PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!

ZAVAROVALNICA
SAVA
S

Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1
Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama
j Zagreb in Rijeka
SINDIKATI NA TOLMINSKEM SO IMELI SVOJ OBČNI ZBOR
GBAMtV NE ZIDAJO
¥ OBLAKIH
DELAVSKA ENOTNOST
17. JANUARJA 1979 — ŠT. 2— LETO XXV!H.
r'
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Dvodnevna prizadeta, tehtna in tudi polemična razprava je prvi seji republiške konference Zveze komunistov Slovenije, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, dala svojstven pečat. V dobršni meri je konferenca izkoristila svoja pooblastila in če ne v celoti, vsaj v marsičem opravičila pričakovanja komunistov in tudi širše javnosti.
Po VI. kongresu ZKS in IX. kongresu ZKJ, ki predstavljata v graditvi splošne politike Zveze komunistov nedeljivo celoto, je konferenca prvič preverjala, kako se stališča in napotila za idejnopolitično akcijo izvajajo v praksi. Izločila in konkretno je obravnavala zlasti nekaj perečih vprašanj političnega in družbenoekonomskega razvoja na Slovenskem, zlasti tista vprašanja, ki nastajajo ob uresničevanju družbene in gospodarske reforme, so pa bistvenega pomena za izvajanje celotne politike. Konferenca je ponovno razčlenila marsikatera že znana stališča, ki pa se med komunisti žal še niso utrdila. Konferenca je tudi konkretizirala nekatere izmed vse preveč načelnih postavk v že sprejetih dokumentih, iskala odgovore na najpomembnejše dileme družbe in njenega razvoja, sedanjega in v perspektivi.
Poleg razprav, v katerih se je politično ocenjevanje in politična intervencija navezovala na uresničevanje družbene in gospodarske reforme, na elemente, ki jo pospešujejo ali flacija, žarišča socialne negotovosti, potreba po načrtovanju strativnih posegov v gospodarstvo, očitno nekontrolirana in-zavirajo, kot so vprašanja gospodarskih inflacij, administra-akcije in sredstev za prestrukturiranje gospodarstva in drugo, so bila v središču pozornosti na konferenci tudi druga vprašanja. Če jih le omenimo, so najpomembnejša gotovo naslednja: nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, problemi političnega sistema, ki je v očitnem zaostanku za razvojem samoupravnih odnosov v družbi, vprašanja dolgoročne druž-beno-ekonomske usmeritve razvoja v Sloveniji. Prav poseben poudarek na konferenci pa so dobila številna zapletena vprašanja socialne diferenciacije, kakršna ne izhaja iz delitve po delu, marveč so razlogi zanjo pogojeni v starih razrednih ali novih etatističnih odnosih. Tudi vprašanja nerazvitih področij Slovenije so močno prodrla v ospredje, zahteve, da tudi na področju kmetijstva hitreje in jasneje opredelimo družbene cilje in pota, ki naj pripeljejo do teh ciljev. Na konferenci je bila dosežena nasploh velika enotnost glede družbenih ciljev, različne pa so še predstave o tem, kako te cilje ustvariti. Ta različnost mišljenja je pogojena z različnim okoljem, v katerem komunisti žive in delajo, je pa tudi odraz demokratičnega vzdušja za razpravo v Zvezi komunistov. Toda prav ta različnost pogledov obvezuje centralni komite in konferenco, da ta vprašanja hitreje in temeljiteje, proučijo. Kajti na konferenci so ugotovili: veliko govorimo, a do jasnih odgovorov počasi prihajamo, počasi pa se tudi odločamo o konkretnih sklepih, ki bi jih lahko hitro uresničili v praksi.
SONJA GAŠPERŠIČ
Mm MJmcMti 'JU i
- '■ - , .,
POHIŠTVO
VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLAUDIJA
ALEKSANDRA	Za vas izdeluje
ali nova florida	BREST Cerknica
INFORMACIJA: Dvoje je značilno za pravkar minuli občni zbor sindikatov na Tolminskem: najprej to, da je zbor slonel na zelo skrbno zbranem gradivu in tehtno pripravljenem poročilu o minulem delu in prizadevanjih sindikatov, da je bodoča prizadevanja in naloge sindikatov, orisal resnično poglobljen in prodoren uvodni referat do sedanjega — in vnovič izvoljenega — predsednika občinskega sindikalnega sveta Evgena Golje: za ta občni zbor pa je značilno tudi to, da se razprava ni in ni prav po sindikalno razživela, da so bili veliko glasnejši od tolminskih sindikalnih delavcev povabljeni gostje.	. \
Kljub temu pa je občni zbor sindikatov na Tolminskem podrobno opredelil bodoče nalgge sindikatov v občini in obenem jasno razkril njihov odnos do najbolj aktualnih družbeno-ekonomskih gibanj. Zato je občni zbor popolnoma uspel.
Tri temeljna vprašanja so prevladovala na občnem zboru tolminskih sindikatov, lahko bi jih takole povzeli:
© kakšen je v tem trenutku — sodeč s socialno ekonomskega aspekta — položaj tolminskega občana in s tem tudi kakšne so determinante njegove prihodnosti;
@ kakšen je razvoj samoupravnih odnosov in
® kakšna je vloga sindikalne organizacije v današnjem času. Naš zapis omejujemo le na povzetek odgovora na prvo Vprašanje.
UTELEŠENJE REFORME
Iz ocene tolminskih sindikatov o ekonomskih gibanjih v neposredni preteklosti veje optimizem; nikoli doslej še ni bil razvoj na Tolminskem tako intenziven in nikoli ni obrodil tako bogatih sadov. Optimizem je tudi prepričljiv: potrjujejo ga številke o ekonomskih gibanjih v posameznih dejavnostih, potrjuje ga dejstvo, da so doseženi rezultati zvečine posledica intenziviranja gospodarjenja, naslonitve na lastne sile, drugačne poslovne usmeritve, modernizacije proizvodnih in tehnoloških postopkov. To je še posebej poudaril predsednik tolminskih sindikatov Evgen Golja.
Za prejšnja obdobja in za večino dosedanjih občnih zborov
tolminskih sindikatov je bilo značilno, da so posamezniki in sindikat kot celota vedno znova opozarjali, da iz nerazvitosti tolminskega gospodarstva ne vodi nobena zanesljiva pot k napredku, da večina gospodarskih organizacij in občina kot celota tava v megli brezperspektivne sedanjosti, Posledice tega so bile v tem, da ljudje niso videli jasne perspektive, zavoljo česar so jo, še posebej velja to za strokovne kadre, iskali drugod. Ekonomske zadrege,_ odpusti — vse to je ustvarjalo socialne nemire in pasivnost in iskanje krivcev za napake, ki jih je porajala lastna nezmožnost, ugotavljajo danes sindikati na Tolminskem.
Megle nad Tolminsko občino pa so se- sčasoma le razkadile. Delovne organizacije' so trdno
zakoračile na pota intenzivnega gospodarjenja in si jasno začrtale razvoj v prihodnje. Pone-»Jelen«, v »Planiki« v Kobaridu, »Kredi« v Srpenici, v »Trenti« iz Bovca, v ' Alpskem turističnem centru v Bovcu. Drugod spet take programe prav zdaj snujejo. Tako postaja položaj pretežnega dela proizvajalcev in občanov v tolminski občini veliko trdnejši, kot je bil kdaj koli doslej, obenem pa se tudi prihodnost ne razkriva več kot nedosegljiva iluzija.
— Torej je ta usmeritev edino sprejemljiva in ji mora sindikat dati vso podporo, kajti to je naša boljša perspektiva, je dejal v svojem referatu predsednik tolminskih sindikatov.
VPRAŠANJE JANKU KUŠARJU, PREDSEDNIKU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ:
IN KAJ ZHAJ?
Poročali smo že, da je pred iztekom minulega leta plenum RO sindikata delavcev prometa in zvez razpravljal o aktualni problematiki železnic in ob tem obsodil sklep upravnega odbora Zvezne gospodarske zbornice, ki je zavrnil predlog za uvedbo relacijskih tarif, namesto tega pa privolil v linearno povišanje tarif, kar v bistvu pomeni odmik od razglašenih načel gospodarske in družbene reforme.
Kako bodo reagirali sindikati, kako bodo vnaprej podpirali nedvomno upravičene zahteve železničarjev — tako se je glasilo naše vprašanje Janku Kušarju, predsedniku republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. Odgovoril nam je:
lišče do njihovega predloga lahko samo še poveča težave najprej pri železničarjih, kasneje pa tudi v celotnem gospodarstvu, ker se bo pač še poslabšala sposobnost železnice, da gospodarstvu nudi usluge, kot jih leto potrebuje.
Zaradi na jnovejšega, sklepa tujih železniških uprav, ki bodo prek svojih prog prevažale le
»Sindikat, tako naš republiški ^dbor kot centralni odbor sindikata delavcev prometa in zvez, v načelu podpira predloge železničarjev za! uVedbo tako imenovanih relacijskih tarif. Eden izmed vzro&čpfM so neposredno vplivali; ffliEMiaše stališče do teh zadet§J!3e|tudi dejstvo, da je uveljavljenje relacijskih tarif naijbbnračju ZŽTP Ljubljana v za<tojij^p.^eh letih pripomoglo k temu. .<Ja so slovenski in istrskf ^el^^hičarji ob številnih ukrepilifKi žlpderniza-cijo in komoreiaiizapijp poslovanja dasegli/dEi^g ppslujejo z izgubo, kar se feicep dogaja v drugih ŽTP v >jdržai/ll/Rešitev, ki jo predlagajo železničarji, je torej očitno dobrfjLSŽi feodi do takšnih rezultatotfž|&lrf«I>ospe-šijo in olajšajo modernizacijo; prav to pa od žefežni6ffi[ffg- ter-ja gospodarstvo!/_ ’ . ‘ ,:, L Naslednji vzroI^SiS^^podpore železničarjem je, :i^«o vsekakor velja zamisliti 'ob -dejstvu, da ob sedanjih pogojih gospodarjenja tudi najboljši kolektiv celotne panoge vsemil navkljub posluje na meji .'rentabilnosti. Torej velja nasploh' premisliti o pogojih gospodarjenja železnice, ki smo jo proglasili za gospodarsko dejavnost, še zmeraj pa ji ostalo gospodarstvo diktira takšne pogoje dela in gospodarjenja, kot so značilni za javne službe. Prehod na sistem relacijskih tarif, čeprav bi povzročil tudi nekatera zvišanja cen. pa bi nedvomno že pomenil enega izmed ukrepov, ki naj olajšajo gospodarjenje in tudi modernizacijo železnic. Ko so ga železničarji predlagali, so hkrati tudi opozorili, da negativno sta-
tiste vagone, ki ustrezajo poostrenim tehničnim, varnostnim in drugim pogojem, se je zdaj že tako majhno število razpoložljivih vagonov zmanjšalo še za dve tretjini. To pomeni, da v mednarodnem prometu skorajda ne bo več naših tovornih vagonov. Najemati bomo morali še več tujih vagonov in to ne bo poceni. Posledice bo kajpak občutilo celotno gospodarstvo.
Še tole: v sindikatih pričakujemo, da bo bližnja seja zveznega izvršnega sveta nakazala vsaj začetek reševanja sedanje zadrege. Toliko bolj bi se po mojem prepričanju to moralo zgoditi tudi zaradi tega, ker naši železniški kolektivi — prepričani v pravilnost svoje poti — ne pristajajo v nobeno drugo razpravo o razreševanju svojih problemov kot v tisto, kot so jo predlagali in ki jo podpira tudi sindikat delavcev prometa in zvez.«	-mG
kod razvojne programe že uresničujejo, tako denimo v »Bači« v Podbrdu, v »Avtoelektru«, v Klavnici, v industriji obutve
Z JASNIMI RAČUNI
V Tolminu pravijo, da sindikat kot družbeno-politična organizacija prav gotovo ne more reševati tehničnih in tehnoloških problemov; vendar s tem še ne trde, da ne bd bili soodgovorni za programiranje razvoja. Ne samo, da sindikat mora zahtevati, da v delovnih organizacijah in v občinah strokovni kadri pripravljajo razvojne programe, za sindikat mora biti zlasti pomembno to, da bodo strokovni delavci nosili tudi odgovornost za posledice predlaganih in uveljavljenih rešitev. Seveda pa se morajo te posledice odraziti tako v dobrem kot v slabem: strokovnjake je treba nagraditi za njihova prizadevanja s priznanji in nagradami pa tudi s kritiko in s sankcijami.
