PuStutas pta&Uk' v. (otoital Leto XIX., št. 301 Ljubljana, petek 30. decembra 1918 Cena 2 D**? U pravi ust vo Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon 8t 8122 3123. 3124, 3120, 3126. fnseraunl oddelek: LJubljana, teles-burgova Ul - TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje Koc«oova ulica 2. — Telefon 8t 190. Računi or) poŠt ček. zarodih: Ljubljana 9t 11.842, Praga Oslo 78 180 VVlen 9t 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 3123, 3124 3125, 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, Stroasmayerjeva ulica fltev. L telefor St 65 Rokopisi se ne vrafiajo Bilanca vseameriške konference i Vseameriška konferenca v Limi, prestolnici južnoameriške republike Peru, je zaključena. Ni trajala malo časa, saj se je začela že 9. decembra, tako da se je vlekla dobre tri tedne. Dolga doba trajanja bi mogla pomeniti, ali da so bili na njej na dnevnem redu izredno komplicirani problemi, ali pa da je bil dnevni red silno obsežen. Prav za prav pa ni mogoče odgovoriti pritrdilno niti na prvo, niti na drugo domnevo. Zelo je značilno, da se po svetu ču-jejo jako različne sodbe o uspehih iim-ske konference. Istočasno beremo v li" stih pohvalo o delu ameriških delegatov, ki so zastopali veliko večino ameriških republik, da so prišli do jako pozitivnih rezultatov in ostro kritiko, ki dev-lje prav isto delo v nič ter proglaša, da je končni uspeh enak popolnemu fiasku. Nekoliko paradoksno se čuje, da je mogoče o dogodku, ki se odigrava tako rekoč pred očmi vsega sveta, napraviti tako raznolično bilanco. Kdor je sledil pozorno delu vseameriske konference v Limi ter z enako pazljivostjo pretehtal ob zaključku predlagano ter sprejeto glavno resolucijo, pa ako obenem vzame v poštev celotno razpoloženje, ki vlada v Ameriki, se rezultatom limske prireditve ne bo čudil. Vsaj ne prehudo. More se reči, da se v resoluciji in v vsem delu konference zicalijo razmere, ki vladajo v Ameriki, ter se odražajo odsevi, ki se uveljavljajo med starim in novim kontinentom. Naloga vseameriške konference v Limi je bila v tem, da se posvetuje, kako dobiti konkretne oblike za uveljavljanje skupnih interesov ameriških držav, za afirmacijo onih načel, glede katerih se danes vrši borba v mednarodnem svetu in glede katerih so ameriški duhovi več ali mani soglasni. Panamenška konferenca naj bi našla pota in oblike za skupno panameriško po.it.iko ter ugotovila v koliki meri je mogoča in posredno ali neposredno dosegljiva. Ko so se pred 9. decembrom diskuti-rale one načelne pobude, s katerimi so se na konferenco pripravljale Zedinjene države, vsekakor poglavitni inciator za te vrste diplomatskih sestankov, se je že kazalo, da je velik del ameriških republik nerazpoložen napram trdnim vezavam. Razgovori so se pletli okrog pobude za nekako ameriško »Društvo narodov«, ki pa so ga delegati po vei-ki večini zavračali, smatrajoč, da bi v njem Zedinjene države nujno morale imeti prevelik vpliv, kar bi jim dajalo premoč ter s tem budilo nezaupanje do ameriške »Ženeve«. Za mirno pora ^vnanje v eventualnih medsebojnih sporih se je diskutiral projekt posebnega vseameriškega razsodišča, ki naj bi zamenjalo sedanje mednarodno raz" sodišče v Haagu. Tudi ta ideja ni bila sprejeta simpatično, češ da se je haaš-ko razsodišče doslej dobro obneslo in zato ni povoda ga zamenjavati z novim. Z vnemo so se sukali razgovori okrog posebnega pakta, ki naj bi si v njem ameriške republike tudi formalno obljubile medsebojno podporo za primer napada od zunaj. Tudi zoper tak konkretni vseameriški pakt so se pojavili hudi pomisleki, posebno od strani južnoameriških republik. Za otipljive uspehe konference v Limi v smislu povsem realne formulacije ameriške solidarnosti so bili tedaj že od početka dani jako slabi pogoji. In res je konferenca v Limi dala jako malo konkretnega od sebe. Tudi v pogledu praktičnega gospodarskega sodelovanja uspehi niso večji. Postavila se je pobuda za posredovanje v španski državljanski vojni, a ravno tako brez uspeha. Končno je resnica, da glavna resolucija, ki so jo sprejele vse v Limi zastopane ameriške republike, pomeni samo načelno izjavo brez konkretnih obvez. Resolucija, ki naj se imenuje po Limi, pomeni slovesno afirmacijo načel. na katerih slone ameriške republike, načel humanosti, pacifizma, spoštovanje osebnega in državnega prava v mednarodnih odnosa jih, zavrnitev vojne in sploh sile kot sredstva za dosego in uveljavljenje kakršnihkoli zahtev. Ves ameriški svet se je po svojih zastopnikih v Limi slovesno izjavil za ta načela ter vrh tega deklariral svojo voljo do solidarnosti med ameriškimi republikami za primer, ako bi prišel od koderkoli poskus tuje intervencije na področju ameriškega kontinenta. Ako pretehtamo ideje te resolucije, nam ni težko ugotoviti v njih miselnosti starega evropskega humanizma in novojnega pacifizma iz dcbe, ko se je .še pričakovalo, da bo zagotovilo Društvo narodov trajen mir. Nadalje ni težko prepoznati v njih iste poglede na sodobne politične in kulturne probleme, ki jim je ponovno dal izraza predsednik Zedinjenih držav Roose" DRUGA KONFERENCA ŠTIRIH VELESIL Sestala na] bi se konec januarja ter spravila s sveta italijansko-francoski sp©r, načela pa obenem tudi vprašanje nemških kolonij Chamberlain in Halifax ne bosta službeno posredovala v Rimu London, 29. dec. o. Po vesteh >Daily Telegrapha« iz Berlina smatrajo nemški vladni krogi konferenco štirih velesil v bližnji bodočnosti za gotovo stvar. Na konferenci naj bi se uredilo predvsem vprašanje novega ravnotežja sil na Sredozemskem morju v smislu italijanskih zahtev, kakor tudi problem francoske Somalije, ki je zaradi džibutske luke kot naravnega izhoda iz Abesinije na morje za Italijo velikega pomena. Ce rimski razgovori angleških državnikov ne bodo imeli zadovoljivega uspeha, bo postala taka konferenca štirih velesil, ki bi poslovala po monakovskem zgledu, nujno potrebna, da se izloči francosko-italijanski spor iz evropske mednarodne politične konstelacije. V Berlinu so optimisti in računajo, da bo imela od take ureditve italijansko-franco-skega spora koristi tudi Nemčija. London, 29. dec. o. V zvezi z raznimi kombinacijami o bližnjem potovanju angleških državnikov v Rim, je bilo danes izdano službeno poročilo, ki jih vse deman tira Tako se demantirajo vesti, da sta Chamberlain in Halitax že r.apovedala svoj službeni obisk v Parizu do katerega naj bi prišlo pred obiskom v Rimu ali pa na povratku. Ce bi se pokazalo da bi bil tak obisk oportun. ker bi se francoska vlada po diplomatski pot, ne mogla zadostno informirati o razgovorih obeh državnikov v Rimu. tedaj bi se na poti iz Rima nazaj v London morda res ustavila v Panzu. toda le za nekaj ur. vendar pa ta obisk nikakor ne bi bil službenega značaja Političn' krogi sodijo, da ie treba smatrati ta službeni komunike za dokaz, da angleška državnika v Rimu ne bosta nastopila kot posredovalca med Italijo m Francijo, nego se bosta omejila le na razgovore o vprašanjih ki se tičejo neposredno I ta lije in Velike Britanije T< pa seveda ne izključuje možnosti in celo verjetnosti da se bosta Chamberlain in Hahtax — če že ne službeno pa vsai privatno — skušala informirati. kako bi se dal po Italijani kem mnenju spraviti s sveta konflikt med Italijo in Francijo. Pariz, 29. dec o. »Oeuvre« poroča, da nemški službeni krogi že odkrito govore o možnosti konference zastopnikov štir h velesil, ki naj bi se sestali ob koncu januarja in skušali vplivati na ured te v francosko-italijanskih odnošajev Ln kolonialnega vprašanja sploh. Po mnenju lista se more zato sklepati, da namerava Nemčija sedaj resno zahtevati vrnitev bivš;h svojih kolonij, odnosno, v najslabšem primeru odločilni vpliv na španski Maroko. Pariški list ©str© proti konferenci Pariz. 29. dec. A A Piere Bernus proučuje v listu »Journal des Debats« razvoj italijanskega stališča v kolonijskem vprašanju in pravi med drugim: Cilj. za katerim stremi Italija, je očiten. Videč, da razgovori med štirimi očmi ne morejo ničesar prinesti, skuša rimska vlada napraviti iz Tunisa mednarodno vprašanje. To spominja na nemški postopek v maroškem vprašanju. Takšno ravnanje je smešno spričo dejstva, da gre za kraje, ki so pod francosko oblastjo že več ko 60 let. Vsa ta slabost bi iz teh zahtev ustvarila nevarnost, ker bi v Italiji načelni priistanek do sikrajnosti izrabili, da oslabe našo suverenost v vsej severni Afriki. Ta očitni manever sta Berlin in Rim skovala sporazumno. Nemški tisk se ogreva za konferenco štirih, da se uredi franco-sko-italijansiko razmerje; poluradni zastopnik pravi pri tem. naj bi se ta spor likvidiral na podobni konferenci, kakršna je bila v Monakovem. Kakor se vidi, nam ljubeznivo ponujajo metodo, s katero so uredili sudetsiko vprašanje. Vse to kaže, da je absolutno potrebno kategorično odkloniti vsakršno debato o naših pravicah. Prepričani smo, da misli tako tudi vlada. Upamo, da bo vlada znala za takšno naziranje v celoti pridobiti tudi londonsko vlado. Od 1-1935 pa do danes ni kolonijskega problema, o katerem naj bi se razpravljalo med Italijo in Francijo. To naj bo pravilo za našo diplomacijo. Prva francoska ponudba London, 29. dec. w. Kakor poročajo večerni listi, je Francija pripravljena dati Italiji primerne koncesije v džibutski luki in bi pristala tudi na spremembo upra- ve Sueškega prekopa v smislu italijanskih želj, odločno pa slej ko prej odklanja italijanske teritorijalne zahteve. Chamberlain se na potu v Rim ne bo ustavil v Parizu Milan, 29. dec. w. »Corriere dela Sera« poroča, z velikim zadovoljstvom, da se Chamberlain na poti v Rim ne bo ustavil v Parizu. Kar se tiče francosko-itali-janskega spora, bodo o tem v Rimu sicer govorili med obiskom angleških državnikov, vendar pa Anglija ne bo posredovala niti za Italijo niti za Francijo. Gayda © Tunisu Rim, 29. dec. o. Kakor zatrjuje Gavda v današnjem »Giornalu d' Italia«, italijanska zahteva glede ureditve položaja v Tunisu v ničemer ne spreminja teritorialnega statusa quo na področju Sredozemskega morja. List označuje francoske trditve kot manever, ki ima namen postaviti italijanske zahteve v posebno luč Italija je status quo priznala že o Veliki noči s sporazumom z Veliko Britanijo, če pa bi Francija odklonila izpolnitev upravičenih italijanskih zahtev glede Italijanov v Tunisu in bi s tem kompromitirala politični položaj na tuniškem področju, bi nastopili novi razlogi, za katere v velikonočnem sporazumu z Anglijo ni predvidena možnost rešitve. Gavda podaja nato zgodovino položaja Italijanov v Tunisu in pravi, da je še pred francosko okupacijo sklenil tuniški beg z Italijo sporazum, s katerim je jamčil za kulturni in politični razvoj italijanskih ko-i lonistov v svoji deželi Francija je prevzela Tunis prav za prav le pod svoj pro-tektorat. 2e z zakonom iz 1. 1923 je bil položaj tuniških Italijanov nekoliko kompromitiran, ker je ta določil, da si morajo vsi tujci, ki so se naselili v Tunisu ali pa so bili v tej deželi celo že rojeni, v določenem roku preskrbeti francosko državljanstvo. Proti taki politiki je italijanska vlada upravičeno protestirala in Italija tudi sedaj ^e zahteva ničesar drugega kakor priznanje vseh pravic italijanskim naseljencem v Tunisu. Formalno jim je te pravice Francija priznala, ko je Tunis sprejela pod svoj protektorat. aneksije Tunisa, o kateri sedaj mnogo razpravljajo francoski listi, pa Italija ne bi mogla to-lerirati, ker bi bil s tem prekršen status quo v območju Sredozemskega morja. Daladierova pot v francosko Afriko Pariz. 29 dec. o. Priprave za Daladiero-vo potovanje na Korziko, v Tunis in Alžir, so malo-ne že končane. Minister za vojno mornarico Camoinchi je že davi krenil iz Toulona s križarko »Cipron« v Bastillo n3 Korziki, kjer bo ostal do prihoda Daladier-ja. ki bo krenil na pot, čim bo končana proračunska razprava v poslanski zbornici, ki se sedaj silno forsira. Iz Toulona se bo s križarko »Foch« in v spremstvu križarke »Colbert« ter treh rušilcev odpeljal v Ba- stillo. Po njegovem prihodu na Korziko se bo Campinchi vrnil v Francijo, Daladier pa bo nadaljeval svojo pot čez Sredozemsko morje v Bizerto, kamor bo prispel 3. januarja. Obisikal bo tuniškega boga. pregledal francoske kolomalne čete in še zvečer govoril na nekem zborovanju. Njegov govor bodo prenašale vse francoske radijske postaje. Naslednjega dne bo odpotoval v obmejno mestece Medenin. kjer bo pregledal utrdbe na tuniško-libijuki meji, kjer bo prisostvoval večji vojaški svečanosti in izročil novo formiranemu artilerijskemu polku zastavo. Nato se bo vrnil v Bizerto. Naslednjo nedeljo se bo odpeljal v Alžir, kamor bo prispel v ponedeljek 9. januarja-Tam bo ostal le nekaj ur in nato odpotoval nazaj v Francijo. Francoske čete za Somalijo London, 29. dec. o. Francoske oblasti so danes izdale kratek službeni komunike, po katerem se je bataljon senegalskih strelcev davi v Marseilleu vkrcal na neko transportno ladjo in krenil v francosko Somalijo Po privatnih vesteh iz Marsei-llea pa sta odpotovala v vzhodno afriško kolonijo celo dva senegalska polka z več transportnimi ladjami Tudi iz Severne Afrike je bilo odposlanih nekaj oddelkov vojaštva v Džibuti. Egiptovska pogajanja z ItaSsjo Kairo, 29. dec. o. Egiptskl politični krogi zatrjujejo, da se bodo kmalu pričela pogajanja z Italijo za sklenitev pogodbe o nen.iri^ lanju. . .. ." s . . •■•.-.t » je v skrbeh, da ne bi Egipt postal zaradi sedanje napetosti na Sredozemskem morju središče konfliktov za premoč ene ali druge evropske velesile na Sredozemskem morju. Na angleški nasvet se je egiptska vlada odločila za naglo in velikopotezno oboro« žitev. 'rilti boji v Kataloniji Republikanski prvi obrambni pas vzhodno od Bala-guera porušen — Velike bitke v zraku London, 29. dec o Po informacijah angleških poročevalcev v Španiji se Francova ofenziva v Kataloniji nadaljuje z vso srditostjo Najhujši boji se odigravajo na področju jugovzhodno od Balaguera, kjer nacionalisti z velika-~k;mi žrtvami zavzemajo posamezne republikanske utrdbe Po nekaterih vesteh ki pa še niso potrjene, je nacionalistom končno uspelo premagati vse glavne zapreke v predelu med Bala- , zj , { guerom m Lendo ter si tako v glavnem ; * Vm . . . . , s -p * priboriti vstop v Kataloniio. Tri dni in tri j Eoro- Fra"covlm cetam Je "sPel,° P"*1«* „. . ... ... . '.v. . , , nr.1 V na tpm mpehi PMMihhUoncI-A Iprtntrt noči je njihovo težko topništvo sejalo smrt radi dolgotrajne borbe v Španiji in nepremagljivosti enega kakor d ugega španskega tabora odločil za kakšno drugo rešitev. Republikanska obramba Pariz. 29 dec. o. Zadnja poročila s španskih bojišč pravijo, da ie republikanski general Rojo zbral na kataloni>ki fronti 20 divizij vojaštva, izmed katerih je 9 divi- in razdejanje po republikanskih utrdbah. V akciji je bilo ogromno število topov. Vse te tri dn; so tudi letala neprestano posegala v borbo in sipala na republikanske rovp in kaverne cele tone bomb Republikanci priznavajo, da ie niihov utrdbeni sistem vzhodno od Balaguera malone razdejan. Vendar pa pripominjaio, da še ni ves v nacionalistični oblasti in da je drugi obrambni pas, ki se razteza bolj proti vzhodu, še povsem nedotaknjen. Ta drugi pas bodo mogli nacionalisti zavzeti le z največiimi žrtvami in težavami. Po podatkih iz nacionalističnih virov so na fronti pri Balagueru trije armadni zbori. nadaljnji trije pa so razvrščeni na ostalih treh delih fronte od Pirenejev do Ebra. Dopoldne se Je nad fronto pri Balagueru razvila silna letalska bitka, ki je trajala poldrugo uro in v kateri so angažirali z obeh strani po več sto letal. Republikanska lovska letala so imela nalogo nacionalističnim onemogočiti bombardiranje frontnih postojank. Spočetka so bila v premoči in so se morali nacionalistični bombniki umakniti., okrog 10. ure pa jim je prihitelo na pomoč več eskader lovcev, kl so republikanska letala prisilili k umiku. Na obeh straneh je bilo sestreljenih več letal, podatki o Izgubah pa so protislovni. Franco bi rad izzval odločitev London, 29. dec. o. Skoraj vse zanimanje londonskih političnih krogov je sedaj osredotočeno na veliko Francovo ofenzivo v Španiji. Ofenziva se raztega v širino na 80 km, kjer so nacionalisti razvrstili okrog 800.000 svojih vojakov. Samo ob Ebru so zbrali 250.000 mož. V Londonu so mnenja, da hoče Franco s temi operacijami doseči odločitev v španski državljanski vojski, še preden bi Chamberlain in Hahfax v Rimu mogla vplivati na Mussolinija, da bi se za- prav na tem mestu republikansko fronto, pri čemer se je obnesla posebno maroška konjenica, ki je napadla republikance z bombami, povzročila med njuni zmedo in z naglim sunkom zavzela pomembno strateško mesto E1 Bages General Rojo je bil prisiljen poslati v ta odsek nov armadni zbor. Republikanci skušajo vzdržati nacio- Roosevelt za naglo oborožitev Washfngton, 29. dec. a Kakor poroča list »Miror«, se je predsednik Roosevelt po razgovoru z veleposlaniki Zedinjenih držav v Berlinu, Londonu in Parizu prepričal, da se pojavljajo v Evropi čimdalje večja nasprotstva in da je vojna neizbežna, če se ne začne naglo in v veliki meri oboroževanje Zedinjenih držav, ki bi moglo preprečiti nevarnost spopada Zato je Roosevelt sklenil zahtevati od kongresa kredite za zgraditev 13.000 vojnih letal. Ta letala naj bi zgradili čim prej. Izstopi iz katoliške cerkve na Dunaju BERLIN, 29. dec. AA »V Avstriji ni več državnih sovražnikov«, je izjavil zastopnikom tiska voditelj narodnih socialistov na Dunaju Globotschnigg. Dodal je še, da kardinal Innitzer za narodne socialiste ni več problem. Iz cerkve je v kratkem času izstopilo 52.000 mož in žena in to je bil naš najtočnejši odgovor in najboljši pro- nalistični pritisk vprav na področju med j test s tem vprašanjem se nam n* treba Lerido in Balaguerom, kamor so poslali tu- j veg pečati. velt. Po pravici se tedaj proglaša lim-ska resolucija za uspeh Zedinjenih držav in njenega predsednika. Toda istočasno je vendarle res, da limska resolucija ni prinesla mkakih zaključkov. Saj niti ni opredeljena oblika vseameriške solidarnosti za primer napada od zunaj, niti ni ta naipad determiniran. Celo medsebojno posvetovanje, postavljeno v program, ni dovolj konkretno formulirano. Pomanjkanje konkretnosti se tolmači v nekih krogih kot neuspeh politike Zedinjenih držav ter se pri tem označuje Argentina kot ona država, ki je po svoji delegaciji zahtevala in dosegla neobvezno in samo načelno resolucijo. Zdi pa se vendarle, ds Zedinjene države same niso pričakovale kaj več. Njihovi delegati v Limi so ponovno naglasili, da niso imeli namena predlagati in doseči nekega vseameriškega pakta, ki naj bi vezal z vojno obvez- nostjo ameriške republike za primer napada od zunaj. Tem bolj verjetno je to, ker vidimo, da je politika Roosevelta sama zelo malo konkretna. Najvišje, kar se je povzpela dosedaj, je bila proklamacija načelnih, idejnih smernic, ki so odločilne za Ameriko, v nasprotju do določenih teženj v mednarodni politiki. Isti očitki, ki se čuje-jo danes na račun limske resolucije, odnosno konference, so se že ponovno izreki ob Rooseveltovih velikih govorih v teku zadnjih dveh let. Limska konferenca je pokazala pravo sliko o razpoloženju v Ameriki. Govori delegatov v Limi so se vsi ujema- j uredile in potlej se" bodo odnošaji tujih li v osnovnih načelnih tez?h, do prak- j velesil s temi deželami mo?li razvijati v tlČnil zaključkov pa se 1 nVtrfm cr»ln.