev v zgodovinskih dogajanjih na tem območju. Zlahka smo soglašali, da je ta pač taka, kot je zaradi najrazličnejših dejavnikov in okoliščin, nekako pa smo se obenem ves čas čudili dejstvu, da jo tako slabo poznamo ali jo celo zanemarjamo. In raztresene kosti naših prednikov so se nam zdele veliko bolj osamljene in klavrne, kot so bili v resnici junaki, ki so pred davnimi stoletji gradili in branili knežji kostel. Skratka: romanje v Blatograd je bilo rahlo sentimentalno in nadvse poučno, lepo pa bi bilo, če bi bilo tudi koristno. Lov na vojne zločince Svetovna javnost, predvsem predstavniki juristlčne prakse iz pravnih držav se trudijo, da bi do konca stoletja »pospravili« zakasnele, zamujene ali spregledane »zločine«, kršenja človeških pravic in kaznovali njihove »zločince«. Gre za uspešen lov na tiste posamezne vojne zločince iz druge svetovne vojne, ki so se po letu 1945 uspeli poskriti in preživeti kar dolgo obdobje od zločinov do kazni. se izteka Primeri, da so sodili posameznikom zaradi kršitve vojnih zakonov, segajo kar nekaj stoletij v preteklost. Zgodovina hrani dokaze, da je prišel Škotski narodni junak William Wailace že leta 1305 zaradi poboja civilistov med vojno pred sodišče v Angliji: obtožnica ga je bremenila, »kako ni prizanašal ne starcem, ne ženskam, ne otrokom, ne duhovnikom in redovnicam«. Med ameriško državljansko vojno leta 1863 je ameriška vlada izdala navodila za ravnanje z vojnimi ujetniki m dodala, kako se ujetnikom, ki so storili vojne zločine, javno sodi. Tako so ameriške oblasti obsodile konfederacijskega oficirja Hen-ryja Wirza zaradi vojnih zločinov nad federalnimi ujetniki v zloglasnem taborišču Anderson vili e, kjer je bil poveljnik. cistov in zbral več kot dvaindvajset tisoč dosjejev o vojnih zločincih druge svetovne vojne. Prav on je imel poglavitno vlogo pri odkritju in sojenju Adolfu Eichmannu. Našli so ga v Argentini, kjer je živel pod tujim imenom Ricardo Klements. Izraelci so ga aretirali ii. maja 1960 v bližini hiše, kjer je stanoval (ulica Garibaldi v Buenos Airesu), Zaprli so ga v neko najeto vilo, identificirali, z izraelsko ladjo prepeljali v Izrael, mu javno sodili in obsodili na smrt (1961). O tem procesu, ki ga je spremljal ves svet, je napisal zanimivo knjigo slovenski publicist Herbert Grun. Naslov: Proces v Jeruzalemu (1961), Kasneje so v Južni Ameriki, v tako imenovanem »četrtem rajhu«, odkrili še Taboriščni stražar Anton Malloth ali »Lepi Toni« leta 1988. Spodaj je dom upokojencev, v katerem Toni kar lepo živi... Po burski vojni leta 1902 so angleške oblasti dva zločinca in množična morilca. obsodile več oseb, ki so storile vojne zločine. Po prvi svetovni vojni so poklicali na odgovornost nemškega cesarja Wilhelma II., ta pa se je zatekel na Nizozemsko, ki ga ni hotela izročiti, ‘ V drugi svetovni vojni so se zavezniki dogovorili, da bodo po vojni sodili vojnim zločincem. Zato so podpisali Moskovsko (1, 12. 1943) in Postdamsko deklaracijo (26. 7. 1945), ki sta predložili ustanovitev mednarodnih sodišč za sojenje vojnim zločincem. Najbolj znano je bilo sojenje v Ntirn-bergu, v mestu, kjer je Hitler najčešče demonstriral svojo vojaško moč, kjer je objavil tudi deklaracijo o iztrebitvi Judov, Tako so po končani vojni v Nurnbergu sodili največjim političnim in vojaškim Prvi je bil Klaus Barbie, poveljnik Gestapa v francoskem Lyonu. Odgovoren je bil za pošiljanje Judov v koncentracijska taborišča, za uboje nekaterih vodilnih ljudi iz francoskega odporniškega gibanja. Po vojni je pobegnil v Bolivijo, kjer je živel pod tujim imenom Klaus Altmann ter delal kot svetovalec tamkajšnjega ministrstva za notranje zadeve (!). Odkrila sta ga dva Juda, zakonski par, potem pa so Barbieja leta 1983 izročili Franciji. Štiri leta kasneje so mu sodili, vendar je med sojenjem v zaporu umrl. Drugi je bil SS-poročnik Erich Priebke. Kot mlad oficir (31 let) je v Rimu sodeloval pri poboju 335 ljudi, med katerimi je bilo 75 Judov (to je bilo leta 1944). Po končani vojni je pobegnil v Argentino. Leta 1994 ga je odkrila ameriška filmskaTV-ekipa ABC. voditeljegi,,^ sp^ bili obenem tudi največji Priebkeja so izročili Italiji, toda italijansko nacistični^ltjfmcj^ ,Q'ptožnicaJe bremenila pravosodje ga Je pomilostilo in izpustilo, štiriindvajset največjih nacističnih funk- Nastal je škandal, javnost je ogorčeno cionarjev (Adolf Hitler, Heinrich Himmier protestirala, a so ga znova zaprli ter in Joseph Goebbels so storili samomor, medtem ko se za Martina Bormanna dolgo ni vedelo, ali je živ ali mrtev). Na koncu obsodili na petnajst let zapora, pri čemer so mu takoj znižali kazen na pet let zapora. V zadnjem času se z vojnimi zločinci so obsodili dvaindvajset zločincev (Robert ukvarjajo predvsem na Hrvaškem. TU so Ley je storil v zaporu samomor, eden od že leta 1988 sodili ustaškemu ministru obtožencev pa fizično ni bil sposoben, da pravosodja Andriji Artukoviču. ki je bil bi mu sodili, ker se mu je zmešalo), V Nurnbergu so imeli sodniki kar dvesto šestnajst zasedanj (sodišče je bilo ses- sicer obsojen na smrt, vendar obsodbe niso izvršili, ker je zapornik prej umrl. Trenutno sedi v zagrebških zaporih tavljeno iz vojaških sodnikov iz štirih eden od poveljnikov zloglasnega taborišča Jasenovac Dinko Šakič, Več kot deset prič držav): trije so bili pomiloščeni, sedem so jih obsodili na zaporne kazni, dvanajst na smrt z obešanjem. so že zaslišali, vendar se je izkazalo, da bi največ lahko izpovedale mrtve žrtve: Posebna sodišča za vojne zločince so nekdanji in preživeli zaporniki iz taborišča Šakiča v glavnem niso videli, samo eden delovala tudi na Poljskem. Kaznovani so bili tudi kolaboracionisti, na primer na Norveškem Vidkun Quisling, na Češkoslovaškem Josef Tiso, v Jugoslaviji Draža Mihailovič, v Franciji maršal Philippe Petain in Pierre Laval. Ko je začel propadati tretji rajh. so si nemški oficirji omislili tajno organizacijo je izjavil, da je Šakič po taborišču vedno nosil »očiščene Škornje«. Beograjska javnost s Šakičevo aretacijo v Argentini in s sojenjem v Zagrebu ni zadovoljna; zahteva, da pride pred sodišče tudi njegova žena Esperanza Sakič, kajti Nado Tanič - Luburič, poročeno Šakip, Odessa, ki je zločincem organizirala omenjajo v spisih,»ustašev, odgovornih odhod iz Evrope v Južno Ameriko. Ne- neposredno za stanje v nekdanjem ta- kateri so se zatekli na Bližnji vzhod, drugi borišču v Stari Gradiški«. Nekoč šar-so se s pomočjo vatikanskih krogov znašli mantna ustašica se danes bori s par-V Argentini. Nekdanji nacisti so spremenili kinsonovo boleznijo in ne želi, da bi jo identiteto in imena ter se umaknili v pripeljali v Zagreb (ali celo v Beograd), notranjost južnoameriških dežel. V času kjer naj bi sodili tudi njej... hladne vojne je izraelska država ustanovila svojo tajno službo, ki se je lotila lova na Probleme z vojnimi zločinci imajo tudi Čehi. Gre za Antona Mallotha, za »Lepega naciste. Pridružil se jim je tudi Simon Tonija«, ki je bil stražar v terezinskem VViesenthal, poljski Jud, ki je preživel taborišču. Leta 1948 so ga v Pragi obsodili koncentracijsko taborišče. Oblikoval je poseben center za iskanje izginulih na- na smrt v odsotnosti, kajti Lepi Toni je takrat že živel v Innsbrucku, Ima dvojno državljanstvo (nemško in italijansko) in trenutno |l t, b i" pl I P L mirno živi v domu upo-U kojencev v Munchnu. Če-I hi so že večkrat zahtevah I njegovo izročitev. Nekda-I nji taboriščnik Albert I Mayer je izjavil pred dnI evi v praškem tedniku I Danes, da »imajo Nemci I od leta 1975 izjave prič. I da je Mallath ubijal, venI dar ga nihče ne želi ob-I soditi«. Dinko Šakič je pristal na pogoje aretacije v Argentini. Zdaj je že nekaj časa v zagrebških zaporih. S St v 'it. I Zdaj je prišlo na dan tudi to, da so v Zahodni Nemčiji že leta 1951 ustanovili združenje »Stilie Hilfe« 2 namenom, denarno podpreti SS in nacistične veterane ter njihove družine, Gudrin Burwitz (69), hčerka Heinricha Himmlerja, je priznala, da je podpirala prijatelje svojega očeta. Nemški socialdemokrati so že večkrat zahtevali, da bi pogledali pod prste omenjeni organizaciji, vendar Bonn to dosledno zavrača. Eden od zadnjih, ki je dobival podporo Himmlerjeve hčerke, je prav Anton Molloth (87), nekdanji stražar v taborišču Terezin na Češkem. Sicer pa je na tem svetu vse mogoče: Mussolinijeva vnukinja Alessandra Mu- ssolini, filmska igralka, je zaigrala v izraelskem (’} filmu Vrnitev v svobodo^ kjer igra dekle, ki so jo teroristi ugrabili kot talko ... Vloga je več kot simbolična, simboličen pa je tudi lov na nekdanje zločince pred iztekom tega stoletja, Branko Šomen t Sojenje Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu leta 1961. Esperanza Šakič s soprogom Dinkom Sakičem na zagrebški ulici med drugo , svetovno vojno. avgust '98 Pen VESTNIK 44 8 NA PRELOMU TISOČLETJA 'J*'J*. ftr E 1 »Uspelo mi je!