Leto 1892.
43
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IV. — Izdan in razposlan dne 30. januvarja 1892.
(Obsega štev. 8.—14.)
§.
Razglas ministerstev za finance in trgovino z dné 29. novembra 1891.1.
zastran ustanovitve čolne podružnice s pristansko in pomorskozdravstveno službo v Povjiina otoku Brači).
5. uradno opravljati prigled blaga v mejnem okraji po §§. 338. — 342. in 345. c. r.
Steinbach s. r.	Bacquehem s. r.
9.
Dopnstilnica z dné 16. decembra 1891.1.
V Povji na otoku Brači se je ustanovila čolna podružnica s pristansko in pomorskozdravstveno službo, katera je svoje delovanje pričela s 1. dnčm oktobra 1891. 1.
Ta podružnica ima oblast:
za dolenjski železnici.
Mi Frančišek Jožef Prvi.
po milosti Božji cesar avstrijski,
1.	odpravljati cola prosto uvozno blago iu listo cola prosto izvozno blago, kateremu ni treba izstopa dokazovati;
2.	odpravljali (reševali spremnice za) blago, v tozemskem prometu preko morja nakazano;
3.	odpravljatitozemske, užitnim (dazioroumnno) zavezane predmete (izdajati in vzprejemati dotične obhodne bolete, oziroma pobirati užitnino);
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski ; vojvoda lotariuški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
4.	uradno postopati sè zglasitvami za narejo žganja (vzprejemati zglasila, izdajati bolete in pobijati narejnino);
Ker sta Karol knez Auersperg in Jože baron Schwegel zaprosila, da bise jiina dalo dopustilo, zgraditi lokomotivno železnico iz Ljubljane
(Slovenlich)
8
v Stražo s krilom v Kočevje ter po nji vršiti obrat, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovanima koncesijonarjemato dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.),kakor tudi na podstavi zakona z dné 17. junija 1887.1. (Drž. zak. št. 81.) in pa z dné 28.decembra 1890.1. (Drž. zak. št. 229.) podeliti tako le:
§■ I-
Koncesionarjema dajemo pravico, zgraditi lo-komotivno železnico, katero bo izvesti kot veliko železnico drugega razredaiz Ljubljane črez Grosuplje, Trebnje in Novo mesto v Stražo s krilom, katerega bo kot lokalno železnico napraviti od Grosuplja v Kočevje, (dolenjski železnici).
§• 2.
Železnicama, ki sta predmet te dopustilnice, dodeljujejo se naslednje ugodnosti:
a) Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje železnic sklene, za vse vloge, ki jih vpoda, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu deli, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnic do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvareh.
h) Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in predstvenih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopuslilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in pa za vknjiženje zastavne pravice na železniČno-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo predstvenih zadolžnic, in tako tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta
(lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam ;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopustilnice;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil uvesti z bodočimi zakoni, na trideset let, računčč od današnjega dné.
§• 3.
Koncesionarja sta dolžna, gradnjo v §. 1. imenovanih železnic začeti precej, in dokončati ji naj-dalje v dve letih in pol, računeč od današnjega dné. Dodelani železnici je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po njih vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega rokü za gradnjo, dolžna sta koncesionarja dati na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno kavcijo v gotovih novcih ali vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako bi koncesijonarja zakrivila, da se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta položnina propala.
Da izdelata dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesionarjema pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjema dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem inleresu.
Ako bi se v napravo dopuščenih železnic zahtevale javne ceste, naj koncesijonarja dobita privolitev tistih, ki so dolžni te ceste vzdrževati, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajali privolitev v porabo ceste.
g. 5.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja la do-
pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj meréèi zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata po kosu lokalne železnice v Kočevje,odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo 2 ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebne na znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Gradnja dopuščenih železnic se izvrši po zau-kazih, katere v tem oziru ukrene trgovinsko ministerstvo, pod neposrednim vodstvom in nadzorom trgovinskega ministerstva in generalnega ravnateljst va avstrijskih državnih železnic. Gradnja in dostavke se morajo na podstavi podrobnega načrta in stroškov-nega proračuna, katera bodo napravili državni organi, oddajati pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnjah državnih železnic.