«iVi mpHTllrrrlnih crncnrvIarclriVi di večje oddelke svojega topništva. Očitno se zavedajo, da bi popolni predor fronte na tem mestu pomenil konec republikanske Katalonije. Med Lerido in Balaguerom so si republikanci v zadnjih mesecih zgradili močan utrdbeni pas, ki ga skušajo nacionalisti sedaj porušiti. Letalski napad na angleški parnik Gibraltar, 29. dec. a. Britanski parnik »Marionda« je bil danes med Castellonom in Baleari žrtev bombardiranja. Ali je bombardiranje terjalo kaj človeških žrtev, še ni znano. Ribbentropcv obisk na Poljskem Varšava, 29. dec. a. V političnih krogih trdijo, da bo nemški zunanji minister Ribbentrop prišel na uradni obisk na Poljsko v drugi polovici januarja. De Valera pojde v Ameriko \Vashington, 29. dec. a. Meseca maja bo De Valera obiskal Washington, nato pa mednarodno razstavo v New Yorku. Dublin, 29. dec. a. Uradno objavljajo, da se bo predsednik irske vlade De Valera odpeljal 7. maja v Zedinjene države, { kjer bo gost predsednika Roosevelta. Sovjetski inštruktorji za kitajsko vojsko V čungking je prišlo 50 sovjetskih višjih oficirjev Začetek novih bojev v severnem šansiju Honkong, 29. dec. o. V Čungking je včeraj prispela ruska vojaška misija, ki šteje 50 generalov in drugih višjih oficirjev. Vsi so takoj prestopili v kitajsko vojsko. Prevzeli so posle vojaških inštruktorjev, ki so jih do letošnjega poletja opravljali nemški oficirji. V severno-zapadnem Sansiju se razvijajo srditi boji. Japonsko in kitajsko topništvo ogorčeno obstreljujejo strateške postojanke ob Rumeni reki. Kitajski vojaški opazovalci menijo, da Japonci zaradi hudega mraza ne bodo mogli resno misliti na to, da še to zimo prodro v Sansi. Japonska borba proti privilegijem velesil Tokio, 29. dec. o. Japonski zunanji minister Arita je sprejel novinarje in jim dejal, da bo treba tuje koncesije na Kitajskem likvidirati že zaradi miru in nujno potrebne nove ureditve odnošajev na Daljnem vzhodu. Koncesije so doslej po-edinim velesilam služile zgolj za izkoriščanje kitajskih področij. Na Daljnem vzhodu se bedo politične in gospodarske i razmere po panazijskem načelu nanovo konferenca kljub temu ni mogla po vzpeti. Sodba o njenem uspehu ali neuspehu je zato odvisna od tega, kaj je kdo od nje pričakoval. Tako si je tudi razlagati, da so te sodbe tako zelo različne. okviru splo nih mednarodnih gospodarskih načel, ne pa na osnovi njihovih dosedanjih privilegijev. Tiencin, 29. dec. AA. Tukajšnja ameriška trgovinska zbornica je poslala včeraj brzojavko vladi v Washingtonu, v kateri poudarja brezpogojno potrebo, da Zedinje- ne države branijo svoje ogrožene pravice na severnem Kitajskem. Trgovinska zbornica navaja veliko število primerov, da se teptajo pridobljene pravice tujcev in zahteva od vlade zaščito. šanghaj, 29. dec. a. Danes so japonske oblasti odgovorile na prošnjo, da se Zedi-njenim državam •vrne imetje ameriških državljanov na Kitajskem. Odgovor zavrača prošnjo, ker je predsednik japonskih pomorskih oblasti izjavil danes novinarjem, da ameriške univerze v šanghaju ni mogoče vrniti njenim lastnikom, dokler trajajo sovražnosti na Kitajskem. Dostavil je še, da glede na strateško važnost mesta in položaja univerze tudi po vojni ne bo mogoče vrniti njenim prejšnjim lastnikom. Atentat kitajskih teroristov v Tiencinu Tiencin, 29. dec. a. Preteklo noč je bil ubit predsednik kitajske trgovinske zbornice Uangčuling. Teroristi so oddali nanj tri strele, ko je prišel iz neke restavracije v francoski koncesiji. Kitajski nakup avtomobilov v Ameriki War hington, 29. dec. a. Vlada maršala Cangkajška je nar. čila v Zedinjenih državah tisoč tovornih avtomobilov v vrednosti 2 milijonov dolarjev, na račun posojila 25 milij nov do1 ar j sv, ki je bil ta dni odobren v Wasiiingionu. škodove tovarne so prešle čisto v češke roke Dve praški banki sta prevzeli akcije, ki so bile doslej v rokah francoske družbe Praga, 29. dec. a. (CTK) Skodove tovarne objavljajo, da sta del Schneiderjevega kapitala v teh podjetjih prevzeli dve banki, in sicer Anglo-češkoslovaška in Praška kreditna banka. Praga, 29 dec. h. Uradno potrjujejo, da sta Anglo-češkoslovaška in Praška kreditna banka prevzeli dosedanjo udeležbo franoske skupine Schneider-Creusot pri Skodovih tovarnah. Osnovna glavnica Sko-dovih tovarn znaša 220 milijonov Kč, od tega je bilo dosedaj polovica francoskega kapitala. Vsa ta francoska udeležba je sedaj prešla na češkoslovaško finančno skupino. ki je zelo blizu vladi Francoski kapital je bil udeležen pri Škodovih tovarnah že od leta 1919, ko je bila takratna glavnica v višini 72 milijonov Kč podvojena Proti koncu leta 1922 je bila glavnica povišana na 200 milijonov in v začetku leta 1937 na 220 nrlijonov Kč. Z likvidacijo francoske udeležbe se je udeležba češkoslovaške države pri Skodovih tovarnah znatno povečala. Berlin, 29 dec. h. Prevzem večine kapitala Skodovih tovarn po posebnem konzorciju. kl je v zelo tesnih zvezah s češkoslovaško vlado, je izzval v nemških krogih veliko pozornost. »Berliner Tageblatt« p;še, da je češkoslovaška vlada s prevzemom tega deleža napravila važen korak, čegar pomen se bo dal pravilno oceniti šele v bodočnosti. »Berliner Borsenzeitung« zlasti poudarja, da Je to najboljši znak popolne likvidacije zavezniških odnošajev Češkoslovaške s Francijo. češke šole v izgubljenem ozemlju Praga, 29. dec. AA. Praški »Večer« piše, da pojde v začetku januarja prihodnjega leta mnogo čeških učiteljev v su-detske kraje, da prevzamejo pouk na Čeških šolah v teh krajdh. Čehi so dobili nazaj šest vasi Praga, 29. dec. AA. (Havas). Na podil agi dogovora o definitivni mjeji med Nemčijo in CSR so nemške čete zapustile šest vasi v bližini Liberca ln jih izročile Češkoslovaški. Po razpustu komunistične stranke Praga, 29. dec. a. U azpustu komunistične stranke v CSR piše »Narodni Politika«, da je Češkoslovaška predrago plačala svoje sodelovanje s komunisti. Vlada mora sedaj po razpustu komunistične stranke skrbeti za to, da boljševiki ne bodo podtalno in pod drugimi imeni nadaljevali svoje delo. ovski nastopajo vedn© bolj odločno Madžarski protest v Pragi — Slovakom očitajo ir eden-tizem — Prctimadžarske manifestacije Hlinkove garde Budimpešta, 29. dec. AA. (Štefani) Odnošaji med Madžarsko in Slovaško postajajo čimdalje ostrejši. »Pester Lloyd« poroča. da je madžarski zunanji minister Csaky zahteval od Prage, naj mu raztol-mačijo govor, ki ga je imel slovaški minister Turčanski po radiu o slovaškem ire-dentizmu in o potrebi revizije slovaške meje nasproti Madžarski, kakor jo je potegnila dunajska arbitražna komisija. Madžarski listi nastopajo ostro proti slovaškemu ministru Sidorju, kl je pozval Hlinkovo gardo, naj organizira manifestacije solidarnosti s Slovaki na Madžarskem Bratislava. 29. dec. a. Uradno objavljajo, da bodo člani Hlinkove garde priredili 31 decembra manifestacije za Slovake, ki so padli v spopadih z madžarskimi orožniki Sef Hlinkove garde minister Sidor bo imel govor, ki ga bodo prenašali po radiu Po cerkvah bodo zadušnice za padle Slovake, brali pa bodo tudi molitve »za rešitev in večno slavo slovaških mučenikov na Madžarskem«. Te manifestacije bodo imele protestni značaj in bodo obenem namenjene vsem Slovakom, ki živijo na Madžarskem »Slovak« objavlja članek, v katerem pravi med drugim: Te manifestacije morajo zbuditi pozornost vsega sveta in morajo biti izraz slovaške želje, da bi se vsi Slovaki združili v eni državi To bo ne samo manifestacija narodne zavesti, pač pa tudi odločne volje, da se boj nadaljuje. Madžari na urniku? Budimpešta, 29. dec. w. V zvezi z ostrim protestom češkoslovaške vlade zaradi krvavih dogodkov v šuraniju na božični večer, je madžarska vlada obvestila osrednjo češkoslovaško vlado in avtonomno slovaško vlado v Bratislavi s posebno noto, da obžaluje te dogodke ter da bo storila vse. da se slični dogodki v bodoče preprečijo. V zvezi s tem se je izvedelo, da je vlada res že izdala stroge ukrepe proti nadalj- njim akcijam madžarskih teroristov. V vse ogrožene kraje in na slovaško mejo bodo poslani večji vojaški oddelki, da zaščitijo varnost slovaškega prebivalstva. V Budimpešti opozarjajo na to. da bi mogli slični incidenti zelo škodovati ugledu Madžarske in diskreditirati madžarske zahteve glede zaščite madžarskih manjšin v Ru-muniji. Razen tega polaga madžarska vlada največjo važnost na prijateljske od-; nošaje s Češkoslovaško. Zaradi tega bo odločno nastopila proti vsem pojavom, ki bi mogli škodovati madžarskim nacionalnim interesom ln kaliti dobre sosedne odnošaje. Izgon Čehov iz Tješina Varšava, 29. dec. o. Poljske oblasti v Tješinu so izgnale čez mejo spet okrog sto češkoslovaških družin. Svoj ukrep uteme-Ljujejo z nekontroliranimi trditvami, da so bili ti Cehi in Slovaki zapleteni v neke teroristične akcije proti poljskemu režimu. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, so nanovo izgnali 300 češkoslovaških državljanov. Brodi bo pomiloščen Praga, 29. dec. a. (Štefani). V dobro obveščenih političnih krogih se širijo vesti, da bo češkoslovaški ministrski svet vnesel v seznam oseb, ki bodo v kratkem a*raaestirane, tudi bivšega predsednika vlade Karpatske Ukrajine Brodija, ki je obtožen veleizdaje. Posebno taborišče za židovske begunce Praga, 29 dec. a. židovska cerkvena občina je poslala opastem prošnjo, naj se na Moravskem ustanovi taborišče za židovske begunce. Oblasti so tej prošnji ugodile s pogojem, da se židje v tem taborišču vzdrže vsake politične delavnosti. Pogreb pisatelja Karla čapka Praga, 29. dec. br. Na višegradskem pokopališču je bil dopoldne pogreb pokojnega Karla Capka. Poleg mnogo številnih prijateljev in znancev pokojnika so se udeleži l pogreba tudi zastopniki vlade, predsednika obeh zbornic, zastopniki oblasti, ter predstavniki raznih kulturnih in nacionalnih organizacij. Med venci je bil največji in najlepši venec, ki ga je položil na krsto prezident republike dr. Hacha. češkoslovaški gospodarski svet Praga, 29. dec. d. Vlada je sklenila, da se osnuje pri ministrskem predsedništvu državni gospodarski svet, ki bo njen posvetovalni organ za gospodarstvo, finance in socialno skrbstvo. Predsednika, tri podpredsednike in ostale člane bo imenovala vlada. Dva podpredsednika bosta zastopnika Slovaške in Karpatske Rusije. Gospodarski svet bo imel 65 članov in sicer po 8 zastopnikov kmetijstva, industrije, trgovine in obrti, prometnih podjetij, bančnih in zavarovalnih zavodov 15 članov bo vlada imenovala iz vrst narodno-gospo-darskih in tehničnih strokovnjakov, 10 članov pa bo lahko predsedništvo gospodarskega sveta kooptiralo s pristankom vlade. Gospodarski svet bo imel pet odsekov: kmetijski, industrijski, trgovski in obrtni, prometni ter finančni. Njegova poslovna doba bo trajala tri leta Vlada bo lahko imenovala tudi dopisne člane s pravico, da pošljejo svoje predloge in mnenja pismeno. Konferenca balkanskih pravoslavnih cerkva v Sofiji SOFIJA, 29. dec. AA. Včeraj se je v Sofiji začela konferenca balkanskih pravoslavnih cerkva. Prišli so zastopniki iz Bolgarije, Jugoslavije, Romunije in Albanije. Prvi seji konference je predsedoval sofijski metropolit Štefan Konferenca bo zasedala štiri dni in bodo predvsem proučevali kako okrepiti odnošaje med raznimi balkanskimi pravoslavnimi cerkvami. Opozicija v sobranju SOFIJA, 29. dec. e. Bolgarsko Sobranje je včeraj nadaljevalo razpravo o proračunu za leto 1939 Glavni govornik je bil opozicijski poslanec Dojko Petkov, ki je poudarjal potrebo splošne amnestije političnih kaznjencev, nato pa je govoril proti vladnemu predlogu 2l°de ustanovitve direkcije za propagando Zastopal je tudi stališče, da naj Bolgarija ustanovi poslaništvo v Burgosu Za njim so govorili še trije cpoziciiski poslanci in sicer Dimitrov Kičev, Dimitrov Iljev in Hristo Vasilijev, vsi trije bivši zemljoradniki Kičev je ostro kritiziral politiko vlade, navajajoč da ni ničesar storila za izboljšanje položaja bolgarskega kmeta Kmečko prebivalstvo ki tvori 85°'« vsega prebivalstva, ima v svojih rokah samo 49% narodnega bogastva, v zameno za to pa nosi levji delež državnih bremen Zaradi tega je zadolžen za 10 milijard. Bolgarski kmet ljubi delo in narod, toda hoče tudi svoje pravice, ki jih ima po velikotrnovski ustavi. Dimitrov Iljev je govoril o zaščiti delavcev in obrtnikov in zahteval, da se bolgarska vlada pri svojem delu drži treh osnovnih smernic: ojačenja kmetijske proizvodnje, pridobivanja trgov za kmetske pridelke ter socialno dviganje podeželja. Napadi nemškega tiska na Gandhija Berlin, 29 dec. AA Havas: Dosedaj je nemški tisk in nemško javno mnenje simpatično spremljalo borbo Mahatme Gandhija za neodvisnost Indije. Toda v zadnjem času so se nemški listi začeli neugodno izražati c Gandhiju Prinašati so začeli celo napade nanj Očitajo mu, da se Gandhi preveč zanima za usodo nemških židov in da je Cehoslovakom priporočil pasiven odpor proti Nemcem Nemški tisk dolži sedaj Gandhija da si je vso svojo politično kariero ustvaril na ta način, da je izdal indijske nacionalistične ideale »National Zeitung« piše, da se je Gandhi obdal z Židi, ki so sedaj postali njegovi sodelavci in da je Pandit Neeru. bivši predsednik indijskega kongresa Imenoval štiri Žide za strokovnjake pri buharski vladi. PRISTOP AJTEtTjČ UG1! Beležke Italijanski glas o krizi francoskega imperija Direktor tržaškega »Piccola« Rino Alea-sl objavlja na uvodnem me«tu članek z naslovom »Kriza imperija*. V njem utemeljuje še italijanske zahteve med drugim s propadanjem francoskega imperija in piše: Tudi 5e bi nas Francija rafcumola In bi bila njena politika napram fašistični Italiji Sla tako daleč, da bi nam priznala v"* naše interese In pravice teT bi bila v tem vseskozi lojalna, bi se s tem še ne mogla Izogniti velikemu zgodovinskemu dejstvu, kl dozoreva, namreč krizi svojega imperija. Ne gre tu za vprašanje, ali je bil sporazum iz leta 1935 9 protokolarnih vidikov popoln ali ne, temveč za to, ali «o na francoski strani še vedno on' zgodovinski, politični, socialni, demografski in drugi pogoji, ki edini opravičujejo civilizacijski ko-lonijalni mandat in organski program imperialne ekspanzije; z drugo besedo, gre torej za pogoje, ki jih ima Italija prav nasproti Franciji, katere položaj v Sredozemlju je zgrajen na škodo italijanskega naroda. italijanske države in rase Fašistična civilizacija predstavlja hierarhijo vrednosti med rasami in narodi. V znamenju tega načela mora ona napraviti red v Sredozemlju, ki bi ga Francija, ako se to njej prepusti, poafrikanila gori do Rodana, ker je postala žrtev mešanja ras. Toda Evropa ima svojo civilizacijo, ki jo mora braniti, Italija pa v tem pogledu posebno poslanstvo. Obsodba Madžarov v Rumuniji Italijanski listi poročajo iz Bukarešte, da je vojaško sodišče v Cluju, glavnem mestu Transsilvanije, obsodilo madžarskega duhovnika Schefflerja, direktorja madžarskih listov v Rumuniji »Magyar Lapok« in »Neplap«, na dve leti. 12 drugih Madžarov pa na eno do dveh let ječe. ker so v zadnjem času razvijali živahno iredentistično propagando.