« je radostno naznanil in predme položil dva zajetna šopa rokopisov. ne Za Jano s a Gonterja pomeni uspeti, obe- ■((«^(1 lodaniti svojo avtobiografijo, zapisati I 't. navade in običaje rojstnega Dobrovnika. Postai je kronik podeželja, ki je s preprostimi besedami zapisal zgodovino vasi v zadnjih petinsedemdesetih letih. ‘i..' »Spomini na rana otroška leta so zaviti v meglo, le tu in tam se pojavi kak utrinek, dogodki od mojega desetega leta dalje so se ohranili v meni. Jaz bi pa rad vse posredoval svoji družini, zanamcem, kajti svet mojega otroštva, mladosti z neustavljivo naglico izginja v pozabo,« je z natančnostjo človeka, ki je ki ga razmejuje z letom 1938, ko je sedemnajst- je za mano 77 let. Bralci naj ne pričakujejo natan- leten moral za bratom v čnih zgodovinskih za- Francijo na sezonsko delo. Zelo podoživeto, v švej- pisov, ker nisem zgodovinar. Razen pri omenje- kovski maniri opisuje nih ljudeh nisem iskal prigode vrlega prekmur- drugih virov in še ti so skega sezonca v širnem obledeli, saj je za mano svetu, ki so ga proti koncu dolga pot v Francijo, po svetovne morije odpeljali vrnitvi pa sem se nasehl kopat jarke za Fiihrerja. v Lendavi. Mozaik ses-Geprav je bU navidezno tavljam iz drobnih, nič kaj vdan v svojo usodo, pikre pisanih kamnov ..,« je Janos Gonter I II 'Ji ^1^ '< L r I' M ■ ' i T'iL N ■-1^ J I Janos Jani Gdnter dobro skriva svoja leta, le zapisani spomini o sedmih desetletjih pričajo, da je za njim dolga pot. dejal ob zadnjem sreČanju, ko je že vedel, da je ' založnik njegov prvenec z naslovom Dobrovnik, mo ja vas uvrstil v svoj pro-■ gram. I Bralca bi utegnilo moli titi, da v delu ni kakega g vrstnega reda, vendar mu daje prav ta navidezni nered poseben čar, ker bralce spominja na pripovedovanje vaških starost ob lupanju koruze ali na nedeljske klepete ob plotu na klopcah. Vsaka I hišajeomenjenavnekem Lj kontekstu, vsi zanimivi JI ljudje od številnih rokoli delcev pa do »raubšicer-t| jev« in Dejakovega stu-H denca. Malokdo ve, da je H v Dobrovniku še po prvi H svetovni vojni delovala I »bolnišnica«, kjersozdra-I vili trahom, egiptovsko I bolezen, ki je med naše ljudi prinašala slepoto. Vas je premogla še klavnico, »ptica«, pastirja in še tekmovanja iztržila največ. F’ S Velika nagrada Madžarske v formuli 1 je prinesla zmagoslavje dvema udeležencema: Michaelu Schumacherju, ki si je z zmago na novo odprl pot v že izgubljeno bitko za naslov letošnjega prvaka, in Radenski, ki je kot ekskluzivna mineralna voda tega Radenska je na 250 prodajnih mestih tri dni (toliko traja celotna predstava tekmovanja) neutrudno skrbela - pri 35 stopinjah - za žejo 200.000 obiskovalcev. Ti so popili 50.000 litrov mineralne vode Radenska - Kraljevi vrelec in vrelec Radin. Izračun popite tekočine na obiskovalca je enostaven - 5 litrov po "glavi“ v času Hungaroringa. •St’ Za kakovostno oskrbo žejnih obiskovalcev je skrbel dvaindvajsetčlanski team pod vodstvom Radenskinega pospeševalca prodaje Slavka Ficka in zastopnika na Madžarskem Ištvana Horvata. I Peto srečanje hroščev Štrk tour postavlja Nekateri so spomenike svoje življenje prilagajal pripombe vendarle pri- bi lahko naštevali vse, kar čajo o tem, da je v njem je premoglo že od 10. voznim redom vlakov, naznanil v uvodu svojega preprosto neuničljivi prvega rokopisa. Upoko- nes. Za svoje rokopise jeni železničar zapisuje dolgo ni našel založnika. vse vrelo. Tako je še da- stoletja znano naselje, ki se je lahko pohvalilo z vladarskin dekretom, ki spomine, ki segajo v nje- potem pa je narodnostna gaje povzdignil med trge, govo otroštvo, šestletno skupnost sprejela v svoj in imeli so svojo uradno sezonstvo v Franciji, kjer program njegovo knjigo o potrjeno dobrovniško Vin- je bil priča izkrcavanju šegah, navadah in sploh zaveznikov v Normandiji. »Niti ne bi mogh zatajiti, da ste Gonterjev« o življenju njegovega roj- sko merico ... Otroštvo in mladost z stnega Dobrovnika. Za leti postajata vedno lepša, vesoljno človeštvo nič kaj starejši ljudje se zatekajo »Mislite, da zaradi hitre pretresljivega, toda veliko v spomine in svet Janosa govorice?« Pa tudi zaradi vsega za Gonterja in za ljudi iz Gonterja pod obronki njegove okolice, ki krče- lendavskih gričev je vedno »Srečanje hroščev v Soboti je najboljše tovrstno srečanje daleč naokrog. S hroščarji iz vse Evrope se zelo dobro razumemo in se veselimo srečanj. Vse je tako, kot bi se razšli včeraj, minilo pa je že eno leto,« je' povedal hroščar Laci iz Budimpešte, ki je bil že na vseh petih srečanjih Štrk toura doslej. Letos so se drugi teden v avgustu pri rakičanskem gradu spet zbrali hrošč ar ji. lastniki VW-jev na zračno hlajenje. Srečanje je organiziral Keeeber klub iz Murske Sobote, ki združuje člane iz severovzhodne Slovenije. Prihroščalo pa je 120 raznovrstnih hroščev iz sedemnajstih klubov Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Nemčiji. Po Sloveniji se še danes vozi okoli šest tisoč hroščev različnih oblik, katerih lastniki so združeni v štirih slovenskih klubih. Kakšnih šest let je od tega, kar so se začeli lastniki hroščev aktivneje srečevati in se organizirati v klubih. VW-hrošči pa niso več le prevozno sredstvo, ampak avtomobilska kultura. Hrošč je namreč avtomobil, ki se lahko uporabi in predela na mnoge načine. Zato se skoraj vsako leto poleg ustaljenih oblik in inovacij pojavljajo vedno »novi modeli-. Tako iz serijskega nastajajo novi avtomobili, v katere so lastniki vložili veliko lastnega dela, predvsem pa so uporabili bujno domišljijo. Poleg predelanih pa vzbudijo pozornost tudi stari hrošči, ki so kljub deseteljem še danes videti kot novi. drugega: drobne postave, vito poskušajo ohraniti bolj podrejen izginjajoči V zadnjem času so tudi pri nas zablesteli t. i. *trackl<, ki na prvi pogled nimajo veliko trdoživosti, gibčnosti in del nekoč bogate in raz- tradiciji. Tuhta, zapisuje skupnega s hrošči. Kljub temu pa je to hrošč, saj so uporabljeni osnovni deli hrošča. | večnega nemirnega iška- nolike tradicije, ki jo je v svoje videnje dogodkov in nja. Bratu Imreju so roj- enice v zibelko položile Ukovalo preprosto, sona- bistvu narekovalo in izob- Janijeva pričanja osvetlju- barve in čopiče, njemu, Janosu, najmlajšemu od fantov, pa pero. Sicer je ravno življenje. jejo neko obdobje, katerega soustvarjalec je bil. ^Približujemno se pre- Droben in žilav vztraja in lomu tisočletja in jaz bi dar pisanja odkril bolj rad ohranil bližnjo prepozno, vendar želi vse teklost svoje rojstne vasi. ničesar noče zamuditi. Opazujem ga, s kakšno nežnostjo gladi svoj ro-_ nadomestiti in ustvarja z To je nekakšen pozdrav kopis, vsak papir v strogi veliko vnemo. domači grudi, mojim so- vrsti, kot se to spodobi Listava po zajetnem vaščanom. Dogodke opi- spominom upokojenega rokopisu, ki nosi naslov sujem po lastnem doži-Spomini mojega otroštva, vetju ali pa po pripove- železničarja, ki je svoje ' ime zapisi med redke Vendar na petnajstih gos- dovanju dedov, staršev in prekmurske madžarske to tipkanih straneh ne piše le o svojem otroštvu. starejših sovaščanov, Spo- ustvarjalce, minov mi ne manjka, saj Ella Pivar K iy I VESTNIK 45 Pen avgust '98 * »Vzeli so nam mlin, žago, oljarno ... 1 I Kaj vzeli, ukradli so nam « I 3«. v Slovenskih goricah so mi kmetje pripovedovali, kako so zrnje nekoč vozili mlet z velikimi kmečkimi vozovi, v katere so bili vprežen! konji ali voli, daleč čez Muro v Lukačev mlin v Bakovce. Prav romantična je bUa ta pripoved vse do takrat, ko sem se ustavil pri posestniku Francu Lukaču v Bakovcih in povprašal o preteklosti njihovega med Štajerci tako hvaljenega mUna. Besede gospodarju dolgo niso šle z jezika. Potem pa je povedal nekaj grenke resnice o tem, da je bU poleg, ko so leta 1947 takratne oblasti njegovemu očetu vzele mlin, žago, oljarno, zemljo, vinograd na Vaneči... Čez noč so bili ob vse, kar so ustvarjali marljivi rodovi. . .7^ ni'' Tekmovanje v formuli 1 sicer ni uraden šport, ki ga Radenska sponzorira, za udeležbo na Hungaroringu pa se je odločila zaradi izvozne strategije - zanjo postaja namreč čedalje pomembnejši madžarski, slovaški in češki trg. Samo letos bodo Madžari popili 1,8 milijona litrov Radenske, to je kar za tretjino več kot lani. Pa tudi sicer - biti uradna mineralna voda na tekmovanju, ki si ga ogleda večstotisočglava množica obiskovalcev, ki ga spremljajo milijoni pred TV-sprejemniki in kjer se obrne vse, kar v svetovnem biznisu kaj pomeni, je korak, ki odpira vrata V Lukačevem mlinu v Bakovcih se je mlelo dan in noč in potem so aprila leta 1947 prišli miličniki in predstavniki nove oblasti in vse podržavili Največ] i mlin v Prekmurju Franc Lukač živi danes na svojem posestvu v Bakovcih. Goji prek tristo glav mlade goveje živine za izvoz. Redi svinje, na njivah rastejo žita in drugi poljski pridelki. Ima najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo. Vse to je nastalo z kih krajev. Celo z lenarškega konca. Hlapci so zgodaj zjutraj napregli konje ali vole, prisedel je gospodar in odpeljali so zvrhano naložene vozove z vrečami zrnja v dolino in naprej proti Veržeju, Dokležovju, brodu v Krogu ali petanj-skemu mostu. In potem so cvilila robata kolesa po prekmurskem maka- pelo pismo. Nekdo mu je prijazno pojasnil, da se bo žal moral posloviti od svoje posesti, ker so napočili drugačni časi. Svetovano mu je bilo, naj se oblastem ne zoperstavlja, ker se mu sicer lahko zgodi kaj hudega. Našemu sogovorniku je bilo sedemnajst let, ko so se pripeljali k mlinu miličniki in predstavniki oblasti. Dve uri je trajal prevzem mlina, žage, oljarne, njivskih površin, vinograda ... In zdaj 68-letni posestnik Franc nasipe ... Čudne so te stvari...