Déla za gradnjo je oddajati ponudboma, ločeno °d dobave denarja. Toisto velja o vseh dostavkah, 'zvzemši samo tiste, katere bi se morda zagotovile po deležnikih s prevzetbo osnovnih delnic.
Vozila, šine in druge sestavine železnice, in Pa vsi predmeti za njeno opremo se morajo dobaviti edino in samö iz domačih (tozemskih) delovnic.
Izjemo od tega poslednjega določila more trgo-'msko ministerstvo priznavati tedaj, kadar bi se dokazalo, da bi domače delovnice dotičnih dostavek ne mogle izvršiti po enakih pogojih gledé cene, kako-vosti in časa dostavbe, kakor jih ponujajo inozemske delovnice.
§• 7.
Koncesionarjema se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki j'h ta postavi, naredita delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Ko n ce sij on arj a sta vpravičena, da s pogoji, kakor jih ustanovi državna uprava, i dasta pred-
stvenih zadolžnic, ki naj se obrestujejo sč štirimi odstotki ter vrnejo v 75 letih, v nominalnem znesku za sedem milijonov goldinarjev avst. veljave v notah.
Nadalje se koncesionarjema priznava pravica, dado vsote, kakor jo odobri državna uprava, in s pogoji, ki jih ona postavi, izdasta predstvenih delnic, ki glede obrestovanja in razdolžitve imajo predstvo pred osnovnimi delnicami.
Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Vso napravno glavnico je treba v času, dokler traja dopustilo, odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci predstvenih zadolžnic,osnovnih inpredstvenih delnic,kise izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila dčlniške družbe, katera se naredi, vzprejeti je določilo, da morajo vsi udje načelništva (upravnega svéta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani in imeti svoje stanovišče v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
§. 8.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in pa o polaj-šilih potujočim vojaškim osebam, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno bram-bovstvo obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje za vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, za žandaremstvo, in pa za vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarja se zavezujeta, da pristaneta na dogovor, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjen zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripoma-g.inja z vozili za veče vojaške prenose, dalje na vsak čas veljajoči služ^bni predpis o železništvu za čas vojske in pa na dodatni dogovor, ki je obveljal 1. dne
junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške bla-gajnice.
Tako sta tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je sè železničnimi društvi skleniti zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem ob velikih prevož-njah vojaščine, in na predpis o vojaških prenosih (transportih) po železnicah.
Koncesionarja sta dolžna, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 9-
Obrat po železnicah, kateri sta predmet té do-pustilnice bode ves čas, dokler traja dopustilo, vršila na račun koncesionarjev država.
Načtni tega obratovanja se bodo vravnal1 z obratno pogodbo, katero sklene državna uprava s koncesionarjema.
Ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh postranskih določil, ki se tičejo prevažanja tovorov, pridržuje se državni upravi, ki bo pri postavljanji tarif postopala v porazumu s koncesijonarjema.
Glede oprav železničnega podjetja za razne javne službe, sosebno pa na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, veljajo vsak čas na avstrijskih državnih železnicah veljavna določila.
V ostalem se vravnava osebnih in blagovnih tarif, kakor tudi vravnava oprav za javne namene vsak čas pridržuje zakonodajstvu, in koncesijonarja se morata taki vravnavi podvreči.
§. 10.
Koncesijonarja imata dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to tako, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali odpravljali dajati celo vlake ali posamezne vozove po soporabljanih železnicah ali posameznih njih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samč toliko, da sc ž njo nc moti lastni pravilni obrat soporabljanih železnic.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dne 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§. 11.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, ražunčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarjev ne bi izpolnjevale dolžnosti, §. v 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o pričetku obrata, ter bi se prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b zakona o dopuščanji železnic.
S- 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme tu dopuščeni železnici, ko bosta dodelani in v obrat izročeni, vsak čas odkupiti z naslednjimi določili:
1.	Da se ustanovi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let, in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnici odkupili pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za počrtežno obrestovanje in razdolžitev predslvenih zadolžnic, prištevši tisto, ki je potrebna za petodstotno obrestovanje in za razdolžitev po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se vzame ta prej v misel vzeti letni znesek kot čisti donos v podstavo za odmero odkupščine.