« Poročna posojila v Italiji Kakor je že znano, pospešujejo v Italiji poroke ne le s samskim davkom, temveč tudi s posebnimi ugodnostmi, ki jih italijanska zakonodaja nudi poročencem Med take ugodnosti spadajo med drugim tudi tako zvana poročna posojila ki se jih novo-poročenci. kakor kaže statistika, pridno poslužujejo. Tako je bilo po uradnem sporočilu notranjega ministrstva dovoljenih samo v preteklem oktobru 4093 poročnih posojil v skupnem znesku 7 milijonov 284 495 lir. Skupno je bilo doslej uslišanih 49.651 prošenj, na katere je odpadlo 82 milijonov 810.445 lir poročnih posojil. Mladost in starost v Franciji »Petit Parisien« je objavil te dni zanimiv članek o demografskem g.banju v Franciji V članku ugotavlja med drugim: Ali nam je res usojeno, da postanemo narod 6tarcev? Francija ima že svetovno prvenstvo v tem pogledu, kajti izmed vseh držav ima ona največ oseb, starih nad 60 let. in najmanj ljudi izpod 20 let. Na 1000 prebivalcev odpade 204 osebe pod 20 let in 140 oseb nad 60 let. Povprečno je Francoz občutno starejši od povprečnega Nemca ali Italijana. Od leta 1851 do leta 1°31 se je razmerje oseb izpod 20 let v našem prebivalstvu zmanjšalo za okob 16°/o. onih nad 60 let pa povečalo za okoli 38°/o. V našem prebivalstvu je nadalje 66 tujcev na tisoč prebivalcev, ako pa upoštevamo samo moške, celo 83 na tisoč. Od leta 1872 do danes je že pol milijona tujcev postalo francoskih državljanov po naturalizaciji. Ta dotok nam je sicer dobrodošel, toda ali ne bo končno vplival na spremembo francoskega značaja? Japonske in kitajske izgube Po uradnem sporočilu japonskega vrhovnega poveljstva na Kitajskem znašajo letošnje japoruske izgube v vojni s Kitajci 47.133 vojakov, dočim je baje v istem času izgubilo življenje 823.133 Kitajcev. Skupne dosedanje izgube Kitajcev ocenjujejo Japonci na okoli dva milijona ljudi. Kolikšne so japonske skupne izgube, tokijska poročila ne navajajo. Obisk grofa Ciana v Jugoslaviji Turin, 29. dec. i. O že napovedanem potovanju italijanskega zunanjega ministra Čiana v Jugoslavijo, čigar prihod na Belje je napovedan za drugo polovico januarja, je objavila današnja »ŠtamDa« zanimiv uvodnik. Od prejšnje politično-diplomatske organizacije v Podunavju, pravi list, sta ostala le še italijansko-jugoslovenski sporazum in italijansko-madžarska an-tanta. Pakt Male antante spada med staro železo versajskega izvora. Fran" coski hegemonistični načrti za obkoli-tev Nemčije in bočno ogrožanje Italije so se zrušili v prsih. Nastal je položaj, ki omogoča novo ureditev odnošajev o Podunavju. Predsednik vlade v Švici Curih, 29. decembra. AA. Danes se je vrnil iz Sv. Margerite Milan Savič, naš generalni konzul v Curihu. Odpeljal se je na švicarsko mejo, kjer je danes počakal dr. Stojadinoviča, ki bo v Švici prebil počitnice med pravoslavnimi božičnimi prazniki. Predsednik vlade se je pripeljal v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Dragana Protiča. Dr. Korošec v Atenah Atene, 29. decembra. AA. Minister n. r. dr. Korošec se mudi od predvčerajšnjim v Atenah. V grško prestolnico se je odpeljal na odpočitek. Po prihodu v Atene je minister dr. Korošec odšel na jugoslovenske poslaništvo in se pomudil v razgovoru s poslanikom Lazarevičem. Danes si je dr. Korošec ogledal Akropolo. V njegovem spremstvu je bil tudi poslanik La-zarevič. Program češke politične mladinske organizacije Stanovska ureditev gospodarskega življenja — Židje so tuja narodna manjšina — Enoletna delovna služba — Zaščita srednjega stanu — Znatna omejitev pridobitnega zadružništva Praga, 28. decembra Mladinska organizacija enotne češke narodne stranke je objavila v božičnih številkah praških listov svoj program. V njem so našteta načela, na katerih osnovi naj bi se zgradila druga republika. Ta osnovna načela so: narodna solidarnost, socialna pravičnost, stanovska ureditev v gospodarskem življenju, krščanska morala ter vzgoja v nacionalnem ln krščanskem duhu. Uvod k programu pravi, da mora imeti majhen narod samo cilj: se za vsako ceno ohraniti. Češki narod, ki je stopil v zgodovino istočasno s prvimi narodi Evrope, tudi danes nima vzroka za malo-dušje. Nadalje pravi program med drugim: Češki narod mora živeti v bratskem sodelovanju z ostalima slovanskima plamenoma v naši državi in v prijateljskem sožitju z vsemi narodi srednje Evrope Edino pot k temu cilju vidimo v tradiciji sv Vac-lava Naša država je narodna država Cehov, Slovakov in Rusinov Zid je so v njej drugorodna manjšina, katere pravni položaj se mora urediti s posebnim zakonom. Izključiti jih je treba predvsem iz državne službe in jim onemogočiti vsak vpliv na vzgojo naroda Njihova udeležba v ostalih panogah se bo uredila po načelu proporca. Češka rodbinska imena se morajo z zakonom zaščititi in vse spremembe imen po letu 1918 se morajo revidirati. Prepove naj se priseljevanje tujerodcev Pregledati je treba vse podelitve državljanstva, izvršene po vojni. Država mora izvajati praktično populacijsko politiko s ciljem, da se narod ohrani in množi Ustanavljanje rodbin se mora pospeševati z reformo sistema plač in mezd, s posebnimi rodbinskimi dodatki in z brezobrestnimi posojili. Uvede naj se davek na samce Država ln narod morata organizirati sistematično skrb za češke rojake v tujini. Poleg splošne vojaške obveznosti naj se uvede tudi splošna enoletna delovna obveznost Podvrženi so ji vsi državljani brez ozira na svojo narodnost in na svoj družabni položaj Opraviti jo morajo pred nastopom redne zaposlitve Brezposelnost naj se odpravi s pomnožitvijo delovnih prilik, na eni strani s poživljenjem pri- vatne iniciative, na drugi strani pa z Javnimi deli. Nosilec socialne politike mora biti ves narod. Delavci in nameščenci so obvezno organizirani v strokovnih organizacijah po produkcijskih panogah. Te organizacije imajo javno-pravni značaj in so nepolitične. Socialno zavarovanje se preuredi po stanovih. Cilj socialne politike mora biti, da se delavstvo deproletarizira. Zato se mora delavcu nuditi ne le višji življenjski standard, temveč tudi možnost osebne imovine v obliki lastnih hiš, vrtov itd. Mali in srednji obrati se morajo podpirati, da ne zapadejo velikim obratom. Na ta način bo mogoče ustaviti tudi beg z dežele v mesta in industrijske centre Predmeti, ki jih rabijo množice, morajo biti tako ceneni, da so dostopni najširšim slojem. Zato tudi ne smejo biti obremenjeni s prevelikimi trošarinami. Nosilci gospodarskega in socialnega reda v državi morajo biti stanovi kot javne korporacije vseh oseb, ki skupno izvršujejo v interesu narodne skupnosti določeno nalogo. Stanovi bodo imeli čim širšo avtonomijo. Država načelno naj ne bo podjetnik. Podjetniško iniciativo naj prepusti državljanom, ona pa naj samo vodi in kontrolira zasebno ustvarjanje. Za posest zemlje naj velja načelo, da bodi zemlja last onega, ki na njej gospodari. Pregledajo naj se vsi nakupi zemlja po letu 1930 in zemlja odvzame vsem, ki so jo kupili lz špekulativnlh namenov. Zidje in inozemci ne morejo biti lastniki zemlje. Zadružništvo se mora depolitizirati ln njegovo poslovanje občutno skrčiti. Omejiti se mora na primere, ko predstavlja res sredstvo za samopomoč. Davčne ugodnosti za zadruge se morajo ukiniti ln pridobitne zadruge glede davkov povsem izenačiti z zasebnimi podjetji. Narodna banka se podržavi. Skrbeti mora predvsem za potrebna sredstva za javna dela. Vsa zavarovalništvo naj se centralizira. Tuje zavarovalnice svojega dobička ne smejo prenašati v inozemstvo. Davčni sistem se mora poenostaviti ln tako preurediti, da bo omogočil poživljenje malega in srednjega producenta. Posredni davki se morajo znižati, prava kmečka posestva pa oprostiti vsakega davka na dediščino. Ostro nemško svarilo Madžarom »Volkischer Beobachter«, glavno hltler-jevsko glasilo, objavlja uvodnik o ponavljajočih se vpadih madžarskih teroristov na češkoslovaško ozemlje List podčrtava dvoličnost madžarske politike napram češkoslovaški sosedi. Dočin. je v svojih nastopnih izjavah napovedal novi madžarski zunanji minister grof Csaky prijateljske odnošaje med Madžarsko in Češkoslovaško, so na delu med Madžari krogi, ki žele vse prej, kakor resnično pomirjenje in prijateljstvo. »Tako je — pravi list — prekoračila češkoslovaško mejo močno oborožena tolpa komaj dva dni potem, ko je spustil grof Csaky v Budimpešti goloba miru Zasedla je nekatere obmejne slovaške vasi. Ni pa se zadovoljila samo s tem, nego je uprizorila pravo bitko, v kateri so regljale strojnice, grmele ročne granate in pokale brzometke. Intervenirati je morala češkoslovaška vojska, ki je z orožjem v roki vrgla Madžare preko meje nazaj na madžarski teritorij.« »Volkischer Beobachter« obtožuje madžarsko vlado, da podpira ali vsaj tolerira vpade madžarskih teroristov na slovaško ozemlje Zato ne more biti več govora o akciji kakih neodgovornih elementov, temveč o pravi politični akciji. List nato nadaljuje: »Madžarski teroristi se rekrutirajo iz vrst tako zvanih »borce\ za svobodo«, ki štejejo kakih 10 000 dobro oboroženih mož. Poveljujejo jim aktivni in rezervni madžarski oficirji. Moštvo je rekrutirano po večini iz najnižjih plasti ter je nastanje- no v posebnih taboriščih vzdolž češkoslovaške meje. Vodstvo teh tolp se nahaja v Mukačevu in Užhorodu. Moštvo je oblečeno v uniforme redne madžarske vojska Oboroženo je tudi s težkimi in lahkimi strojnicami ter razpolaga z velikimi množinami modernih razstreliv. Vendar nastopanje teh tolp preje sliči vpadom roparjev, kakor pa borcev za svobodo. Čeprav so njihovi člani ljudje, ki ne razumejo niti ene slovaške ali ukrajinske besede, Jih vendar predstavljajo madžarski listi kot glasnike nezadovoljnih Slovakov ln Ukrajincev, ki so ostali po dunajskem pravdo-reku v okviru češkoslovaške republika. Prebivalstvo v obmejnih krajih češkoslovaške države z ogorčenjem odbija vsako Istovetenje s temi banditl, katerim pomagajo samo cigani, kl so za dobro plačilo vedno pripravljeni podpirati vsako lum-parijo.« • »Volkischer Beobachter« končno resno svari madžarsko vlado pred posledicami nasilne politike s pomočjo akcij plačanih tolp. ki »v mnogočem le preveč spominja na boljševiške metode v ruski državljanski vojni. Češkoslovaška Je pokazala zadnje tedne pri odbijanju vpadov madžarskih tolp čudovito potrpežljivost. Ti vpadi pa postajajo že pravo izzivanje in se zato ne bo nihče čudil, če bodo končno naleteli tudi na odgovor, primeren Izzivanju. Poleg tega pa še pripominjamo, da bomo smatrali vsako, če tudi posredno ogrožanja nemških naselbin na Slovaškem kot napad na vse nemško ljudstvo.« Sneg celo na Vezuvu Smrt v cerkvi Dunaj, 29. dec. w. Po vsej Nemčiji ter večjem delu srednje Evrope in Italije je zopet zavladal hud mraz. Celo v južni Italiji je danes močno snežilo, o silnem mrazu poročajo iz Kanade, kjer so danes zabeležili do 51 stopenj pod ničlo. V vsej Nemčiji je popoldne začelo močno snežiti. V gornji Italiji je temperatura zopet zelo padla in so zabe^žili danes temperature med 14 do 27 stopenj pod ničlo. Vsi mlini in žage so morali ustaviti obratovanje. Celo Vezuv je dobil danes snežno odejo. V Kalabriji je zapadlo že nad meter snega. Francija in Sirija Pariz, 29. dec. a. V krogih poslanske zbornice govore, da bosta predsednik vlade Da'adier in Bonnet, ki sta trdno odločena likvidirati sirijsko vprašanje, takoj odposlala v Sirijo misijo strokovnjakov. V odposlanstvu bodo štirje člani parlamenta. Odbor za zunanje zadeve se je, kakor kaže, soglasno izrekel proti ratifikaciji francosko-sirijske pogodbe iz 1. 1936, zaradi česar je vlada naročila tej misiji, da sestavi besedilo novega dogovora, ko prouči razmere v Siriji sami. Sovjetska trgovinska pogajanja s Poljsko Varšava, 29. dec. h. V prihodnjih dneh prispe v Varšavo sovjetska trgovinska delegacija, ki bo skupno s poljskimi zastopniki proučila možnost povečanja izvoza poljskih industrijskih izdelkov v Rusijo. Rusija se zanima zlasti za teltstilno blago in za železo. Odlikovanja Beograd, 29. dec. p. Italijanska vlada je odlikovala kontrolorja žel. direkcije v Ljubljani Frana Vizjaka z redom Italijanske krone oficirske stopnje. Z rodom Jugoslovenske krone 5. stopnje sta biJa odlikovana učitelj Janko Kramer v Celju ter učiteljica Olga Juvančič v Mariboru. LJubljana, 29. decembra. Ob 19.50 Je bila obveščena uprava policije, da leži v šenklavški cerkvi v zadnji klopi pri vhodu mrtva ženska. Policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette sta takoj odšla v cerkev, kjer ja zdravnik ugotovil, da je žensko zadela kap. Pri njej niso našli ničesar, kar bi moglo služiti za ugotovitev identitete.. Na videz je stara 45 do 50 let, čedne postave, okroglega obraza, s črno čepico, rjavimi nogavicami in črno torbico, v kateri so našli 125 din in več podobic. Truplo so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Premestitve Beograd, 29. dec. p. Premeščeni so vISJJ poverjenik fin. kontrole Fran Gaberšček in višji kontrolor AL Crepinko Iz Ljubljane r Zagreb, podpoverjenik fin. kontrole Vasa Grozdanovič iz Maribora v Zagreb in višji poverjenik kontrole Fran Toš iz Zagreba t Ljubljano. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Ciklon nad Jonskim morjem in južno Italijo omogoča ponoven dotok mrzlega zraka s severa v jugovzhodno Evropo. Precej hladno vreme s snegom v srednji Evropi. Nekoliko topleje in oblačno z nekaj dežja v: zapadni Evropi. V Jugoslaviji je povečini oblačno in megleno vreme, jasno Je la v zgornjem primorju. Temperatura ja nekoliko narasla v večji vzhodni polovici ter padla v zapadnlh krajih. Najnižja Jo bila v Ljubljani —20, najvišja pa v Er-cegnovem 10. Zemunska vremenska napoved: V Beogradu in okolici bo po večini jasno, precej mrzlo. V ostalih krajih hud mraz in pretežno oblačno v vsej državi, le v zapadni polovici po večini jasno. Na vzhodu sneg, v južnih krajih dež a. snegom. Zagrebška: Oblačno, nekoliko snega, nižje temperature. Dunajska: Nobene bistvene spremembe, pretežno jasno in mrzlo, Z novim letom v novo krizo? Danes bo po daljšem presledku spet zborovala Delavska zbornica V dvorani Delavske zbornice se po dalj-Bem presledku zbero danes delegatje te osrednje socialne in zaščitne ustanove na-6ega delavstva k rednemu občnemu zboru. Poročila, ki jih je uprava pred dnevi razposlala delegatom, kažejo precei nazorno sliko borb, uspehov in neuspehov, ki Jih je naše delavstvo preživelo zaonji čas. Vse kaže, da je konjunktura, ki je za kratko dobo sledila gospodarski krizi, ob koncu Irta 1938. že dosegla svoj višek. Naraščanje števila zaposlenih delavcev se j® zadnje mesece ustavilo, podatki o izvoza pa kažejo celo na majhno depresijo. Naše narodno gospodarstvo se preko zunanje trgovine v veliki meri veže z gospodarstvi v državi, v katerih so se uveljavile metode strogega, načrtnega dirigiranja. V teh državah se nihanje med konjunkturo, krizo in depresijo ne vrši z ono pravilnostjo, kl je značilna za svobodno gospodarstvo. To utegne pa vsej priliki vplivati tudi na naš gospodarski razvoj. Vse kaže, da bodo postajali problemi načrtnega gospodarstva v bližnji bodočnosti tudi za nas vsak dan važnejši. Potrebam socialne zaščite podeželja j« DZ v svoji poslovni dobi posvetila mnogo pozornosti. Socialna zaščita poljedelskega delavstva formalno ne spada v kompeten-co kmetijske zbornice. Ker poljedelski delavci v njej niso zastopani, manjka tudi gonilne sile, ki bi navajala na delavnost v tem pravcu. Socialna vprašanja so v irmogočem nedeljiva enota, ki se ne da ločiti v industrijsko-obrtni na eni in poljedelski sektor na drugi strani. V odnosu do industrijskega in obrtnega delavstva je podeželje predvsem rezervna armada, ki neprestano ograža delovne trge po mestih b ponudbo odvišne. cenene delovne sile. Tudi če bi delavstvo hotelo, bi se pred to poplavo ne moglo trajno ograjevati z omejitvami cehovskega značaja. Zato je upravičeno vložila mnogo truda, da dobi v razmere na našem podeželju več vpogleda. V najnovejšem času proučuje DZ delovne razmere velike skupine šumsko-ža-garskega delavstva, ki je po velikem delu zavarovano pri socialnem zavarovanju in spada tudi med članstvo DZ. Vprašanje po načrtu proučujejo vse zbornice v drŽavi. V zvezi a tem je zaključena tudi anketa o položaju mizarskega in drugega delavstva, zaposlenega pri predelovanju lesa. ki jo je DZ priredila pod vodstvom svojega mezdnega referenta Jurija Staniča. V delu je obširna študija o proučevanju rodbinskih gospodarstev, ki jih je zbrala DZ s pomočjo strokovnih organizacij od kakšnih 500 rodbin. Ta študija bo dala vpogleda v življenjsko raven in zaposlitvene razmere našega industrijsko-obrtnega delavstva in njegovih posamez- Okrog Radencev pozimi Radenci, 29. decembra Zdravilišče in letovišče Slatina Radenci nima toplic. Pozimi deloma spi, a ona znana tri srca ne nehajo biti. Crpalnica sredi