Prav tako je za sindikat pomembno, da o spremembah ne odločajo zaprti krogi nekaterih poklicanih, temveč resnično vsi zaposleni. Delavec je upravičeno občutljiv za vse spremembe, ki so že ali še bodo zadele njegovo delovno mesto, če mu zavoljo modernizacije grozi odpoved, ne bo glasoval zanjo in zanesljivo bo njegovo obnašanje konservativno vselej, kadar bo lahko sklepal, da ima kdo kaj za bregom. Za to so dokazi tudi v domačem kraju: v »Krnu« v Klavžah so se posamezni delavci upirali poslovnemu sodelovanju z »Meblom«, čeprav je zdaj očitno, da je prav po zaslugi te integracije podjetje ustvarilo iz izgube dohodek, že v bližnji prihodnosti pa si lahko obeta še enkrat večji obseg proizvodnje. In nasprotno: kjer so si nalili čistega vina in kjer vsakdo ve, kakšne težave bo treba premagati, največkrat niso pretežka niti samoodpovedovanja. Tako. denimo, v »Bači« v Podbrdu; da bi pospešili rekonstrukcijo, so se delavci v minulem letu odpovedali višjim osebnim dohodkom; nova predilnica, ki jo grade, bo namreč osnovni temelj te gospodarske organizacije.
PO POTI ZDRUŽEVANJA
Tolminsko gospodarstvo dosega svoj nagli vzpon tudi po poti nenehnega povezovanja, poslovnega in kooperacijskega sodelovanja ter neposrednih združitev z ekonomsko trdnejšimi proizvajalci tako na slovenskem, jugoslovanskem kot na mednarodnem prostoru. Velja spomniti na integracijo »Planike« iz Kobarida z zagrebškim »Krašem«, Lesnega podjetja iz Bovca in
(Nadaljevanje na 2. strani)
START V NOVO LETO
simm wm?~^
7 drsi v sindikatih
REZERVIRANI STOLPEC
SV-
FRANC
PERUSEK
direktor podjetja Kovinoplastika iz Loža pri Starem trgu
% Tovariš direktor, kakšni so uspehi vašega kolektiva v minulem poslovnem
letu?
V minulem poslovnem letu so prišli do izraza napori zadnjih let oziroma hotenja naše dosedanje poslovne politike. Uspehi, ki nam jih kažejo ekonomski kazalci, so ugodni. Produktivnost dela se je povečala zd 29 %, dohodek na zaposlenega se je povečal v primerjavi s predlanskim letom kar za 44 %, skladi so se povečali za 43 %, povečali pa so se tudi osebni dohodki zaposlenih, in sicer v primerjavi s predlanskim letom za 22 %. Celotni dohodek podjetja pa se je lani v primerjavi s predlan-skim letom povečal kar za 55%. Vsi ti rezultati so posledica uvajanja sodobne tehnologije, temeljitega raziskovanja tržišča, novih metod organizacije dela, uspešnejših poslovnih odločitev pa tudi večje storilnosti neposrednih proizvajalcev. Seveda pa kljub doseženim uspehom še vedno nismo dosegli vsega. Predvsem smo še vedno počasni pri uvajanju novih, na tržišču iskanih izdelkov. Ta ugotovitev velja predvsem v proizvodnji sodobnejšega okovja za okna in vrata. Tudi predlagane tehnične izboljšave bi morali hitreje uresničevati, saj bi lahko prav te prinesle velik del akumulacije. Prevelike zaloge nam povzročajo težave z uskladiščenjem, obenem pa nam vežejo obratna sredstva. Nizka tehnična opremljenost in nenormirano delo v orodjarni ovira sprejemanje novih naročil. Slednjič tudi sočasne rekonstrukcije negativno vplivajo na ritem proizvodnje in na izpolnjevanju letnega načrta.
Na dvodnevnem zasedanju tretje konference Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine je bilo govora o več aktualnih temah v tej republiki, predvsem pa o gospodarskem razvoju, uresničevanju reforme, o nepo-srednih nalogah ekonomske politike v letošnjem letu ter o zasnovi srednjeročnih programov družbeno-ekonomskega razvoja v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih. Razen tega so elani konference obravnavali tudi problematiko reformiranja sindikatov in se seznanili z uveljavljanjem določil XV. ustavnega amandmaja.
Razprava o dosedanjem in bodočem družbeno-političnem razvoju Bosne in Hercegovine je pravzaprav izzvenela v obravnavo integracijskih procesov v tej republiki. V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da je bilo v minulih štirih mesecih na področju devetih občin izvedenih kar 13 integracij in da v dvaindvajsetih občinah intenzivno pripraviiajo programe združevanj šestdesetih podjetij. V sindikatu Bosne in Hercegovine tako ugotavljajo, da ni več občine, v kateri ne bi prišlo do razvoja Integracijskih procesov, v integraciji sta najdlje prišla industrija rudarstvo, slede pa jima blagovni promet, kmetijstvo, gostinstvo, zdravstvo in šolstvo. Obenem s temi ugotovitvami pa v sindikatih Bosne in Hercegovine odločno kritizirajo počasnost integracijskih procesov v elektrogospodarstvu, nrometu, gozdarstvu, lesni industriji in v bankah. Ob tem so sindikati še posebej opozorili, da je počasnemu razcvetu integracijskih gibanj največkrat kriv odpor posameznih vodilnih delavcev, ki ljubosumno varujejo svoje stolčke v podjetjih. Zato tudi ni naključje, da se o integracijskih procesih dogovarjajo le v zaprtih krogih in da dejstva, ki jih razkrivajo elaborati o integracijskih procesih, le malokdaj prideio do delavcev v neposredni proizvodnji.
V sindikatih Bosne in Hercegovine tudi opozarjalo, da integracijskih procesov ne spremlja ustrezno snovanje samoupravnih odnosov, ustrezno prevrednotenje sistemov formiranja in delitve dohodka- Zato niso redki primeri, ko so v delovnih kolektivih sicer storili z integracijo korak naprej v ekonomiki, vendar na dva koraka nazaj v uveljavljanju samo-unravnih odnncnv, tako da ni pričakovati, da bi v gospodarjenju dosegli bistven naoredek.	v
Reforma v sindikatih je bila drugo vprašanje, oh katerem se je razvnela, živahna ra^nrava na tretji konferenci Zveze sindikatov Bosne in Hero^jrovine. ^cčina članov konference qe je pri tem zavzela za denrofesionalizaciio v sindikatih in poudarila, nai hi se sindikalni delavci no pretoki! mandata vrnili v svojo stroko. Nekateri so pri tem predlavaU. naj bi vsi tisti sindikalni delavci, ki bodo v bodoče odhalali na vodilne fnnkcfV v orp-ai-H-ranjii, prejemali osebne dohodke od svoje delovne orna»uTa/*iin., sindikalni forum, v katerem dola jo. pa bi vsak mosec r^rn^/f:^r,l delovni	fa	c? tem bi. so nondar-
jaii	rr„*~n;, aporntovUi fd"dikeTn«im dajavmprn no iztekli mnnda+ne
do^a 'rr-,^v na delovna mesta, s katerih so prišli na profesionalno politično delo.
KAKŠEN BO ODGOVOR?
Zakaj vlada mrtvilo v sindikatih v delovnih organizacijah in kaj je temu vzrok — to sta vprašanji, ki že dlje mučita vodstvo srbskih sindikatov- Pred dnevi pa se je Svet Zveze sindikatov Srbije odločil, da na obe zastavljeni vprašanji poišče čimbolj verodostojna odgovora. V ta namen bo svet srbskih sindikatov v prihodnjih dnevih izvedel obširno anketo v dvajsetih občinskih sindikalnih svetih in v 200 večjih delovnih organizacijah. Odgovori na vprašanja naj bi še posebej razjasnili, kakšno mesto zavzema sindikalna organizacija v statutu delovne organizacije in občine, razsvetlijo naj, kako delajo in kaj bi morali delati občinski sindikalni sveti. Končni namen ankete pa je v tem, da bi v delovnih organizacijah in občinskih sindikalnih svetih kritično ocenili dosedanje delo »n obenem podrobne je opredelili smer bodoče akcije.
Čeprav bo treba še počakati na dokončno obdelavo podatkov ankete, pa je že iz prvih odgovorov ra anketne lističe in iz prvih razgovorov možno razbrati, da ie sindikat najmanj aktiven v tistih delovnih organizacijah. k*or so na*manj razvili samoupravne odnose, da v delu sindikata n? dovoli čutit? vpliva in delovanja Komunistov, da je sindikat učirko-u* v tistih delovnih o^.zapisarijah, ki ga vodijo izobraženi, politično zreli in materialno neodvisni delavci.
NEAKUMULATiVNO
GOSPODARSTVO
Sindikati v Karlovcu skupaj z občinsko skupščino in drugimi dejavniki družbeno političnega življenja v komuni opozarjajo, da je komuna v resni gospodarski krizi. Nedavno izvedena anketa občinskega sindikalnega sveta pa je tudi opozorila na vzroke, zakaj je prišlo do krize.
Kvalifikacijska struktura gospodarstva ne ustreza, opozarjajo sindikati. Po podatkih iz ankete je namreč skoraj 60% vseh delavcev v občini brez sleherne kvalifikacije. Bele vsak stoti delavec v Karlovcu ima visoko strokovno izobrazbo. Spričo tega se z vso resnostjo zastavlja vprašanje, ali lahko ta nekvalificirana delovna sila zdrži breme gospodarskega napredka?
Razumljivo je, da je Karlovac v preteklosti doživel pravo invazijo nepismenih in polpismenih kmečkih prebivalcev iz vasi Like, Korduna, Pokupila, Gorskega kotara n Banije — ni pa razumljivo, da je bilo v preteklosti tako zelo malo storjenega «a strokovno izpopolnjevanje teh novih delavcev. Se manj je razumljivo to. da v prenekateri delovni organizaciji šc danes ne občutijo potrebe po strokovnem iznopolnjevaniu in izobraževanju svojih delavcev. Podatki iz raziskave občinskega sindikalnega sveta tudi opozarjajo, da so iz občine odšli v tujino številni kadri z visoko strokovno izobrazbo, da so odšli in.da še vedno odhajajo najboljši delavci.
Primer velike tekstilne tovarne Vunateks je zgovoren: podjetje ni Imelo svoje službe za raziskovanje tržišča — ni imelo niti enega samcatega vzorčevalca ... ima pa zato zdaj prisilno upravo, ki se ukvarja 7. vprašanjem, kako pokriti izgubo! Se vedno pa je veliko delovnih organizacij — opozarjajo sindikati v Karlovcu — ki mislijo, da bodo z nekvalificirano delovno silo konkurenčni na tržišču, saj tem delavcem ni potrebno izplačevati visokih osebnih dohodkov.
RAZŠIRJENA SEJA PLENUMA REPUBLiŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENE DEJAVNOSTI
Ne več podaljšana roka
Z doseženimi uspehi v komunalnem gospodarstvu naše republike še ne moremo biti zadovoljni so poudarili člani republiškega odbora
Zadnja seja razširjenega plenuma Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije je potekala v znamenju razprave o ukrepih in nalogah za nadaljnji razvoj komunalnega gospodarstva v Sloveniji, ki jih je posredovala v javno razpravo skupščina SRS. Člani plenuma so se pri tem v glavnem strinjali z oceno skupščinskega gradiva, da je bil v zadnjem obdobju na področju komunalnega gospodarstva v naši republiki dosežen precejšen napredek, ki se kaže zlasti v tem:
@ da so prispevek za uporabo mestnega zemljišča uvedle skoraj vse občine;
# da smo s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča začeli zajemati del diferencialne rente, in to pri poslovnih prostorih, ki so pridobitno posebno ugodni;
O da se bodo sredstva odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada v letih 1969 do 1971 vlagala kot dolgoročni krediti za novogradnjo in re-
V pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata in občni zbor sindikalnega sveta občine Slovenj Gradec so pripravili v središču Mislinjske doline, kot je povedal Peter Bernard, predsednik OSS, posvetovanje s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, na katerem so razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih gospodarjenja in samouprave. Skoraj hkrati pa so na plenarni seji OSS Slovenj Gradec raz-pravljhli tudi o uveljavljenju XV. ustavnega amandmaja in o tem, ali naj bi bil v prihodnje predsednik OSS Slovenj Gradec profesionalec ali kot zdaj — volonter. Odločili so se za sedanjo obliko, to je za volonter-stvo in za to, da bodo zaposlili na občinskem sindikalnem svetu analitika.