3.	Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v teirt, da se koncesijonarjema v še ostali dobi koncesije izplačajo zneski, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, do popolnega p°j vračila prvih v obrokih dospčlosti’, ki su ustanovijo» po načrtu, nasproti pa, da se po odbitku teh z.nosko* ostali poprččni donos izplačuje v zmislu odstavka 1., oziroma kadar nastopi kateri v odstavku 2. orne»' jenih slučajev, da se izplačuje tamkaj navedena Id'
nina za delniško glavnico polletno 30. dné junija •n 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku predstvenih zadolžnic, katere niso o dobi odkupa po dovoljenem razdolžitvenem črteži še razdolžene, prištevši glavnično, računčč obresti od obresti, po pet od sto diskontovano vrednost °nih plačil, ki jih je poleg zneskov, potrebnih za po-črtežno obrestovanje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, opravljati po določilih odstavka 3 polletno.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača riaj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega ®ed denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem Polletji na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	lzplačavši odkupščino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek teh tukaj dopuščenih železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozli in gradivih zalog in pa iz napravne glavnice narejenih obratih inpričuvnihzalogov. ako le ti niso že bili namenu primemo uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§. 13.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil in gradivnih zdlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnili zalögov v obsegu, povedanem v §. 12., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnici odkupita (§. 12.), obdržita koncesijonarja last Pričuvnega zalôga, napravljenega iz lastnih donosov Podjetja, in kar bi imela po obračunih lirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere sta si sezidala ali Pridobila po pooblastilu državne uprave z izrečnim Pristavkom, da tč reči niso pristojstvo železnice.
§• U.
Ako se napravi delniška družba, imej komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-
krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri velja za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasprotni zakonom, do-’ pustllu ali družbenim pravilom, oziroma kvarni javni koristi; toda v takem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja morata koncesijonarja z ozirom na breme, ki nastane s tem opravilom, plačevati v državno bla-gajnico letno poprečno povračilo, katerega visokost ustanovi državna uprava, oziraje se na obseg podjetja.
Koncesijonarja se odvezujeta zaveznosti, izrečenih v §. 89, železničnega obratnega redü z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž, zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadnlnsko-uradnem nadzoru, in gledé dolžnosti, da zastonj nabavljata in vzdržujeta uradne prostore.
§• 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih, pridržuje se državni upravi tudi pravica, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja le-td dopustilnica, in dodeljujoč koncesionarjema pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, da naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričftlo tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državno-glavnem in prestolnem mestu dunajskem, šestnajstega dné meseca decembra v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in prvem, Našega cesarovanja štirim-štiridesetem.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Bacqucheni s. r.
10.
Zakon z dné 8. januvarja 1892. L,
o napravi železnice iz Vodnati v Prachatice.
S pritrditvo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, zagotoviti s podeljenjem dopustila po pogojih tega zakona izvršitev lokomo-tivne železnice, ki jo bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Vodïiany na železnici cesarja Frančiška Jožefa črez Barov v Prachatice.
Člen 11.
Za železnico, oznamovano v členu 1., smé država, podeljujoč dopustilo, katero naj traja k večemu 90 let od dné, katerega se to dopustilo dâ, ne krateč uporabe določil, podanih v zakonu z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. st. 229.), dodeliti poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti pred-stvenega zajma v nominalnem znesku 800.000 goldinarjev a. v. v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter izplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni predstveni dividendi in dotični razdolžni kvoti za predslveno delniško glavnico, ki naj sega do 100.000 goldinarjev a. v. največ, takč namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, država dopolnila nedostalek (primanjkljaj).
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obral po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 37.859 goldinarjev a. v. in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 8.994 goldinarjev a. v.
Zagotovilo /.gorenjega državnega poroštva je zvezano s pogojem, da bo kraljevina češka iz deželnih sredstev vkupe z deležniki po polni nominalni vrednosti prevzela osnovnih glavnic delniške družbe, ki se za to železnico napravi, za nominalni znesek 200.000 goldinarjev a. v. najmanj.