elegantnih modernih stavb deluje z enako-mernostjo točne ure in polni iz skrivnostnih podzemskih zalog steklenico za steklenico z zdravilno slatino. In kakor v vročih poletnih dneh prihajajo tudi pozimi, zlasti o praznikih, iz bližnjih goric, iz vinogradniških domov in gosposkih hiš dečki "in dekleta z velikimi in majhnimi lončenimi. počrnelimi vrči. Te smejo po stan, podedovani pravici brez odškodnine polniti z zdravo mineralno radensko vodo, da gasi in tolaži nevarni ogenj domačega vina. Kajti ljubi Bog je v svoji previdnosti poskrbel tudi za to, da ognjevitemu vinu Slovenskih goric ne manjka potrebne hladilne in zdravilne vode. V krasni »Terapiji* so za izletnika, smučarja in gosta pripravljene tople kopeli. In kadar se o praznikih in ob zimskem soncu enolični zimski dnevi zgostijo s petjem liščkov in sen'c v živahno veselico, tedaj preneha zimsko spanje v idiličnem obmurskem kopališču. Ob takih sončnih zimskih dneh vleče okolica Slatina Radenci gosta iz ugodja toplih kopeli v dvoje nasprotnih smeri. Prva pot ga dviga v zasnežene vinograde Slovenskih goric, druga ga vodi čez rjavo, motno Muro v prekmurje. Radenci, vas in zdravilišče, leže na meji dveh različnih svetov. Vas spada po svoji legi zapadno od ceste Ljutomer — Radgona in po opravkih svojega prebivalstva k Slovenskim goricam, torej h goratim deželam Srednje Evrope; kopališče in zdravilišče, skrito za gostim smrekovjem vzhodno od one prometne žile in od Prekmurja ločeno samo po Muri in njenih starih strugah, pa tvori s Prekmurjem vred prag in prehod k Ogrski nižini. Mimo restavracij MeZek ln Razlag teko smučine preko gladkih travnikov in njiv skozi redko bukovje med strmimi vinogradi na prvo gorico. To je Kapela: cerkev, šola in nekaj drugih belih hiš sredi srebrnkasto bleščečih vinogradov. Ona točka ob Muri, ki nudi v čistih sončnih zimskih dneh najrazsežnejše in najbolj poučne razglede po zimski pokrajini med Pohorjem in Ogrsko nižino, med Bočem, Donačko goro in gornještajerskimi snež-niki. Južni, ravni predeli Prekmurja so spremenjeni v komaj pregledno snežišče. V valoveče mlečno belo morje, kl se v njem kakor otoki, čeri in kleči oblikujejo Murska Sobota, glavno mesto, potem pa trgi in vasi, cerkve, gradovi, graščine, stolpi. S severnega hribovitega Goričan-skega, kjer sneg prav hitro kopni, gledajo tri »papinske« in tri evangeličanske cerkvice s svojih zasneženih razglednikov na širno ravan Dolanskega. Od Kapele vodi smuška pot v zapadnl smeri čez dolg hrbet z vinogradi. V golih vršičkih visokih jagnjedov, slovenskih >palm«, se ziblje jo ter glasno kramljajo škorci: v gostem vejevju visoke črešnje se zabavajo liščki, pisano pestri v svojih zimskih kožuščkih. Kmalu zdrčimo na smučeh v tako zvani Veliki Kocijan ali Kocelj, v zadnje ostanke keltsko-iilirske-ga okrožja, ki s svojim imenom spominja na slovenskega kneza Koclja. Težko jih izslediš poleti; pozimi se ti izza golega drevja hitro odkrijejo. Utrdbe Velikega Kocijana so že davno razpadle; lz razva-ljenega kamenja so dobili gradivo za lepo romarsko cerkev Marije Magdalene pri Kapeli, ki se zdaj kakor blesteča zvezda sveti v zimski p>--'-rs? ok«'! Radr Jroje src mi io^lo .Jje l . ni i i -ti. Palača Delavske zbornice v Ljubljani nih kategorij. Vse te študije bodo prihodnje leto izšle v posebni publikaciji. Prav tako proučuje DZ v koliko se izvaja uredba o minimalnih mezdah. Mnogo dela je imela DZ ▼ preteklem letu z mezdnimi gibanji, ki jih Je sprožil predvsem občuten porast draginje v razdobju 1936-38. Cene so porasle za več ko 10%, medtem ko so pri pretežni večini podjetij ostale v veljavi mezde iz leta 1936. in poprej. Na osnovi teh gibanj ie bila povprečna dnevna zavarovana mezda v novembru za okrog 6% višja kakor pred letom dni. a ker Je že r decembru spet začela padati, bo ostal največ 5% porast. Mezda se Je torej v tem razdobju dvignila ravno za polovico manj, kakor je narasla draginja, število zavarovanega delavstva se je po statistiki OUZD od januarja do novembra dvignilo od 88.242 na 101.824. Povprečno je bilo v prvi polovici tekočega leta zaposlenih okrog 6000 delavcev več kakor lani, v drugi polovici pa samo še okrog 2000 več. Le po zaslugi ugodnega vremena za sezonska dela je v novembru ta številka narasla na 3000. Na najsevernejši točki Prefcmarja so priredili letos prisrčno božičnioo Kramarovci, 29. decembra Daleč smo od prometnih zvez, šola je ob sami meji. Bližal se je božič, praznik miru in veselja. Kraji pa revni, da se človeku smili uboga deca, ki mora hoditi po uro in več v šolo. Upraviteljstvo ljudske šole v Kramarovcih si je tudi letos nadelo nalogo obdarovati vso šolsko deco z obleko, obutvijo, perilom in drugimi potrebščinami. 23. decembra se je zbrala šolska deca in učiteljstvo obmejne postojanke k božični slavnosti. Pod obilno okrašenim božičnim drevesom so ležala darila, po nagovoru šolskega upravitelja so učenci zapeii večno lepo »Sveto noč«. Sledila je obdaritev. Žareči lic so prihajali šolski otroci k božičnemu drevesu in sprejemali iz rok uči-teljstva bogata darila. Obdarovanih je oi-lo 113 otrok, kolikor jih je na šoli. K bo-žičnici so prispevali: kr. banska uprava. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Mariborska tekstilna tovarna, Hutter in drug, Doktor in drug, drogerija Pečar, Zlatorog, Mirim, vsi iz Maribora, Bat a-Borovo, Schicht iz Osjeka, Kolinska tovarna v Ljubljani, Franck iz Zagreba, domači krajevni šolski odbor ter domači trgovci in obrtniki gg. štern, Buchmann Andrej in Knaus Janez. Vsem tem izrekamo javno zahva',0 s prošnjo, da nam ostanejo tudi v bodoče naklonjeni. S tem plemenitim delom si je postavilo šolsko upraviteljstvo najlepši spomenik v otroških srcih, kakor tudi pri starših, ki so po večini revni mali posestniki. S takim delom bo ostala nafa meja trdno v naših rokah m bodo izginili kmalu vsi tuji vplivi. Samo tako bo ostal nr d v mešanih krajih trden v svoji veri in narodnosti. Po obdaritvi se je v imenu vseh učencev zahvalila v s"ovenskem jeziku učenka VII. razreda Angela Maitzova že-leč učitelistvu vesele praznike in srečo v novem letu. lne kapaije b pokvarjenih praznih na-ojev. Kapslje j« metal v zaboj, katerega Je imel pod atolom, n« katerem je sedel. Pri izpraznjevanju se je po nesrečnem naključju eden vnel in pognal v zrak še ostale. Pri tem je Smajdku odtrgalo desno nogo ln ga zagnalo preko železnega droga približujem stroju, kjer se mu je ob udarcu zlomila Se leva noga. Kakor omenjeno, Je nesrečni Smajdek •tar Sele 25 let. Pred kratkim se je poročit Pred božičnimi prazniki ao delo v tovarni ustavili zaradi inventure, za izpraznje- vanje nabojev pa sta zadostovali dve moči. Smajdek je ie neštetokrat praznil naboje m je bil posebno vešč pri tem delu. Tudi priprava, s katero praznijo naboje, onemogoča eJcsplozijo kapslja. Zato se zdi vsem tembolj čudno, kako se je mogel kapselj vneti. Čudno pa je tudi to, da delavka, ki je sedela komaj meter stran, ni dobila ni-kake poškodbe, čeprav je eksplodiralo nad 2.000 vžigalnikov in je bil pritisk tako močan, da je vrglo vse šipe iz oken. Podrobno-fct: te nesreče bo pač ugotovila preiskava. Strojne tovarne in livarne prodane na sodni dražbi za 8,800.000 din Izdražilo jih je podjetje Javna skladišča Ljubi Jana, 29. decembra Strojna torraie ta idvarne stovne konstrukcije. Tonniesovega podjetja in Sa-massove kovinske livarne in zvoname in dolga leta predstavljalo najmarkantnejše podjetje v našem gospodarstvu, zvezano še do nedavnega z obstankom nad treh stotin nameščenstva in delavstva, spet po kratkem razdobju prešlo v nove roke. Ob tej priliki je treb.i zapisati v vednost javnosti, da v vsej državi obstoj: komaj par oodob-nih podjetij in še ta so redka s toliko kapaciteto kakor STIL. Najvažnejše pa je, da je pri vseh drugih podjetjih v veliki, če že nt v odločilni meri udeležen tuj kapital, medtem ko je šlo pri STIL-u z,a izključno domače premoženje. Preprečena požarna katastrofa Ogenj pri Hutterju bi bil lahko povzročil milijonsko škodo — Požrtvovalen nastop mariborskih gasilcev Maribor. 29. decembra Naglo se je razvedelo danes zjutraj po Mariboru, da gori v največji tekstilni tvor-nici v Hutterjevih obratih v Melju. Po mestu so se širile fantastične vesti, ki pa m> se izkazale za neresnične, ker se je mariborskim gasilcem posrečilo, da so po triurnem napornem gašenju preprečili, da ni zavzel ogenj usodnega obsega. Davi ob štirih je opazil nočni čuvaj Hut-terjeve tekstilne tvornice. da se vali iz objekta predilniške stiskalnice gost dim. Ta-j koj je telefonično poklical mariborske gasilce, ki so bili nekaj minut po sporočilu že na kraju požara. Takoi so vdrli v stiskalnico. Opremljeni s plinskimi mai-kami so svoje reševalno delo lahko opravili z večjo sigurnostjo. Razmetali so tleče blago, ki jc ponekod že gorelo. Pričeli so z gašenjem. ki pa je bilo zelo ottžkočeno. Vode je bilo sicer dovolj na razpolago, vendar žrtev eksplozije v Kranju Razmesarilo je 25'Setnega Marjana šnsajdka Kranj, 29. decembra Danes dopoldne se je primerila v tovarni lovskih nabojev v Kra.niu močna eksplozija. Okrog pol 11. ure je ljudi, ki so šli po Vidovdanski ce>*ti. vzneniril močan pok, ki ga je bilo čuti prav do »Stare pošte«. Nekateri ljudje so videli, kako so se na Omerzovem dvorišču, kjer stoji tovarna lovskih nabojev, zdrobile šipe na velikih tovarniških okn;h. Bližnji stanovalci, ki jih je detonacija hudo p'eplašila, so takoj za slutili, da bodo posledice nesreče občutne. Čeprav je bila tovarna lovskih nabojev v inventuri in je bilo delavstvo že od Rožiča naprej na dopustu, sita vendar ostala v tovarni še en puškar in neka delavka, da opravita manjše posle. Po eksploziji sta pritekla v tovarno gg. Smole in Pogačnik, ki stanujeta v isti hiši. Nudil se jima je strašen prizor. Pred odprtimi vrati je sedela do smrti preplašena delavka, ki k sreči ni bila ranjena. Toda med stroji je ležal ves raztrgan in okrvavljen 25-letni puškar Marjan Smajdek iz Primskovega. | Gg Pogačnik in Smolej sta takoj priskočila strašno ranjenemu Smajdeku na pomoč. Sama sta ga nemudoma odnesla k zdravniku dr. Bežku. ki stanuje poleg tovarne. Dr. Bežek je ranjenca pregledal, storil je, kar je mogel, da uotavi krvavitve, dal mu je injekcije in ga takoj nato odpremil z rešilnim avtom v bolnišnico. Zdravnik je mogel ugotoviti, da je nesrečni Smajdek dobil pn eksploziji naslednje strahovite poškodbe: desno nogo mu je odtrgalo, dočim ima levo zlomljeno Na glavi ima polno lukenj od vžigalnih kapsljev, oko se mu je razlilo. .Ie le malo upanja, da bi razmesarjeni s-iromak ostal pri življenju Kako se je pripetila nesreča, ne more nihče natančno pojasniti. Domnevajo, da se je pri odstranjevanju vžigalnih kapsljev iz praznih lovsikih nabojev zataknil železni izpraznjevalec, ki je pri udarcu vnel kapselj. To je povzročilo eksplozijo ostalih 2.000 kapsljev, ki jih je imel Smajdek v zaboju pod nogami. Sedanja Smajdkova naloga je bila namreč ta, da je izpraznjeval vži- pa je zaradi nizke temperature sproti zmr-zovala. Tri ure je trajalo reševalno delo požrtvovalnih gasilcev, ki se jim je okoli sedmih zjutraj posrečilo omejiti ogenj ter obvarovati številne sosedne tvomiške objekte pred ognjem. ki bi bil lahko povzročil de-setmilijon.-ko škodo. Škodo, ki je nastala zaradi požara, cenijo na 80.000 do 120.000 din. Požar je nastal v predilniškem objektu in sicer najbrž zaradi kratkega stika. Blago je bilo naloženo v skladih in je pričelo tleti. Tlcnje jc zavzelo širši zamah, v trenutku .ie zajel ogenj vso zalogo, ki je pogorela. Le takojšnji uspešni intervenciji mariborskih gasilcev gre zasluga, da je bila Huttcr-jeva tvornica obvarovat.? ogromne požarne katastrofe, ki bi povzročila škodo težkih milijonov in ki bi za delj časa vzela 2000 delavcem in delavkam kruli in zaslužek. Velik vi sm pri Bat*i v Trfeavljsh Tatovi so odnesli izredno velik plen Božični turnirji v Hastingsu Po šestih letih je naš Vasja Pire spet med turnirsklmi borivci — Kratka zgodovina pomembnega turnirja V najhujši zimi Je moral na prvi božični praznik naš šahovski mojster Vasja Pire kreniti na daljno pot, da se udeleži letošnjega božičnega turnirja v Hastingsu. Prijatelji in znanci so mu v slovo naprtili polno čajno najlepših želja in voščil za ta turnir. Pred šestimi leti je Pire že enkrat križal svojega svetlega uma meče in zasedel za Flohrom drugo mesto s 6 in pol točkami. Kako bo letos? Ifpajmo, da bo stopil v novo 1939. leto s prav tako lepim uspehom, kakršni so bili oni, ki jih je dosegel v letu, ki se te dni od nas poslavlja. Božični turnirji v Hastingsu imajo že dokaj zanimivo preteklost. V prejšnjem sto-• etju je s tem mestom zvezan turnir, ki ga sploh imenujejo največjega, kar jih je bilo v 19. stoletju. Bilo je to L 1895. Turnir je trajal od 5. avgusta do 7. septembra. Udeležili so se ga te dobe najslavnejša šahovska imena, kakor tedanji svetovni prvak dr. E. Lasker, od njega odstavljeni dolgoletni svetovni prvak \V. Steinitz, Amerika-nec Pillsburv, ruski velikan Čigorin, dr. Tarrasch in drugi. Turnir se je končal s strahovito senzacijo. Prvo nagrado je odnesel Amerikanec Pillsbury s 16 in pol točkami. Na drugem mestu je bil Rus Čigorin s 16 točkami. Šele tretje mesto je pripadlo tedanjemu svetovnemu prvaku dr. E. Las-kerju s 15 in pol točkami bivši prvak \V. Steinitz se je pa moral zadovoljiti s petim mestom in 13 točkami, ker mu jc četrto Trbovlje, 29 decembra Drzen vlom so na sveti večer izvršili neznani lopovi v trgovino tukajšnje podružnice Bate. Medtem ko so bile ob poznih urah vse ceste prazne, so se tatovi odločili, da obiščejo trgovino čevljev Bate. o kateri so bili pač poučeni, da je na zadnji dan pred božičnimi prazniki obratovala rekordno in gotovo napravila lep izkupiček. Trboveljsko prodajalno Bat'e so tatovi siccr obiskali že opetovano, vendar še nikdar niso odnesli tako velikega plena in niso še v lokale udrli na tako rafiniran način. Medtem ko so pri prejšnjih podvigih vlomili kar izložbena okna ob cesti, so si tokrat izbrali vhod za Počivavškovem vrtom, Siplezali na visoko stoječe okno. prebili in prepognili močno žeiczno mrežo, razbili okna ter zlezli v trgovino. V lokalu so kaj hitro nagrabili najboljše in najdražje blago, pobrali vse boljše 6vilene nogavice v vrednosti preko 1500 din, tri pare čev- mesto odnesel dr. S. Tarrasch s 14 točkami. Po tem velikem dogodku se je Hastings razvijal predvsem v razkošno kopališko in letoviščarsko mesto. V šahovsko areno je takorekoč ponovno vstopil šele I. 1922 s srednjim dvokrožnim turnirjem. Prvo mesto je pripadlo na tem turnirju Aljehinu s 7 in pol točkami, drugo nagrado je dobil Rubinstein s 7, tretje in četrto mesto pa sta zavzela Bogoljubov in Thomas s po 4 in pol točkami. Menda je prav ta turnir dal Hastings and St Leonards Chess Club-u pobudo, da je že nekaj mesecev kasneje priredil prvi božični turnir in pri tej božični šahovski prireditvi je nato ostalo do današnjega dne. Na teh turnirjih sodeluje navadno po 10 igralcev in sicer pet Angležev in pet trenutno najmočnejših ali vidno talentiranih šahovskih mojstrov iz ostalih krajev sveta. Da so na teh turnirjih že igrali Aljehin, Capablanca, dr. Euwe, Botvmik, Flohr, Fine, Keres, dr. Vidmar, Pire in mnogi drugi velemojstri je na dlani. Manj znano je, s kakšnim uspehom. Zato hočemo navesti izide dosedanjih božičnih turnirjev v Hastingsu, ker so sila zanimivi. Na prvem (1922/23) so dosegli Rubinstein 6 in pol, Reti in Siegheim po 6 točk, na drugem (1923/24) Euwe 7 in pol, Ma-roczy 7, na tretjem (1924/25) Maroczv in Tarta-kover prvo in drugo mesto, Yates tretje (igrali so v dveh skupinah, največ točk je dosegel Maroczy 6 in pol), na četrtem (1925/26) Aljehin in dr. Vidmar po 8 in pol, na petem (1926/27) Tartakover 7, Colle 6, Yates 5 in pol. na šesitem (1927/28) Tartakover 6 in pol, L. Steiner 6, na sedmem (l°28/29) Col'e, Marshall in j Tartakover pc 6, j Ijev za 240 din. stensko uro poslovodje znamke Doksa v vrednosti 700 din in zlato nalivno pero (250 din). Seveda so predvsem pregledali blagajno, kjer so se nada-li bogatemu plenu. Ker pa je poslovodja odposlal že ves izkupiček v teku dneva, so se morali zadovoljiti le s kovanim drobižem. ki je vendarle nanesel 604 dinarje. Nameravali so dvigniti ftidi pisalni stroj »Erika« in gotovo še druge koristne stvari, pa jih je menda nekaj preplašilo, da so z vsem svojim plenom jadmo odrinili pri drugih stranskih vratih, splezali na prosto preko okna in zbežali. Ko je poslovodia prihodnji večer slučajno odprl trgovino, da jo pokaže nekemu svojemu znancu, je našel skladišče vse razmetano in opusstošeno. Orožniki, ki jih je takoj pozval, so pregledali škodo ter so tatovom na sledu. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! '!