« In življenje teče dalje ... Vračajoč se iz Lukačevega mlina v Slovenske gorice, so se kmetje nekoč ustavljali v vo-zarskih gostilnah. Dušo so si privezali s krepkimi požirki štajerskega vina. V gostilni so si kleni moški izmenjali novice od blizu in daleč. Prekleli so oblast, ki jim predpisuje vedno višje davke m jim jemlje sino- TI S M /j Jj A s >18:,::;, R / i ra' X- I 1 ■ d ■ • as 'iT-SSi is ...r I » 11 5; .S: Si 'f' Koliko je Radenska prispevala za ekskluzivnost na Hungaroringu je poslovna skrivnost. Izvedeli pa smo, da ne tako veliko, kot se spodobi za takšna tekmovanja, in da so nekatera sponzorstva v slovenskem merilu dostikrat dražja. ■ . «. .-t- ■ t s« ■ '■'f J T /j* ■llii. J 'J- ■Tl, '- ■ *■ ' ■- ■■ ■. 42-1£!^ -J- , ■■* 1 Hrošča pa si lahko tudi podaljšaš in ustvariš udobje lunuzme. V avtu je tudi mizica in je registriran za šest ljudi. Hrošč je s Ptuja, podobnega pa ni niti v Nemčiji. vztrajnim in razumnim gospodarjenjem. In tako marljivi so bili tudi prejšnji rodovi. Ponos Lukačevih je bil mlin, ki ga je poganjala voda deročega Murine-ga rokava. Do prve sve- damu. S seboj so si jemali jadačo in pijačo. Med mletjem je živina počivala v mlinarjevem hlevu. V mlinu je bila tudi kuhinja, kjer so si lahko pripravljali hrano. Mlelo je šest Lukačevih Srečanje v Murski Soboti resda ne sodi med največja, saj se drugod po Evropi zbere tudi po 2000 hroščev. Ampak Helmut Horn, urednik VW Scene iz Munhna, največje revije, ki se ukvarja samo s predelanimi hrošči, se vsako leto zelo rad vrača na to srečanje. »Tb si lahko človek hrošče vsaj v miru ogleda, velika srečanja pa znajo biti kaotična. Srečanje Štrk tour pa je posebnost tudi zato, ker ni komercialno, ljudje pa so nadvse prijazni in prijateljski.* Verjame, da imajo hrošči prihodnost, »To je model, pri katerem lahko sam veliko ustvariš, poleg tega pa se še legalno voziš po cesti in normalno vključiš v promet, čeprav je avtomobil nekoliko počasnejši. Toda avtomobilska tehnika gre naprej in tudi udobnost je vedno pomembnejša. Hrošč pa bo Vedno ostal avto, ki ga bomo vozili iz veselja in ki bo imel v garaži častno mesto.* Prav zaradi neizmerne Priljubljenosti hroščev so naredili nov hrošč, ki .so ga poimenovali Koncept i, o katerem pa je veliko različnih mnenj Glavna pripomba strastnih hroščarjev pa je, da hrošč, ki nima zračnega hlajenja in motorja na zadnji pogon, ne more biti hrošč. Prav gotovo pa ima malo možnosti, da bi se po priljubljenosti približal svojemu predhodniku. Hroščarska nostalgija Vsak, ki je kdaj koli vozil hrošča, bo z veseljem povedal kakšno dobro na njegov račun in se z nostalgijo spominjal tega avta, čeprav danes vozi modernejše avtomobile. Ta avto ima nekaj magičnega, ki potegne Vsak, ki ga je kdaj koli imel, se ob misli nanj samo hudomušno nasmehne in odhrošča v dni. ko ga je vozil. Vsak avto ima svoje zgodbe, ki jih poznata samo lastnik in hrošč, pa morda še kdo Tudi zaradi takih zgodb ga marsikdo noče prodati. Jaz že poznam nekaj takih. Besedilo m fotografije: A NANA RITUPER RODEŽ tovne vojne je mlel Fran- mlinarjev. Trije ponoči, cev ded Jože Lukač in trije čez dan. Mletje za potem je od njega mlin potrebe svoje živine so »erbal« oče sedanjega opravili kmetje sami. gospodarja, tudi Franc »Šrotali« so koruzo in Lukač nam je o tem dogodku z bridkostjo povedal: »Vzeli so nam mlin, žago, oljarno, njive, vinograde ... Kaj vzeli, ukradli so nam .. Takrat je bilo videti tako, kot da je moj oče mlin nekoč ukradel ... Strašno je bilo ... in do danes so vse zapravili ...« Franc Lukač je spet lastnik mlina in drugih poslopij ob Muri v Rakovcih, ki jih vidimo v ozadju, a kaj, ko je čas storil svoje. Foto; F. Š. ve, ki jih požirajo vojne. Tako je teklo življenje. Polno je bilo skrbi, ne- Lukač. Rojen je bil leta podobno. Mlinarjev zns 1896, umrl pa je leta 1971 lužek za mletje kako Mlin je l^ta 1927 povečal, vostne moke je bila me posodobil. Zraven je dal rica oziroma-od 100 kg postaviti tudi žago, oljar- jih je dobil deset. ■ ■ ■ Ob nedeljah in praz- no, .hleve za živino ... To je bil največji in najsodobnejši mlin v Prek- nikih je Lukačev mlin miroval. Takrat so mleli le, če je bilo nujno. In ko murju. Že takrat ga je poganjala velika turbi- je bilo sogovorniku na. Imel je štiri dvovalj- Francu dvanajst let, je že čne mline, štiri kamne, napravo za »rolanje« prosa in ajde, avtomatske stope ... Tukaj so mleli najkakovostnejšo jeten moko. pomagal v mlinu. Manjša dela je moral oprav-Ijaltl že s šestim letom. Oče je bil strog, pod- Od daleč so vozili v mletje In zgodil se je tisti usodni aprilski dan Oče Franc Lukač je Kot nam je povedal .moral biti pri vrhu po-Franc Lukač, so vozili vojne slovfenske oblasti mlet v njihov mlin veliki dobro zapisan. V Ba-kmetje tudi iz zelo od- kovce je tistega aprila daljenih slovenskogoriš- leta 1947 najprej pris- Vrnjena podrtija In sogovornik je nadaljeval s kratkimi presledki: »Od leta 1947 do 1972 je tukaj mlel soboški Intes ..., potem je mlin prodal za mali denar Agromerkurju, ki je tukaj redil piščance .. Pred tremi leti so mi vrnili podrtijo .. Obljubljena mi je odškodnina, vendar ne verjamem, da bom kaj dobil .. V dveh urah so nam vse vzeli, vračanje pa Iraja dolga leta ... Mlinarska oprema je bila še dobra in so jo prodali prejšnji lastniki v Beltince in Bosno .. Vse to bomo podrli, preveč je dotrajano ... Tudi vodnega kanala ni več, ker so na Muri zgradili nove izmernega obupa pa tudi veselja. In vedno je bilo med ljudmi tako in bo ostalo navekomaj. Menjavajo se le oblastniki, oblike lastnine, de- lovne in življenjske na- vade. In še dobro je, da so na svetu izjemno ustvarjalni ljudje, ki vlečejo voz življenja naprej. Lukačevi so se s pridnimi rokami in razumnostjo v preteklosti znašli tudi brez mlina, ostale pa so boleče brazgotine ... FRANČEK ŠTEFANEC »Vzeli so na,ni mlin, žago, oljarno Kaj vzeli, ukradli so nam avgust '98 po p^n tepanje VESTNIK 46 Glavno mesto države je Havana oziroma La Habana, kot jo imenujejo domačini. Del prestolnice je zaščitil UNESCO, saj je v mestu najobsežnejši še ohranjeni kompleks stavb v španskem kolonialnem slogu, pred katerim pozira avtorica reportaže Slavica Horvat. 9\e^baia ji je ZELENO ( b J POLITIKA BDEČO ' s ’ ■ —‘h/’ . ^^1 ,i KUBA Košata krošnja palme plutovke daje senco ljudem in živini. Elegantne kraljeve palme so eden od državnih simbolov Kube; najdemo jih v državnem grbu. pripeljane bivole, ki lažje prenašajo tropsko vročino. I Apnenčaste mogote se dvigajo nad obsežnimi krašklmi polji, Id jih prekriva debela plast rdečkaste prsti jerine, ki je primerna za gojenje številnih tropskih rastlin. •- d ■ ■r r Plantaža tobaka - ~ povprečna letna pridelava tobaka znaša trenutno 30 do 40 milijonov kilogramov. Najbolj cenjena vrsta tobaka se imenuje >vuelta< in je zelo aromatična. J Posušene liste predelajo v tobak za kajenje, njuhanje ■ in žvečenje. S 1 4 ‘e cb d ■5 c « H B * Ji SžM o -c « 2 S « ii^.s « a ii: c ■i if I T .1 r, a s Otroci na vasi morajo veliko delati na plantažah tobaka in sladkornega trsa, saj so tako koristni staršem oziroma številčni družinL UP isimli Do začetka tega stoletja so havanske cigare v številnih majhnih obratih po vsej deželi izdelovali ročno. Plantažni delavec nam pokaže, kako hitro in enostavno se ročno zvija prava havanka. Vrvež na havanskih ulicah. Do srede 19. stoletja je na Kubi prevladovalo temnopolto prebivalstvo. Zaradi plantaž sladkorja pa se je priseljevalo vedno več belih kolonialistov. Danes je rasna sestava zelo pisana: 66 % je belcev, 21,5 % mesticev in mulatov, 12 % je prebivalcev črne rase in 0,5 % Kitajcev. I i I VESTNIK 47 po P<^ll tepanje avgust '98 I SVET, KI SE NI NIKOLI REŠIL STAREGA IN KI SE NI PRERINIL V NOVI SVET F Kuba je bila zame in za moje kolege geografe resničen šok, kajti morda si kot obiskovalci eksotičnih dežel želimo videti le lepe stvari. Marsikdo bo namreč dejal, da imamo že doma preveč težav in si jih na potovanju ne želimo ogledovati. Kuba pa je zabredla v globoke gospodarske in socialne težave. Pred očmi svetovne javnosti Havana resnično odmira. Tudi sami Kubanci so nemočni pred usodo. In vendar nikogar ne obsojajo, nikogar ne grajajo, nikogar ne žalijo. Naravnost neverjetno je, kako umirjeni in potrpežljivi so. Opazila sera, da so kljub revščini, s katero se vsakodnevno spopadajo, uspeli ohraniti dostojanstvo, spoštovanje do človeka, do soljudi. Pravi balzam za našo sodobno kronično bolezen, ki se imenuje: »Nimam časa!