Člen III.
V izvršitev člena II., prvega odstavka, ukreniti je nastopna določila:
1.	Od letnega, s poroštvom zagotovljenega Čistega donosa je uporabiti v odplačilo predstvenih delnic in predstvenih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črteži, katerega ona odobri in po katerem se morajo omenjeni efekti razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Predstvene obligacije naj se odplačajo pre kakor predstvene delnice.
2.	Morebitni stroški za beležbo efektov na tozemskih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot raz-hodek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
3.	Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
F,rar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi predstvenih obligacij in predstvenih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna nad podstavi letnega računa, ako koncesi-jonar dotično prošnjo vloži šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so napred-nine bile previsoko odmerjene, naj koncesijonar precej vrne prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas zahtevali v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta* sicer bi pravica na-nj prestala.
4.	Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar Čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, smé se dotični prebitek precej uporabiti v izplačilo dividende, znašajoče največ po štiri °d sto za osnovne delnice, ki se izdadö po členu II., Poslednjem odstavku, potem v njih razdolžbo po črteži, katera se ne sme začeti poprej, dokler rii popolnoma povrnjen dolg predstvenih zadolžnic.
Ako bi od prebitka po lem še kaj ostalo, naj se precej odpravi na državno upravo v povračilo dane naprednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pii tem je treba dospele obresli opraviti, predno se vrnejo naprednine.
Tirjalve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bilo plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
Ako bi vendar, ko doteče dopustilo, še ne bile fiazaj plačane vse osnovne delnice, morajo se le-te Poprej plačati nazaj, kakor se povrne poroštveni dolg.
Člen IV.
Gradnja v členu 1. imenovane železnice mora Se najdalje v poldrugem tetu, računčč od dne podeljenega dopustila, dovršiti in dodelana železnica se do tega časa mora izročiti javnemu prometu.
Da izpolni to dolžnost, naj koncesijonar da Primerno zagotovilo državni upravi takö, kakor ona določi.
Ako ne bi izpolnil gori omenjene dolžnosti. ,noči je proglasiti, da je položnina propalu.
Člen V.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod
primernim uplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnim
Dela za gradnjo treba je, ločena od nabave novcev, oddajati ponudboma.
Isto velja glede vseh dostavek, izvzemši samo one, ki se zagotovijo s prevzetjem osnovnih delnic po deležnikih (člen II., poslednji odstavek).
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetjem osnovnih delnic, naj se določi po nastavkih stroškovnika, ki jih državna uprava pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Tudi predstvene obligacije, ki se izdadö, naj se ponudboma oddadö.
Člen VI.
Obrat po železnici, imenovani v členu I., naj vrši država na račun koncesionarjev ves ta čas, dokler traja dopustilo, in koncesijonar bo dolžan, upravi državnih železnic povrniti stroške, kar jih bode v resnici imela vsled lega obratovanja.
Člen Vil.
Ta zakon zadobi moč z dnem razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Moremu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 8. januvarja 1892.
Frančišek Jožef s. r.
Taalfe s. r.	ßacquehem s. r.
11.
Zakon z dne 8. januvarja 1892.1.
o napravi železnice iz Strakonic v Vimberk.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Vladi se daje oblast, zagotoviti s podeljenjem dopustila po pogojih tega zakona izvršitev v členu X. lit. g zakona z dné 25. novembra 1883. 1. (Drž. zak. št. 173.) omenjene lokomotivne železnice, ki jo bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Strakonice na železnici cesarja Frančiška Jožefa črez Volin v Vimberk.
Člen II.
Za železnico, oznamovano v členu I., smé država, podeljujočdopustilo, katero naj traja k večernu 90 let od dné, katerega se to dopustilo dd, ne kratčč uporabe določil, podanih v zakonu z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.), dodelili poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu ofa-restovanju in razdolžni kvoti predstvenega zajma v nominalnem znesku 1,200.000 goldinarjev a. v. v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzpri-jeti ter izplačati v 75 letih, in pa štiriodstotni pred-stveni dividendi in dotični razdolžni kvoti za pred-stveno delniško glavnico.ki naj sega do 250.000 goldinarjev a. v. največ, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, država dopolnila nedostatek (primanjkljaj).