■■', ■ ■ —"— —r-----m m na osmem (1929/30) Capablanca 6 in pol, dr. Vidmar 5 in pol, na devetem (1930/31) dr. Eu\ve 7, Capablanca 6 in pol. Sultan Khan 6, na desetem (1931/32) Flohr 8, Kashdan 7 in pol, dr. Eu\ve 5, na enajstem (1932/33) Flohr 7, Pire 6 in pol, na dvanajstem (1933/34) Flohr 7, dr. Aljehin in Lilienthal po 6 in pol, na trinajstem (1934/35) dr. Euwe. Flohr, Thomas po 6 in pol, Capablanca 5 in pol, Botvinik in Lilienthal po 5. na štirinajstem (1935/36) Fine 7 in pol, Flohr 6 in pol, Tartakover 6, na petnajstem (1936/37) dr. Aljehin 8, Fine 7 in pol, Eli/skases 5 in pol, Feigin in dr. Vidmar po 4 in pol, na šestnajstem (1937/38) Reshevski 7, Alexander in Keres po 6 in pol, Fine, Flohr po 6 točk. na sedemnajstem (1938/39) ...? Kakor vidimo so na teh elitnih šahovskih turnirjih zastopali slovanske narode dr. Vidmar, Pire. Botvinik, Tartakover, Aljehin in Przepiorka. Dr. Vidmar se je has-tingških turnirjev udeležil trikrat. Prvič 1. 1925/26 s prvim in drugim darilom, vdru-go 1. 1929/30. tudi z drugim darilom, in v tretje 1. 1936/37. s četrtim in petim mestom. Prvo in drugo darilo je dr. Vidmar delil l. 1925/26. z dr. Aljehindm in tedaj postavil z njim vred rekord, ker sta dosegla iz 9 dosegljivih točk 8 in pol, torej točke, ki jih ni nihče ne pred njima, ne kasneje dosegel. Flohr se jima je nekoč približal na 8 točk, dr. Euwe in Fine pa na 7 in pol. Pire je prvič igral v Hastingsu 1. 1932/33 in zasedel drugo mesto s 6 m pol točkami tik za prvim Flohrom, ki si je nabral 7 took. Po šestih letih je zopet prisedel med božične šahiste v Hasting j, tejer sc bo moral boriti z dr. Eu\vejcm. mladim Madžara m Szat.m in talimi. Pozor! — Novoletna voščila bomo sprejemal] samo še danes, reklamne oglase ln male oglase za novoletno številko »Jutra« pa do jutri cf »oldne. Oglasni oddelek „ JUTRA" m^siuMnuiuim-ja aacc \ * Božične počitnice trajajo letos do vključno 9. januarja 1939. tudi na strokovnih šolah, ki spadajo v resor ministrstva trgovine in industrije. * Iz Legije koroških borcev. Glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani opozarja vsakogar, ki bi po 15. januarju 1939. hotel vstopiti v našo organizacijo, da bo sprejet le pod pogojem, če bo plačal članarino (po 12 din) za leta 1937, 1938 in 1939 ter enkratno pristopnino v zneska 2 din. To stali£če smatra odbor za pravično glede na dosedanje Člane, ki že več let vrši o nasproti Legiji svojo člansko dolžnost. * Iz državne službe. V nedeljski številki »Jutra« smo poročali da je v finančni službi napredoval za arhivarja v 8. polo-žajni skupini g. Josip Vedam, pri finančni direkciji v Ljub jani. Rodbinsko ime pa je bilo po pomoti tiskano: Vedak, kar s tem popravljamo. atenski sod daje ftseurvust našim elegantnim.lahkim, robuprostim odaltm, katere sriinbavife pri * Angleži se zanimajo za zlato v Dravi. Kmetje, ki prebivajo ob Dravi, se že od starih časov ukvarjajo z izpiranjem zlata, ki je med peskom v strugi Drave. Zlato iščejo v Dravi od S oveni je do Bar-ča in izpirajo ga na primitivne načine. V strugi Drave je največ zlata od Bartolov-ca v varaždinskem srezu do virovitiškega sreza na razdaljo kaKih 140 km. Za zlato v Dravi so se zanimali že razni tuji podjetniki in v naši javnosti se je že mnogo razpravljalo o modernizaciji izpiranja zlata. Naši »zlatarji«, tako pravijo kmetom, ki ižčejo zlato, pa so ostali pri svojih primitivnih pripravah, ker za modernizacijo nimajo potrebnih sredstev. Zdaj se zanima;'© za zlato v Dravi neki angleški podjetniki, ki so baje že prosili za koncesijo Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju. obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. Oei re* i M II V« v • Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da nakažejo prispevke vodstveni blagajni po položnici! • Pančevski trgovci za vojne dobr,»v>lJ- ce. V Pančevu so vojni dobrovol jci lelež il lepega, a nepričakovanega priznanja. Pan-čevski trgovci, obrtniki in industrija ci so namreč sklenili, da dobijo pri njih /ojni dobrovoljci pri nakupu vsakovrstnega blaga popust 10 do 20 odstotkov. Ta lepa in humana gesta je odobravana od vsega pre bivalstva in bo morda še kje posnemana.. ^ - '"-' ' "'M \ \ knjigovodstvo Oton Stiglic Organizator Llubliana A eksand'ova 4-/1». Telefon 3^-OS • Naša kopališča morajo dobiti primerne poštne urade. Gospodarski krogi v pri-moiskih krajih so prosili trgovsko zbornico v Zagrebu, naj posreduje v njihovem imenu, da bodo v letoviščih in kopališčih ustanovljeni in urejeni primerni poštni uradi. V nekaterih letoviških krajih postnih uradov sploh ni, v drugih pa posluje pošta v neprimernih in nezdravih prostorih. V Crikvenici, ki je največje in od tujcev najbolj obiskano kopališče, uraduje pošta v eni sami mračni sobi. Kakor Cri-kvenica, tako bi mora'a tudi druga važnejša kopališča dobiti reprezentativna poslopja za poštne urade. Za DAMI* in li -n.Ml.rcn Ln nigiKii-k! I>riv,h., frizerski *Hl<>n MAT* 1*1.1 \ KKIf - l.juhl jan? hotel »Slon« (Frančiškanska uiic.a • Led na Bunavu. 2e nekaj dni plavajo po Dunavu velike ledene plošče in je zdaj pod ledom že blizu 40 odstotkov rečne površine. Ce bo ostalo pri sedanji nizki temperaturi, se bodo plošče kmalu strnile. Na Dunavu so ustavil, tudi ves tovorni promet in so zdaj že vsi plovni objekti v svojih prezimovališčih. * Nacionalno revolucionarno d« lovanje pokojnega polkovnika Cede Popoviča. Včeraj smo poročali, da je v Beogradu umrl bivši polkovnik Čeda Popovič, ki je spadal v vrsto onih idealnih srbskih oficirjev, ki so s svojim pogumom in s svojo požrtvovalnostjo mnogo pripomogli do sijajnih zmag na krvavih boj:/ čih. Če-, a Popovič pa je stal tudi v prvih borbenih vrstah jugo-slovenske naciona ne revolucije. V političnem življenju Srbije bo ostalo zabeleženo njegovo ime. čeda Popovič je bil eden izmed najaktivnejših članov nacionalno revolucionarne organizacije »Ujedinienje ali smrt«, ki je bila znana tudi pod nazivom »Črna roka«, in najintimnejši sotrudnik vodje te organizacije polkovnika Dragoti-na Dimitrijeviča-Apisa. Ko je služboval Ceda Popovič ob bosanski meji, je Imel najtesnejše zveze z mladimi naciona'nimi revolucionarji Herceg—Bosne in po sarajevskem atentatu so Avstrijci poleg četni-škega voditelja Tankosiča smatrali Cedo Popoviča za inspiratorja bosanskih nacionalnih revolucionarjev. V balkanskih vojnah in na solunski fronti se je Popovič odlikoval z legendarnim junaštvom in si pridobil najvišja odlikovanja, dokler ni bil zapleten v znano solunsko afero in obsojen na dolgoletno ječo. po vojni je bil pomilo-ščen, zaslužene rehabilitacije pa ni doživel. Pokojni čeda Popovič je bil tudi odličen poblicist. Največ njegovih č'ankov je objavila zagrebška »Nova Evropa«. Je zelo lepo ln primerno novoletno darilo Pri nas pa tudi zamenjavamo starejše modele za nove kakor: Contas, Leico ali Rsllei£lex. Na zalogi pa imamo tudi rabljene fotoaparate vseh vrst in velikosti. Tudi filmi najnovejših emulzij ravnokar dospeli, posebno priporočljivi za snlmanje v snegu. Se priporoča Foto Tourist — Lojze Šmuc ALEKSANDROVA C. 8 — in podružnica v PREŠERNOVI UL. 9, poleg glavne pošte • Smrt uglednega srbskega narodnega borcu. V beograjski državni bolnišnici je umrl bivši narodni poslanec Mihajlo čvr-kič, doma v Rošcih v rudniškem okraju. Rodbina Cvrkičev je tesno zvezana z razvojem srbskega političnega življenja. Že v dobi Obrenovičev je izšlo iz tega starega kmečkega doma več uglednih mož, ki so od očilno posegli v javno življenje. Mihaj-lov oče Periša je bil pašičev sotrudnik pri ustanovitvi radikalne stranke in v borbah za ljudske pravice. Mihajlo je postal tudi v politiki naslednik svojega očeta in je dolga leta zastopal rudniški srez v narodni skupščini. Odlikoval se je tudi v borbah za osvobojenje. V začetku svetovne vojne je bil hudo ranjen in je kot invalid ostal doma, kjer ga je zatekla okupacija. Takoj, ko je za silo okreval, je utekel v gozdove ter organiziral komitsko četo. Na čelu svoje vstal ke čete je do osvoboje-nia kljuboval okupaciji. Sam vojvoda Ste-panovič ga je zaradi tega junaškega četo-vanja predložil za odlikovanje s Karadjor-djevo zvezdo z meči. Truplo zaslužnega rodoljuba in junaka bodo prepeljal k večnemu počitku v rojstni kraj. Sohslsho društvu M2dvods vabi NA SILVESTROVANJE ♦ Velike redukcije v dalmatinskih rudnikih. Rudarska inšpekcija v Splitu je dobila obvestilo iz Siveriča, da bo uprava premogovnika Monte Promina z novim letom odpustila 400 rudarjev. Doslej je bilo v tem rudniku okrog 900 rudarjev. Uprava rudnika uteme juje ve'iko redukcijo z navedbo, da so ostale velike količine premoga neprodane. Prej so premog izvažali v Italijo, zdaj pa so naročila izostala in čaka samo pri rudniku v Siveriču na kupce nad 20.000 ton nvemoga. Ba e bo''o v prihodnjih dneh izvedene redukcije še v nekaterih drugih dalmatinskih rudnikih. TRGOVSKI PLES Po velikih pripravili sede?, obeta postati letošnji trgovski ples, dne 7. janu^sfa v Trgovskem domu eno najlepših prireditev sezije, ki bo znatno prekosila lan ki trgovski ples. Vabila bodo konec tega tedna razposlana. * Mestna hranilnica in Spodnje štajerska ljudska posojilnica v Mariboru dne 2. januarja 1939. zaradi internega de.a za stranke ne bosta uradovali. * Največje okrožno sodišče v državi je v Zagrebu. Ne samo po svojem področju, temveč tudi po obsegu poslovanja in po številu sodnikov je zagrebško okrožno sodišče največje v vsej državi. Zdaj ima sodišče s predsednikom vred 50 sodnikov. 4 pristave in 2 tajnici Pod zagreb? ko okrožno sodišče spadajo v zadnjem času tudi invalidske zadeve. f Jeanette Mac Donald t" Nelson Eddy KINO MATICA — Tel. 21-24. POJETA PESEM MLADOSTI. PESEM LJUBEZNI IN PESEM O ZLATEM ZAPADU Danes ob 16., 19. In 21.15 uri! Rezervirajte vstopnice: B i mii^HP—11 i iiim^jjmu m im« i uuiuiim Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri SITIRT,EY TEMPLE Vaša ljubljenka, kot angel miru in sprave JJ« * Za novoletne čestitke uporabljajte Ciril Metodove razglednice! * Motorne vlake dobi tudi proga Sarajevo — Brod. V prihodnjih dneh bodo začeli preurejevati progo Sarajevo — Slavonski Brod za promet z motornimi vlaki. Ce bo vreme dopuščalo, bodo vsa dela končana med zimo in bodo spomladi že vozili motorni vlaki lz Sarajeva tudi proti Slavonskemu Brodu. * Avtobus na progi Sv. Peter—Sv. Pavel začasno ne obratuje. v L 'Mi*ne lz Celia v prekrasnem filmu ČUVARJI INDIJE Kino Sloga — TsL 27-30 ____ i Trude Marlen - Theo Lin gen. NeSfiretlll IjUbimeC umu ii lii ~ "" Najlepši film za mladino ln za odrasle ! Rezervni oficirji, člani pododbora, so vab'jeni, da prinesejo danes 30. t. m. ali 3. januarja železniške legitimacije v svrho podaljšanja za leto 1939. v društveno pisarno med uradnimi urami. Pododbor udru-ženja rezervnih oficirjev v Ljubljani. u— Za najrevnejše v cukrarnl je daroval g. dr. Gabriel Picolli, lekarnar v Ljubljani. 500 din. Velikodušnemu dobrotniku revežev v novem mestnem zavodu v stari cukrarnl izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahva"o, hkrati pa prosi vse dobrosrčne občane, naj ta zavod čim bolj podpirajo. da se lznebe velikih stroškov z neprestanim dajanjem miloščine. Za SILVESTROV© PO KONKURENČNI CENI specialitete Bouvierovega vinogradniškega veleposestva, tudi prvovrstni sekt »BOUVIER DEMI SEC« in »BOUV1ER CUV£E RfiSERVfiE« v delikatesni trgovini JANEŠ, ALEKSANDROVA C. 12, tel. št. 3455. u— »Dobri vojak Svejk« na šentjakobskem odru. V soboto in nedeljo zvečer do-do Imeli Sentjakobčani zanimivo premie-ro. Uprizorili bodo Haškovega »Dobrega vojaka Švejka« v režiji g. Battelina. Naslovna vloga je v rokah g. Lavriča, v vseh ostalih vlogah nastopijo stare, preizkušene moči. u— Cestna železnica na SUvestTovo bo podaljšala nočni promet do 2. po polnoči in sicer tako, da bodo od 22.30 dalje vozovi vsake pol ure s postajališča na Ajdovščini na Vič, k Sv. Križu, v št. Vid in v Moste, izpred magistrata pa na Rakovnik. u— Rezervirajte si zadnji dan v letu 1938. za poset Šilvestrovega večera na Taboru. Nastopajo najboljši komiki, akrobati in pevci. Baletni nastopi bodo zadovoljili tudi razvajene oči. Obeta se večer smeha! S smehom v novo leto — je geslo S lvestrovega večera na Taboru. Zato, vsi na Tabor! Vstopnina 10 din. ZA O B I K R E. BLUZE Kroji, angleška valna ^Zt TONI .! ^ R R R Kongresni trg i, Ljubljana SILVESTROVANJE I bo v soboto v vseh prostorih na Taboru. Bogat spored. Vstopnina Din 10.—. 'MIIIIIIIIIHItmillllllHItlflllllHHIIflllltllMIlllllHIIIIIII iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiHMiiinifini Vsem cenjenim gostom I slaščičarne in kavarne „PET&2Č£&" in odjemalcem naših [ ,Petpičkovih' bombonov želimo srečno novo leto 1939! | Slaščičarna in kavarna »Petriček«. ||liMM!il«IIIIIIMIIIIIIIIMItllMIIIMIIIIIIIIIIIM>Mllilllllll|llllll Ali že imate slovito Daudetovo delo ,;Pi£isia iz mojsga mlina" j z neštevilnimi mojstrskimi ilustracijami slikarja grafika E. Justina? — Najlepše opremljena knjiga v slovenščini! Biblio-filska izdaja din 250.—. navadna din 150.— Založba »SATURA«, Ljubljana, Tabor 6. | Izšla je PROZA OTONA ŽUPANČIČA (IV zvezek Dei Otona Župančiča) pri Akademski Založbi, Ljubljana, šelenburgova 4 (Palača Croatia, dvorišče). Novoletno darilo: Eau de Cologne Forvtl, i 5 fleurs, ambrče, Lavendel, trois valses. ( vonj, ki naj Vas spremlja v novem letu. ! Dobite seveda v parfumeriji »NADA« — Ljubljana, Frančiškanska ulica. boste u— Veliko silvestrovanje v Unlonu bo ' tudi letos privabilo številne pjsetnike. Ra- j dijska postaja in kino Union sta se potru- | dila, da bodo prišli poslušalci in gledalci na svoj račun. Pričetek je točno ob 21..-10, J konec pa okrog pol ene. Med ostalimi sodelujočimi naj omenimo zlasti: koncertno pevko go. pav'o Lovšetovo, gdč. Vando Ziherlovo, Radijski komorni zbor, Radijski orkester, plesni orkester Bojana Adamiča ter neizbežna ljubljenca občinstva Jožka in Ježka s svojimi parodijami. Prodaja vstopnic v kinu Unionu od danes dalje. e— Dvodnevni vrtnarski tečaj v Celju. Banska uprava bo priredila 3. In 4. februarja dvodnevni kmečko vrtnarski tečaj v telovadnici n. drž. deške narodne šole (prejšnje okoliške šoie) v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju vabi vse interesente, predvsem manjše gospodinje, gospodarje, fante in dekleta, da se v velikem številu udeleže tečaja. Prijave sprejemajo mestno poglavarstvo, soba štev. 47, in kmetijske strokovne organizacije. e— Sokoisko društvo Celje-matica bo vzelo v soboto 31. t. m. v Narodnem domu v Celju slovo od starega leta ln stopilo v novo leto z zelo zabavnim sporedom. Začelo se bo ob 21. Z enodejansko spevoigro, na kar bo nastopil indijski fakir in prikazoval čarovnije, ki jih do zdaj svet še nI videl. Občinstvo bo imelo priliko videti vse vrste nosov sveta na pevcih, zbranih lz vseh delov naše zemlje, ter jih primerjati z lastnimi nosovi. Naprošen je tudi specialist-kirurg, ki bo pokazal in izvedel nov način operacije brez bolečn. Tik pred prihodom novega leta bo neka sloveča mlinska družba zmlela vse, kl se hočejo za novo leto pomladiti, v prah ln jih pomlajene postavila v novo življenje. Za ta prikaz — šaljiv žensk! zbor s krasn'mi mesijami in klavirsko spremljavo, — je največ zanimanja, društvu se je pa tudi šele v zadnjem trenutku posrečilo prepros ti dot'čno svetovno družbo za enkratni nastop v Celju. — O polnoči bo nagovor br. starešine, alegorija. Na to ples. pri katerem bo sviral priznan jazz-! orkester. V gornjih in spodnrh prostorih i Narodnega doma bo grodba dobile se bodo | gorke in mrzle iestvine in vsakovrstne ' pijače po običajnih nizkih cenah.—Vstop-n;na za osebo 10 d'n. Vston je dovoMen že ob 20.. snored se bo začel razviiatl ob 21., konec bo pa novega leta zhitrai. za vsakeea takrat, kadar bo sam hotel. Ne zamudite te~a zabavnega večera 1 e— Ano žitnlkovo so aretirali v Celin. V ponedeljki izda H »Jutra« dne 27. t. m. smo poročali o tatvinah 35'etne Ana 2't-r.ikova v Z". ki se dobe na kakršnikoli podlagi v kraljevino Jugoslaviio. moralo njih lastniki, odnosno pooblaščeni denarni zavodi, preko katerih ?e transakcija vrši. ponuditi Narodni banki na odkup eno tretjino po tečaju na prostem trgu, določenem od Narodne banke za nabavo sirovin. Ostanek mcaio la=tn!ki teh deviz prodat' takoj preko pooblaščenih bank na domačih borzah. Pooblašča se Narodna banka, da za ta odTok poda potrebna polnila. Ta odlok se ne nanaša na vnos deviz za ustvarjanje prostih dinarskih terjatev, ki se morajo tudi nadalje v celoti odstopiti Narodni banki po uradnem tečaju in premiji.