« Kuba je stara kulturna dežela, najstarejša med deželami novega sveta. Th so se mešale kulture, tu sta ustvarjali zgodovino Evropa in Afrika. Tu je doma svet, poln sonca in življenja, Kuba, kjer govorijo španski jezik, leži v Karibskem morju ob številnih pomorskih poteh, ki vodijo v Mehiški zaliv. Največji otok v Antilih postreže s pestro paleto pokrajinskih raznolikosti, mest, naselbin, prelepih plaž. Kubanci imenujejo svoj otok La isla grande in zgodbo o njem začnejo takole: ‘Ob drugem potovanju v Novi svet je bil Veliki Admiral prepričan, da je dosegel celino. O tem je bU prepričan do svoje smrti. Po težavnem pristanku v razburkanem morju na južnih obalah Kube je kmalu po začetku prodiranja v celino namreč spoznal, da je to brezmejno območje nemogoče raziskati in je ukazal odhod. Otok je bU namreč tako velik, da je velikega raziskovalca zavedlo,« 1 /■ Ko tobak potrgajo, ga obesijo na palice in na njivi en teden sušijo. Potem ga prenesejo v koče sušilnice, kjer ga v nadstropjih sušijo mesec dni. Koče so grajene iz šibja In palmovih listov, da so z vseh strani prevetrene. Ko je tobak posušen, da je Še svež in elastičen, gre v nadaljnjo obdelavo. znani Che Guevara, začel gverilsko vojno. S Castrovo vladavino se Kuba naveže na SZ, ZDA pa jo osamijo in ■“ 1. T rj Skratka, na Kubi najdemo vse značilne lastnosti Karibov izpeljejo gospodarski bojkot. Kubansko otočje sestavljajo otoki Kuba, Isla de la Juventud in, kar je manj znano, še okrog 4195 otočkov in čeri. Otok ima površino 110922 km2 ter 10800000 prebivalcev, od katerih jih slaba tretjina, okrog tri milijone, živi v prestolnici Havani. Republika Kuba je politično razdeljena na 14 provinc. Kubanska pokrajina je polna nasprotij; na eni strani Danes je na Kubi vsa izvršilna oblast združena v eni osebi - v osebi Fidela Castra Ruza, ki je hkrati poglavar države, šef vlade, generalni sekretar enotne partije in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Kljub temu živi povprečni Kubanec bolje, kot je živel v času diktature Fulgencia Batiste, Pa vendar »kubanskega modela« ne kritizirajo le gore, ki dosežejo višino do 2000 metrov, na drugi obsežna gospodarski In politični teoretiki, temveč tudi Kubanci nižavja in nizke planote, ob obalah pa so koralne in apnenčaste sipine ter močvirja. Otočje leži blizu sever- sami. Še vedno se morajo odpovedovati osebni svobodi, kar povzroča množičen beg prebivalcev Kube v ZDA, 7 s- nega povratnika v tropskem pasu. Tropska vegetacija, predvsem na Florido. Oskrba z vsakdanjimi dobrinami ugodno podnebje in lega otoka privabljata vsako leto je nezadostna. Pomanjkanje stanovanj je zelo veliko. ' t\ 1 številne turiste, kise navdušujejo nad arhitekturo, kulturo Veliko družin se stiska v razpadajočih, popravila in naravo dežele. Domačini so začutili vonj tujih bankovcev, potrebnih najemnih kočah in stanovanjih, ki skoraj ne Poleg kubanskih pesosov kot njihove nacionalne valute je zaslužijo tega imena. hi .M- » legalno plačilno sredstvo tudi ameriški dolar (čeprav državljanov ZDA ne marajo). Na zahodu otoka leži provinca Pinar del Rio, za katero so značilni nenavadni kraški pojavi. V tem svetovno Plače so zelo skromne, zato morata delati mož in žena ter otroci, če so dovolj veliki. Samo za stanarino plačajo od 6 do 10 odstotkov skupnega dohodka - okrog 3 USD, za elektriko 1 USD, liter bencina stane 1 USD ipd. Za znanem tropskem krasu so poleg kraških jam in jamskih ponazoritev naj navedem, da dobi univerzitetni učitelj spletov tudi značilne kopaste vzpetine, imenovane mogote. Procesi na karbonatnih kamninah in v njih potekajo v živijo. mesečno plačo 15 USD. Vprašujemo se, kako sploh lahko issi’ deželah blizu ekvatorja popolnoma drugače kot na območju klasičnega krasa. Na debelih plasteh rdečkaste kraške prsti jerine smo srečevali številne tropske kulture, zlasti sladkorni trs, tobak, raznovrstne palme in tropsko sadje (papajo, ananas, banane, kokos ...j. Ne glede na slabe gospodarske razmere, in čeprav je vsakdanje življenje skrajno težko, so Kubanci veseli in družabni ljudje. ?;'fT t. ; i. V a Havana je prestolnica Kube, ki se je zaradi ugodne lege Matere z otroki izkoristijo priložnost za poziranje " ~ ' turistom in za zaslužek še kako potrebnih pesosov. Žal jih je ob našem fotografiranju zalotila policija in so se v trenutku razbežali. Prosjačenje je prepovedano. v zalivu Cardenas na severu otoka razvila v eno najpomembnejših španskih pristanišč novega sveta. Tb so Kuba je za Brazilijo in Indijo tretja največja pridelovalka bogateli konkvistadorji, tu so si španski »sladkorni baro- trsnega sladkorja, v svetovnem trgovinskem deležu pa ima ni« gradili mogočna bivališča, tu so bogati Američani celo vodilno mesto. Ko trs posekajo, ga zmeljejo in iz tako zapravljali svoj denar v igrah na srečo, za kupljivo dobljene mase pridobivajo sladkor, kot stranski proizvod ljubezen, za korupcijo. Imenovali so jo tropski Pariz, bila S r pa melaso, iz katere izdelujejo sloviti karibski rum. je zakladnica arhitekture in leglo najhujših »pregreh«. n Sladkorna industrija, ki jo je Castro podržavil, je Danes pa je v Havani komajda mogoče kupiti karkoli, kar hrbtenica kubanskega gospodarstva in najpomembnejši ni povezano z neposrednimi življenjskimi potrebami. te 11! / ‘a- ■ it' vir za pridobivanje dragocenih deviz. Toda na račun monokulture sladkornega trsa so zaostale vse druge veje Police v prostorni praznini veleblagovnic s častitljivimi, a razpadajočimi pročelji se šibijo pod NIČEMER, ki ga gospodarstva, zmanjšala pa se je tudi pridelava drugih, prodajajo le na nakaznice. V dolgi vrsti čakaš tako pred za vsakdanje življenje nujnih kmetijskih pridelkov. trgovino kot pred restavracijo in na vsaki avtobusni I Kuba že po tradiciji prideluje tako kot nekoč sloviti postaji. Od nekdanjega blišča in kulturne metropole ni kubanski tobak, ki ga sortirajo po velikosti in kakovosti listov ter barvi v osemnajst kakovostnih razredov. ostalo skoraj nič. Nekoč tako živo in sijajno staro mesto, kjer je Hemingway po krčmah v alkoholu utapljal svojo 1 Dragoceno blago nato zavijejo v rogoznice iz palmovih otožnost in nadarjenost, je dandanes brez življenja, brez ji® listov, ga dobro ovijejo z juto in razpošljejo po vsem svetu. Nekoč so dajali podobo kubanskemu nižavju vlažni utripajočega trgovskega vrveža, prepuščeno razpadanju in propadanju. Le velike limuzine in chevroleti so Še iz no gozdovi. Zaradi posegov v naravo pa danes prevladujejo tistega časa in vsako parkirišče v mestu je avtomobilski z nizko travo poraščene ledine, tako imenovane ‘sabaiTas’. muzej. Upajmo, da bo nov program UNESCA rešil vsaj del te Večno zeleni bujni tropski pragozdovi so se morali marsikje umakniti nasadom sladkornega trsa. Na pustih arhitektonske zakladnice. ■ ■ ■ ’ Kubanci imajo radi svojo državo in njeno tradicijo, Vlada kraških goličavah pa so se razbohotile kakteje, Le na privetrnih straneh pogorij so se ohranili ostanki večno zelenega tropskega pragozda, ob obalah pa mangrove (tropske lesnate rastline z dolgimi zračnimi koreninami). v bližini trga Plaza de la Catedral je ulica, v kateri je stara Hemingwayeva krčma Bodeguita del Medio, kjer vam za en pesos natočijo kozarec njegove najljubše pijače - mojita z belim rumom, sok limone in poprova meta. Ih je Hemingway v alkoholu utapljal svojo otožnost in nadar- Kuba je prva socialistična država v Ameriki. Krištof Kolumb jo je odkril in zavzel v Imenu španske krone. Ko so se Španci zapletli v vojno z ZDA, so se morali odreči tej koloniji. Na Kubo so prišle ameriške čete. Američani so začeli na otoku množično vlagati kapital in kupovati zemlfo. Socialne razlike so postajale čedalje večje, kar je pozneje pripeljalo do revolucije, Osovraženi diktator Batista je moral pobegniti, ko je Fldel Castro Ruz s svojimi somišljeniki, med katerimi je najbolj pri njih spodbuja nacionalizem in patriotizem. Po vsej Kubi jenost. so plakati in neonski napisi, ki prikazujejo revolucionarni moto »Domovina ali smrt, mi se ne bomo podjarmih, mi bomo zmagali«. Skromne učilnice so odsev razmer za vzgojo in izobraževanje kubanskih otrok. Pa vendar jim je uspelo nepismenost zmanjšati le na 4 odstotke. Devetletna osnovna