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 60.788 goldinarjev a. v. in za ostali čas, dokler bo dopustilo trajalo, na znižani največinski znesek 22.485 goldinarjev a. v.
Zagotovilo zgorenjega državnega poroštva je zvezano s pogojem, da bo kraljevina češka iz deželnih sredstev vkupe z deležniki po polni nominalni vrednosti prevzela osnovnih glavnic delniške družbe, ki se za to železnico napravi, za nominalni znesek 420.000 goldinarjev a. v. najmanj.
Člen 111.
V izvršitev člena 11., prvega odstavka, ukreniti je nastopna določila:
1.	Od letnega, s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo predstvenib delnic in predstvenih zadolžnic, ki se izdadd, oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črteži, katerega ona odobri in po katerem se morajo omenjeni efekti razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Predstvene obligacije naj se odplačajo prej kakor predstvene delnice.
2.	Morebitni stroški za beležbo efektov na tozemskih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetje moralo plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot razhodek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetje ne plačuje nikake dohodarine.
3.	Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi predstvenib obligacij in predstvenih delnic po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonai' dotično prošnjo vloži šest tednov, preden doleko kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokočni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so naprednine bile previsoko odmerjene, naj koncesi-junar precej vrne prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas zahtevati v letu dni po preteku dotičnega obratnega letu siecr bi pravica na-nj prestala.
4.	Sè zneskom, ki ga državna uprava plač8 vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj tak^ kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od st° na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letnovsoto, smé se dotični prebitek precej upo; rabiti v izplačilo dividende, znašajoče največ poštir'
od sto za osnove delnice, ki se izdadö po členu 11., poslednjem odstavku, potem v njih razdolžbo po žrteži, katera se ne sme začeti poprej, dokler ni popolnoma povrnjen dolg predstvenih zadolžnic.
Ako bi od prebitka po tem še kaj ostalo, naj se precej odpravi na državno upravo v povračilo dane naprednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, predno se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz lakih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železničnega podjetja.
Ako bi vendar, ko doteče dopustilo, še ne bile nazaj plačane vse osnovne delnice, morajo se le-te poprej plačati nazaj, kakor se povrne poroštveni dolg.
Člen IV.
Gradnja v členu I. imenovane železnice mora se najdalje v poldrugem letu, računčč od dné podeljenega dopustila, dovršiti in dodelana železnica se do tega časa mora izročiti javnemu prometu.
Da izpolni to dolžnost, naj koncesijonar dâ primerno zagotovilo državni upravi takö, kakor ona določi.
Ako ne bi izpolnil gori omenjene dolžnosti, moči je proglasiti, da je položnina propala.
Člen V.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim uplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojili, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo treba je, ločena od nabave novcev, oddajati ponudboma.
Isto velja glede vseh dostavek, izvzemši samo one, ki se zagotovijo s prevzetjem osnovnih delnic po deležnikih (člen II., poslednji odstavek).
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč >n drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetjem osnovnih delnic, naj se določi po nastavkih stroškovnika, ki jih državna uprava pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Tudi predstvene obligacije, ki se izdadö, naj se ponudboma oddadö
Člen VI.
Obrat po železnici, imenovani v členu L, naj vrši država na račun koncesijonarjev ves ta čas, dokler traja dopustilo, in koncesijonar bo dolžan, upravi državnih železnic povrniti stroške, kar jih bode v resniçi imela vsled tega obratovanja.
Člen VII.
Ta zakon zadobi moč z dnem razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dné 8. januvarja 1892.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	liacquehem s. r.
Stein bach s. r.
1 3
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 15. januvarja 181)2.1.,
zastran izvrševanja civilnosodnih razsodeb sodišča kneževine liechtensteinske.
V kneževini liechtensteinski veljavni zakon z dné If», decembra 1891. 1. zastran izvrševanja inozemskih civilnosodnih razsodeb na Liechtensteinskem (Liechtensteinski deželni zakonik št. 9. iz leta 1891.) določuje to-le:
Člen I.