Predstavniki sindikalnih organizacij iz Mislinjske doline so bili enotnega mnenja, da je sedanjem obdobju nelikvidnost najvecjia zavora' v prizadeva-^ njih, da bi reformna načela hitreje uveljavljali. Potrebna bodo velika razumevanja vseh, da se te težave odpravijo. Kot meni slovenjegraški sindikalni aktiv, bo potrebna v tem času zlasti poostrena družbena kontrola nad investicijami. Preprečiti kaže namreč že uveljavljeno prakso, da se gospodarske organizacije širijo z dolgovi v nove dolgove! Govora pa je bilo ob tem še o razvoju zlasti nekaterih manjših delovnih organiza. cij. Temu naj bi bila namenjena, kot je bilo poudarjeno, še posebej sredstva občinskega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, če pa bi bilo potrebno, pa bi morali zaprositi za pomoč tudi ustrezni republiški sklad.
Dokaj zanimiva in po svoje zaskrbljujoča je bila razprava o uveljavljanju XV. ustavnega amandmaja. Ugotoviti je namreč možno, da osnovne organizacije sindikata, predvsem pa njihova vodstva, posvečajo tej
konstrukcijo regionalno pomembnejših vodovodov in kanalizacije, pozneje pa tudi za druge komunalne dejavnosti. Tako vložena sredstva spodbujajo hitrejše uresničevanje predvidenega sistema financiranja komunalnega gospodarstva;
® da komunalne organizacije sprejemajo svoje statute, ki podrobno urejajo medsebojne pravice in obveznosti komunalnih delovnih organizacij in občinskih skupščin;
© da cene komunalnim proizvodom in storitvam določajo komunalne delovne organizacije le v soglasju z občinskimi skupščinami na osnovi sprejetih programov, čeprav usklajevanje programiranja komunalnih del v občinah še zaostaja;
© da se na področju komunalnega gospodarstva uveljavljajo samoupravni odnosi, na osnovi katerih se usklajujejo interesi družbeno političnih skupnosti, komunalnih delovnih organizacij in občanov.
K omenjenim ugotovitvam skupščinskega gradiva, ki so jih
nalogi premalo pozornosti. Člani vodstev sicer vedo, da oblikujejo v delovnih organizacijah novo samoupravno strukturo, ne vedo pa v veliki večini niti za namen vseh prizadevanj niti se aktivno ne vključujejo v oblikovanje novih samoupravnih odnosov. Zato ni čudno, če je v večini delovnih organizacij v Mislinjski dolini to delo prepuščeno strokovnim • službam delavnih organizacij.
»Krn« iz' Klavž z novogoriškim »Meblonf«, Pekarske industrije z Mlinotestom Iz Ajdovščine, Avtoelektro, Metalfleks in TIK v Kobaridu so. že navezali poslovno sodelovanje s številnimi jugoslovanskimi ..proizvajalci blaga široke potrošnje. Avtoelektro je pr(?d podpisom pogodbe 'r za-hodn©nemškim . proizvajalcem, ki bo soinvestiral 2 milijona DM v novo proizvodnjo v Tolminu.
Takšna usmeritev je nujna in bi bilo potrebno tako politiko še smeleje uveljavljati, se izrekajo tolminski sindikati. Obenem pa pristavljajo, da si ne kaže zatiskati oči pred nasprotji, ki spremljajo takšne procese in da bi morali zlasti sindikati vplivati, da se začno tudi razreševati. Občinska vrata naj bodo tudi v prihodnje na stežaj odprta tistim, ki žele na Tolminskem naložiti nekaj svojega kapitala. Kljub temu, da se je v zadnjih
v svoji razpravi potrdili tudi člani plenuma Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, pa velja dodati še misel predsednika Jožeta Vidica: »Iz vsega skupščinskega gradiva, ki naj bi služilo kot dokument za razrešitev mnogih problemov v komunalnem gospodarstvu Slovenije, lahko razberemo tudi to, da na komunalne delovne organizacije ne gledamo več kot na podaljšano roko občinskih uprav, marveč kot na pomembne dejavnike našega gospodarstva.«
KAJ Se ni urejenega
Kljub očitnemu napredku pa še vedno mnoge neurejene razmere v komunalnem gospodarstvu hudo zavirajo napredek. Tudi skupščinsko gradivo opozarja, da je Še marsikaj neurejenega na področju komunalnega gospodarstva:
© Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je še zmeraj kamen spotike. Višina sedanjega prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki naj bi bil eden od pomembnih elementov v sistemu financiranja ko-
Na posvetovanju so se predstavniki osnovnih organizacij sindikata zavzemali za to, da bi morali v samoupravnih aktih zagotoviti članom vodstev osnovnih organizacij sindikata prav takšno imuniteto, kot jo uživajo člani samoupravnih organov. Preprečili naj bi »šikaniranje« članov vodstev osnovnih organizacij sindikata, do katerega prihaja ponekod tedaj, sindikat se ne strinja s politiko vodstva delovne organizacije.
Na posvetovanju so se tudi dogovorili, da se bo v večji meri vključila v akcijo za izdelavo nove samoupravne zakonodaje tudi komisija občinskega sindikalnega sveta za pomoč pri izdelavi samoupravnih aktov. Poleg pomoči, ki jd bo nudila posameznim delovnim organizacijam, si bo zlasti prizadevala, da bi dosegli v Mislinjski dolini usklajenost oziroma enotnost pri posameznih zadevah tako glede trajanja mandata, vloge občinske skupščine, kot informiranja članov delavnih kolektivov, individualnih in kolektivnih odgovornosti itd. (vš)
dveh letih povečalo število zaposlenih v tolminskem gospodarstvu za 3,1 %> — v industriji celo za 8°/o, je vendarle v tej občini zaposlen komaj vsak peti prebivalec, v republiki pa znaša poprečje že vsak tretji prebivalec! Odpiranje novih delovnih mest zato pomeni eno najpomembnejših nalog tako z družbeno-ekonomskega kot s socialno-sociolo-škega vidika.
Že v bližnji prihodnosti se obeta, da bo tolminsko gospodarstvo dobilo kar precej novih delovnih mest. »To dokazuje, da smo se prav odločali, ko smo zahtevali odstranitev pregrad v blagovnem prometu in odprta vrata za uvoz kapitala« — ugotavljajo sindikati na Tolminskem.
URESNIČENJE DOGOVORA
Najbolj neposreden in hkrati najbolj prepričljiv dokaz za intenzivnejši, predvsem pa za veliko bolj zanesljiv razmah tolminskega gospodarstva, pa je
lektivne komunalne potrošnje, je taka, da ne vpliva bistveno na kritje stroškov za urejanje stavbnih zemljišč. Razen tega so že tako majhna sredstva iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča razdrobljena in ne zagotavljajo racionalne porabe. Občinski odloki določajo vse preveč izjem, ko ni treba plačevati omenjenega prispevka, in to celo v nasprotju s pooblastili, ki jih določa zakonodaja.
© Tudi sistem financiranja se le težko prebija, ker se prepočasi uveljavljajo stroškovne cene in oblikujejo sredstva za kredite v komunalno gospodarstvo pod ustreznimi pogoji. To med drugim vpliva tudi na zmanjšanje dohodka od osnovnih in v primerjavi z dohodkom od stranskih dejavnosti, ki jih opravljajo komunalne delovne Organizacije. Prav tako v sistemu financiranja še niso zagotovljena obratna sredstva za organizacije, ki urejajo in oddajajo stavbna zemljišča itd.
STALISCA REPUBLIŠKEGA ODBORA
K temu zapišimo še nekaj konkretnih ugotovitev in stališč, ki jih je v imenu republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v strnjenih besedah povzel predsednik — Jože Vidic:
. »Ugotavljamo, da izgradnja komunalnih naprav še zmeraj precej zaostaja za izgradnjo in napredkom preostalega gospodarstva. Zavoljo tega je s komunalnimi napravami zlasti v večjih mestih naše republike izredno kritično. Zato bomo v prihodnje nujno morali najti denar za urejanje "razmer na področju komunale, če bomo hoteli imeti čiste ulice, lepe parke ter vse nasade in vse, kar sodi k človekovemu dobremu počutju v naselju. Doslej smo komunalno izgradnjo reševali preveč ločeno: Vodovod smo, po navadi gradili po svoje, cestarji so krpali ceste, po svoje... Tako se zmeraj zgodi, da je po naših mestih pred turistično sezono vse razkopano. Nujno bi bilo potrebno začeti razmišljati tudi o združevanju posameznih komunalnih delovnih organizacij. Poseben problem so nakupi zemljišč za stanovanjsko in komercialno gradnjo, kjer vlada prava anarhija.
Menimo, da predvideni ukrepi in priporočila skupščine SRS odpirajo velike možnosti, da začnemo načrtno razreševati vso omenjeno problematiko ko-mulnega gospodarstva. Zato te ukrepe podpira tudi naš odbor,-
M.Ž.
bržčas v tem, da je lani neformalno sprejet dogovor, naj bi sleherno delovno mesto ob normalnem delu zagotavljalo vsaj 600 N din osebnega dohodka, letos praktično že uresničen. Sindikati na Tolminskem namreč ugotavljajo, da so delovna mesta z manj kot 600 N dinarji osebnega dohodka le še izjeme. To seveda pomeni, da je začel z intenzifikacijo rasti tudi standard proizvajalcev, zlasti tisti del, ki je neposredno odVisen od osebnih dohodkov.
Kar pa zadeva delitev na sklade in na sredstva za osebne dohodke, sindikati na Tolminskem ugotavljajo, da velika večina delovnih kolektivov ravna kbt dobri gospodarji. Lahko bi temu dejstvu tudi rekli, da še vedno zeleni veja, na katero je zlezlo tolminsko gospodarstvo. Zeleni pa, ker je nihče ne žaga.
To je samo še en obet več, da na Tolminskem niso zidali gradov v oblakih.
BOJAN SAMARIN
PRED OBČNiM ZBOROM SLOVENJEGRAŠKIH SINDIKATOV
Opredeljujejo svoje iiotloee Bia loge
Tudi v Mislinjski dolini končujejo s pripravami na občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradeč.
Na vsakih 50 članov so v osnovnih organizacijah sindikata izvolili po 1 delegata, skupaj pa bodo izvolili okrog 70 delegatov. Sicer pa bodo na občnem zboru ObSS Slovenj Gradec, ki bo to soboto, namenili posebno pozornost vpra-šanjem oziroma nalogam v zvezi s samoupravljanjem in nelikvidnostjo delovnih organizacij.__
Gradov ne zidajo
v oblakih
Tolminski sindikati so uspešno opravili svoj občni zbor • Ekonomski položaj ,	.____delavcev čedalje bolj trden
(Nadaljevanje s 1. strani)
7 dni v sindikatih
JOŽE LAVRIČ, PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE V RADOVLJICI, OCENJUJE BODOČE NALOGE ODBORA
Vsaj 600 dinarjev
Pred dobrim mesecem so delavci sindikata industrije v radovljiški občini imeli svoj občni zbor. Namesto poročila o poteku občnega zbora se bomo oddolžili temu dogod-ku s povzetkom razgovora s predsednikom občinskega od-bora sindikata delavcev industrije v Radovljici Jožetom Lavričem. Tovariš Lavrič nam je odgovoril na vprašanja: kako ocenjuje občni zbor, o čem so razpravljali delegati in kakšne naloge so naložili svojemu vodstvu v naslednji mandatni dobi?
»Občni zbor je bil dobro obiskan, gradivo, poročila in razprava pa so bili bogati,« je dejal Jože Lavrič. »Poudariti moram, da združuje naš sindikat izredno raznolike industrijske panoge. Zato je bilo in bo naše delo izredno težavno in bo terjalo zelo veliko truda, da bo naš sindikat resnično lahko zastopal interese vsega članstva.
Delegati so v razpravi povzemali in dopolnjevali predvsem tri vprašanja, ki jih je načel v poročilu prejšnji predsednik: razvoj samoupravljanja in s tem v zvezi usklajevanje notranje zakonodaje z ustavnimi amandmaji, gospodarjenje in z njim tesno povezano gibanje osebnih dohodkov.