« Ko sporočamo vsebino citiranega odloka, dajemo istočasno nastopna obvezna navodila: ...,.,. > '.SV}«**. , arstvo venirala je, da se tovorna kolodvora v Mariboru in Ljubljani tlakujeta. Glede poslovnih knjižic za nameščence je zveza predlagala, naj omenjena knjižica obsega 50 strani in na/j se samo enkrat kolku je. Naoalje se je zveza pritožila pri banski upra/vi glede miačnosti varnostnih organov pri pobijanju knožnjarstva. Glede tujcev je zveza odklonila nadaljnje podaljšanje dovoljenja za bivanje in zaposlitev na področju naše banovine. Da se ustvari kader dobrih potnikov, bo zveza organizirala poseben tečaj za sposobne zastopnice. Nadalje je zveza pokrenila akcijo, da se izvestna podjetja, ki so v r°kah tujcev, nacionalizirajo in je v ta namen razposlala, okrožnice posameznim združenjem in članom, da javijo zvezi, koliko imajo razpoložljivega denarja v s vrh o prevzema podjetij, ki so v tujih rokah. Ob tej priliki je g. Vidmar navedel konkreten primer, ko je neki tujec pred 8 leti vložil v neko podjetje 200.000 din. pa je v teku 8 let izvlekel 12 milijonov din. Zveza je pred volitvami protestirala pri Zbornici za TOI v Ljubljani, naj plačani tajniki ne kandidirajo pri volitvah. Ne gre, da bi zbornica plačevala tajnika, ld ničesar ne dela. Tako stanje je nemogoče. Ob tej priliki se je razvila obširna debata. Zastopniki posameznih združenj so izrazili mnenje ,da se lahko pripeti, da bodo tajniki odstavi jaii in imenovali zbornične svetnike. Na zadevna vprašanja zboroval-cev je g. Vidmar tolmačil, da je predsedstvo Zbornice za TOI na svoji seji odobrilo kandidaturo dr. Koceta, ki bo prejemal plačo kot tajnik zbornice za leto dni. Zborovale! so vzeli na to na znanje definitivno nastavitev zveznega tajnika dr. Ivana Kostiška, ki prejema mesečno plačo 2500 din Nadalje je bilo sklenjeno, da se odslej vršijo seje ožjega odbora zveze v Ljubljani, plenarne seje pa v Celju in Mariboru. Nato je spregovoril predsednik trgovskega odseka g Smrkolj. ki je poročal o vseh aktualnih zadevah. Razvila se je obširna debata glede pobijanja krošnjarstva. Blagajnik g. Fabijan je poročal o obračunu za ieto 1938 Dohodki so znašali 516-862.25 din, izdatki pa 314 0t0 59 din. Obračun je bil soglasno in z velikim odobravanjem sprejet. Proračun za leto 1939. se giblje v glavnem na isti viš:ni kakor letos in se bo pobirala triinpolodstotna čl3n?rina od pridobnine. Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere aktualne zadeve. Na koncu je bil sprejet sklep naj Združenje trgovcev, odnosno Zbornice za TOI dobi večjo inge-renco pri izdajanju obrtnih dovoljeni, zlasti za inozemce Zveza naj tudi ukrene vse potrebno, da bodo znižane avtonomne doklade. Ministru za trgovino in industrijo inž. Kabalinu je bila poslana brzojavka, na podlagi katere se zveza ostro izraža proti ustanavljanju veleblagovnic »Ta-ta«. 1. Poleg 25% izvozniških deviz, ki se morajo odstopiti Narodni banki po uradnem tečaju in premiji, morajo pooblaščeni zavedi istočasno nuditi še 25% od istih deviz po posebno določenem tečaju, ki za enkrat znaša 238 din za angleški funt. 2. Od vseh šalterskih deviz morajo pooblaščeni zavodi nuditi Narodni banki eno tretjino na odkup po posebnem tečaju, za enkrat 238 din za en angleški funt, dve tretjini pa morejo prodati prosto na domačih borzah. 3. Okrožnica Narodne banke z dne 9. t. m. se s tem razveljavlja. Naši izvozni kontingenti za Italija v prvi polovici 1. 1939. Pristojna italijanska oblastva so sporočila našim, da je izvršena razpodelitev kontingentov za izvoz našega blaga v Italijo, ve javnih za prvih šest mesecev prihodnjega leta. Razpodelitev je nastopna (v milijonih lir): konji 1-5, goveda 15.0, svinje 1.0, živa perutnina 7.5, živa divjačina 0.1, zaklana perutnina 1.5, zaklana divjačina in druge specialitete 0.033, ne-preparirano goveje meso 1.0, preparirano meso 0.2, jajca 3.0, sveže ribe (tunji, sardine in druge) 1.0, slane ribe (sardine in druge) 0.5, pšenica 12.5, turščica 7.5, suhe češplje 0.3, suhe gobe 0.375, slanina in salo 0.5, tkanine iz konjske dlake za izdelavo vreč 0.0125, kovine in rude, ki vsebujejo kovino (razen železne rude) 7.5. kamenje za apno in cement 2.5, premog 1.5, igličasti les v tramih 2.0, tesani igli-časti les 6.0, strugani igličasti les 18.0, bukov les (razen železniških pragov) 9.0, I razni listnati les (črna Jelša, breza, hrast, češnja, oreh, Jablana) 12.75, les za imperij in kolonije 3.75, drva za kurjavo 1.0, oglje 1.0, mize (plošče za mize) ln parket, ki ni furniran 0.332, sirovo otesani stebri 8.4, ka'cijev cianamid 1.2, metilnd a'kohol 0.4, kalcijev pirolignit 1.2, rastline za strojenje 0.0794, ekstrakti za strojenje 0.0463, Jagnječje in kozje kože 1.2, celoluza 2.0, reservni sklad 4.0. Neizrabljeni ostanek gornjih kontingentov se bo prenesel na drugo polovico leta. Kontingenti, določeni za imperij in kolonije, ki se nanašajo na les, se bodo porazdeli'! za tržišča v sami Italiji, kolikor ne bodo izrabljeni. Posvet o obmejnem prometu med Nemčijo in Jugoslavijo se je končal z uspehom Maribor. 29. decembra Danes Je bila zaključena v prostorih mariborskega glavnega kolodvora konferenca o obmejnem prometu. Konference sta se udeležili jugoslovenska in nemška delegacija, ki so ju sestavljali potrebni strokovnjaki. Na čelu jugoslovenske dele-gacje je bil pomočnik železniške direkcije iz Ljubljane g. Hois, dvorni svetmk g. dr. Scheibel. Navzočnih je bilo tudi več zastopnikov beograjske železniške direkcije. Ker je Nemčija prestavila svojo carinsko mejo na bivšo avstrijsko mejo, je postalo pereče vprašanje ureditve obmejnih formalnosti ob jugoslovensko-nemški meji, zlasti na mariborski obmejni postaji. Obe delegaciji sta obravnavali problem izboljšanja razn h carinskih in železniških manipulacij in sta se čisto sporazumeli v sklep:h, ki naj povečajo ekspeditivnost na obmemi postaji v Mariboru. Razpravljali so tudi o novem nemškem carinskem poslovniku po priključitvi Avstrije k Nemčiji, ker so bili poprej v veljavi avstrijski predpisi, zdaj pa so nemški. Odstranjena so bila razna nesoglasja glede medsebojnega potniškega in blagovnega prometa in je bia konferenca zaključena s popolnim uspehom. Gospodarske vesti = Plačevanje kmečkih dolgov. Po uradnih podatkih so kmečki dolžniki do 16. t. m. plačali Privilegirani agrarni banki 258.4 milijona din. Do 31. decembra lanskega leta je bilo plačano 143.5 mir.ior.a, a od 1. januaria do 16. t. m. letos 114.9 milijona din. Planilo kmečkih do^ov po posameznih področiih je bilo od 1. januarja do 16. t. m. nastopno: na področju centrale v Beogradu 65 7, podružnice v Zagrebu 17.9, -podružnice v Ljubllani 22.4 in podružnice v Sarajevu 8.9 milijona din. = Blagajna ljubljanske podružnice ; Pcštne hranilnice bo poslovala za stranke 31. t. m. zaradi letnega zaključka od pol 8. do pol 11. (včeraj smo pomotoma navedli do pol 12). Borze Blagovna tržišča ŽITO + Chicago (29. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 63 3750, za julij 63.3750; turščica: za maj 53.3750, za julij 54.1259. -f \Vinnipeg (29. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 63.25, za ju ij 64. -f- Novosadska blagovna borza (29. t. m.). Tendenca čvrsta. Promet sredir,i. Pšenica: baška, sremska in slavonska 159 — 161; banatska 158 — 160. Ež: baška 135 — 13750. Ječmen: baški in sremski, ; 64'65 kg 148 — 150; jari. 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 162.50. Turščica: baška, pariteta Indjija in Vršac 103 — 105; baška, pariteta Indjra in Vršac, sušena 113 — 114. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 247 50 — 257.50: »2« 227?50 — 237.50 »3« 207.50 — 217.50; »6« 187 50 — 197.50; »7« 157.50 — 167.50; >7 in pol« 122.50 --127.50; »8« 112 50 — 115. Fižol: baški in I sremski beli, brez vreč 287.50 — 292.50. I Otrobi: baški, sremski in banatski v ju-tastih vrečah 92 — 102. + Budlmpeštanska termin"Ka borza (29. t. m.). Tendenca slabša. Promet miren. Rž: za marc 14.31 — 14 33. za maj 14.78 — 14.80. Turščica: za maj 14.80 — 14.81. ?ostani in ostani član; Vodnikove droibe! ! Pred prazniki je Jugoslovenski Eimsko-sportni savez razposlal svojim podsavezom ln klubom obširno okrožnico, lz katere posnemamo tudi za naše čitatelje nekatere zanim.vosti, ker dajejo nekoliko vpogleda v široko razpredeno delovanje te naše vrhovne športne organizacije. Okrožnica navaja med drugim: V dnevih od 11. do 30. januarja 1939 bo po razpisu ministrstva za telesno vzgojo na Pokljuki tečaj za smučarske tekmovalko v alpski kombinaciji. V tečaj bo sprejetih največ 20 tečajnic. Za sprejem morajo kandidatinje vložiti pismene in z 10 din kolkovane prošnje na ministrstvo, ki morajo biti najkasneje do 2. januarja dostavljene JZSS. Savez opozarja, da bodo prišle v poštev za sprejem le smučarke, ki že dovolj obvladujejo smuško tehniko. Skupen trening kandidatov za državno reprezentanco v klasični kombinaciji in skokih bo savez priredil v Planici, za alpsko kombinacijo pa na Rožci od 9. do 13. januarja. Vsi tečajniki bodo nato nastopili na H. zletu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori, ki bo obenem izbirno tekmovanje za kandidate nadaljevalnega tečaja do 25. januarja. Izbrana reprezentanca za klasično kombinacijo in skoke bo nato nastopila na državnem prvenstvu v dnevih 28. in 29. januarja na Sljemenu. Reprezentanca bo v prvih dnevih februarja odpotovala na Poljsko na FIS tekme, na po-vratku pa bo sodelovala še na češkem državnem prvenstvu. Zaradi pregleda vseh verificiranih tok-movalcev morajo podsavezi ponovno predložiti vse njihove podatke, ker je od te evidence odvisno tudi točno izvajanje pravilnikov glede upravičenosti nastopania na tekmah. Za poročila o posameznih tekmah bo savez v kratkem založil pripravne tiskovine (v treh izvodih), od katerih bo eden za klubski arhiv, drugi za podsavez, tretji pa za savez. ii u Ilirijani med seboj Drevi ob 19. bo spet domača hokejska tekma za trening Drevi ob 19. bosta spet zaigrali v hokeju na ledu dve ekipi ljubljanske Ilirije na drsališču ped Cekinovim gradom. 2e zadnja tekma za trening je pokazala, da ima Ilirija dve kompletni moštvi v prav dobri formi in je zato vsaka tekma med domačimi nasprotniki kar se da resna in napeta. Vstopnine ne bo. Športno občnstvo se opozarja na ta drevišnji trening, ki bo prav tako priprava za tekme za državno prvenstvo, če se bo mraz držal, se bo treba toplo obuti! ★ Enak trening kakor drevi sta dve ill-rijanski garnituri za hokej odigrali tudi preds nočnjim. Kljub občutnemu mrazu se je na drsališču zbralo precejšnje število gledalcev, znak, da ima ta borbena igra precej prijateljev med športno publiko. Žal je prenizka temperatura nekaterim vzela veselje, da bi vztrajali do konca. Prvi trening Ilirija je postavila za trening dve garnituri z najmočnejšima napadalnima vrstama med seboj in je moštvo A zmagalo nad moštvom B s 5:3. Razlika gre samo na račun obeh vratarjev, kajti obe napadalni vrsti sta se pokazali v enako dobri formi. Sekc ja je s Popovičem iz Novega Sada dobila ocTčno uporabno moč. Moštvi sta zaigrali zelo estro in z velikim ela-nom, kar je treba naibolj prip'sati dejstvu. da se hočejo uveliav:ti tudi nekatere mlajše moč'. Igra je bila do konca napeta in ie pokazala, rla iliriianska ekipa lahko m'rno počaka na odloč;tev za naslov državnega prvaka v tej panogi. Za zeleno mizo Afera z znanim protestom tehn'čnega odbora drsalnega saveza zaradi odgod'tve tekem za drž. prvenstvo v dnevih 25. in 26. t. m. pa re med tem razvija dalie. V savezni sredini so se zdaj že popolnoma znašli in včeraj je v »Novostih« že nastopil prvi zagovornik — neki vidni športni de lavec na drsalnem polju — znanega sklepa upravnega odbora .TDS, po katerem so morali hokejisti ker so amaterji, preživeti vse bnž'čne praznike pod domačim krovom. Pisen navada z naslovom: »Nema krize u JKS zaradi božčnog turr.ira u LniHian'« rame podrobnosti iz priprav7 za letošnjo hok"-;=ko srzono. pri čemer s? povzpne do trditve, da so drsalni uspehi pri klubih savske bnnov ne re^tivno naiveči'. ker imaio tam naimam'?e število drsalnih dn'. V pp^fliniem poinsniuie. kako in za-k?ri je Ilirija vztraja na božičnem tur-n'Hu 'n 71 kai zagrebški klub' te?a termina nikakor niso mogli snrejeti. H kraju pa pride glavno! .Tamo le — pravi — da namerava nekdo Zagrebu spet odvzeti športni s«vez. ki ima prav v njem nai-vp*i-e možnost' ra*vo*a, in tera: —13, delno oblačno, 30 cm pr-§:ča. Koča pod »^po 1377 m: —16. solnčno. 60 cm nršiča, jjso" 047 m: <^no oblačno. 10 cm pršiča, ?0 cm THrU*rš'f-a. nNo smuka vo^na, Mariborska In dom 10S0 mt —11. dp'no oblačno. 30 cm pršiča. smuka ugodna, Ribn®"« n* »»"borbi TiK m: —13. delno oblačno. 50 cm nr?iča. m'rno jji,T>nr> n*> Pijiorm J^S mt —11. delno 0bioXr,0 50 cm pršiča. mirno, smuka usro^na. KoJH na m t —10. solnčno 15 cm n30 cm podlage, mirno, smuka voortna, Peca m: —13. delno ob^a^no. 85 cm m*rno lico^na. Cesta Jezersko—Jezerski vrh prevozna. Danski motorni vlak zgorel Danske državne železnice so doživele nenavadno in drago nesrečo, ki bo imela za posledico, da se bo promet v Jiitlandiji za nekaj časa znatno omejil. Motorni brzi vlak »Kronjtlte«, ki Je obratoval med Kodanjem tn Aalborgom je kratko pred končno postajo zgorel. Potnike in velik del njihove prtljage so utegnili pravočasno rešiti. Požar je nastal zavoljo kratkega stika v prvih dveh vozovih. Vlak, ki je stal 600.000 danskih kron, se je spremenil v kratkem času v kup zvitega, železnega ogrodja. ___ Društvo za zgradbo 8©kols-keg» doma v Šiški ponovno vabi Sokole in prijatelje sokolstva ter vso ostalo nacionalno javnost na »Silvestrov večer«, ki se bo vršil v sokolskem detmu v Šiški. Pester in bogat zabavni spoied, ples, slovo od starega leta itd. V dobro založenih bifejih bo na razpolago prvovrstna pijača, postreglo »a bo tudi z garkimi m mrzlimi prigrizki odlične kvalitete. Poslovala bo tudi kavarna in bar. Prvovrstni Jazz pa bo skrbel za plesno godbo. Kdor se želi res dobro ln neprisiljeno zabavati ter se v prijetnem razpoloženju posloviti od starega, leta, naj pride na Silvestrovo T Šiško v sokolski detm. . --—f-"--------- V.*» A* > ,—c-vtfc..vof^fri**.'--:-." «••-' * d Slovenski trgovci o svojih težnjah Gibanje zavarovanega delavstva v cktsbm gradnjah za ,9.02%, v rudništvu za 62.85, v industriji usnja in gume za 10 50, v industriji obleke za 1 61, v kovinski in strojni industriji za 1.12, v hišni postrežbi za 0.43, v zdravstvu za 1.52, v industriji papirja za 3.43 in v gostinstvu za 0 24%. Nasproti številu zaposlenega delavstva v predlanskem oktobru (leta 1936) je izkazan dvig za 92.149 delavcev. Nasproti lanskemu oktobru pokazujejo največji absolutni dvig zaposljenja okrožni ' uradi v Beogradu (za 9620), v Osijeku (za 5655) in v Nišu (za 3856). V odstotkih pa sta izkazala največji porast urada v Osijeku (za 10.06) in v Nišu (za 9.97). Nazadovalo ie zavarovano delavstvo v Sarajevu za 2600 (za 6.78%), v Bani Luki za 2088 (za 8.98%), na Sušaku za 1495 (za 11.52%) in v Zagrebu za 1277 (za 1.48%). V letošnjem oktobru je znašalo število zavarovanih delavcev in nameščencev s stalnim dnevn:m zaslužkom do 9.60 din (vajene") 73 330, z zaslužkom p-eko 9 60 do 24 din 304.852, z zaslužkom preko 24 do 34 din 149.844. z zaslirikom preko 34 do 48 I d'n 107 062, a z zaslužkom preko 48 din 103 361. Povprečna zavarovana mezda je znašala 24.27 din, kar pomeni dvig nasproti oni iz lanskeea leta za 0 82 din. a nasproti oni iz septembra za 0.04 din Skun^a zavarovana mpria je do=eP1n 448.01 pvl^ona nasproti 457.29 milijona din v septembru, odnosno nasproti 421 11 m;1,'"ona d:n v lanskem oktobru. Po odctrtVh ie ^n^Sal dvig skupne zavarov^o mezde nasproti lanskemu oktobru 6.39%. 29 decembra Angleški funt ceizpremenjen. Grški boni so se v zagrebškem in beograjskem privatnem kliringu trgovali po neizpromenjenem tečaju 37- Nemški klirinški čeki so se iskali v Ljubljani po 14.2250, medtem ko je bil promet v Beogradu po neiz-premenjenem tečaju 14.30, a v Zagrebu so se dvignili na 14.34. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vonna škoda notirala neizpremenjeno. Zaključevala se je po 465 do 467.50 (v Beogradu je bil zaključek po 467-50). Promet je bil naoalje v 7% investicijskem posojilu po 100. OKVI/.C Ljubljana. Amsterdam 2401.66—2416.26, Berlin 1769-03 — 1782.91, Bruselj 744.45 — 749.51, Curih 996-45 — 1003.52 Londoa 205.76 — 207-82, New York 4383.50 — 4419.82, Fariz 116-02 — 117-46, Praga 151.14 — 152.24 Trst 231.45 — 234.53. Curih. Beograd 10. Pariz 11.6650, London 20 6575, New YoJk 413, Bruselj 74-70, Milan 23.30, Amsterdam 240.85, Berlin 177-60. Slookholm 106-37, Oslo 103.85, Ko-benhavn 92.25, Praga 15 17, Varšava 83 7O Budimpešta 87-50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. KI- P H I I Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 — 467, 4"/u severne agrarne 53 — 59, 4"/o agrarne 61 — 62.50 6% dalm. agrarne 88 — 8S, 6n/o begluške 88.25 — £0, 7Vo stabiiiz. 97-50 cen., 7% invest. 100 — 101, 7»/o Seligman 99 den.. 7% Eiair 89.50 den. 8"/n Blair 96 den.; delnice: PAB 222 den., Gu man 40 — 46 Šečerana Osijek 95 — 100. Oriješka livarna 175 den., Isis 50 bi., Trbovlje 180 — 183. Jadranska 300 den. Beograd. Vojna škoda 46725 — 468 (467.50), 40/o severne agrarne 57 50 —58 (58), 4«/n agrarne 59.25 den., 6% dalm. agrarne 88 — 88 50 (88.62). 