šola je obvezna in celodnevna. Da bi se odpravilo razlikovanje med umskim in Hzičnim delom, morajo študentje in učenci delati nekaj ur dnevno tudi na polju. Vlada nadzoruje šole, izobraževanje in svobodo. I®' m 4^ ...' l> If-, m I: avgust ’98 Pen VESTNIK 4B 12 V čast nekega tabora, ki jih je bilo zadnje čase v teh krajih kar nekaj [tabor kontrolni točki v krvi premalo vina, si moral nazaj upokojencev, tabor sto tridesetih zavednih do prejšnje gostilne. V vozilu ni bilo dovoljeno Slovencev, tabor obrtnikov, tabor motoristov, zadruga Tabor, vino Tabor, tabor tabornikov), je prvi pomoči ne. društvo Šmarnica priredilo Prleški rally starih šoferjev. tomerska sodnika za prekrške Tone in Vlasta, Štart je bil z dvorišča ormoške bolnice. Moram Svoje delo sta brezhibno opravila, saj sta nenehno omeniti, da sem tam videl sumljivo dosti delavcev preverjala delo sodniških posadk na terenu in z ljutomerskega PGP-ja, vendar jih nisem spraševal, čemu so tam, da ne bi koga spravil v zadrego. Proga je potekala po vinski cesti prek Jeru- natanko gram alkohola na kilogram telesne teže, zalema, skozi Lotmerk do verženskega mosta in da so bili sposobni tekmovalne rezultate zares na njej je bilo trinajst kontrolnih točk. Društvo Šmarnica je eno najstarejših društev v Prlekiji in tudi v Sloveniji. V svojem bogatem druge so se počasi manjšale, kajti s prevoženimi dolgoletnem delu so prirejali vsemogoče od kilometri je naraščala potrebna količina popitega navadnih veselic, verskih svečanosti, brezbožnih razvratnih veseljačenj do krvavih pobojev. Zdaj tekme. so se lotili pač še relija. Najbrž pa ni potrebno posebej razlagati, da se društvo v prvi vrsti Ceste, po katerih so tekmovalci peljali, so bile ukvarja s pitjem šmarnice. Zadnja leta je uboga šmarnica doživela veliko svetilke so bile ovite s slamo, tako da se kljub udarcev in ponižanj. Ponekod so jo po krivici pogostim trkom nikomur ni zgodilo nič hudega, skoraj povsem izkrčili. Druge trte polivajo s Ljutomerčani so že nekoliko utrujene tekmovalce škropivi in strupi, jih cepijo, previjajo, režejo in bučno pozdravljali in mahali z vinskimi listi. Po upogibajo ter si dajejo z njimi toliko dela, da se skoraj ne splača več pridelovati vina. Šmarnica pa je krotka, lepa in dišeča rastlina, ki ne potrebuje nobene nege in daje prav okusno vino, ki je povrh še veliko močnejše od navadnega vina. Društvo Šmarnica je sklenilo, da temu naredi konec. Prenovtit so klubsko dejavnost, napisali program ponovne uveljavitve in povečanja ugleda šmarnice ter pritegnili nove in pomembne člane. Poletna humoreska ŠMARNICA RALLY Tekma se je začela zgodaj zjutraj, okrog devete odnesel tisti, ki je vaščane Bučečovec prepričeval, ure. Stroga glavna sodnika sta na kontrolne točke da so Verženci, vendar se je na srečo končalo le z že pred pol ure razposlala izurjene sodnike. Zbralo nekaj bunkami in praskami. se je več kot enaintrideset tekmovalcev iz vse dežele, največ pa je bilo Prekmurcev in Prlekov. To tekmovali. Videli ste lahko vse od oslovske vprege, je bUo pričakovati, ker so oboji veliki medsebojni traktorjev, avtomobilov in motornih koles do sta- prijatelji, ki so že od zdavnaj sodelovali na vseh društvenih prireditvah, tudi takih, kot je vlečenje edino uporaba letalnih naprav. vrvi ali obmetavanje s kamni čez Muro. Štartne številke so določili po prvem merjenju prva nagrada je bil poln sod hladne šmarnice, alkohola v krvi. Kdor si je napovedal natančnejše Zadnja kontrola pri križu na veržejskpm polju je »promile«, je imel boljši izhodiščni položaj. Vozniki izločila večino tekmovalcev. Vročina jim je so se z dvorišča bolnice [na njem je bilo še vedno pobrala preveč promil in so morali nazaj v sumljivo veliko PGP-jevcev) podajah v triminutnih Križevce. presledkih. Do prve kontrolne točke na Hardeku so spotoma morali obiskati vsaj en lokal v mestu in imeti ob kontroli v krvi natanko 0,7 g alkohola. Kdor ga ni imel, je moral nazaj dotankat ali se streznit. Namen te tekme je bil, doseči popolno poz- navanje svojih telesnih in duševnih sposobnosti, ljutomerskih sirih in veržejskem kruhu vse do jutra. kar v življenju zmeraj prav pride. Po več kontrolnih točkah (Krčevine, Vinski Vrh, Jeruzalem, Železne Dveri) je glavnini pobegnila skupina bolj turistične ponudbe naših krajev. izkušenih dirkalnih ljubiteljev dobre kapljice. Pravila so bila neizprosna. Če si imel na . imeti niti najmanjše količine alkohola, še celo v Glavna na tej zanimivi tekmi sta bila Iju- alkotesti ugotavljala njihovo telesno in umsko pripravljenost. Sodniki so morali v krvi imeti strokovno ocenjevati. Hitrosti na dirki od ene kontrolne točke do vina, kar je bilo seveda predvideno tudi v pravilih Ljutomer je dirkače sprejel povsem pripravljen. oblečene z balami slame, tudi reklamne obcestne kratkem okrepčilu na glavnem trgu (kruh zobl in pocani murki) se je tekma nadaljevala. Medtem smo zvedeli, da PGP v Ormožu ni na zdravljenju, temveč tam gradijo prizidek bolnice. Nato je pisana kolona vozil nadaljevala pot v najhujši vročini, kar je bila še ena od preizkušenj vzdržljivosti, V Križevcih so se pri nekaterih že poznali znaki krize. Kar nekaj tekmovalcev se je tam izgubilo, Najslabše jo je Tekmovalci so imeli prosto izbiro, s čim bodo re razmajane mlatilnice. Prepovedana je bila Proti cilju je borbenost tekmovalcev rasla, kajti Zmagoviti pokal v obliki buče, poln sladke šmarnice, ki mu pravijo tudi turbo rizling, in . poljub lokalne vinske kraljice je bil za zmagovalca preveč. Dva dni se ni zbudil. I Društvo Šmarnica je pri mlinu pripravilo J pokušnjo različnih izborov šmarnice ob izbranih f Obnova stare slave šmarnice je uspela in samo upamo lahko, da bo šmarnica postala del Iz Prlekije Srečko Lorbek primarij dr. LOJZE ŠTEVANEC spec. internist Dekompezirani bolnik Rečeno mi je bilo, da v sobi triindvajset leži de-kompenziran bolnik. Zdravnik, ki ga je sprejel, mu je povedal, da v takšnem stanju ne more ostati v zdravilišču. Začel je jokati, zdravilišča pa ni hotel zapustiti. Hospitalizirali so ga in Je tako prišel na moj oddelek. S sestro sva ga šla pogledat Ležal je na postelji v ceneni pižami z dvignjenim zglavjem. Gledal je v strop in težko dihal »Ste M imeli kosilo?« ga je vprašala sestra »Ne! Še nisem kosil,« je komaj stisnil iz sebe Potipat sem mu utrip. Bil je nereden, pospešen, koža vlažna, lepljiva. Odgrnil sem odejo in mu pogledal noge: koža atrofična, napeta, kar svetila se je. Na pritisk so ostajale globoke jame. Sani si je zavihal hlačnice, ne da bi mu to naročil. OtekUna je segala nad kolena, jetra povečana za dlan, nad pljučmi zastoj do polovice lopatic . Gledal me je z velikimi, s solzami zalitimi očmi Glava se mu je svetila. Na njej ni bilo niti enega lasu. •Kakšna zdravila pa jemljete?- ‘Neka zdravila sem imel Sedaj jih že nisem več jemal, ker jih nisem imel.« -Kronična dekompenzacija, tik pred pljučnim edemom,« sem rekel sestri, »Ni brezupen primer Bo pa nekaj časa trajalo, da se uredi, kar ga bo veliko stalo. Samoplačnik je « Obrnil sem se k bolniku. ‘Vi bi želeli kopeli?- “Ja! Zaradi tegasSm najbolj prišel sem.« Govoril je počasi in me zaupljivo gledal »V takem stanju je to nemogoče!« Zdrznil se je m sekal z očmi. -Morali boste ležati, počivati, dobivati injekcije, tablete. IH boste morali v bolnico.« Skremžil je obraz. Po licu so mu druga za drugo polzele solze. Lovil je zrak, hotel nekai povedati, vendar m mogel. »Pomirite se! Pri nas ste dobrodošli Mi vas ne odganjamo Hočemo vam dobro. Pri nas boste morali vse plačati. V bolnici pa vas bodo zdravili zastonj. Saj ste socialno zavarovani?« Začudeno me je gledal, kot da me ne razume »Imate knjižico socialnega zavarovanja?« •Imam jo! Sem penzionist. Knjižico sem vzel s seboj. Tb nekje jo imam - Z muko se je dvignil, jo potegnil izpod zglavnika in mi jo s tresočo roko ponujal. ‘Ta knjižica pri nas ne velja. Pri nas morate vse plačati,« sem rekel z grenkobo v srcu »Če drugače ne gre, bom pač plačal« -Za koliko dni ste že plačah?« »Za pet dni sem že plačal, imam pa še toliko denarja, da plačam za pet dni. če drugače ne gre,« je rekel mirno »V bolnici vam tega ne bo treba. Tam vas pozdravijo, da vas več ne bo dušilo, in potem pridite k nam.* Stisnil je oči. Glava mu je padla na zglavnik. Očesne jame so se napolnile s solzami, ki so se prelile čez rob in po nagubanem obrazu druga za drugo padale na zglavnik. »Tam me ne bodo tako dobro zdravili kot pri vas,« je hlipal ‘Jaz sem že bil v bolnici. Ibdi injekcije sem dobival. Nekaj časa je držalo, nato pa sem zopet zbolel. Meni zdravljenje v bolnici ne pomaga.« Zagotavljal sem mu. daga bodo v bolnici prav tako dobro zdravih kot pri nas. samo da bo tam zastonj. Ni me hotel razumeti Jokal je. Solz si ni brisal. Skozi vlažno zaveso se je proseče oziral vame. -Moj brat je imel astmo,« je s tresočimi ustnicami počasi povzel »Vsepovsod seje zdravil, več let. Lani je bil pri vas Samo mesec dni je bil pri vas, pa je sedaj zdrav človek. Povem vam,_ zdrav človek.