Iz poročila komisije poslovnega združenja je bilo mogoče razbrati, naj bi podjetja za ceste v prvi fazi sklenila dogovor o delitvi dohodka med sklade in osebne dohodke, določila minimalne osebne dohodke kot obračunsko postavko za vse kategorije delavcev in se, slednjič, sporazumela o najmanjših vlaganjih v stanovanjsko gradnjo, rekreacijo in izobraževanje. Ko bi bil tak dogovor sprejet, bi začeli še razpravo o sporazumu, ki naj bi določil tudi minimalne zahteve o delovnih razmerah na deloviščih, problematiko terenskih dodatkov in podobno.
Iz predloga omenjene komisije izhaja, da bi morala podjetja za ceste usmerjati v sklade najmanj 10% čistega dohodka. Najmanjša urna postavko kot obračunska osnova nekvalificiranega delavca bi znašala 3,50 din. Minimalni zaslužek polkvalifi-ciranega delavca — preračunan na urno osnovo — naj bi bil za 18.5 % višji, pri kvalificiranih delavcih za 76 % in pri visokokvalificiranih delavcih za 100% večji. Za stanovanjsko gradnjo pa bi podjetja morala odmeriti letno najmanj 4 % od bruto osebnih dohodkov, medtem ko nai bi po 1,5% od bruto osebnih dohodkov obvezno namenjala za izobraževanje in rekreacijo.
Od nove samoupravne zakonodaje si vsi veliko obetamo. Pričakujemo, da bomo v internih aktih med drugim natančneje določili odgovornost na vseh področjih, zlasti pa odgovornost vodilnih in strokovnih delavcev. Dosedanje izkušnje v marsikaterem primeru opozarjajo, da se strokovne službe in vodilni delavci skrivajo za organi samoupravljanja.
Konkretno izgleda to tako, da pripravijo za seje slabo sestavljeno gradivo in ko delavski svet izglasuje takega, kot je, in ko rešitev v praksa ne ustreza, porečejo, saj so tako izglasovali samoupravni organi. Take in podobne izkušnje je potrebno upoštevati pri sestavi
Razprava o takšnem predlogu samoupravnega dogovora je razkrila več zanimivih dejstev. Tako so na primer ugotovili, da — z izjemo predlagane višine osebnih dohodkov — vsi drugi predlogi temeljijo na dosežkih finančno najmanj uspešnih kolektivov, veliko bolje pa bi bilo, če bi izhajali vsaj iz povprečnih dosežkov panoge kot celote.
Zadeva zase je predlagana višina osebnih dohodkov; točneje rečeno: sporna so notranja razmerja v predloženem razponu predvidenih zaslužkov. Delo cestarjev in drugih, ki neposredno sodelujejo pri vzdrževanju cest, velja kot kvalificirano v cestnih podjetjih, dejansko pa kvalifikacij teh delavcev, ki so v večini, ni mogoče primerjati s kvalifikacijo drugih, šolanih kvalificiranih delavcev, kot na primer šoferjev, mehanikov itd., ki jih tudi zaposlujejo ti kolektivi. Logična posledica bi seveda bila, da bi vsi tisti, kd jim je priznana ustrezna interna kvalifikacija še iz tistih časov, ko je za cesto skrbela republiška uprava za ceste, zahtevali take zaslužke, kot bi jih za posamezne kategorije delavcev določili s samoupravnim dogovorom. To pa bi, prvič, močno zameglilo odnose in razmerja znotraj kolektiva in, drugič, podjetja za ceste tega tudi finanč-
novih samoupravnih aktov, ki morajo zagotavljati kvalitetnejši razvoj samoupravljanja.
Na občnem zboru smo tudi govorili o opredeljevanju delovnih razmer sindikata. So primeri, ko je delovanje sindikalne organizacije odvisno od razpoloženja vodilnih delavcev in njihove naklonjenosti do sindikata. Zato se ponekod dogaja, da so seje delavskega sveta lahko ob kateremkoli času, medlem ko se sindikat ne more sestati, ko bi to bilo potrebno. O položaju in vlogi sindikata v delovni organizaciji je tudi sicer rekla razprava na našem občnem zboru. Primerilo se je, da ;e bil sindikat na stranskem tiru vse dotlej, dokler je delovna organizacija dobro gospodarila, potem pa, ko je v gospodarienju zaškripalo, ko je v deiovnl organizaciji prišlo do odpuščanja delavcev, so šele sindikat vpletli v dogodke in mu celo potisnili pod roke sezname za odpuste.
O gospodarjenju smo v Radovljici razpravljali že pred občnim zborom na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta. Glede na raznolikost gospodarskih panog in zaradi različnih
no ne bi prenesla, ker morajo vzdrževanje javnih cest na svojem območju že zdaj dotirati z dohodkom, ki ga pridobivajo z drugimi dejavnostmi.
Razprava pa je v zvezi s tem še razkrila, da želijo cestna podjetja z navedenim predlogom glede višine dogovorjenih minimalnih osebnih dohodkov pravzaprav prisiliti Cestni sklad SR Slovenije, da bi jim priznal več sredstev za vzdrževanje cest. V nasprotnem primeru bi namreč, ker bi pač samoupravni dogovor morali izpolnjevati, cestna podjetja samo še zmanjšala materialne izdatke za vzdrževanje cest, da bi lahko »pokrila« dogovorjene osebne dohodke.
Jasno je, da tudi to ne bi bilo prav, ker bi se s tem povsem podrli tudi osnovni nameni samoupravnega dogovarjanja. Zaradi navedenih in drugih vzrokov so se zato člani odbora dogovorili, da bi se omenjena komisija poslovnega združenja in pododbor za ceste pri RO sindikata delavcev prometa in zvez v naj bližji prihodnosti sestala na skupni seji in razčistila vsa sporna vprašanja. Vodilo njunega dela naj bi bilo, da bi samoupravne dogovore o že omenjenih vprašanjih številčno vrednotili najmanj na ravni finančno srednje uspešnih kolektivov; da bi obvezno morali povečati sredstva za izobraževanje in rekreacijo članov kolektivov, glede osebnih dohodkov pa naj bi dogovor vseboval predvsem soglasje kolektivov o takšnih zaslužkih, ki so zlasrti pri nižjih kategorijah delavcev nujni za človeka vredno življenje.
-mG
pogojev gospodarjenja na občnem zboru niamo podrobneje govorili o gospodarskih rezultatih posameznih gospodarskih panog, pač pa so delegati to vprašanje povezovali z gibanjem osebnega in družbenega standarda. Osebni dohodki so v delovnih organizacijah zelo različni, ponekod še vedno nesorazmerno nizki. Zato so delegati na občnem zboru poudarili, da
bi morali doseči v vseh delovnih organizacijah takšno uspešnost gospodarjenja, da bi naj-nižji osebni dohodki bili vsaj 600 novih dinarjev.
Taka zahteva izzveni lahko v prazno, če ob tem ne upoštevamo, da je pogoj za zvišanje osebnih dohodkov uspešno gospodarjenje v podjetjih. Zaradi tega je občni zbor zadolžil novo sindikalno vodstvo, da to vprašanje prouči in da izoblikuje ustrezna stališča. Mislim, da je to naša najpomembnejša, hkrati pa tudi najzahtevnejša naioga v tej mandatni dobi. Reševali jo bomo ob pomoči strokovnjakov, ki bodo proučili in analizirali položaj posameznih podjetij, tako da bomo med drugim lahko povedali v podjetju, zakaj imajo delavci nizke osebne dohodke: ali je to posledica prevelikih razponov ali slabe organizacije dela, neustrezne proizvodnje itd. Sele potem se bo mogoče učinkovito zavzemati za rast osebnega in družbenega standarda. Obenem pa nameravamo temeljiteje proučiti tudi vprašanje likvidnosti našega gospodarstva.
Druga naloga, ki jo povzemam iz razprave na občnem zboru, je skrb za boljše obveščanje članstva. Pri tem mislim tako na obveščanje v sistemu samouprave kot na obveščanje o delu sindikalne organizacije na vseh ravneh.
Pred nami je štiriletno mandatno obdobje. To je čas. ko bomo lahko posamezne probleme temeljiteje proučili in jih ob sodelovanju čim večjega kroga članstva ustrezno rešili. Sklenili smo, da bomo vsako leto sklicali konferenco, da bi tako sproti spremljali in preverjali uspešnost našega dela.«
I. V.
SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE V CESTNIH PODJETJIH
POČASI SE JASNI
V osrednji točki dnevnega reda zadnje seje pododbora za ceste pri RO sindikata delavcev prometa in zvez so razpravljali o vsebini in obsegu samoupravnih dogovorov, ki naj bi jih sklenili kolektivi slovenskih cestnih podjetij.
Osnova za razpravo je bilo poročilo posebne komisije odbora Poslovnega združenja podjetij za ceste SRS.
Pravna posvetovalnica IIK
9 VPRAŠANJE:
Delovna organizacija ima poleg vrstnih hiš in tako imenova-lih »dvojčkov« tudi več stanovanjskih blokov; ta stanovanjski !ond upravlja stanovanjsko podjetje, ki ga je ustanovila delov-la organizacija. V posameznih blokih so še vedno hišni sveti; »red praktim so le-ti prejeli račune za dimnikarske usluge v letu 1968, ki jih morajo poravnati stanovalci. Ker so stanovalci plačevali vsakokratno čiščenje štedilnikov in peči neposredno Jimnikarju, menijo, da teh računov niso dolžni poravnati, saj so bili izstavljeni za čiščenje skupnih dimnikov; stanovanjsko podjetje je namreč odklonilo plačilo teh računov.
Ker stanovanjsko podjetje nima pravilnika o dolžnostih in pravicah stanovalcev, me kot predsednika hišnega sveta zanima, »li so stanovalci res dolžni plačati tudi te usluge in ali je to dolžnost stanovanjskega podjetja. Naj še omenim, da ne gre le za plačilo čiščenja skupnih dimnikov, temveč tudi za dela, ki sploh niso opravljena, to je mesečno čiščenje dimnikov, čez poletje, ko se v blokih sploh ne kuri.
K. D. —BLED
• ODGOVOR:
Pravice in dolžnosti nosilcev stanovanjske pravice obravnavata med drugimi tudi zakon o stanovanjskih razmerjih in temeljni zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. Imetnik stanovanjske pravice plačuje za stanovanje najemnino; v najemnini je lahko vsebovan tudi ustrezen del stroškov za uporabo skupnih naprav, lahko pa se ti stroški plačujejo poleg najemnine. Dalje plačuje imetnik stanovanjske pravice stroške za tekoče vzdrževanje svojega stanovanja, za investicijsko vzdrT Ževanje stanovanjske hiše in stanovanja pa je ogovorno stano-
vanjsko podjetje; prav tako je slednje odgovorno za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Ta dolžnost — tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši — je dolžnost stanovanjskega podjetja po čl. 33 TZ o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami.
Iz tega sledi, da stroške tekočega vzdrževanja — čiščenje kurilnih naprav in dimnih vodov v stanovanjih trpi imetnik stanovanjske pravice, medtem ko nosi stroške za tekoče vzdrževanje (pregledovanje in čiščenje) skupnih dimnikov kot skupnih naprav stanovanjske hiše v smislu cit. člena zakona stanovanjsko podjetje. Menim torej, da stanovalci niso dolžni poravnati stroškov, za katere sprašujete, razen če se niso v kakšni morebitni pogodbi za to posebej zavezali. Vsekakor pa bi bilo dobro, če bi medsebojne pravice in obveznosti podrobneje uredili, da bi tako stanovalci kot stanovanjsko podjetje vedeli, kaj so dolžni in česa ne.
M. LIPUŽIC
K
0,
3
K
cu
«c
N
H
W
K
<
ce
a.
N
o
M
<
D5
&
<
N
C/3
<
b
H
•
O
w
tž
<
CU
<
N
W
C/3
05
04
a
O
C/3
Q5
04
<3
N
H
C/3
5
<3
04
a
o
C/3
5
<3
D5
04
<
N
C/3
<3
05
04
Obveščanje v statutu manjše delovne organizacije
m.
V lanski 52. številki in v letošnji 1. številki smo objavili pod tem naslovom del predlogov statutarnih določil o informiranju in poslovni tajnosti, ki so jih predlagali za manjše delovne organizacije strokovni sodelavci republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Predlog tokrat nadaljujemo z določilom o kršitvah delovnih dolžnosti ter z nekaj določili o načini informiranja, kdo zagotavlja informacije in o čem je treba zaposlene informirati.