Izvrševanje inozemskih civilnosodnih razsodeb na Liechtensteinskem naj tukajšnje sodišče dovoljuje ali na zahtevo zmagovalne stranke ali pa na prosbo kakega inozemskega sodišča v zmislu nastopnih predpisov in pa s pogojem, da se zagotovi pristojnost inozemskega sodišča, pravna moč razsodbe in od druge strani enako postopanje s tukajšnjimi podložniki kakor sč svojimi.
(.Sloveniš«'!).)
9
Sodišče pogodbe se priznava samö, če je kraj, ; kjer naj se izvrši kako plačilo ali izpolni kaka druga zaveznost, ustanovljen po izrečnem izrecilu zavezanca ' in se to dokaže izvrševalneinu sodišču.
Z izrečno podvržbo se pristojnost inozemskega sodišča dokaže v vsakem slučaji.
Člen II.
13.
Razglas finauénega ministerstva z dné 21. januvarja 1892. 1.,
se mali colniji II. razreda v Neuhausenu in Miihl-bachu izpremenita v colnijski podružnici.
Ako zmagovalna stranka predloži prošnjo za Mali °olnij‘ IL razreda v Neuhausenu in Miilil-izvršitev inozemske civilnosodne razsodbe, postopa ^acdu na češkem se s 1. dném lebruvarja 1892. 1. naj tč dežele sodišče po predpisih, ki veljajo za iz- izPremenlta v colnijski podružnici z oblastmi male vrševanje takih razsodeb.	j colnije II. razreda, in sicer mala colnija v Neu-
I hausenu v podružnico vélike colnije v Aši in mala ; colnija v Miihlbachu v podružnico vélike colnije Člen III.	v hlebu.
Kadar kako inozemsko sodišče pošlje té dežele i sodišču uradno prosbo za izvršitev kake civilnosodne razsodbe, pazi naj poslednje pred vsem na to, da je | prosbi priložena razsodba sama, v ostalem pak naj I se ravna takö-le:
Ako v prosbi inozemskegasodišča predmet,proti kateremu naj grč izvršitev, ni oznamenjen, postaviti je uradoma zmagovalni stranki na njeno nevarnost zastopnika, kateri naj ta predmet imenuje ter i v imenu inozemske stranke vpodà prošnjo za izvrši-tev ; ako je pak predmet, proti kateremu naj gre j izvršitev, v prosbi inozemskega sodišča imenovan, j naj tč dežele sodišče dovoli prvo stopinjo izvršitve ; po načinu, kakor je predpisan po zakonih tukajšnje j dežele, ob enem pa naj nenavzočnemu prosilcu izvršitve na njegovo nevarnost uradoma postavi zastopnika, kateri bo nadaljevanje izvršitvenega opravila j zakonito oskrboval ter pazil na pravice in vpraviče- j nosti stranke.
Karkoli bo tukajšnje sodišče zaukazalo na prosbo inozemskega sodišča za izvršitev, poroča naj poslednjemu, da bo to dalo zmagovalni stranki na znanje; sicer pak je stranki izrečno dati na izbčro, da se ali dogovori z uradoma postavljenim zastopnikom ali pa da na mesto njega postavi drugega pooblaščenca.
Ako bi o taki, od inozemskega sodišča došli prosbi nastal kak pomislek ali zadržek, ni treba prosbe takoj zavračati, ampak inozemskemu sodišču naj se z navedbo zakona, ki zabranjuje izpolnitev prosbe, dâ na znanje, kaj bi še bilo treba dodati in razjasniti.
Vsakakor pa je treba z onostranskim oblastvom j dogovoriti se zastran zavarovanja odredbin, ki gredč ' po predpisih te dežele, in pa zastran pristojbine, ki grč uradoma postavljenemu zastopniku.
Spredaj stoječa določila se s tčm razglašajo z namčnom, da naj se postopa vzajemno.
Steinbach s. r.
14.
Ukaz c. k. ministerstev za notranje stvari, pravosodje, trgovino in poljedelstvo z dné 27. januvarja 1892.1.,
zastran živinozdavstveno-policijskih naredeb v vredbo prometa s prašiči iz Galicije.