« Počakal je, se izdihal in nadaljeval »Če drugače ne gre, bom še plačal Za pet dni imam še denarja« Nisem ga hotel vprašati, kaj je plačal za pet dni Na nočni omarici je imel blok za hrano, samo za en dan. V kotu ■ sobe, pod oknom, je bil k zidu prislonjen oguljen kovček. /1 . Čez naslonjalo stola pa vržena ponošena, zmečkana I obleka. Prestrašen je gledal enkrat sestro, drugič mene. ‘Danes tako ali tako nima smisla, da gre. Jutri je sobota, nato nedelja Čez nedeljsko dežurstvo ga prevzameva,« sem rekel sestri. Odobravajoče mi je pokimala. Obrnil sem se k bolniku in glasno rekel •Do ponedeljka lahko ostanete in ste v najinih rokah...« Skozi solze se je zadovoljno nasmehnil. Še isto noč sva iz njega iztočila šest litrov tekočine. Srce se mu je pomirilo, oteklina izginila, olajšano je zadihal. Vsakokrat, ko sva ga prišla pogledat, naju je z obema rokama lovil za roke in jih poljubljal. Niti vizite niti zdravil mu nisva računala. V torek se je že kopal v mineralni vodi, kar si je tako močno želel, in se je, kot je trdil, počutil prerojenega. i VESTNtK 49 avgust '98 I 1 Dugo, vrouče leto, pravijo ka , najbole vrouče. od kda se tou sploj merijo ide prouti konci.. Nej samo leto, kak takše,.letos je se nasplošno vrouče...Tak san še eto večer, da san zavolo ice nej mogo spati, čul z ove sobe..kak je ati mamici pravo; “Vaj kak maš vroučo.."Kak je tuj ne bi mela naša mama, če je pa cejli dan v ogračeki na sunci bila... Senje v Radgoni je zajgnje dejanje pred ten kak mo pa šli v šoulo, Z atijon sva bila en den nasenji...jaj, ka se san vtdo....ati je najbole dugo okoli avtojof odo..meni je pa nikak nej ščelo biti jasno kak je tou kmetijsko živilski sejem, ll' cializem meli , je pravo ati je so za se bili Pen šolska - Kaj počnemo študentje med počitnicami T če je pa od sega k a tan majo največ avtojof zaslužni partizani pa partij a... Mogoče zaj v tan bilou, Te sva pa šla še v štalo. .pa san atija kakšoj novoj knigi za zgodovino vo pride ka nej pa nej mogo vo od ovi bikof pa kraf dobiti, li je okoli odo, pa štel imena napisana gor na tablicaj, pa san ga pito: “ Ja ati ka pa iščeš?" je drujge svetovne bojne sploj ne bilou...pri nas v Sloveniji. Ali pa napišejo, ka škoda ka smo te gvinali bojno..., ka če bi te štir- Ka iščen, me pitaš? Iščen je!' Koga, ati?, san desetpetoga Nemci gvinali, bi mi zaj že bili v pito. Vej pa naše poslance pa poslanke. Jaaa?, mi je ooba skoro do tel spadnola, zakoj pa te tu v stali? Zakoj? Zatou , ka da je po televiziji Evropskoj uniji, nej ka se komaj zaj pšemo notri, pa njin ližemo, znate ka. Za matematiko se falabogi knige ne me gledaš, kak se idejo me najbole na stalo njavlejosakšeleto,samojepatounejvredije spominjajo, pa kak se radi kažejo san mislo ka je šteri tudi tu prvezani. No je pa tou nej pravo naš ati...Te bi mogli še bole menjavati kak ove za zgodovino... Panotri zapisati kakšo moja briga, moja briga je zaj kak mo pa v šolo matematiko ovi nucajo ka inflacijo v Sloveniji šou...Najprle je velki krejg doma vo vdaro..da so culi, ka knige za šolo, za razred v keroga mo ŠOU skoro 40 gezero tolarof koštajo, Ati je pravo, .pa k a magisterij delaš, Vanek, ali ka. Vej pa ges malo več zaslužin na mesec, kak te tvoje knige koštajo je še pravo ati.. Ja, ka pa ge moren, če so pa pa nouve knige vo dali. računajo...Ka čiglij je stalno kaj drakše...berLZin pa letrka, pa cigaretlini, pa sefele driijgo, ovin ka to vo računajo sigdar vo pride kak zaj nazagnje avgusta...ka prej v Sloveniji mflacije nega, ka je 0 %. Pa nešemi atiji tiio nikak nej jasno. Za Zemljepis pa ati razmi ka se knjige ttij Ati je pravo, ka da je on v šolo odo..so ene menjavlejo...Se puno je novi držav.,.pa mej knige po 20 lejt valale...Zaj v našoj lepoj novoj Sloveniji pa sakše leto na novo pišejo učbenike. Najbole radi..skoro sakše leto nanovo med njimi. Dokeč si z našimi bivšimi bratami Hrvatami ne zgučimo od toga ge de meja šla, bi lejko sakši keden kakšo fotokopijo pošilali napišejo knige za zgodovino. Pa je naš ati p© šolaj, ka zaj te moment vala med Sloveni j of pravo. .Se lejko razmin, to pa ka se zgodovina menjavle pa nikak. Ja naš ati ne vej...ka si zgodovino riktajo..tak kak se njin vidi - tisti ka so pač toga ipa na vladi. Da smo se- pa Hrvaškof, je pravo naš ati. No lejko bi še dugo modriivali kak pa ka, samo ne man časa, ka va šla z atijon po krmo. । VANEK Letni n dopust Avgust je mesec, ko se študentski >letnl dopust« prevesi v drugo polovico. Eni so si IKO^tnlškl oddih ic privoM-.Ub oid il ga ipa ne bodo. Tisti, katerim je na »faksu* obljubljen boj za »obstanek*, zdaj že kopičijo novo znan}e. V prejšnji številki sem na dolgo in široko debatiral o svojem »videnju", kako študentje čez počitnice več ali manj niso v Ljubljani oziroma v Rožni. Potem sem šei sredi julija tja in ugotovil, da sem se popolnoma zmotil. No, in tako sva se !! a p w 9 zadnjič avtorja spet podala na ustvarjanje novega članka, ustvarjala pa sva ga seveda prvem »kafiču«, ki nama je prišel na pot v Prva stvar, ki sva jo ugotovila, je, da je v Soboti mladina obsojena na živ dolgčas. On se i e ta hip odpravljal na morje. Debata je letela na vse stra ni, še vedno pa nama je bilo jasno, da mesec avgust študentom ne ponuja kakovostnega življenja, kajti izbira je jasna - učenje ali dolgčas. Ker sem zdaj že malo obseden s svojimi »videnji« itd., moram razložiti še naslednje. Pred kratkim sera se odpravil s prijatelji v slovenske gore. Mimogrede, v tisti konec sem se podal prvič. Kar sem še opazil, je to, da v,gore hodijo ljudje vseh generacij, le lepa dekleta ne. Prišel sera do revolucionarnega sklepa, da so gore preveč umazan in kozmetično neprijeten kraj za lepa dekleta. Ko smo se pod vplivom teh vtisov in po dolgotrajnem medsebojnem pogovoru na to temo »zagnaU« z Vršiča naravnost v Rožno v Ljubljano na žur, sem bil po julijskem obisku prepričan, da bo Rožna obljudena kot prej Ko smo po enournem čakanju na kranjski hitri cesti končno prišli mimo cestninske postaje, smo »prileteli« v Rožno in spet sem bil presenečen. Vse je bilo prazno. Dva avtomobila na parkirišču, pet ljudi v menzi. 2a nogomet jih je bilo vseeno zadosti, vendar tokrat ne študentov, temveč delavcev z južnejših govornih območij. Nas to ni motilo in smo se poleg obveznosti, ki jih je bilo treba opraviti, veselo pripravljali, da si v prazni Rožni na zeleni trati polepšamo večer. Ko sva tako »štefkoje« razpravljala o vseh takih in podobnih temah, sva se strinjala da ima tako življenje premalo naboja in da je skrajni čas, da pride september in z njim izpiti. Spet se bomo srečali s sošolci. Življenje v Rožni bo spet steklo po utečenih tirih. Kdo pa še lahko živi brez izpitov? (dj Od 27, avgusta do 24, septembra HOBOSKOPEV Pripravlja: Agencija Hogod OVEN (21. III. - 20. rv.) LEV (23. VIL-22. Vlil.) Xz mirnega udobja vas bo pot odpeljala v neznano. Konec poti bo odvisen od vas. Morda boste tam in takrat našli svojo priložnost. Dnevi pred vami na ljubezen ne bodo vplivali, mogoče na denar in posel. Neko ohlapno poznanstvo spremenite v vsaj rahlo prijateljstvo, če ne v Več. Približuje se čas, da izpeljete svoj projekt. Ste pripravljeni? Če boste kaj začutili v zvezi z zdravjem, takoj reagirajte! Ste v obdobju, ko se bodo odgovori na vprašanja pojavljali sami, in včasih ne bodo imeli zveze z realnostjo ali lo^o. V odnosih s svojimi kolegi morate razčistiti nekatere stvari. Če ste živčni, poskusite najti drugo, zanesljivejšo pot do svojih ciljev. Nekomu boste preveč zaupali in nato ugotovili, da to ni bilo preveč modro. Rahlo se prepustite sanjarjenju. v STRELEC (22.XI. - 21. XII.) _ prejšnjem obdobju ste naredili veliko, vendar zdaj nad tem nimate pregleda, zato naredite majhno inventuro. Preveč del naenkrat, ne da najboljših rezultatov. Ce ste dali ponudbo, vprašajte, kaj je z njo, če še niste, jo dajte zdaj! Včasih je kakšno stvar dobro pozabiti! Bodite razumevajoči - tudi do sebe. Pazite na srce, kolena in OCl. BIK (21. IV. - 21. V.) V DEVICA (23. Vlil. - 22. IX.) z KOZOROG (22. KIL - 20. L) sekakor bi bilo dobro, da si v teh razmerah ne X red vami je pot, na katero morate biti dobro pripravljeni. Finančno v tem trenutku ne more biti bolje. Na čudeže ne računajte. Ponudbe ne odklonite, lahko Pa tudi sami ponudite. Pri delu pričakujte nep-redvidljvosti, ki jih bo drugi lažje uredil kot vi. Vsekakor ne bodite trdoglavi. __________________* postavljate prevelikih ciljev, ker jih v naslednjem obdobju tudi pri najboljši volji ne boste mogli uresničiti. O na prvi pogled zanimivi ponudbi ne razmišljajte preveč, ker vas lahko pripelje v nerodno zmešnjavo in zmeša štrene nekje drugje. Zadeve se bodo umirjale do sredine tedna. 