(Predlog statutarnih določil o informiranju in poslovni tajnosti za manjše delovne organizacije je prirejen v treh variantah. Varianta A je namenjena delovnim organizacijam z največ do 30 zaposlenimi delavci, varianta B delovnim organizcijam z več kot 30 in do 150 zaposlenimi delavci, varianta C pa je namenjena delovnim organizacijam z več kot 150 in do približno 500 zaposlenimi delavci.)
Poseben člen predlaganih statutarnih določil o informiranju in poslovni tajnosti opredeljuje kršitev delovnih dolžnosti glede informiranja in poslovne tajnosti, kar omogoča izvajanje sankcij z določili o kaznih, ki pa sodijo v pravilnik o delovnih razmerjih. Predlagatelji so ga zasnovali takole:
Kršenje pravic in neizvrševanje dolžnosti, ki jih ima član delovne organizacije glede informiranja in poslovne tajnosti, je kršitev delovnih dolžnosti.
Hujše kršitve delovnih dolžnosti so:
—	ponarejanje, napačno posredovanje in zadrževanje infor-maij, če se s tem ovira ali zavaja priprava in sprejemanje samoupravnih odločitev;
—	neupoštevanje posredovanih informacij, če je posledica tega materialna ali drugačna škoda za delovno organizacijo;
—	dajanje ali posredovanje neresničnih informacij, ki škodujejo interesom kolektiva ali časti in dostojanstvu članov kolektiva;
—	kršitev poslovne tajnosti delovne organizacije.
Naslednji člen navaja najprimernejše načine za informiranje
v delovni organizaciji v vseh treh variantah ter hkrati tudi opredeljuje odgovornosti za njihovo funkcioniranje. Za varianto A, to je za delovne organizacije z do 30 zaposlenimi delavci z zborom delovne skupnosti kot najvišjim organom samouprav-janja, predlog svetuje naslednja dva načina obveščanja: zbor delovne skupnosti in razmnožena ter za kroženje pripravljena poročila, zapisniki, predlogi in informacije.
Praksa zadnjih let kaže, da je učinskovitost zborov delavcev, če so preštevilčni, šibka. Zato se predlagatelji nagibajo k rešitvi, naj bi bila oblika obveščanja delovna skupina, kar so v nekaterih delovnih organizacijah že s pridom uporabili (na primer jeseniška železarna!). Prednosti takega obveščanja so v večji udeležbi, saj so sestanki med delovnim časom; kratkost in boljša pripravljenost, ker se obravnava le eno ali dve temi oziroma vprašanji; večja pogostost, kar zagotavlja kontinuira-nost obveščanja, in večja komunikativnost, ker se prisotni med seboj poznajo, njihovi delovni interesi se ujemajo itd. Dajanje razmnoženih in za kroženje pripravljenih poročil, zapisnikov, predlogov in informacij članom kolektiva v branje in podpis pa predlagatelji svetujejo zato, ker s tem vsakomur zagotavljamo možnost, da se seznani z informacijami, hkrati pa je možno tudi preverjanje, kdo je tako gradivo prejel in je torej imel možnost, da se seznani, oziroma kdo take možnosti ni imeL
N Predlog tega člena za varianto A pa je naslednji:
0 Za informiranje članov delovne skupnosti v delovni organizaciji uporabljamo naslednje načine:
g ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI, ki je osnovna oblika infor-2 miranja.
S RAZMNOŽENA IN ZA CIRKULACIJO PRIPRAVLJENA
<	POROČILA, ZAPISNIKI, PREDLOGI IN INFORMACIJE, ki jih n pripravlja in daje v branje na podpis direktor (upravnik, stare-H šina) ali pooblaščena oseba vsem članom delovne skupnosti. V g njih so obvezno objavljani v kratkih povzetkih:
B	—	letni program,
k	—	zaključni račun,
S	—	za zbor delovne	skupnosti	pripravljeni	povzetki	predla-
• ganih samoupravnih odločitev z utemeljitvami,
O “ sprejete samoupavne odločitve z zadolžitvami,
S — osnutek pravilnikov in sprememb pravilnikov.
» Informacije in predloge, o katerih odloča zbor delovne skup-n. nosti, se mora posredovati vsem članom delovne organizacije
<	najpozneje pet dni pred odločanjem.
N _______________ DUŠAN REBOLJ
H
W	PRIHODNJIČ: Predlog	statutarnega	določila	o	načinih	in-
<	formiranja, o tem, kdo zagotavlja informacije in kaj morajo g redno vedeti člani delovnih organizacij z več kot 30 do največ
150 zaposlenimi (varianta B) oziroma delovnih organizacij z več ■« kot 150 do največ 500 zaposlenimi (varianta C).
BOGASTVO MISLI, PREDLOŽENIH STALIŠČ IN REŠITEV
o socialni diferenciaciji
j	ENAKOST, KI BO TEMELJILA
{	NA ENAKEM DELU
MARTA DOLAMIČ: »-...po mnenju komunistov iz Maribora ne moremo soglašati s stališčem v predlogu resolucije, da se moramo komunisti zavzemati za to, da sedanja raven razvoja proizvajalnih sil, uresničevanja načela delitve po delu in rezultatih dela ter uveljavljanje tržnih zakonitosti morajo postati edine in odločilne osnove socialne diferenciacije. Soglašamo s tem, da so ti faktorji objektivni izvori za njo. Po našem mnenju je edino pravilno stališče, ki je tudi navedeno v tej točki resolucije, ki pa je s prej navedenim v nasprotju, da komunisti sprejemamo le tiste razlike med ljudmi, ki izhajajo iz razlik v zahtevnosti, kakovosti in obsegu njihovega dela, torej socialne diferenciacije, ki izvira samo iz delitve po delu. Samo taka diferenciacija je družbeno sprejemljiva, ker je odvisna predvsem od znanja, sposobnosti in obsega dela posameznika ter je zato ekonomsko gibalo napredka, kar je tudi razlog, da na današnji stopnji razvoja priznavmo in kooptiramo določeno socialno diferenciacijo. Po našem mnenju raven proizvajalnih sil ne more biti osnova za socialno diferenciacijo zato, ker so njihov sestavni del tudi proizvajalna sredstva. Proizvajalna sredstva so namreč akumulirano minulo delo, ki je danes zelo neenakomerno razporejeno med panogami in gospodarskimi organizacijami, ne da bi zato imeli izključne zasluge tisti, ki v teh panogah ali gospodarskih organizacijah delajo. Če bi šteli raven proizvajalnih sil za osnovna socialno diferenciacijo, bi torej delovni ljudje v posamezni gospodarski panogi ali organizaciji dobivali kot nagrajevanje po delu tudi rezultate, ki izhajajo iz neenakomerno razporejenega minulega dela drugih delovnih ljudi. Menimo tudi, da je uveljavljanje tržnih zakonitosti lahko osnova za socialno diferenciacijo le, kolikor je večje družbeno vrednotenje posameznega dela posledica zahtevnosti in kakovosti dela, torej samega načela delitve po delu. Tržne zakonitosti pa ne bi smele biti osnova tujega dela. Končno nismo za to, da bi tržne zakonitosti bile osnova za tako socialno diferenciacijo, katere posledica bi bila možnost, da se na račun nje, torej nizkih osebnih dohodkov, perspektivno ohranja izrazito neproduktivne oziroma nerentabilne organizacije...«
PROBLEM
F PROIZVODNJE IN NE POTROŠNJE
ŽIVKO PREGELJ: ». . . Osnutek resolucije obvezuje centralni komite ZKS, da v bližnji prihodnosti širše uveljavlja problematiko socialne diferenciacije, zato mislim, da je koristno, da si že zdaj v okvirih konference pojasnimo nekatera izhodišča . . .«
»... Razlike med kvantitativnim in kvalitativnim pristopom v proučevanju in obvladovanju socialne diferenciacije v družbi so na videz morda manj pomembne, vsebujejo pa izredno pomembne, deloma tudi povsem praktične družbene implikacije. Osnovno je, da nam šele to omogoča spoznanje, da je osnovno vprašanje, ali delo in rezultati dela resnično opredeljujejo ne le posameznikove dohodke, temveč mesto in položaj v procesih družbenega dela in delitve po delu in rezultatih dela nasploh. Tedaj pa ni več mogoče razpravljati le o ekstremih v delitvi dohodkov, temveč je treba govoriti predvsem o možnostih za ustvarjanje dohodkov, o kriterijih za delitev dohodkov, možnostih za razvija-, nje delovnih soosobnosti, sistema družbeno poklicnega napredovanja itd. iz česar izhaja, da je socialna diferenciacija problem proizvodnje in ne notrošnie in da je to problem raznorejania in izkoriščanja potencialov družbenega razvoda, ne na ovohlem kar se da pravične razdelitve tistega, kar imamo ...«
NE POZABLJAJMO NA TEGOBE LJUDI
MARKO DEMŠAR: ». .. Sem tudi za znanstvene analize, ki naj pokažejo pot k enaki razvitosti naše družbe. Sem pa proti čakanju na take analize tam, kjer je treba obuti le par močnih čevljev, stopiti preko dveh najbližjih gričev in se znajti pred realnostjo, ki terja nujno ukrepanje. Na gradivo o socialni diferenciaciji je bil včeraj dan amandma tov. Dolamič iz Maribora, ki po mojem mnei^ju zasluži, da se ga upošteva, ^:er po svojem duhu načenja nekaj, kar se med preciznimi formulacijami vse prerado zabriše. Priznanje človeku, ki je bil in je še na poziciji socialistične graditve. Ta amandma podpiram.
Nekako istočasno s prvim osnutkom resolucije naše konference sem prelistaval zapiske, ki sem jih delal kot študent. Predmet — socialna medicina, predavatelj — pokojni dr. Jože Potrč. Tako nas je učil: nobeno zdravilo in nobena metoda zdravljenja, ki jo boste uporabili, ne more nadomestiti vrednosti, ki jo ima skrb za še tako majhne osebne teaobe bolnika. Mi smo bojevali bitke za petletke, plane, bojujemo za likvidnost in reformo. Uporabljamo razne metode in zdravila, pri tem na pozabljamo ali na nodceniulemo probleme Hudi. ki so na svojih Plečih posili težo zadniih desetletij. Postajamo formalisti, skrivamo se za forumi, opravičujemo svojo mlačnost. Tu se spremenimo ...«
KADAR SE POSREDNO USTVARJEN DOHODEK PRELIVA NA OSEBNE DOHODKE
Ko je obširneje govoril o socialnih razlikah, ki nastajajo med ljudmi zaradi družbeno utemeljene delitve po delu, je EDVARD KARDELJ dejal, da teh socialnih razlik, pri katerih pa imamo opravka tudi z raznimi ekscesi pretiravanja, ne gre enačiti s pojmom socialne ali ekonomske diferenciacije, ki je proizvod ostankov razredne družbe oziroma etatističnih elementov nove družbe. Ko je govoril kasneje tudi o delitvi tistih dohodkov, ki niso vedno proizvod lastnega dela, je Kardelj omenil zlasti tiste dohodke, ki nastajajo zaradi razdelitve na trgu, o čemer je, kot je dejal, z vso pravico govorila tov. Dolamičeva. Dejal je, da podpira njen amandma in njeno stališče. Dejal je tudi, da naš trg ne deli po delu, pač pa po delu in kapitalu. Zato tisti, ki zaradi svojega boljšega organskega sestava osnovnih sredstev, svojega kapitala, dosegajo večjo dohodkovno oziroma profitno stopnjo, razpolagajo dejansko z delom družbenega dohodka, ki ni direktno njihov proizvod. Dejal je, da pa bi družba grešila, če bi se odrekala tržne proizvodnje, če bi odvzemala ta sredstva podjetjem, ki so prišla do takih povečanih kapitalov. Kajti istočasno je družbena potreba, je dejal, da se razvijajo prav tiste družbene panoge in podjetja, ki dosegajo na trgu največje rezultate. Toda, če se del tega dohodka pretirano preliva na osebne dohodke, pa naj gre za osebni dohodek inženirja ali delavca, tedaj gre po mnenju Kardelja za začetek neke socialne diferenciacije v negativnem smislu te besede, ki mora povzročati tudi socialne konflikte in jih že povzroča. Ob koncu je dejal, da meni, da imamo že danes mnogo več konfliktov zaradi te vrste socialne diferenciacije in mnogo manj zaradi tistih socialnih razlik, ki izvirajo iz delitve po delu.