Ker se je bistveno zboljšalo zdravstveno stanje prašičev (krmetine) v Galiciji in se je v Biali dogo-tovil nov konfmovalni zavod za prašiče, izdaje mini-sterstvo za notranje stvari v dogovoru z ministerstvi za pravosodje, trgovino in poljedelstvo na podstavi §. 3., poslednjega odstavka v občem zakonu o živinskih kugah z dné 29. februvarja 1880. 1. (Drž. zak. št. 35.) nastopne naredbe, ki naj veljajo, dokler se drugači ne ukrene.
§• I-
V ministerstvenem ukazu z dnč 8. decembra 1889. 1. (Drž. zak. št. 188.) podana prepoved, izvažati gališke prašiče v dežele ogerske krone in preko mej inozemstva, razveljavlja se po pogojih, obseženih v §§. 4. in 5. pričujočega ukaza, in ta izvoz se dovoljuje sosebno v vse one inozemske države, katerih domači zakoni in predpisi pripuščajo uvažanje avstrijsko-ogerskih prašičev.
§• 2.
Za promet z gališkimi prašiči na osrednjem živinskem trgu dunajskem z ministerstvenim ukazom z dnč 13. maja 1891. I. (Drž. zak. št. 01.) zaukazane omejitve in opreznosti se razveljavljajo po pogojih, oznamovanih v §;$. 4.in 5. pričujočega ukaza, ter se dovoljuje, da se promèt z gališkimi prašiči
na osrednjem živinskem trgu dunajskem opravlja prav tako, kakor promet z drugimi prašiči, ki se na ta trg prižene.
§. 3.
Privažati gališke prašiče na prasji trg v Dunaj- \ skem Novem mestu, dovoljuje se po pogojih, ozna-niovanih v §§. 4. in 5. tega ukaza, in iz Galicije tje i prihajajoči prašiči se bodo popolnoma zenačili 2 drugimi na trg v Dunajskem Novem mestu prihajo-jočimi prašiči.
§. 4.
Gališki prašiči, ki naj se v namene, povedane v §§. 1., 2. in 3. tega ukaza, izvažajo iz dežele, in Pa gališki rejenci (trgovinski prašiči), kateri se na Podstavi ministerstvenega ukaza spravljajo v promèt samö in edino iz konfinovalnega zavoda v Biali, smejo se za naklad in nadaljno odpravo preko deželnih mej vzprejemati samo na gališki železnični po- ! staji v Biali.
S- 5.
Na guliških železničnih postajah za naklad v tlialo naloženi prašiči smejo na železnično postajo bialsko dohajati samö ob ponedeljkih in torkih vsakega tedna ter se morajo dotičnega dné vzprejeti v bialski konfinovalni zavod za prašiče.
Razkladati se sméjo na železnično postajo bial-sko dohajajoči zdravi prašiči samo na lastni razkla-dalnici konfinovalnega zavoda, tisti pa, ki dohajajo oboleli na rilci ali parkljih, ne sméjo se razkladati na ti razkladal niči, ampak samo na razkladalniei, ki Ie ob železniški progi Bélsk-Biala prav tik kontumač-n«ga zavoda za prašiče.
Nakladati se sméjo iz konlinovalnega zavoda bialskega odhajajoči prenosi prašičev, ki so bili za Z(bave spoznani, samo na nakladalnici konfinovalnega zavoda, in sicer naj se prašiči, ki dohajajo ob ponedeljkih, nakladajo ob petkih, ob torkih dohajajoči pu
ali ob petkih še neprodani prašiči, ob sobotah tega istega tedna.
§. 6.
Mesarjem in prekajevalcem mesa v Belsku na Sleškern ostane dovoljeno, prejemati klalne prašiče, da bode mesto preskrbljeno, iz konfinovalnega zavoda bialskega. kadar prašiči konfinacijo prestanejo.
§• 7.
Železnična postaja Szczakovva se za promet s prašiči na prusko Sleško zapre ter s tem razveljavi §. 1. ministerstvenega ukaza z dné 27. septembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 182.).