'HrtLclj nekega stavka boste vznemirjeni. Doeodki pred vami bodo prinesli veliko novega, zanimivega, veselega, pa tudi misliti vam bodo dah Sporočilo ho pomembno bolj, kot si boste upali priznati Ko boste potem se bo začelo znova. začutili nelagodje, ne reagirajte Počasi se umaknite m postali boste močnejši. Pogled s strani bo Domemhen. vendar se ne smete takoj ozreti DVOJČKA (22. V.-21. VI.) matu se vam obeta finančna injekcija. Dobro jo izkoristite! Ko imate opravka z ljubljeno osebo, ne Omenjajte problemov, ki se je ne tičejo. Neverjetno, kako boste 2 nekom našli stične točke in še nekaj več, V stikih s sodelavci in družinskimi člani po možnosti ne pokažite Svoje razdražljivosti. Kmalu se bo prikazala možnost za hovo avanturo. Bodite previdni z ognjem in toploto. P n TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) rijatelju ponudite ali od njega sprejmite pomoč. Ce ste se odločili, potem zdaj vztrajajte in se ne ustavljajte na sredi poti. Partnerjevo razmišljanje vam bo šlo na živce, potem pa vseeno ugotovite, da ni tako noro, kot je sprva kazalo. Mogoče boste srečali osebo, zaradi katero vam bo srce začelo hitreje utripati, če ne že celo razbijati. Če boste zdaj ljubosumni, boste do partnerja krivični. VODNAR (21.1. -19. n.) e boste dovolj vztrajni, vam je uspeh zagotovljen. Ste v čudnem obdobju, ko imajo planeti na vas zelo nasprotujoče si vphve. Nepričakovano vas bo presenetila sreča in prav tako nepričakovano vas bo tudi zapustila. Pričakujte pohvalo in nagrado. V nekem odnosu se sami odločite, ali boste upornik ali žrtev. Če niste ravno strokovnjak, se izognite elektriki, kjer se le da F ^Uini L RAK r (^. VL - 22. VIL) •la inančno bo mesec pred vami izredno težak, zato o hakupih ne razmišljajte. V nekih razmerah bodo prišle do izraza vaše izkušnje, zato se boste izmazali. Včasih Se brez vzroka preveč jezite, kar ima posledice v odnosih okoljem. Kmalu lahko pričakujete, da vas bo nekdo s L ŠKORPIJON (23. X. - 21. XL) Poskušal prevarati ali speljati na slabo pot. ____pogledovanje vas ne bo osrečilo, ker vam stara zveza veliko pomeni Ko boste šli v veselo družbo, imejte na sebi nekaj v rumeni barvi. Enako velja za poslovne zmenke. V prostoru, kje se največ zadržujete, pa mora biti nekaj modrega. Merkur in Venera, ki sta v vašem znaku, bosta vplivala na sklepanje novih poznanstev. z 1 RIBI (20. II. - 20. III.) daj je čas za ljubezen v vsej njeni razsežnosti. Lahko ste srečni in zasanjani Družabno življenje bo dokaj pestro. Trud, ki ste ga pred kratkim vložili v neko zadevo, se bo obrestoval. Sladkim besedam ne zauoaite preveč. Za dokončno odločitev je potreben še kakšen teden. Agresiven Mars vas bo napeljeval k provokacijam, vendar se ne dajte. Za vas je zdaj pomembna umirjenost P«n Pen te kratko reieno, Vestnlkova mesečna priloga tu Ima tudi sicer zvezo z Pen te. jjjdujom. Ustanovlten (e bil. da bi, v skladu z Imenom tn naravnim meseinim ciklusom. Ustanovl»en |e mi, na m, v skimu i .. asocl^Daml, učinkoval kol časopienl pen (tnalo) In ponetranlnez (prodlralec) ter bU poln fotograf it kakor ae za tabloid spodobi. Izdala ga FidlNlto za Inrorndranie.OdgUvornl urednik matičnega čaaopisa le Janko Vatek, umlalb n>ni so Bojan Petek, Jikin Hltuper in Irma Benko. Obllku|e ga Eindre za fotograflie skrbita NataSa Johnov tn Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen nJ posebne naročnine! Pen a avgust '98 Pen VESTNIK 50 Van Damme t neuravnovešen? I V ■ Žalostna Bo Po treh letih nenehnih sporov in pomiritev se je Darcy La Pier, soproga Jean-Claudea Van Dammeja odločila, da bo Šla do konca. Nekdanja lepotna kraljica bo tako že tretjič (in kot pravi tudi zadnjič) vložila tožbo za ločitev. V tožbi je zapisala, da jo je Van Damme telesno in duševno maltretiral, in tudi to, da je njen soprog neuravnovešen. Če bo prišlo do ločitve, se bo nekdanjemu taksistu v Bruslju kupček milijončkov, ki jih je zaslužil v številnih akcijskih filmih, nekoliko zmanjšal. Pl . ■ ® I * n I I Van Damme, ko se soprogi še ni zdel neuravnovešen. s* BB J i" I 1 {jd I I f I, I ■ L Po nenadni smrti soproga Johna Dereka (7t let) je ostala 30 let mlajša Bo sama na njunem ranču v Kaliforniji. Pravi, da jo na tem ranču veže na Johna toliko spominov, da sama tukaj ne more več živeti, še manj pa, da bi ob njej tukaj živel kdo drug. Verjetno bo ranč prodala. Spoznala sta se, ko je imela 16 let, on pa 46. On je bil znani režiser, ona rasna lepotica. Dve leti pozneje, ko je postala polnoletna, sta se poročila. "Govorili so, da me ima zaprto na ranču in me ne pusti ven. Vendar to ni res. Imela sem 25 let ljubezni. John je bil moje življenje, jaz pa njegovo," pravi Bo, za katero se res ne more trditi, da bi bila znana po škandalih. Bo trenutno na Havajih snema in bo snemala še štiri mesece tv- nadaljevanko. Potem si bo vzela dopust in šele takrat bo začela razmišljati o svoji prihodnosti. Bo v srečnih časih z možem Johnom Derekom C rt bo rt S » Razprave o i barvi kože so neumestne!« ; bo . d ! Q it; Zaradi vožnje v pijanem stanju so Gerardu Depardieu za 15 mesecev vzeli vozniško dovoljenje, plačal pa bo tudi 1600 dolarjev kazni. To se je zgodilo ' v začetku maja, ko se je znani igralec s skuterjem peljal na snemanje doslej najdražjega francoskega filma Asterix in Obelix proti Cezarju in pri tem padel. Poškodoval se je tako, da so snemanje morali preložiti za dva meseca. Nekaj podobnega se mu je zgodilo leta 1900, ko je v Cannesu padel z motorjem, ravno tako vinjen, in poškodoval še dve osebi. in dalajlama ■ "I L JI’.*: K/ f I Tako pravi Margery Sand, ko razmišlja o človeškem telesu. 'Ljudsko bitje je lepo in pomembno je le, ali ima karakter ali ga nima. Tisti, ki druge ocenjujejo po barvi kože, imajo sami s sabo težave ali pa hočejo svoj neuspeh prikriti z diskriminacijo,« nadaljuje Margery svoje razmišljanje o barvi L Človekove polti. Upamo, L da tudi bralce Pena ne moti njena barve kože. 1 % i** I I ' I J* v .JHk K '■ . J KI V*;; 1 Zdaj znana 63-letna borka za živali in njihove pravice, nekoč pa znana filmska ; igralka Brigitte Bardot si je imela verjetno marsikaj povedati s tibetanskim vodjem dalajlamo, ko sta pred kratkim srečala v Parizu, Ob tej priložnosti " mu je BB podarila svoj portret, na . katerem jo obkrožajo številne živali, l dalajlama p pa ji je izročil a ceremonialni šal| ( i se I, Jl d 1^' n It’ •< ( K za molitev, ki predstavlja harmonijo. Nekdanji seks simbol se kljub ! svojim letom še kar dobro drži. I Leo v novem klubu Leonardo di Caprio se drži za glavo, kot da bi imel težave. Bogve, ali jih res ima, saj njegova zgodba govori drugače. Nedolgo tega se je pridružil ekskluzivnemu klubu v Hollyoodu, v katerem je res sama hollyvoodska smetana. Edini pogoj za članstvo je, da dobiš za snemanje enega filma najmanj 20 milijonov dolarjev, Leo bo dobil ta bajeslovni honorar za vlogo v film Teh Beach. V njem bo igral vlogo potnika brez cilja. Film, snemali ga bodo na Tajskem, bo prikazoval življenje Leonardovih vrstnikov, gledano s temačne strani. I I I i; v ■, ib; v ' ' »k. ■ . ■ji ,1 VESTNIK Sl P^n rockregerep — avgust '98 Skupina Rok’n’band deluje že nekaj več kot dve leti. V tem času je ostala zvesta zvokom petdesetih in šestdesetih let. Rok Ferengia - vokal, Blaž Črnivec - solo kitara, Miha Ferfolja - ritem kitara, Boštjan Traven - bas kitara, Anže Strniša - klaviature m Miro Hodža - bobni so glasbeniki, ki imajo vse dni v letu napolnjene z nastopi. Že prvi album z naslovom Da padeš dol je bU dokaz, da so fantje na pravi poti. Zanj so prejeU celo platinasto odličje. Videli pa smo lahko tudi tri njihove zelo uspešne videospote: ' Moja mlada ljubica, za to pesem so prejeli nagrado zlati petelin za najboljšo priredbo, | Jagode in čokolada, s pesmijo so sodelovali na lanskoletni EMI, in Rad jo imam, kjer je pri snemanju sodelovala tudi Slovenska vojska. i Špela, Natka, Cvetana in Sergeja vas vabijo na nepozabno potovanje Maja je izšel njihov drugi album z naslovom Kako me mika. Skladba Nika je postala prava uspešnica, za njo so posneli tudi videospot. Poleg te skladbe pa album prinaša še nekaj uspešnic. Pri nastajanju zadnjega izdelka so jim pomagali nekateri znani glasbeniki Janez Zmazek, Saša Losič ter producent in aranžer Neno Belan. Zadnji izdelek bo zanimiv tudi zaradi nekaterih inštrumentov, ki so jih uporabili pri posameznih skladbah. Na novo se pojavljajo violine, harmonika in različna trobUa. Skratka, izdelek, ki se ga splača imeti doma. Upajmo, da bodo fantje še naprej tako delavni in da jih slava ne bo pokvarila. POZOR. POZOR! skozi svet ritma. V uvod-7 TtAvn nnanvnrn .m drži ,4 A c K - f “ M « ’ nem pogovoru . pravijo: Če si upaš, daj na glas in šibaj z nami do koncallt Do konca nove