KAJ SO REKU KOMUNISTI NA I. KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
o preobrazbi političnega sistema
KAKO URESNIČEVATI NOVE POLITIČNE ODNOSE
JANEZ VIPOTNIK je v svoji obsežni razpravi o političnem sistemu med drugim dejal, »da je organizacijski mehanizem političnega sistema naravnan bolj k vodenju iz središč, ne pa k temu, da bi na odločitve v centrih neposredno lahko vplivala družbena baza«, Eden temeljnih smislov preobrazbe Socialistične zveze in drugih organizacij in društev pa je v tem, da dajejo večji prostor pobudi delovnih ljudi, da jo usmerjajo in oblikujejo v neposredno družbeno akcijo. S tem bi se začeli uresničevati novi politični odnosi. Vsako zaostajanje na tem področju pa vodi k pasivizaciji delovnih ljudi v
teh organizacijah, ob čemer je tudi opozoril: »V takšnem položaju je logično, da bodo ekonomski in politični interesi silili ljudi, da si bodo iskali nove oblike za samostojno politično akcijo...«
Ko je TONE KROPUŠEK govoril med drugim tudi o tem, da se vedno bolj naglasa potreba aktivne prisotnosti komunistov med ljudmi, v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, je dejal, da je ob tem najbolj pomembno, »koliko smo pri našem idejnopolitičnem delu uspeli odkriti resnično pereča vprašanja, zlasti tista, ki jih čutijo in doživljajo naši delovni ljudje, v ko-
ODLOČNEJŠI NASTOP ZOPER INFLACIJSKO NEVARNOST
DUŠAN DOLINAR: ». . . Iz strokovnih krogov in institucij lahko v zadnjih tednih slišimo vrsto po različnih metodologijah izčiščenih ocen in na različne višine postavljenih o stopnji inflacije v drugi polovici predpreteklega in v preteklem letu. Najnižja teh ocen se suče okrog 7 u/o. V zvezni skupščini je bilo slišati o 12,5 %. Med strokovnjaki je mogoče slišati ocene o 18 % in ponekod celo več . . .
... Ce se že ocene sučejo na tako različnih ravneh, bi lahko iz tega posredno sklepali, da se začenja doslej kontrolirana inflacija izmikati kontroli...	r.
... V primeru, če bi do tega prišlo, bi postalo odveč in skoraj smešno besedovati o nadaljnjem razvoju samoupravljanja in konkretnih organizacijskih oblikah s XV. amandmajem ali brez njega. Kako, če ne bi bilo več osnovnega merila za dejanski družbeni učinek, pa če ima le-to sicer še toliko slabosti. Proučevanje in priprave za vstop v znanstveno tehnološko revolucijo bi praktično obvisela v zraku. Slovenski dolgoročni koncept in jugoslovanski srednjeročni plan bi se že pred rojstvom spremenila v lep6 vezano ekonomsko vadnico. Utegnilo bi se zgoditi, da bi prek inflacije v imenu višjih interesov država samoupravnega socializma nastopila naravnost proti samoupravnemu socializmu in Zveza komunistov naravnost proti dolgoročnim interesom delavskega razreda, kakor jih pojmujemo in opredeljujemo. V mednarodni politiki pa bi lahko tako nastopili nehote proti notranji varnosti in trdnosti te družbe, ki je v skrajni konsekvenci osnovni smoter in navsezadnje tudi eden skrajnih ciljev sleherne zunanje politike . • •«
likšni meri smo uspeli najti pota, da bi se izognili zadregam in težavam in koliko smo uspeli biti razumljivi in prepričljivi v svoji dolgoročni in kratkoročni splošni in konkretni politiki...«
EDVARD KARDELJ se je prav tako v svoji obširni razpravi zavzel za to, da bi tako centralni komite kot prihodnja konferenca poleg drugih najpomembnejših vprašanj svoje delo osredotočila na akutna vprašanja političnega sistema.
. Odpira se vprašanje vloge Socialistične zveze, pa tudi — morda še bolj — vloge sindikatov v nadaljnjem razvoju političnega sistema. Kardelj je dejal, da bi morali sindikati v naši družbi zavzeti neprimerno večjo vlogo, kot jo imajo danes. Zato pa bi morali proučiti, kako naj bi se ves sindikalni organizem- formiral od spodaj navzgor, kako naj bi bil povezan z delavskimi sveti, z njihovimi različnimi organi in s celo družbeno nadgradnjo, ki je na tem področju zainteresirana ...
nar st
POHIŠTVO
REFORMA IZOBRAŽEVANJA MORA BITI GLOBALNA
IVO TAVČAR: »... V osnutku resolucije je zapisano, da reforme izobraževanja ni mogoče več odlagati. Iste besede je predlanskim spregovoril na mednarodni konferenci o načrtovanju v prosveti generalni direktor UNESCO. Vsi vemo, je dejal, da ni več časa za polovične ukrepe, kompromise in popravke. Vemo, da mora biti rešitev problema globalna, zaobseči mora vse oblike pouka in upoštevati vse vidike vzgojno izobraževalne dejavnosti:	peda-
goške, psihološke in sociološke, finančne in ekonomske. Toda te iste ugotovitve si ne bi upal ponoviti za naš prostor. Nisem namreč prepričan, da res vsi tako mislimo o potrebnosti takšne globalne reforme izobraževanja. Nekateri znaki iz zadnjega obdobja pač pričajo, Tla so pri nas tradicionalistične predstave o šolstvu dokaj žive in da še le prepogosto razmišljamo na ravni razvoja, ki ga je odprla prva industrijska revolucija, ki je postavila na dnevni red vprašanje splošnega osnovnega izobraževanja. Zaradi tega je v središču naše pozornosti še vedno le osnovna šola, premalo pa srednje, višje in visoko izobraževanje ter izobraževanje ob delu, kar je značilnost druge industrijske revolucije, ki je v drugih deželah že prisotna, za nas pa je vsaj bližnja prihodnost. Zato je skrajni čas, da čimprej izbojujemo vsaj bitko za temeljno osnovo nadaljnjega razvoja izobraževanja, zasnovo, ki mora seči s pogledom daleč naprej, celo v obdobje tridesetih let, kolikor je približno človekova delovna doba ...«
Načrtnost pri odpravljanju socialne negotovosti

V razpravi na I. konferenci Zveze komunistov Slovenije je sodelovalo 38 govornikov. Večina govornikov je predlagala tudi spre-minjevalne ali dopolnilne misli k resoluciji in mnogo le-teh je konferenca usvojila
TONE KROPUŠEK: »Znana
je resnica, da smo z reformo in z načelom delitve po delu povzročili večjo diferenciacijo v materialnem položaju tako posameznikov kot podjetij. To smo tudi hoteli, saj je na daljni stopnji razvoja mogoče iti v korak z razvitejšimi le, če bomo omogočili hitrejši razvoj spodobnim, produktivnim in če bomo opuščali tisto, kar je zastarelo, neproduktivno in nedonosno. Zakoni trga delujejo v tej smeri s svojo ekonomsko logiko in lahko bi rekel z vso krutostjo.
Povsem razumljivo je, da zamotanega in socialnega vidika občutljivega vprašanja prestrukturiranja ne moremo prepustiti naklučju in nenačrtnosti. Ne trdim sicer, da tu vlada stihij-nost, vendar je čutiti pomanj-
o integracijskih procesih
TEMELJITEJŠE PROUČEVANJE
ROMAN FLORJANČIČ: ' »...v nadaljnjem delu naj komunisti bolj spodbujajo razvoj tudi nižjih oblik integracije s tem, da bi kolektivi svoje obveznosti, prevzete s samoupravnimi dogovori, dosledno izpolnjevali. Spajanje' in združevanje podjetij naj bi bilo predvsem plod že preizkušenega proizvodnega in drugega predhodnega sodelovanja in manj želja nekaterih ljudi v vodstvih, bodisi v podjetjih, bodisi tudi družbenopolitičnih faktorjev. Komunisti naj bi nasprotovali hitrim fuzijam, ki jih spremljajo demagoške obljube višjih osebnih dohodkov in podobno,
ker to nujno pripelje v kolektivih do razočaranj in poznejših dezintegracij. Vzroke počasnega razvoja integracij in dezintegracij naj bi odgovorni družbeno-
politični organi analitično obdelali in ne le poprečno ocenjevali te pojave z obdolžitvami ozke obrtniške miselnosti, loka-lizmov in podobnim...«
NESPREJEMLJIVE METODE
IVAN KRISTAN: »...Ce se občinska skupščina posluži uvedbe prisilne uprave zato, da prepreči združitev enega podjetja z drugim, menim, da je to očitna zloraba instituta prisilne uprave v rokah občinske skupščine. Pri tem se mi ne zdi relevantno, ali je integracija do-
POMANJKANJE KAPITALA
KOCEV AR BOŽO: »...Iz dosedanjega razvoja integracijskih procesov je razvidno, da imajo predvsem večje delovne organizacije vpliv na razvojno rast gospodarstva v občinah in v regiji. Taka podjetja prispevajo s svojim razvojem delež za napredek celotne regije in to z različnimi oblikami integracije, bodisi z izdelavo in dajanjem programa majhnim tovarnam, bodisi z združitvijo. Večje delovne organzacije bodo v bodoče vse bolj s svojo akumulacijo prevzemale stroške raziskovanja, stroške uvajanja novih artiklov odnosno stroške sprejemanja novih dosežkov v svetovni tehnologiji. V našem razvoju na Dolenjskem pa se kaže pomanjkanje kapitala in znanja, dalje se odpira problem delovnih mest glede na to, da je to območje še vedno pretežno prenaseljeno...
... Ker so uspešni nosilci padaljnjega razvoja, lahko samo velike delovne organizacije, ne smejo biti občinske meje več ovira za integracijske akcije in poslovno sodelovanje, saj je celo prostor naše regije premajhen. Upoštevati moramo vsaj širšo dolenjsko regijo oziroma prostor celotne republike, ne nazadnje tudi države. Menim, da bi morali republiški organi pospeševati integracijo ali z direktnimi investicijami, ki so potrebne za te namene, ali pa z investicijami za izgradnjo infrastrukturnih objektov, kot so železnice, ceste, energetski sistemi, daljnovodi itd., kar je osnovno za integracijo delovnih organizacij iz različnih občin in iz različnih regij...
volj premišljena ali ni, ali je delovni kolektiv dovolj zrelo pretehtal nameravan korak ali ni. Občinska skupščina se tu ne more postaviti v položaj tutorja nad delovno organizacijo, v položaj ocenjevalca, ali je določena samoupravna odločitev delovnega kolektiva dovolj pretehtana in smotrna ali ne, s funkcijo in pravico, da delovnemu kolektivu samoupravno odločanje odvzame, če ugotovi, da združitev po njenem mnenju ni dovolj smotrna in ekonomsko utemeljena itd. Kajti, kakor hitro bi dobil nekdo izven delovne organizacije pravico ocenjevati zrelost delovnega kolektiva za samoupravljanje, pravico ocenjevati smotrnost njegovih samoupravnih odločitev in pravico po lastni presoji suspendirati samoupravne pravice v danem momentu, potem je verjetno konec samoupravljanja in bi ga prav gotovo nadomestile različne »nezmotljive« birokratske strukture, bodisi v okviru državnega aparata, bodisi v okviru političnih organizacij. Menim torej, da je takšne metode v odnosih med občino in delovno organizacijo treba obsoditi ...«
kanje večje načrtnosti naše politike glede hitrejšega prestrukturiranja gospodarstva, ki ne zadeva le sredstev za delo, pač pa tudi in predvsem ljudi. Socialna negotovost in pojavi brezperspektivnosti pri enem številu zaposlenih je eden poglavitnih problemov, ki ga komunisti moramo videti in zastaviti ustrezno politiko, da ga rešujemo. Ena temeljnih modrosti politike bo verjetno v tem, da oceni, kje so poglavitni problemi in kje je njihovo težišče, da bi jih lahko čimprej in čim uspešneje reševali.
Iz prakse vemo. da se politična navzkrižja javljajo najpogosteje ob toriščih socialne negotovosti. In kje so v Sloveniji ta torišča, vemo. Ne bom na široko navajal številk, ki ilustrirajo t.i. kritično mejo v delovnih kolektivih. Spomnil bi le na to, da v Sloveniji še vedno 23 tisoč delavcev dela v podjetjih, ki delujejo z izgubo, da imamo 36 tisoč ali 8 % vseh zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 60 tisoč starih dinarjev mesečno, da je zaradi nelikvidnosti iz meseca v mesec nekaj deset tisoč delavcev v negotovosti ali bodo prejeli mesečni dohodek ali ne. Te probleme moramo videti že danes, če nočemo, da bi z vsemi koncesijami gasili konflikte jutri. Takšno stanje na področju gospodarstva nas tudi opozarja, da bomo morali začrtati in izvajati takšno politiko do prej obravnavanih delovnih organizacij oziroma dejavnosti in problemov, da bomo postopno, toda načrtno odpravljali vire nizke produktivnosti, ki so stalna žarišča socialne negotovosti in navzkrižij.