6°'o begluške 89 _ 89.08 (89.25) 7% Blair 90 — 90.50, 8°/o Blair 96 — 96 50 PAB 223 den. (drobni kosi) Narodna banka 7800 bi. ANEKDOTA Konservatorijski učitelj Carafa v Parizu je bil zavoljo svojega zlobnega jezllca kaj malo priljubljen. V neki družbi, v kateri je bil tudi Dumas mL, je povedal, da ima hudega volčjaka, ki ga mora spraviti stran že zaradi tega, ker grize celo njegove prijatelje. »Nu, tu pa gotovo nima dosti dela,« se je oglasil Dumas, VSAK DAN ENA Pravice angleškega kralja Nihče ga za njegova dejanja ne more klicati na odgovor I t. različnih razlogov so že prirejali krožne radijske oddaje, ki so se jih udeležile vse evropsike ali tudi svetovne radijske postaje. Takšno oddajo priredi letos prvič mednarodna radiofonska zveza r Ženevi v novoletni noči. Tri in dvajset evropskih dežel bo ob tej priliki vsem radijskim poslušalcem na svetu poslalo svoja voščila. Oddaja se prične točno opolnoči s petjem največjega zvona na svetu, zvona koln-ake katedrale, ki tehta 50.000 kg. Zvonovi vaške cerkve Hodister v valonskem ozemlju bodo sporočili pozdrave Belgije, isto tako zvonovi v stolpu vseučiMške knjižnica v Liegeu. Nato bomo slišali zvonove sofijske katedrale Aleksandra Nevskega. Nato bodo zapeli po francoskem abecednem redu držav zvonovi najznamenitejših cerkva Danske, Gdanska, Estonske, Finske, Francije, Anglije, Madžarske, Irske, Italije, Le-tonske, Litve, Norveške, Poljske, Švedske, Švice, Češkoslovaške in Jugoslavije, ki se bo udeležila te oddaje z zvonovi zagrebške katedrale na Kaptolu. Petje naših zvonov bo zaključilo to oddajo, ki bo poslušalca v duhu povedlo skozi vso Evropo. Na drsaltfčn v Versaillesn Priprave za olimpijske igre v Helsinkih Finska prestolnica Helsinki in finska država sta dali za izvedbo prihodnje olimpiade na razpolago 300 milijonov finskih marit, bi sioer mesto 100, država pa 200 milijonov. Na ta način bo mogoče v polni meri lzvriiti vse velikopotezne načrto s to olimpiado. Mod drugim bodo olimpijski stadion povečali na 63.000 prostorov, zgradili bodo plavaini bazen in kolesarsko dirkališče ter vse mogoče druge naprave. Tako bodo uresničili tudi načrte za zgradbo velikega olimpijskega hotela, ki bo štel devet nadstropij. Prvotno so mislili na enajst nadstropij. Kar se tiče vstopnic, upajo, da bodo v februarju tako daleč, da bodo mogli razposlati kvote, ki odpadejo na poedine države. Pošten skok Na nekem konjskem turnirju, Id so ga priredili v Buenos Airesu, Je skočil argentinski turnirski jahač Juan Broceras s svo jim konjem »Mineralom« 7,65 m daleč in Je s tem dosegel nov svetovni rekord. Zadnji rekord je imel francoski poročnik du Gastriea, ki je s konjem »Tonaceom« leta 1933. v Spa skočil 7,50 m daleč. Generalni rezident Tunisa Mala morilko Levičar z nožem v desnici Eric Labonne Je te dni obiskal Pariz, kjer ga je sprejel v avdijenci tudi zunanji minister Bonnet Zaradi težke obtožbe umora svojega moža se je morala zagovarjati pred sodniki v Berlinu 46-letna Emma Bleesova. Z njo se je morala zagovarjati tudi 4S-letna Frie-da Seidlova, ki je morilko pripravila do zločina. Sosed Bleesovih, ki so imeli v okolici Berlina majhno posestvo, je sedel nekega večera pri radiu, ko ga je nenadno prestrašil vzkrik. Takoj nato je planila v sobo Bleesova in vpila: »Moj mož! Moj mož!« Nje^na roka je bila ranjena in sosed jo je obvezal. Potem je pozval na prošnjo Blee-sove zdravnika ter policijo, ki je stopila v stanovanje Bleesovih. kjer se ji je nudil strašen prizor. V sobi je ležal Blees s prerezanim grlom na zofi, na niegovih prsih je ležal okrvavljen nož. Bleesova je izjavila, da je mož izvršil samomor. Ležala je že v postelji, mož pa se je nekam dolgo mudil v kuhinji Ker ga ni bilo v spalnico, je spet vstala in ga je našla v sobi 7, nožem v roki. V svojem strahu mu je skušala iztrgati nož iz rok, pa je med ruvanjem padla na tla. Ko se je spet dvignila, je ležal nje mož že ves krvav na zofl. Tako je povedala Bleesova, takojšnja preiskava pa je ugotovila, da se je lagala. Kmalu so mogli dokazati, da je žena sama izvršila dejanje, da bi se oprostila moža. Obe ženski, ki stojita sedaj pred sodniki, sta bili dolgo časa zvezani z nenaravnimi nagnjenji. Bleesova je postajala čedalje bolj odvisna od prijateljice in pod njenim vplivom se je porodila v njej misel, da bi moža odstranila. Vprav sta ženski mislili na to, da bi moža spravili v bolnišnico za duševne bolezni, toda ta načrt je padel v vodo. Potem sta poskusili izkoristiti moževo navado, da je v postelji kadil, za svoje temne naklepe. Bleesova je polila posteljo s petrolejem, ko je mož spal in jo zažgala. Mož se je prebudil in zavpil: »Postelja gori!« Nato je pritekla Bleesova z vedrom vode, ki ga je imela že pripravljenega. To se je zgodilo tri dni pred umorom. Naslednji dan sta obe oropali ženski začeli razširjati po sosedstvu vest, da je Blees govoril o samomoru. Na dan umora je Bleesova možu na nasvet prijateljice vrgla dve tableti veronala v kavo. nakar sta šla spat. Ob 10. zvečer mu je nato prerezala grlo. Napravila na je pri tem po-ereško: možu, ki je bil izrazit levičar in znan kot takšen, je dala potem nož v desno roko. Ta majhna nepazljivost jo je spravila pravici v roke. Najboljše oblečene 209 tisoč dolarjev za obleke in milijon dolarjev za dragulje Pariški modni saloni izdajajo vsako leto skupaj z družbo United Press seznam desetih najbolje oblečenih žensk na svetu. Za l. 1938. so sestavili sledeči seznam: 1. Ga. Antenor Patinojeva, smaha boli-vijskega kralja cina, 2. vojvodinja \VLnd-st vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi dal kralj v skladu z besedilom zakona svojega ministrskega predsednika in ves kabinet — ustreliti. Odgovor: Nič! Prav tako bi ne bilo nobene zakonite možnosti nastopiti kakor koli proti vladarju, če bi prodal britsko vojno brodovje in vtaknil kupnino v svoj žep. Po angleškem pravu kralj sploh ne more napraviti kaj krivičnega ali nepravilnega in zato ga za njegova dejanja tudi nihče ne more pozvati na odgovor. To je precej presenetljivo, kajti navajeni smo misliti, da angleški vladar nikakor nima kakšnih prevelikih pravic. Po zakonu pa je kralj upravičen za vsako stvar odreči svoj podpis in razveljaviti na ta način vsak sklep kabineta ali parlamenta. Seveda pa ni kraljeva hiša od časov kraljice Ane niti enkrat izkoristila te svoje pravice. Angleška vladna oblika temelji na prostovoljni odpovedi kralja na vse pravice, ki mu po še veljavnih zakonih prisojajo. V ostalem pa tudi te p-avice niso neomejene. Vt>aka kraljeva odredba potrebuje n. pr. tudi podpisa ministrskega predsednika. Kralj ne sme tudi voliti in ne sme si najeti hiše ali stanovanja, ker bi na ta način postal odvisen od hišnega gospodarja, a to ni v skladu z angleškim fevdalnim pravom. »Pravijo, da ste počasi zrasli, gospod direktor...« »To je res. pri svojem rojstvu sem tehtal samo tri kilograme.« (»Tidens Tegn«X Robot »Sabor« Poročali smo že o robotu s Imenom Sabor, ki ga Je zgradil Avgust Huber lz Nieder-teuffena pri Appenzelln. Na levi vidimo robota, ld prižiga gospodarju cigareto; na desni »pogled v robotovo notranjo konstrukcijo Z zvonovi skozi Evropo Novoletna voščila lz etra Neuporaben Hapkone? Premajhen, da bi ga mogel obleči filmski igralec Filmski režiser Jack Raymond je začel vrteti nov film pod naslovom »Kraljevska ločitev«. Film naj bi podal verno podobo tiste Napoleonove dobe, ko se je srečal z Jožefino, dalje njunega življenja v stanovanju v ulici Chanterein in doslej še neobjavljenih podrobnosti iz njiju zgodovine. Izdelovatelji filma stremijo za tem, da bi uporabljali, kolikoT je mogoče, izvirno pohištvo, oblačila in dokumente. Napoleona igra Pierre Blanchard. Ta igralec je naravnost neverjetno podoben Korzičanu. Te dni je prejel od angleškega igralca Ro-mil!lyja Lungea dragoceno darilo: izvirni Napoleonov plašč. Romilly ga je podedoval po svojem starem očetu, ki je bil pri- Poneverbe pri francoskih kinematografskih družbah Zaradi »uma poneverbe velikih denarnih vsot sta bila prošle dni v Parizu aretirana ravnatelja kine matografskih družb »Pathe Nathan« in »Pathe Ctnema«. Sirijo se govorice, da sta poneverila več milijonov frankov. PRISTOPAJTE K J C LICI! jatelj Meiissoniera, slovitega slikarja napoleonske dobe. Ta sivi plašč je nosil Napoleon nekoč, ko ga je Meissomier portretiral in ga je potem daroval slikarju za spomin. Pari.ški igralec je bi! sprva seveda zelo vesel tega daru, prav tako režiser Ravmon"h-JP z --va - ------- - — —. .— —7 aooo larzz. :sc-z zret: 2 rac r. - . z.-icr z a - _ "Dia. c z .............. z==z l-vza. % o o v adov ' iiUTI ^OSitUltiT* a z 3 : - a.Kfn ičcgtz- o-zsuzliz rze- -o rzzirzz z oii&v aere :e 3-00 0. .1 0 ; aa z vero o. t.-:—- ■ro.: -—-r te~z3SH. ozra. 5 r- — — — _ —' * —— orč^z. T'-"Z-=. zcezzz e: -z:*- - r: —— " z=z- o z 5 — - ' " -- . —-Z.TT- ^ ~ zc ;zz zeasecc-zz ----—5 z "~rz —zzl izzto- ozzl'zl ~ir z —iaisši: - i'r?c:. .i--" '.:res im ••••r.cfn -orrciitt. o :: r?-nc : • >••—n — . - . - c r 'C c—1" " ' ~ .. . ___r - Z. .. _• ■ * _rxz -i—'zve:: ■ o estz o ojajr»-.i o e1 * ao. !;su u :etu« razao a zz: ":"*"- rcoooo- =.-:.--= -=-zkcn!B-?tzo :zzo- zz o—— :: ž z ozozcera a.. oz rozoo-rozoo . overist -r--a »s -r.«c: o-:—z:. z a :- -r—-es-a " re-o :: oo aa. ------ • zz: "ozo. i t -zoozz z 5zz0c ;z a- r■ -1 s v a. t "*iq£x zoiiv. o:- «- ~nvxxoi. : : :zaii o" aror* -ae:u:"T- ~r--.rrx: zfaoo: a r. -"errae zra r ...Zi:: oar." a oa: .u hCm ^ ■ n arožo- -•3 cccfrzzzn- t oi ni nr:: oz nasu ."raajmie^ oa"" - "rz==a. lila : kcas. - : -nr—; z - -jtsecc? znanoše- - _ -.--z 3 'i rzrze zsms. rG-. az- ■ - z z :iroz=za " roat za. o o r - oraiaso z zozzzazo aac .o a ozzo zd a oo^- rrozoroo-a- Frza-zo:.- ; ozaa: ze-o z: -o. oe oa orza-rrr- Z ZZOO.ZZ * TO21 "2V- oszor o -Iroo--. oc-esovai -== oereozi iuaamaei o :aorcm n -.i^T.rrr ozz * z a;aao7 .zzoze 'ctccvp ezora 237 -3 ? azT-.zaz. z. ubsb g',~reczi r----- roraoz -reescav 30. neretzza ro^oaz a ~~ oec. z :zc-ste~zoa. oa -rrT-TTTn ezan. ao-^r ostc ' z " leeaa:«- "ava .:-- .t z !i:e ' "aci iz z~ e -recstav-. /eatn : ireanoic rnsrz^as - rzroo: s as =oe.:. --s 3 -rev3:aro. zoz z-z .z -5TH • 'faisal : mez oz esn:zav o-sai ororzio::—zz esec. " -z '.z: '"-i ca trate.rt? ~n: "oto^-j a rizce- x Oeaee .z: " .<_ oo: :oei eios v JurrcL _ -■»luzički ,'i.smK« Bcesrao. 3 oev 335: -—zmizoi-.- rz~e^=r: žzza fannaiča o iosraioz Kiaaaxa±ta o srca larrzz—oz. zi - aee raairz laota-.-ae-zo m ;e :ii lanzzcvc :cz ocoezec r-iar3H2 -ote - rrasa iaa :csnec. aaaile a 2 z -oescr oscie-c oa ai ou -oan a laneeoh. .craDOznzra oovoe^ .caas. -sk.-.t :ise — — ar.aa = --:. a a a. isec oenaravčeHO ce-e zs-a ilorake. 3~r=m:a Izzz_-ocra.-r-L."aaaazo:zza o :n-cerazi. ;"anek ozoeaza^czozo osrvm. laor a raz o-erzaa lkr*acrna. les -orccži 2 azzzo-- oorroT :oaia i ' .cncerta ..unfcazase ožar- -mm-g zsec -a.rrrgrsr—-1 :oasn c::ttto< rji - r—!i*.- tar.: Od trasa, o zz-a 2 ar?eoro :eia oiie. zeeovo avaoa-ooe :znre. ISoe oezaž^s .rzrrsHtarake .TZiil OZ-ZCT TTrrrnmsgi UIT ZH iOU 2r "ovk Jt A ruaa__:!eoi osem* zračni -reeasa eo- rmsKeza --nanesega rrzen:a a zaao a lol u ise--o a. i r-:e«ter. za: iz aa zarz J. IcaKC-^Ka veri » aceia. escaa ■oerrr - —r^zrzoena em: a.c ro zrnacn oiono^. — " dronleveHi ieczLLZčz * t-"---''-U oz -v ot" Der- e±o " :ozizo"*a ilivzc. z z: i i—j a eeaaio Vaai-o o ar » z a .ZZ0T z oazo. zzozz-rv. -» oa oera -ra-'=ra o "oziazz -c- ,ez zzzarza trauzsa i~-tr z Cj_a zzz:« e osta zrzarrzi e - eacz: * -•'r—v — " razo e T.rrr- i —- mit ZZ0ZZZ-Z2- z^sae. laceia e 1 o a —zaa o-.rz rzsaezesz ~-rr.:_z- za. — zazara Irz-oss zizrz-.--a oovo zerz tCrai loaaa siq—a:-izzo oz < zc. zz?±o. ostaaovo a esoo rnrr-"*- i. —--zazar? "zooorzo oz_ort a aonno a •bt catavm a i t. airnrrn Teczni avcia. Israo snu w rm no— :tzo osn .onooea -oo:»ra -i- o it trna. retamec: osicmiezi ita tm -"•ottt. lno oaoaea. escavoaio etocai .esnac nnnrom -- aozo jl -laarrr oc»n x. cxzza. zoir?«ti it-—c"zazorr a ržo-r.zr. cz s a« aaan .icecz. -ocz-.-i r»c"'SKe rzs. ai s -o:rzžo r-a*-zza a acnanra-mz o.aars?' aa:: "z. za»r i r. o .oaze »o ocacsc n it "°r:z ocai.:cT "-■--- -a: rc-av. aiav-- - • ar.-3 raza"1 rt z or zesz :zra. z: -raoz:=,-o z c-.i:o —v - -n——;7*-z -" : oo—.-: a ozke o oan. o aera-o oocaz a H Kfi oaeiz:?"? Z" ~a- c:zaca « -oc ao-rv P-.-.ar. rea« itrsicno aen zsc orr:-: t jn :om ; a retnooaecz .. -oza "a-oaao zz-a c a--"icmo acc'-. o. o i zc: oa: izaz "ra. a i-' 1 r*i - - -n -o:o"B i oaa:z- ".aa ar ? o: ooro-oei oc: a _zor z—:o a. : • i raa:oz o-orrr icr: -se etc r?a ODZSOZ t—ace-z .r.-i :aaz:o a ooa:r.3 a iser .:"rZS£Z Z4I7B - iC« 2ZZZIC -r. oa: v~:eaa z._i. I_oo : -roz -orz z -z zrr. i- o i o :ooo o:n asooroa. i..o o^oa~ioo .oacsr .r->eu to:cz? zr o o-- r -z: a z. z o-—: isto - "'zo-' " ■•o- zaaoo.o?c> a: :-o o za:rz_^ r-o-- z o- :.:o ir:skesa ..zo . —:—: -orno. . o : -ara. a a. -:-: azasa o o: a to.o—z z a :zo: -="»n asz a zo- av ----rt -----s*. ' " ---— Z~ a^ioza stvor?-"a:z a- -oz. : ai ■"T,. ar- :r-ai aro z oa- SOKOL ••Kcasjito rzsv «?-z:ca —o-i. -- 7 ijurninaa e .e. oc-: . i .A ukcraeo z zz OOOCO i---r-»n o^oo acavza z :==. c-z : "z o .ooan:-aa * ! ona. 3 — - -.---zs~- :_coz -oe :r- -"zraDf1 iTensm <>(;cis:-iein —"--cz. z- oa .-ca a. 1 _ a -a KJ oo_ _ "r. esora vzcoae a za oa:- "0*:z I -ro~a r.:oac—a -co 335 a ? a no—--:zo--oe :::oa o r.z .73" :a r—- : =f:r -- — . —n -- a zoz.oz: e vaozooa^ zr— -oc. " — : - z z o. ase za. caoce -.---,-.-:c :._-:c "o-rcoz - oa^o__£0 zzer -.-..-- .-oc r~- - iosc«. .'T oco -..-z oravnavaii "v:ea ri=£zc-:aaer z.. oo stz_e rrvrz z ovzo. z_azoc o ozz" _ z C ,-oo o zz zsera -ar* - .oa a- a t—--v i i iro 339 a -o-ort" oa :a z -a -o o: _io: ~ . o .-.oa -aorz „ _r-:a : o - 3rzc-«-a zaac -- 271 o aaa:a . z iamce a zoi^u oar-o:o" vate zo.-:e o z_zs oc o o e cz; 00 OZO - " o -z : "-•" --; : vv otooczs :zzo.-: a -aao .Z0-Z0-£Z z Z. "Z£ o - — ~ . - -. OE;-. zei" j eeemera -raza ~: z guvO'Zrn. .---r 1 a.-" .-:•- o o "st— . zzo: ?zo ;rz. * ao.-zo-— --oa EKC za.-.-z o::- : - oo _.--£3ncr—- e~ta - zre—o-a---rte varv -?az a :.z * ~m lerz 1 ~™£OKC -: -:=rn laze -F7- vvoaz izsse oz.".~:. ~ -r z nrrsto i az i39 a:.-:a£Zr:- z i. oz: -t ii— Z2T— OE occ — o.-:: ar ro- _ao zave a :aze 1—= V:" 'Te "io "s.-ls .-.- .zzzsiz 0-00,-~a za — — i-- leraskei —■ t.---—-.' — — o:-oor rr-"=io ooeeza - T r -T— T t-VOLOIOC 13- r—r»r----! a 33z z oa —or-z: v v- k! .z". ___ —-r ^ o 1 : - -.-i -a _ cccrž 0— rhl-ivl-o—lslol "331 Zr-" -e -r-mc^' ococe J c k ir^dLaiizs^ . * «« 1« — ! — -T J . ' oovoo: la^cnu '•^srj-ia. .2 ---- ■n* - --2Z "3 oao ~ miz 3 S/-, 03- i" rnoonine av^ze oKinae av-a_ mi.-neea i o^-jvrn t tunel i laso a ovac zo ."7. :z:e zzo -a 3:7. • - o. zaa a 773 -:•"----— vraK?. sni 1-T - - - -o oe n ~ - ——- . --------r— ~ - fzfeia aez e" r— a ----zce r ze z:2C.ž~e EiO zeo z~ o: vo 3- o: - vi —z z r? —*-.-" —a:z v it a "rooooa-zv a osecae :arrae z-fetne :o L 3. H- aziozeaa .zv:-oa _a av-oo oa "oa-ovm rvraoc :-r . z oz ozo— a :arza ? oiocen oa co.aa; i. .35. azcza ver^greozih ar-zz " 5. inu-r-n. o t- 'omarn 333. ~z - a: o-•ezazoz z ra ? avza —?zzv5t oa-^i:- -«a -335. a z o zi .--.a 33S. a-iq :acoaac ozier:z. ndo arrmo zoraio avzo "Trav" v^o.oaro: se—:- z a oso: Trraoztm ocevosom ztr vezz z avrzEcra siasrra -rre tanme. oa :atoreea -oaraera 1 n zoro srt. Iste o zao a ozra arzaE v—=tazc- z. :ai=roa o e caoczi -:a 373. :s~=no 'orzaezzi * : onoaki zasHeea na. zat: -tar: avezanci. -ra :atana -o s onnoki im isr-=rv ozaaz. ».aioc -otnv rven-^rrerri vku. o 1 a 3. mz-o .4. 2-crrar~ r"o.. zz ose eno a rrisT- o "-rzacsccra™. onazr vrvi--: oneaker "o rosne resa*- = rao-•aiv -.ocat: seczc -ii -a -o -sc. *o-Tatvzn eeevosGzi osterzz arvasnra o-isrn irrB tennoe. oa aoor^aa -ocrrcr: a trhara crt. t—-ava e -rezfzzi "os et -*a -sas. cest a -a -saH.c vate rv la. ~rr.v-° -zao n-7~ -r?a:ozra arvz* OTezanaa i :iaca;eig rtaonnmn :o olos- :z -— uno "hjc-ura om. ? -3ta_= azas a -:tn * ooooc ozazeio "^raco iirestr--—z"a_ oc-sa .-ta -o -o: ~ z v: s ~rec~z:a oaret 7or:a la—: -~:v~ -rrtzr-v a Mase riedailscs 3 r3-o-ooaza_ -soo-oz-- vi. e Lo:zo_7 eaoca. o 1— -^.Si a. - oz-veta. ~ ize eae. 3. -»mraj;^ gč. !axiie?*^. e- :£ o - :---r- -ner: ■ ;-3ocoaza« o eu - —:c zrr: - .c: ost "era Iz__:~a. a * coeaia ~ zo z za zsoccon: 3! aoai .a-ao^ '-zc rzcao:s urzze a z:zz. zai:oa —za ov- vero r: r?ozta™ rio z—*- lin-za zereta zoor-3 nov ? ~ooz z zvroze-h av ::—rvzv aca*'- o—'cce o- .uiar -'»z ov-r-ra i'-asauora^ zzoa ze-o ~a eia :-o— ooaa -ooacteea : -- o. zo z. zo - - oo-Z"- z ovor- oai—:. "za o--o o -- :zo - aroc.-ci rr- r_ - atort = sc a? o., za: rr-oc v ozz .z l. o- :o—z ot orv- zo zzoze —zr-oooo c:orva- fCo3 a. .. -tejz .oo—. >_-aooa. 1. d 1.. 7occ o_-o "--Z. oGrt ~ ZZZ3 ezs. .4 : i " eeecujTa Ji. 9 ..ar. zu oiosče;. — Z3C __7 z= r::o:z"- f± :oo:: - __: : z — .3 3 .7 " z. rv: •;-z emk — .i: -- --- - zooeozo - z. aesova. žz zo- zor:o-ože zoo-ie. — .-i tar :ze E — -o :ca a 3.V~ __ .2.00* _coz: a^oa zcsč- — 33.70: o-eroz rraos. — .1: ■ ^.r -oa Eva. — .""'za: __.o zooa. — :o=ttr a ""—o — 3._3. Tacam nosna. — oo -vzvort — oz — ":OSČ3. Tuncne?! 3 .3 l-zvo-9.13: JI iug«a. — ^L30: T^zzr : -1^.3: a _ — • or-.va. I. eeemrra "žnolfana T: ~:ooa "o zac. — o-:o. — 7".-j. "-"oz-o ro-ava. — ž: 3. v o: r z oc: -* r? — 7-3 ~~raof 3- 3: ~ac- -ra: "'i"---03ist— zz oaa a n :—voz -zr—ža — 3-0: 7eee-za '---- — 3 37 0*3— :osč. — -1—7. —noe zlo :""-.-:£ -ostaoe - "~o.lz voiz —---- :r leeena 3-3: "ooio. — "33: H ~'— ■ ozcert. ~=c-rzooa z o.oče. — -3: 2: o . : — 3- "--zreš zzrv a "za redaiiSča. — ■-> '-■--=---*----s _ —Laa 3._3: 31"*?— —3d acar-r. — Z: '. ozn "rasi-oož :c--oz-o— — -i: — "torsav-i L3---=—-a-?. — -"ffia iS-Io: ' rao- -„ — 3 "■: le 5.-a oizv __ov—zi. — a zs3- — Drrnai 7. .