plošče Če si upaš, na katero so uvrstili vsega enajst izdelkov. Če smo natančni, boste na njej našli šest skladb, med njimi Zgrabi me, Spusti vse ... V svet ritma Power Dancers vas najprej popelje poseben uvod iz kriznega štaba, ki poroča o invaziji štirih deklet. Pot pa se konča s specialnim miksom določenih skladb, ki ga je ustvaril D. J., imenovan Čriček. Po slovensko odmevajočih skladbah se boste ustavili tudi pri angleških variantah. Besedilo zanje je prevedla naša pevka Karmen Stavec, ki jim je pomagala tudi pri vokalih. Tako boste slišali skladbe Ti si bomba - Like a bomb, S. O. S. Na pomoč - Help me now ter Pozor, pozor - Tm back. Punce so si zastavile cilj, priti na MTV. No, na MMTV jim je že uspelo, sedaj morajo zbrisati en M, pa bo. Torej, si upaš kupiti ploščo in si zavrteti Power Dancerke do konca??? Ocvrti, na žaru in na CD-romu Jasno, Kalamari. Pojesti jih ne boste mogli, zato pa jih boste lahko poslušali in celo videli. Na njihovi kompaktni plošči z naslovom S tabo držim boste našli tudi CD-rom z videospotom Angelca Jože Jež, imenovan Pepi. Matjaž Sva-gelj in Sandi Kokošar so na svoj drugi izdelek uvrstili dvanajst skladb, od tega štiri priredbe že znanih tujih melodij. Kalamari seveda stavijo na skladbo Angelca, Ideja zanjo se je porodila Gianniju Rijavcu, izvedli pa so jo s pomočjo Marka Vuksanoviča - vodje in pevca 1. skupine Avtomobili. Prav slednji pa ni sodeloval s Kalamari le glasbeno, ampak se je pokazal tudi na vide-j ospotu, kjer je odigral del vloge in 'l zapel del skladbe. Ob njem in Kar 1 lamarih sta se v spotu predstavila še *i Tulio Furlanič in Slavko Ivančič. \GlasbaKalamarovbonaslapravgo-'__- 'iDTOvelik krog poslušalcev, saj stilno ni enosmerna, tako na plošči lahko nSldtte vstikega nekaj, celo country. In ker je poletje čas Kalamarov, so se ob koncu oddaj Poletni most potegovali še za naslov pesmi poletja s skladbo S tabo držim. V ‘se finaliste Slovenske popevke '98 I si lahko odslej zavrtite tudi doma. V prodaji sta tako plošča kot kaseta. I na njej pa Irena Vrčkovnik, Ivo Špacapan, Andrej Šifrer, Darja Švajger, Anika Horvat, Andraž Hribar, Damjana Golavšek, Miloš Petelin, Regina, Sanja Mlinar, Lado Leskovar in Nika Vipotnik Rampre, Oto Pestner, Karmen Stavec, Tinkara Kovač, Alenka Godec ter Valentina Kelemen. e ste zamudili festival Melodije morja in sonca, ne zamudite plošče in kasete. Tudi na teh dveh nosilcih zvoka boste našli znana imena, kot so Cictory, Dominik Kozarič, Miran Rudan, Alenka Godec in Davor Petraš, Irena Vrčkovnik, Majda Arh pa Jan Plestenjak, ljubljenec našega Murskega vala, in seveda zmagovalci: skupina Kingstone. Prav zmagovalci pa so tisti, ki so odšli s festivala najbolj razočarani, ker obljubljene nagrade za prvo mesto - to je bil avtomobil - sploh ne bodo prejeli. Menda zato, ker so voditelji pozabili omeniti pokrovitelja nagrade. Kdo ve, ali je bil to samo spodrsljaj? lasbena scena je bogatejša še za dve mamici. To sta seveda Helena Blagne in Marta Zore. Obe sta povili prestolonaslednika. Kristijan Blagne Zaman se bo pred fotografske aparate pokazal Šele po krstu, ki naj bi bU enkrat te dni. Miha Zore Juvan pa se prav tako ne bo kmalu pokazal našim bralcem. Obe ZVEZDNI PRAH mamici si namreč želita v tem trenutku malo Intime, Kako bo Helena nadaljevala svojo pevsko kariero, še nihče ne ve, Marta pa jo zagotovo namerava nadaljevati, saj ima že ta mesec načrtovan nastop in potem turnejo po Sloveniji. Tako bo mali Miha spal več v naročju očeta Mirana. D ruštii%> mrtvih pesnikov je s svojo skladbo Neki rabm, da te ne pozabm zadela v črno. Po lestvicah in na radijskih postajah so se uvrstili v višave in tudi videospot, v katerem se pojavi tudi Mojca Mavec, je deležen dobrega odziva. No, če si želite skupino DMP slišati in videti tudi v živo pri vas, pokličite Tomaža po telefonu 068 341 663, in to prav hitro, saj se fantje odpravljajo v vojsko. er je pač čas počitnic, se na celini res ne dogaja nič presenetljivega. Zato je večji vrvež na morju. Tako je bilo na ladjici Jež za povabljence ob zvokih skupine Faraon prav prijetno. Križarjenje pa ni bilo le v zabavo. Faraoni kot stari poslovni mački so povabili predstavnike sedme sile na promocijo nove plošče z naslovom Drugačen. Več o njej v naslednji številki. uet Undertucker je izdal ploščo The best of z desetimi skladbami, ki sta jih Matjaž in Alex Bass izbrala z dveh prejšnjih kaset. Skladbe, kot so Hani Hani, JS Mam Blues, Vegetarijanec in seveda še mnogo drugih, bosta predstavila tudi na turneji, na kateri se jima bo pridružil bobnar Peter Schmidt. I Pe" VRAGOLIJE NA NEBU INZEML JI (nadaljevanje s 1. strani) Vroč konec julija so še bolj ogreli akrobatski letalci, kajti zaradi njihovih vragohj nam je v največji vročini ledenela kri. V zraku so bili za nas navadne smrtnike mali bogovi, na trdnih tleh pa so se nam približali s svojo vedrino in šarmom, Ujeh so se z organizatorji, med njimi so prevladovah mladi komunikativni in usposobljeni ljudje, ki so se dobro znašh v vseh službah, nepogrešljivih pri organizaciji prvega evropskega prvenstva, in z obiskovalci, ki so vse dni pridno pasli radovednost. LJT J /Im i J lll •■i/ 5^ Za svoje preštevilne izlete zunaj tekmovalnega boksa [navidezna koc^a s stranico 1 km, v kateri mora ostati tekmovalec med svojim programom), po katerih so s kazenskimi odbitki sloveli italijanski akrobati, se je italijanska reprezentanca odkupila z originalno italijansko pasto. I S 70 poreijaini*o Italijani nalnitnllt trkmovalee in sodetavre info. metro, ra< itnalniškein press .službe. Z gostoljubno potezo so pridobili \eliko ‘iimpalij, -Se posebno pa. naklonjenost domačih deklet. 1 7? < k te t--Jl . Najpomembnejše se je sicer dogajalo v zraku, nekakšno središče vsega pa je bil Info polž, prostor, ki je na vse zelo pozitivno vplival. Prava zveza med nebom in zemljo pa trdno na zemlji za tekmovalce, sodnike, vodstvo ter vse druge službe in sodelavce. S svojo pojavo jK adrenali n simpatič-r I. 6 »8 & * 7 Pe" elopa M®* - p 'S ? 7^; ,< A? .-a.- g. - 1f '■|9( ij'' Nad vragolijami v zraku so bedeli strogi sodniki kar iz koruze, za vse znal dvigovati nAriglež Kester , Scrope, ki aL.postai\amo najat-( raktlvnejsi lekmovalec\na prvem AEAC 1998, temveč tudi''največ j a nevarnost prv^stva, saj je ob vožnji na črpalko malodane zmlel fante iz kontrole letenja. vragolije skupaj pa je nosil odgovornost organizator na čelu z direktorjem Martinom Burjanom (desnoj, ki si je redko našel trenutek za predah in še pri tem smo ga ujeli v družbi s šefom marketinga prvenstva Belo Pavličem. S skominami na 1. evropsko prvenstvo v akrobatskem letenju v kategoriji advanced Nataša Konestabo in Kr is ti an Ravnic ZA NAJLEPSO PRINCESO TUDI V SMRT Petdeset tabornikov rodov Veseli veter iz Murske Sobote in Vidre iz Lendave je našlo prostor za skupno letno taborjenje v divjini ob Bukovniškem jezeru. Na prehodu iz julija v avgust so preživeli tipičen taborniški teden, predzadnji dan pa so čas zavrteli nazaj. Prostranemu kraljestvu je vladal kralj Čaba 1. z življenjsko sopotnico kraljico Gabiko. V srečnem zakonu se jima je rodila princesa Gordana, ki je bila godna za možitev. Za njeno roko se je potegovalo pet vitezov, zato je kralj organiziral bojevanje vitezov in pj 1 'W 5 3 ■J#* H ki' i- L Tri mlajše dvorne dame, Barbara, Maja in Staša, so bojevanje vneto spremljale in se sladkale s čokolado. najspretnejši je dobil roko princese. Vsak vitez je $ sabo pripeljal druščino, ki je spominjala na druščino Robina Hooda. Manjkal ni niti dvorni norček Jerry. Ni šlo le za merjenje moči, ampak so se morali vitezi dokazati tudi v govornih spretnostih-Hvaljenje in nakladanje o moči in bogastvu za vse viteze ni bil lahek zalogaj. Najiznajdljivejši so prinesli princesi ob prihodu v grad iz kartona šopek prekrasnih travniških cvetlic. I .... 1 a- v »i .. ,8» 5^^ i »cn; *iet A ■ 1ki& '' ' T J >> /e-J' r • * bk W, s ________t. I ^^21’ Vsaka viteška druščina je bila primerno opremljena, prave meče so zamenjali leseni, težke ščite pa porisani kartoni. L V ifll Sl Hi SSfblU^ UG^GdUS je .študentka prava iz Murske Sobote. Ob študiju jo najbolj privlačijo atletika, aerobika in smučanje. Ko ima vsega čez glavo, si obuje copate in jo mahne, beže seveda, proti Beltincem. Izziv za prosti čas je tudi manekenstvo. Pravzaprav jo veseli vse, kar je nabito z adrenalinom. 'a I Trije vitezi 1 so se 1 priklonili , kralju, ■ kraljici in f mladi princeski. Sledil je hud boj in na koncu princeska za I zmagovalca Rabelj Miran je na koncu ujel čisto pravo ^rovnico cunj in jo pred vsemi sežgal na grmadi ■ tabornem ognju. Tako je bila viteška zgodba popolna in dokončana. Pravzaprav je pravi konec šele sledil. PozO^ ■Vk popoldne je babica Mica za vse pripravila slastno večerjo. Dogodek, vreden skomin.