Komunisti se moramo zavzeti za to, da se izdela program preusmeritve ali likvidacije določenih gospodarskih organizacij, o katerih že nekaj let govorimo, da slabo stojijo. V takih primerih bi morali predvideti tudi ustrezne finančne rešitve in jasno opredeliti, kaj bomo storili že letos, kaj pa pozneje in s kakšnimi sredstvi bomo to reševali ...«
OKNA
inleš '/RATA
ribnica
POLKNA
PRODAJA
NA
KREDIT
NAŠA AKCIJA, KI NAJ ODGOVORI NA VPRAŠANJE
KAJ SE JE ZGODILO V ZADNJIH DVEH LETIH NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA?
USPEHI UČINKOVITE SAMOUPRAVE
O celjskem otroškem varstvu velja poudariti naslednje: v skladu s triletnim pro-pamom razvoja otroškega varstva zelo uspešno širijo mrežo ustanov za predšolsko in šolsko varstvo otrok, posvečajo celovito skrb vzgoji in varstvu otrok, še zlasti prehrani otrok, nudijo družbeno pomoč staršem z manjšimi materialnimi možnostmi pri plačilu oskrbnine v WU, imajo zelo dobro organizirano in učinkovito samoupravno skupnost otroškega varstva, ki se vse bolj uspešno povezuje z drugimi družbenimi organizaci-jami»:Zlasti s krajevno samoupravo in občinsko skupščino ter imajo zelo dobro zastavljeno-družbeno^dogovar jan je za dodatno zbiranje sredstev za potrebe otroškega varstva.
O višem tem «ma-sa .pogovarjali a: tovarišico Slavo'Vučajnk, predsednico, in Zofko Stojanovič, članica izvršnega odbora te-molj no skupnosti otroškega varstva v Celju.
ZVESTO PO PROGRAMU
Po programu bi se naj povečale zmogljivosti za dnevno varstvo otrok v vzgojno varstvenih ustanovah od 839 v letu 1968 na 1.204 mesta v letu 1970 ali za 44 %. To bi uresničili z adaptacijami treh VVU, z izgradnjo novega vrtca v krajevni skupnosti Dolgo polje in z novim vrtcem v krajevni skupnosti Hudinja leta 1970. Doslej je bil program v celoti uresničen. Po podatkih iz -konca minulega leta je videti, da je vključenih v dnevno varstvo 13,8 % predšolskih otrok, kar je za 4,3 % več, in 7,2 % šoloobveznih otrok, kar je za 2,5 % več kot pred letom 1968.
Zmogljivosti so še vedno premajhne. Tudi letos so morale ustanove zavrniti prošnje staršev. Zlasti občutno je pomanjkanje prostora v krajevnih skupnosti Otok in Hudinja, kjer sploh ni vzgojno varstvene ustanove. Zaradi izrednega pomanjkanja šolskega prostora šole ne morejo razširiti organiziranega varstva otrok, zato šoloobvezni otroci še vedno zasedajo 244 ali skoraj 23 % prostora v predšolskih vzgojno varstvenih ustanovah. Ta problem bodo v znatni meri omilili, ko bo zgrajena ustanova za varstvo šolarjev, kjer bodo tudi jedilnica in prostori za interesne dejavnosti otrok. Semkaj bi potem preselili iz predšolskih VVU, šolarje , izpraznjena mesta pa bi zasedli predšolski otroci. V programu ostane še vedno izgradnja vzgojno varstvenih ustanov na Hudinji, na Otoku III in uredili bodo osrednjo otroško igrišče za krajevno skupnost Center ob Savinji. To je hkrati predlog in utemeljitev za letošnji družbeni dogovor. Tega sklepa vsako leto občinska skupščina z delovnimi organizacijami, ki izdvojijo iz sklada skupne porabe dogovorjen znesek za potrebe vzgoje in izobraževanja v celjski občini. Vsekakor je to hvale
vredna gesta celjskih kolektivov in pobuda občinske skupščine! V letu 1968 na primer, je dobila temeljna skupnost za otroško varstvo iz tega vira preko milijon novih dinarjev. Dogovor sklepajo vedno po zaključnem računu.
RAZLIČNA OSKRBNINA
Ob tem velja povedati še sklep celjske skupnosti o diferenciranih prispevkih staršev za oskrbo otrok v VVU. Ekonomska cena, čeprav še vedno ne pokriva stroškov oskrbnine v VVU, je vendrale za mnoge družine previsoka. Zato so v Celju izdelali prispevno lestvico s šestimi stopnjami od 30 do 156 > novih dinarjev za mesečno oskrbo. Razurrtljivo je, da je prispevek odvisen od poprečnega dohodka na družinskega člana. Zanimivo je, da plačuje sorazmerno največ staršev oskrbnino po najnižji prispevni stopnji. Podobna merila veljajo za oskrbnino varstva in vzgoje šolskih otrok. Tudi tu je zdaleč največ staršev, ki plačujejo oskrbnino po naznižji prispevni stopnji, kar hkrati pove, da vključujejo šolske ustanove zaenkrat v varstvo otroke, ki so tudi po socialnih razmerah najbolj potrebni varstva. Razlike v ceni oskrbnine pokriva sklad za socialno varstvo otrok.
UČITELJI BI MORALI POMAGATI
Med prioritetnimi nalogami skupnosti otroškega varstva v Celju je prehrana šolskih otrok. Prizadevajo si. da bi čimveč otrok dobivalo kosila in malice, zlasti želijo razširiti otroško prehrano na podeželskih šolah. Skupnost je tem šolam pomagala urediti kuhinje. Vkljub prizadevanju uspehi niso taki, kot bi pričakovali. Še posebno upadajo šolske malice. Razlogi so subjektivne narave. Ne bo napak, če povemo, da razdelijo več malic v šolah, kjer so tudi učitelji naklonjeni taki organizirani prehrani otrok. Tak primer za podeželsko šolo je osnovna šola Socko. Mnogokje se učitelji še vedno izgovarjajo; da
pač otroci ne marajo . šolskih malic, na roditeljskih sestankih pa starše bolj sprašujejo, ali so za šolsko malico ali proti, namesto da bi jim priporočili, naj se odločijo zanjo, ker s tem samo koostoji zdravju otrok.
SONČNE IN SENČNE STRANI SAMOUPRAVE
Se besedo dve o samoupravi otroškega varstva in vzgoje. Skupščina temeljne skupnosti otroškega varstva šteje 60 članov, ki so predstavniki delovnih organizacij, družbeno političnih organizacij, šol, temeljne izobraževalne skupnosti, vzgojno varstvenih ustanov in krajevne skupnosti. Delo skupščine je razdeljeno po posameznih komisijah. V Celju zlasti hvalijo zavzetost krajevnih sikupnosti pri uresničevanju programskih nalog na področju otroškega varstva. Hvalijo tudi SZDL, ki je organizirala javno tribuno o vprašanjih otroškega varstva. Hvalijo občinsko skupščino, ki
enkrat letno posveti sejo tem vprašanjem. Hvalijo TIS, mnoge šolske kolektive, kolektive VVU, ki si prizadevajo vsak po svoje in vsi Skupaj, da bi čimprej uredili najnujnejše potrebe na področju vzgoje in varstva. Niso pa zadovoljni s sodelovanjem v samoupravi z delovnimi organizacijami. Klobuk dol za njihovo sodelovanje pri družbenem dogovarjanju o sofinanciranju vzgoje in varstva. Toda prav zato bi se morali delovni kolektivi bolj zanimati, kako se trošijo njihova sredstva, bolj bi morali sodelovati s temeljno skupnostjo otroškega varstva pri programiranju potreb. Zato pa bi morali prej seveda vedeti, v kakšnih razmerah živijo otroci njihovih delavcev, kakšne probleme imajo z varstvom otrok zaposlenih. Vsega tega ni. Temeljna skupnost za otroško varstvo je sklicala poseben sestanek s predstavniki delovnih kolektivov, vendar sta se vabilu odzvala samo dva. Na zasedanju skupščine otroškega varstva tudi ni bilo predstavnikov delovnih kolektivov. To ni najboljše spričevalo za delovne kolektive, še zlasti zato ne, ker je v Celju že zelo veliko posameznikov in delovnih skupnosti, ki čutijo vzgojo in varstvo otrok kot svoj problem in ki sodijo, da so dolžni sodelovati pri njegovem reševanju.
I. VRHOVCAK
'r^emokratično dogovarjanje v našem družbenem življenju UJ vse bolj nadomešča vplivnost in učinek različnih priti-.
skov in postaja tako učinkovit instrument za oblikovanje našega načrtnega gospodarskega in družbenega razvoja. O dogovarjanju je tekla beseda tudi na seji konference ZKS.
Člani konference so predvsem menili, da morajo družbeni dogovori, ki usklajujejo različne interese med delovnimi skupnostmi, dejavnostmi in širšo družbo, opredeliti načela sodelovanja, ustvarjanja in delitve dohodka, zlasti sredstev za akumulacijo in potrošnjo, in načela delitve osebnih dohodkov na osnovi rezultatov dela. Toda teh vprašanj ne bomo uspešno reševali, če ne bodo komunisti v sindikatih, predstavniških organih in zbornici odločno in konkretno zastavili svojega dela. Se vedno primanjkuje meril in sistemov dogovarjanja, posamezne delovne organizacije pa jih niso sposobne oblikovati. Zato bi se morale samoupravno, strokovno in politično povezovati, da bi lahko, ob večji iniciativi in v
KAKŠNO NAJ BO DOGOVARJANJE
konkretni akciji, dosegle pri tem boljše rezultate. Smisel družbenega in predvsem samoupravnega dogovarjanja se namreč lahko kaj kmalu,sprevrže v tisto, kar najmanj želimo — v monopolen pritisk., To že potrjujejo praktični primeri monopolnega dogovarjanja posameznih gospodarskih skupin, kar še zlasti opozarja na nujnost politične akcije. Proti takim pojavom je potrebno takoj ukrepati in s tem zaščititi splošne družbene interese^ sicer bo trg deloval še bolj deformirano in bodo njegove zakonitosti še bolj utesnjene kot v obdobju etatistične organizacije gospodarstva.
Zato je konferenca ZKS zavrnila takšno povezovanje in dogovarjanje, ki bi vzpostavljalo ali ohranjevalo dogovore izven nadzora samoupravnih organov in delavcev oziroma organov družbeno političnih skupnosti, komuniste pa je obvezala, da preprečujejo vse poskuse, da bi se samoupravno dogovarjanje delovnih skupnosti uporabljalo kot sredstvo za prikrivanje poslovnih dogovorov, s katerimi bi se uveljavljali interesi ozkih skupin ali posameznih dejavnosti ne glede na druge organizacije ali dejavnosti in na sprejeta načela ekonomske politike in poslovne ter družbene in moralne norme. Sporazumevanje in dogovarjanje je treba zato čimprej prilagoditi dejanski vsebini in nosilcem integracijskih procesov v naši družbi. Opredeliti moramo vsebino samoupravnih dogovorov med delovnimi skupnostmi ter jo jasno razmejiti s poslovnimi dogovori. Določiti moramo tudi namen, vsebino, način in oblike družbenih dogovorov, ki jih lahko sprejemajo organi družbeno-političnih skupnosti ali drugi organi glede na razne oblike povezovanja delovnih skupnosti oziroma delavcev in občanov v okviru svojih pooblastil in stvarnih možnosti vplivanja.
V.B.
LETNA KONFERENCA SINDIKATA V TGA KIDRIČEVO
SAMOUPRAVNI AKTI, OSEBNI DOHODKI IN REKREACIJA
Na delovni konferenci tovarniškega zbora sindikata TGA, ki je bila pred kratkim, so se največ zadržali na vprašanjih, ki jim doslej sindikat še ni bil povsem kos. Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da se sindikalna organizacija v TGA Kidričevo dobro zaveda svojih nalog, da pa še zdaleč ni bilo storjeno vse, kar bi sindikat za svoje članstvo lahko storil. Živahna in konkretna razprava na letni konferenci je v mnogočeni doprinesla k temu, da se bo bodoče delo sindikalne organizacije v TGA Kidričevo usmerilo tja, kjer je največ problemov.