§. 8.
Prestopki določil, ki jih podaje pričujoči ukaz, kaznujejo se po ministerstvenem ukazu z dné 30. septembra 1857. 1. (Drž. zak. št. 198.), kolikor ne spadajo pod zakon z dné 29. februvarja 1880. 1. (Drž. zak. št. 35.), oziroma pod zakon z dné 24. maja 1882. 1. (Drž. zak. št. 51).
§• 9.
Vsa druga še veljavna in pričujočemu minister-stvenemu ukazu ne nasprotujoča določila prejšnjih ministerstvenih ukazov, s katerimi se vravnava ostali prenos galiških prašišev preko deželnih mej, ohranijo za sedaj, dokler se drugači ne ukrene, še svojo moč in veljavo.
§. 10.
Pričujoči ukaz zadobi moč in veljavo z 10. dném februvarja 1892. I.
Taaffe s. r.	Falkcnhuyii s. r.
Bacqueheni s. r. Schön horn s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
izhaja v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26. tudi leta 1892. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, malornskem, slovenskem, hrvaškem in rnmunskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1892. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se poštnine prosto pošilja — : tedaj, kadar se kedö nanj naroči pred koncem junija 1892. L, 2 gl. 50 kr.; kadar pa se kedö naroči še le po 1. dné julija 1892. 1. plačati mora za ves letnik zvišano naročnino 3 gl.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1. 1819. vštevši do 1. 1858.	. . 25 gl. j Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.	. . 16 gl.
,	, , 1859.	,	, , 1868.	. . 12 ,	,	, , 1879.	,	, , 1888.	. . 20 ,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.	. . 20 gl.
Desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1892. po teh-le cénah:
Letnik 1849. za .		. . 2 gl. 10 kr.				Letnik 1864.		za . .	. 1	gl. 40 kr.		Letnik 1879. za . .		. 2	gl-	30 kr.
	1850. , .	. . 5	*	25		„	1865.		. 2	*	n		1880. , . .	. 2	»	20 ,
	1851. , .	. . 1	JI	30	„	T	1866.	n •	. 2	, 20	ji	Ji	1881. , . .	. 2	ji	20 r
	1852. , .	. -2		60	„	j,	1867.	r •	•	. 2	J>	„	JI	1882. , . .	. 3			 -
	1853. . .	. . 3		15	n		1868.	„ • •	. 2	JI	ji	„	1883. „ . .	. 2	j»	50 ,
	1854. , .	. . 4		20			1869.	„ . .	. 3	JI	j*		1884 „ . .	. 2	Ji	50 ,
	1855. , .	. . 2		35	,	,	1870.			, 40	j»		1885. „ . .	. 1		80 ,
	1856. . .			45			1871.	1» • •	. 2	r	t		1886. , . .	. 2	r	30 ,
	1857. „ .	. . 2		85	„		1872.	n •	•	. 3	, 20			1887. , . .	. 2	T	50 r
	185S. . .	. . 2		40		T	1873.	„ . .	. 3	, 30			1888. , . .	. 4		20 ,
	1859. . .	. . 2		—		r	1874.	i»	f	•	. 2	, 30			1889. , . .	. 3	T			9
	1860. , .	. . 1		70	*	„	1875.	.1	•	•	. 2	r	r		1890. , . .	. 3	JI	70 >
	1861. . .	. . 1	J*	50			1876.	JI	•	•	. 1	, 50			1891. . . .	. 3	J>			 »
	1862. , .	. . 1		40	„	r>	1877.	V	•	•	. 1	n	ji					
V	1863. „ .	. . 1	»	40	.	»	1878.	n •	•	. 2	„ 30	ji					
Letnik 1891. 'se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k tej jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1891. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po lis** céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došl* nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v Štirih tčdnih.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu pf°' (lajne cene (‘ 4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1891., v ostalih sedmi*1 jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1891. popolnoma dopolnjen1' more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tud' vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (‘/4 pole, to je 2 strani, slane 1 dobivati počenši z letom 1892. iz zaloge c. k. dvorne in državne tiskarnice, ter je potemtake"1 vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestav" iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.