~oe-ver — 3: -7-oacert oEiian. — 33—5: o.-- - » —zo"". — .0 *-3eia zz°?v-v:-a :v. z ' «---- — = r«ssa 330^: Tlavrostn czvoro. — 33- ^ester t v-res. — lunccen 3. 3: -ro — .3. iiareizl sk - : — P. G. 22 Strel v grajski Knjižnici Roman »čudovito!« je zaklicala. »Zakaj se ne pridete kopat?« »Ne, hvala«, je odvrnil sir Gerald, sedel na breg in vzel cigaretnico iz žepa. »Rajši ostanem tu in uživam posredno.« Pamela je štirikrat obplavala basen. »Izvrstno«, je rekel, ne da bi le za trenutek odvrnil oči od nje. »Iz trte je izvito, da bi samo debeluhi dobro plavali. Vi ste tenki kakor vila, a plavate kakor postrv.« Pamelo je stresal mraz. Toliko časa se ni nikoli mudila v vodi. Da bi ta človek vsaj že odšel! Nekam čudno strah jo je bilo zlesti iz vode. A do sod-njega dne tudi ni mogla čakati in drgetati. Zlezla je iz basena. Takoj je poskočil in ji podržal razgrnjeno rjuho naproti. »Hvala, sir Gerald«, je rekla vljudno, ko ji je ogrnil rjuho okrog ramen. V naslednjem trenutku so jo ovile njegove roke. Stud do tega človeka jo je obšel z desetorno močjo, a ganila se ni. »Prosim, izpustite me!« je rekla mirno, toda njegovo hlastno dihanje ji je povedalo, da je prošnja zaman. Hotela se je izviti, a Fair£ax se je samo zasmejal. Njiju oči so vrtale druge v druge. »Ne delajte neumnosti!« je rekla jezno. »Vsi mokri boste.« »Kri je toplejša od vode«, se je zasmejal ln jo poljubil na usta. Obupno se je otepala, mu Izvila desno roko ln ga z vso močjo udarila v obraz. »Čarovnica mala!« je vzkliknil z občudovanjem in stopil korak nazaj. »Lopov!« je zahropla in se, ne da bi vzela rjuho in sandale, spustila v tek po vrtu. Na terasi pred galerijo slik je stal Murr Pawcett. Nehote je položil roko okoli nje. »Kaj pa je, dušica?« je presenečen vprašal, a Pamela je bila tako zbegana, da ni slišala njegove milovalne besede. »Ta svinja, ta Fairfax«, se Je togotila. »Zasačil me je pri kopanju in me poljubil, ko sem stopila iz vode.« Mladi človek je prebledel, vendar je mehko dejal: »Teci v hišo, draga, in se obleci!« Gledal je za njo, dokler ni izginila, nato si je odločno zapel suknjič in krenil proti potoku. »Nununu?« je vzkliknil Geoffrey, ko je prišel v obednico zajtrkovat. »Kaj pa je z vašo ustnico, Fawcett?« »Nič posebnega«, je s srditim obrazom odvrnil Fawcett. »V spalnici sem se spotaknil ob stol in udaril z usti ob mizni rob.« »Sveta nebesa, kako more človek delati takšne neumnosti?« Geoffrey si je vzel slanine in opra-ženega kruha. »Mislil sem, da ste se boksali z Dempseyem. Dobro jutro, Pam!« je zaklical, ko je stopila mlada grofica čez prag. »Misli si, Fawcett ti je hotel odgrizniti kos mize! Človek bi skoraj sodil, da se je pretepal, kaj? Saj res, Falrfax: «11 niste bili časih boksač?« »Da«, je samozadovoljno rekel poslanec. »Odtod moj priimek. Pri mornarici sem bil mojster težkega razreda. In tudi dandanes se nikogar ne bojim, naj bo moje teže ali težji od mene«, je končal in pogledal Favvcetta. John Meredith, ki si je bil namazal masla na košček opraženega kruha, je vzdignil oči in se ozrl Fawcettu v lice. Mladi mož je z brezdanjim sovraštvom strmel v sira Geralda. Čeprav je bil detektiv videl že marsikaj, ga je mahoma stresla groza, kajti v Fawcettovih očeh je razločno bral besedo: umor. »Moje hišice Se ne poznate, gospod Meredith, je-lite da ne?« je po zajtrku vprašala Pamela. »Niti vedel nisem, da imate svojo posebno hišico.« Lady Colchestrska je prikimala. »Vrtna hišica je, sezidana nalašč zame, varna pred mokroto, z majhno pečico, tako da lahko bivam v nji tudi pozimi. V gozdiču za vrtnim obzidjem stoji. Pojdiva, da vam jo pokažem.« Stopila sta skozi leso na koncu tisovega drevoreda. Sredi lepega gozdiča je stala letna hišica, ki je bila po zatrdilu lady Colchestrske tudi pozimi uporabna za bivanje. »Prelestna je.« John se je pohvalno oziral po slamnati strehi, po tramovju in beležu. Znotraj je bilo vse svetlo in živahno od pisanega kretona; od polnih knjižnih polic je vejalo nekaj dobrodejno domačega. •Všeč mi je«, j« rekel detektiv. »Tu sedite, kadar hočete, da vas nihče ne moti, kaj ne? Kakor vidim, pišete tukaj tudi pisma.« »Da«, se je nasmehnila. »In tu se tudi razgovar-jam s svojim najljubšim detektivom Sedite semle k meni in mi povejte najnovejša poročila z izsilje-valske fronte.« Njeno lahkomiselno čebljanje Meredithu ni moglo skriti, da je globoko potrta. »Na žalost nimam veliko povedati«, je previdno odvrnil. »Samo nekaj: ne verjamem, da bi bil gospod Fawcett izsiljevalec.« »Potem ne razumem«, je odvrnila in nagrbančila čelo, »zakaj mi ne dovolite, da bi ga odkrito vprašala.« »Ljuba lady Colchestrska, kakšen smisel bi imelo? Fawcett bi vaše vprašanje zanikal, naj bo resnica takšna ali drugačna.« »Ali... odkod veste tako zanesljivo, da gospod Fawcett ni... lopov?« John se je obotavljal z odgovorom, jo pazljivo pogledal in mirno vprašal: »Ali ne boste užaljeni? Ne? Lepo. Fawcetta zato nimam za izsiljevalca, ker vas ima še vedno rad.« Žarka rdečica je planila mladi ženi v obraz; nato je spet prebledela, a v njenih očeh je bila tolikšna blaženost, da je postalo Meredithu kar mučno. »Oh!« je dahnila. »Res ste prepričani o tem?« Prikimal je, in trenutek ali kaj sta oba molčala. Nato je rekel: »Lady Colchestrska, kaj se je davi zgodilo?« Prsti so ji negotovo zdrknili po gubah lahkega krila. »Zgodilo?« je ponovila s tihim glasom. UDELEŽBA Odstopi se koncesljonlrano zavarovalno druStvo posamezniku ali skupini, event. se sprejme soudeležba. Potrebno nekaj kapitala. — Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Naložba«. II lllllimM lil III MM—m Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din HALO! HALO! Pojdimo na Silvestrovanje *ji k »5ESTICI«, kjer se boino po domače zabavali. Godba • ples.' Igra znani Malenškov »Trio«. Prvovrstna kuhinja, — izbrana vina. 52859-18 tuim Beseda 1 d!n. davek 3 din, za šifro aii dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Posredovalnica Ogrinc Aleksandrova c. 7-II. nujno potrcbuie več natakaric, kuharic, služkinj in kmečkih deklet. Z* odgovor priložiti 2 din znamk o. 32813-1 Zdravo dekle ki ima veseiie do samostojnega gospodinjstva, dobi službo takoi pri dr. Feren-čaku, Gajeva ulica 3. 328-45-1 Dva godbenika »preimem za Silvestrov večer. Vprašati: Krekov trg 11 pri hišniku. na dvorišču. 32S35-1 Iščem postrežnico 1» dopoldan. Vodovodna 28 32816-1 Kuharice, sobarice dekleta, otroške negovalke, prodaialke, — vsakovrstno osobie naihitreie namešča dolgoletno beograiskim dru žinarn, hotelom, trgovinam Biro »Central«, Kolarčeva 10-1., telefon 26-228 Beograd. 32692-1 Pouk Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 dtn. Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer 2a začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. dc 8. ure zvečer — Edinstvena stroiepisnica, — največja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Novost v stroiepisnici bo rudi računski stroj. Pri-četek pouka 4 januarja. Žoln,na zelo nizka. Chnsto-fov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Tel. štev. direktorja 48-43. 32757-4 Tečaj za strojepisjt Strojepisko »i popoldansko delo, od pomladi za ves dan, L;ub-ijaričanko, iščemo Prošnje z nave.tbo šol ali prakse na ogl. od'1 Jutra pod šifro »Kniižna založba«. 32759-1 priredi Trgovsko učil.iče m stenografski institut R() BI DA. Ljubljana, Trnovska ul 15. Novi moderni stro Ji. Najnovejša učna meto da. Začetek januaria 1939 Poiasn:!- v pisarni J;! Va Liubljana. Trnovska ul 1} ____32356 4 Tečaj za stenografijo l šestmesečni) priredi Tt govsko učil išče o .en .gr;.l ski institut ROBIDA iiub liana. Trnovska ul 1} -Poučuie ga prot RoO.dova Učnma ni2ka Uspeh za lamčen Začetek 'anuaria 1939. Pojasnila « pisarni učilišča Liubljana, Trnov ska ul. 13. 3235} 4 Prvovrstna šivilja gre iivat na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32857-2 Službe iiče Vsaka beseda 50 par da vek 3 din za šifro ah dajanje naslova 5 din npjmanjšl znesek 12 din 18 letna absolventka držav dvoraz. trgov, šole perfektna v slovenskem in nemškem jeziku, išče name sčenje. Ponudbe na oglasni Odd. Jutra pod »Marlnva in zanesljiva«. 32782-2 Mladenič vojaščine prost, izučen kovač, z izpitom kurjača, — išče mesto k parnemu stroju ali plinskemu motorju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 32799 2 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Medarna Ljubljana Židovska al. 6 nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najmžii ceni. 377-33 Oblatila Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Moška črna suknja nova, naprodaj. Gledališka 14-V., vrata 18. 328^6-13 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje lislova 5 din Najmanjši znesek 17 din Zmleti deteljni odpadki vsebujejo 37% beliakovin in tolšče ter so ianen;m tropinam enakovredno močno krmilo. 100 kg din 90.-. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 32807-6 Smuči in sanke id:bol|šc dobite ori izdelo • alci, taitarju i.iutiliana I rnovska 25. cel 34 10 32126 < um n: Eeseda 1 din, davek 3 din. za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Posojilo Opremljeno sobo I Opremljeno sobo strogo separirano, oddam v | s posebnim vhodom, t cen-centru. Naslov v vseh po- tru mesta oddam takoj. Na-slovalnicah Jutra. i slov v vseh poslovalnicah 32847-23 Jutra. 32843-23 700.000 din, iščemo za večjo, dobro idočo industrijo v provinci Slavonije. Na posojeni denar plačamo 10% obresti in večkratno osiguranje z vknjižbo na prvo mesto nepremičnine, vredne okoli tri milijone dinarjev in izročitvijo zavarovalne požarne police na dva in pol milijona. Kdor želi naložiti denar na sigurno mesto in po dobri obrest ni meri, ki se izplačuie po želji upnika, naj se javi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zajam«. 32739-16 Posest Beseda 1 din, davek 3 din. za šltro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Opremljeno vilo iščem za takoj na Bledu za dva meseca za 2—3 osebe, s pečmi in ostalimi pritiklinami. Ponudbe poslati na Vera Kneževič, Moise Luz-zatto 17 Trieste. 32713-20 Ovostanovanjsko vilo prenovljeno prodam v Mo stah ali tudi posestvo v šiški (blizu stare cerkve) Pojasnila Tchn hiro, Liub liana. Nunska ul. 17 — 'elefon 27 96 32780 2< Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din N?. j manjši znesek 17 din. Dvosob stanovanje » kopalnuo. pra.no sobo s souporabo kopalnice ,,Jdarn v Staietov ulici Trnovo, nova vila. 32731 21 Solidnega gospoda sprejmem takoj kot sostanovalca v čisto sobo. Na željo s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32809-23 Prazno sobico lepo. solnčno, iisto, oddam takoj solidni osebi. Ogled v dopoldanskih urah. Blei-veisova c. 9, I. levo. 32826-23 Najslajša in najboljša krepi Ina pijača Je BERMET—VINO ČRNINA IZ FRUSKE GORE. Sremski Karlovcl — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovcl, Fruška gora. ZAHTEVAJTE BRESPLAfNI CEHIH iClilSlsIfl NAJPOPOLNEJŠE ? EENERALND ZA5TDP5TVD ™E F SCHNEIDER , ; . ZAGJREB NIKdliCEVA io; :f - TKALSKI STROJI 5 komadov ekscenter in 9 komadov šaft-strojev, širina greoena 126-138 naprodaj »IVANČICA«, tekstilna Industrija d. d„ Oroslavlje. 3iseda 1 din dr^eS 3 lin, za šllro ali aaianje naslova 5 din Na)man šl znesek P din G. rh. Rotuian: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Nemalo truda je bilo treba, da so spravili vse to v letalo; a posrečilo se je, in tako so nazadnje brez nezgode dospeli v Afriko. V krošnji neke palme so si napravili ploščad, kjer so hoteli, skriti za palmovimi listi, počakati levov. Toda namesto levov se je prikazal slon. »Ta ima pa večje uhlje kakor naš domači v zoološkem vrtu!« je šepnil Janko. Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajan t naslova 5 din N.. J man j čsl zn»sek 17 din Avto Jobro ohianjen. znamke DKW ali Ford 1, ku pim takoi. Ponu'Se na og1 odd Jutra pod »Avto«. 32779 10 Beseda 1 din. davek a lin, za sliro an dajai: jc . -lova 5 din Naj.-na' šl znesek 17 din Skobelni stroj Abrichtmaschine), šiiiin-100 mm, rabl'en, še v dobrem staniu, kup m Pismene ponudbe s ceno in opisom na n-s w Stolarna Rašica, p. Vel. Lašče 32821-29 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. 105 din kub. meter prima suha bukova drva, žagana, dostavljena na dom. Putrich, Dolenjska cesta, tel. 48-55. 32819-15 Jelševega rezanega blaga 13 mm (rezano 14 mm1 — 1.50 daljina in naprei, 10 cm širina in naprei 65% la, ostanek lla — potrebuiem 50 do 100 kub m ali pa več. D< bava marc - apr.l. Ponudbe na ogl odd. Jutia pod »Št. 29346«. 32743-15 Lepo sobo Bo ddam v v.I na vrtu oričeva ul. 24a 32833 23 s sedežem v Boo /radu za Bačko, Brnint in Srbijo želi PREVZETI že obstojtča, dobro vpeljana tvrdka, ki potuje z lastnim avtom Ponudbe pod »Ozbiljno 1061« na »Propa gando« a d.. Beograd — pošt predal 409 & «»&. rab«« a s« t a fi i 1311 e in širite ^ * U T R C < t JLj s Ker se širijo neresnične vesti, da nisem več solastnica f »DAJ-DA M A«, k:ir ne odgovarja resnici: ŽELIM VSEM CENJENIM GOSTOM ZADO\ OLJNO IN SREČNO NOVO LETO 1939. JUSTI ©SET-ova solastnica Daj-Dama družba z o. z. r/7/ Upravni!vU f??. oddelka vojnotelinif-nega zavoda v Cačlcn so r.*oinL:ii takoj: Za detajlne pogoje se obrnite na upravo III. oddelka vojnoteh ničnrga zavoda v čafku. R. br. 4G356, 27. XII 1938 g., Kragujevac. Dva prostora 20 X 11 m, dalje dva prostora 16 X 11 m, vse pritličje in prvo nadstropje, blizu Ljubljane, ob železnici in državni cesti z bano-vinskim električnim tokom, oddam v najem tovarniškemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event. soudeležba«. 32820-19 ZAHVALA Za izkazana sočustva ob smrti moje drage soproge, gospe NEŽIKE AŽMAN se tem potom V3em najprisrčneje zahvalim! Zlasti sem dolžan se zahvaliti gospodu baronu Codelli-ju za veliko naklonjenost, nadalje preč. gosp. duhovnikom, č. sestri za požrtvovalno postrežbo, gospodom pevcem pev. zbora »Sava«, darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so pokojno spremili k večnemu počitku! Vsem Bog plačaj! LJUBLJANA, dne 29. decembra 1938. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana 2a!ajoči soprog IVAN A2MAN Vsaka beseda 2 din, da vek 3 din, za dajanje naslova S din. najmanjši znesek 20 din. :>vignite v oglasnen oddelki) dospele oonndhe. Agilna in sposobna. Božič, Brez skrbi, Blagajničarka, Brezhiben, Carniola, Čedna, Dom, Dobro 7-»»npstvo, Dis krecija zajamčena, Dobra duša. Dobro ohranjen avto. Dober zaslužek, Ekonom vrtnar. F'.bruar, Gotovina 80.000, Gotovina 222, Hvaležna, Iskrenost, Jadran Januar 1939, Knjižna založba. Lepo stanovanje, Mir, Mlajša sigurna moč. Meri 250, Najemnina, November 8, Poseben vhod. Prijateljstvo, Prikupna, Prima zaslužek, Provizija. Steklena omara, Soboslikar, Srečna bodočnost, Stalen Soliden gospod. Takoj nastop. Takoj prodam. Ustvariva si dom. Ugodni pogoji. Vinograd, Zanesljiva, 66, 999. Razno Besedp 1 din, dav-ik 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Od Va» J"e od v Isno. da imat* obleko vedno kot novo '-a to Jo pustite red nt kenu^no Čistiti al barvati v tovarni JOS. R£!CH Ljubljana Poljanski aasip 4-6 'ralntca — iiHi hre? or^hu. Koks. snha drva nudi l. Pogačnik, BOHURlCfcVA a Telet 20-59 SMUČARJI! Vaše geslo naj bo: »Smuči na ramo, URAN KREMO v žep«. Brez svoje edine specijalne kreme ne pojdite nikoli smučati v beli raj planinski. Ufan kfeOTO dobite povsod. »JUTRO« ZAVARUJE! Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana uspehov na en ogla« t »JUTRU« led mestom in deielt "vredna mali Ili Umrl je po kratkem bolehanju, previden s tolažili sv. vere v 81. letu starosti naš ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče in stric, gospod Gašper Stojkovič SPREVODNIK DRŽ. ŽELEZNICE V POKOJU IN HIŠNI POSESTNIK K večnemu počitku ga spremimo v petek, dne 30. decembra ob 14.30 iz hiše žalosti, Vodmatska ulica št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana—Moste, dne 28. decembra 1938. HELENA roj. VELEPIC, soproga; dr. GASO, JOSIP, GOJKO, LUDVIK, ing. IVO, sinovi; FRANČIŠKA, ANGELA, HEDVIKA, hčere; ALBA, ALOJZIJA, ELZA, PUA, ZDENKA, sinahe; STANKO MAJER, JOŽE ŠOLAR, zeta; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. ZAHVALA Ob težkem udarcu, kl nas je zadel s smrtjo našega nadvse ljubljenega B0RČKA se najlepše zahvaljujemo vsem, kl so našemu sinku v njegovi težki bolezni kakorkoli lajšali trpljenje in ki so nam v teh težkih urah stali ob strani. Zlasti se zahvaljujemo gg. šef-zdravnikoma dr. Bož. Lavriču in dr. R. Neubauerju ter g. zdravniku dr. Pogačniku ml. za njihov nadčloveški napor in trud ob reševanju našega mladega bolnika kakor tudi vsemu bolniškemu osebju in sestram za vso njihovo veliko skrb. Zatem se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti ln končno vsem, kl so nam kakorkoli pomagali olajšati težko gorje. Vsem še enkrat: stotera zahvala! JESENICE, 25. decembra 1938. Cvetko, Hermina in Ruzena Kristanova Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij >Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno uskarno d. O. tot uskamaij;* i" ran Jeran. — Za inserauu del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.