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata po delovnih enotah so povedali, da so se člani
na minulih sestankih največ zadržali na vprašanjih delitve osebnih doho.dkov, izdelavi osnutkov samoupravnih aktov po XV. amandmaju in na rekreaciji.' Zelo pomembno je, da so skoraj v vseh šestih osnovnih organizacijah sindikata v delovnih enotah soglasno kritizirali sedanji sistem delitve osebnih dohodkov in odločno zahtevali od samoupravnih organov, da čimprej napravijo red. Način delitve osebnih dohodkov je namreč neustrezen, saj mora delavski svet vsakih nekaj mesecev s svojimi sklepi reševati ta problem z nekakšnim dopolnilnim osebnim dohodkom, ki naj bi vsaj malo zakrpal vrzeli. Člani sindikata so menili, da bi vsako nadaljnje
zavlačevanje in odlaganje rešitve tega najbolj kričečega problema znalo imeti hude posledice v kolektivu.
Zelo kritično so na letni konferenci ocenili tudi delo komisije, ki pripravlja osnutke novih Samoupravnih aktov; Čeprav komisija že nekaj časa pripravlja nekatere pravilnike, člani kolektiva še niso imeli možnosti, da bi o njih razpravljali. Kadar pa se je zgodilo, da so člani kolektiva na sestankih v delovnih enotah karkoli vprašali, niso dobili konkretnih odgovorov. Na tej delovni kon-femd so tudi predlagali delavskemu svetu, naj razširi komisijo za pripravo samoupravnih aktov in naj vanjo vključi tudi člane političnega aktiva.
Na letni konferenci so precej razprave posvetili tudi rekreaciji in dali nekaj konkretnih predlogov za letošnje leto. Doslej so samoupravni organi dajali sindikatu sredstva namensko, vendar pa je bilo to premalo, ker so porabili pretežen del denarja za zdravstveno rekreacijo, se sravi za plačilo stroškov bolnim članom kolektiva, ki so bili na predlog zdravstvene komisije poslani v klimatska zdravilišča. Na konferenci so v razpravi menili, da bi se morala s to dejavnostjo bolj ukvarjati socialna služba, sindikat pa bi moral sredstva za rekreacijo izkoristiti resnično v te namene.
FRANC MEŠKO
.MNENJA IN STALIŠČA
RAZPIS IN PRAVICA DELAVCA
Ustava SFRJ določa, da je vsako delovno mesto dostopno vsakemu državljanu ob enakih pogojih. 19. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih to ustavno načelo ponavlja in konkretizira. Drugi odstavek 19. člena TZDR pa poudarja samostojnost delovne organizacije glede sprejema delavcev na delo. Delovna skupnost odloča samostojno o sprejemu delavca na delo v delovno organizacijo ob pogojili, ki jih določa TZDR.
Problem, ki ga nameravam obravnavati, nastopa predvsem pri razpisu. Naša sodna praksa stoji na stališču, da delovna organizacija ni dolžna sprejeti delavca na delo, čeprav izpolnjuje vse razpisne pogoje. Razpisni pogoji so splošni in posebni; splošne pogoje določa zakon, in sicer: najmanj 15 let starosti in izpolnjene splošne zdravstvene pogoje. Posebne pogoje za sprejem delovno mesto pa določa delovna organizacija samostojno v svojem aktu o sistemizaciji delovnih mest. Ti pogoji so: npr. šolska izobrazba, delovne izkušnje, opravljeni strokovni izpiti, organizacijske sposobnosti, posebni zdravstveni pogoji, določene psiho-fizične lastnosti in poskusno delo. Prav tako je lahko poseben pogoj za delovno mesto tudi predhoden preizkus flelavca glede njegovih strokovnih In drugih delovnih sposobnosti, to je tako imenovano testiranje, še preden je sprejet na delo.
Delovna organizacija je torej samostojna, da sama določa pogoje za vsako delovno mesto in se še pred nastopom delavca na delo lahko temeljito Prepriča o vseh njegovih sposobnostih, ki jih delo na delovnem mestu zahteva.
Nerazumljivo je torej, zakaj naša sodna praksa določa, da delovna organizacija ni dolžna sprejeti delavca na delo, četudi izpolnjuje vse razpisne pogoje. Takšno stališče je navedeno tudi v dveh novejših učbenikih, kjer oba avtorja navajata enako sodno prakso. To je Komentar temeljnega zakona o delovnih razmerjih avtorja Janeza Šinkovca (str. 27) in Osnovni zakon o radnim odnosima s komentarjem dr. Katka Pešiča (str. 52, 53).
Po mojem mnenju je stališče naše sodne prakse zmotno. Ce je delovna organizacija razpisala delovno mesto, lahko po izrecni določbi 3. odstavka 23. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih razpis ponovi edino le, »če se na razpis ne prijavijo kandidati, ali se prijavijo kandidati, ki ne izpol-PJujejo pogojev iz razpisne objave«. Zakon na ta način že sam prisiljuje delovno organizacijo, da sprejme kandidata, ki izpolnjuje razpisane pogoje.
Če je namreč kandidat izpolnjeval vse razpisane pogoje, delovna organizacija pa se zanj ni odločila, npr. »zaradi določenih osebnih lastnosti (nagnjenost k uživanju alkohola, grob odnos in podobno)« — to navaja Janez Šinkovec v Komentarju temeljnega zakona o delovnih razmerjih na str. 20 —, se ne more šteti, da je bil razpis neuspešen in delovna organizacija torej razpisa ne bo smela ponoviti, če pa razpisa ne ponovi, delovnega mesta ne more zasesti in ostane odprto. Tudi osebne lastnosti kandidata se namreč lahko presojajo samo v okviru zahtev delovnega mesta, to je določene psiho-fizične lastnosti in določeni posebni zdravstveni pogoji, če je določena osebna lastnost postavljena kot zahteva za delovno mesto v aktu o sistemizaciji delovnih mest, kandidat, ki se je prijavil k razpisu je pa nima, torej itak ne izpolnjuje vseh posebnih pogojev za delovno mesto. Na primer: razpisano je delovno mesto šefa strežbe v večjem gostinskem obratu. Kot poseben pogoj v okviru psiho-fizičnih lastnosti za to delovno mesto se zahteva komunikativnost, prijaznost do gostov in ekspeditivnost. Ce so takšne zahteve za to delovno mesto postavljene v aktu o sistematizaciji delovnih mest, jih je treba smatrati kot poseben pogoj za delovno mesto. Gostinska delovna organizacija bo kandidata testirala in ugotovila, da teh lastnosti nima. To pomeni, da ne Izpolnjuje posebnih pogojev za delovno mesto in razpis lahko šteje za neuspešen, če pa delovna organizacija takšnih pogojev za delovno mesto nima v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Jih tudi ne more zahtevati v razpisu. V primeru, da bi delovna organizacija v razpisu zahtevala samo določeno izobrazbo in prakso (takšni razpisi so sploh najbolj številni) kot edina posebna pogoja za to delovno mesto, na razpis pa bi sc prijavil samo en kandidat, ki bi izpolnjeval razpisane pogoje, bi ga bila delovna organizacija dolžna sprejeti.
Delovna organizacija Je res samostojna glede svoje.odločitve o sprejemu delavca na delo. Vendar drugi odstavek 19. člena TZDR..pravi, da Je delovna organizacija samostojna glede odločitve o sprejemu delavca na delo »ob pogojih, ki jih določa TZDR«. To pomeni, da ne gre tukaj za neko absolutno avtonomijo. Samostojnost delovne organizacije glede sprejema delavca na delo je treba razumeti v tem smislu, da delovna organizacija samostojno določa vse posebne pogoje za določeno delovno mesto in samostojno izvede razpisni postopek ter določi sama organe, ki odločajo o sprejemu delavca na delo. 20. člen TZDR v svojem tretjem odstavku to konkretizira kot pravico in dolžnost delovne organizacije. Zakon je omenjeno samostojnost celo sam omejil; če se je za delovnoftnesto zahtefvalo> dvoJe vrst
šolske izobrazbe (t. im. alternativni pogoji), ima prednost kandidat z višjo stopnjo šolske izobrazbe.
Vsaka samostojnost delovne organizacije v tem primeru odpade; delovna organizacija mora obvezno sperejeti kandidata z višjo stopnjo šolske izobrazbe, čeprav bi npr. mnogo raje sprejela kandidata z nižjo šolsko izobrazbo in ima npr. kandidat z nižjo stopnjo šolske izobrazbe celo boljše psiho-fizične lastnosti za to delovno mesto.
Delovna organizacija mora v aktu o sistemizaciji določiti vse posebne pogoje za delovno mesto. Brž ko kandidat izpolnjuje vse te posebne pogoje, delovna organizacija nima nobenega argumenta, s katerim bi lahko zavrnila njegov sprejem na delo. če ga ne sprejme, krši ustavno pravico do dela, razpisa pa prav tako ne sme ponoviti. Delovna organizacija se torej lahko zavaruje proti eventualni nevšečnosti, da bi sprejela na delo kandidata, ki ji ne ustreza, s tem, da čim bolj podrobno in izčrpno opiše vse posebne pogoje za delovno mesto. Tako bo npr. lahko na predhodnem preizkusu kandidatovih sposobnosti ugotovila, da kandidat kljub izpolnjenim formalnim pogojem nima vseh potrebnih osebnih lastnosti za delovno mesto. Vendar mora to storiti na objektiven način; lahko poveri npr. testiranje posebej za to določenemu zavodu in navede, kakšne lastnosti postavlja kot pogoj za delovno, mesto, če bo v testu zavoda ugotovljeno, da kandidat takšnih lastnosti nima, bo delovna organizacija lahko zavrnila kandidata z utemeljitvijo, da ne izpolnjuje razpisnih pogojev.
Ne more pa delovna organizacija potem, ko kandidat prestane vse predhodne preizkušnje in je ugotovljeno, da je sposoben za delovno mesto, kljub temu skleniti, da ga ne sprejme na delo. Menim, da bi bilo treba v tem oziru spremeniti tudi osmi odstavek 23. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Omenjeno zakonsko določilo določa namreč, da kandidat lahko vloži tožbo v primeru, da razpis ni bil izveden po določenem postopku in da je kršitev postopka lahko bistveno vplivala na sklep o izbiri kandidata. Kandidat, ki ga delovna organizacija ni sprejela, namreč ne more tožiti delovne organizacije, da ga sprejme v delovno razmerje, čeprav je izpolnjeval razpisne pogoje. Takšno je tudi stališče naše sodne prakse. Zakon bi bilo treba dopolniti v tem smislu, da bi kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje, pa ga delovna organizacija ni hotela sprejeti v delovno razmerje, lahko tožil delovno organizacijo in zahteval Sprejem v delovno razmerje.
Mislim, da je obravnavani problem zelo pereč. Nesmiselno je dopustiti, da bi se npr. strokovnjaki potegovali za delovna mesta, delovna organizacija pa jih ne bi sprejela kljub temu, da izpolnjujejo razpisne pogoje in bi razpis ponavljale. Delovna organizacija ni zaprt organizem, ki se bo razširjal samo z ljudmi, ki bolj ali manj ustrezajo subjektivni presoji razpisne komisije. Zavrniti kandidata, ki izpolnjuje razpisne pogoje, po mojem mnenju, utrjuje samovoljo in pogojuje določene vrste cehovstva v delovnih organizacijah.	Dipl. iur. ANTON PODGORŠEK

NOVO PRI ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA
VSA ČUDA SVETA
knjiga, ki z bogato barvno fotografijo predstvaija 76 največjih znamenitosti sveta
Več kot 250 barvnih fotografij, med njimi so mnoge dvostranske, in skopo, toda živahno napisano besedilo je avtor združil v čudovito celoto, ki bralcu približa 76 naravnih, kulturnih in tehničnih znamenitosti sveta, od piramid do vesoljskih poletov.
Knjigo odlikuje še:
O 256 strani 0 najkvalitetnejši papir • velik format — 22 X 29,5 cm
0 knjiga je vezana v platno in opremljena z barvnim ščitnim ovitkom
0 cena 120 din
Ne pozabite!
NAJCENEJE BOSTE SPOZNALI SVETOVNE ZNAMENITOSTI IN ZANIMIVOSTI S KNJIGO
VSA ČUDA SVETA
Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa jo lahko pri poverjnikih in zastopnikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova 3.
PLENUM SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE
Zakon mora ustvariti pogoje, da bodo družbeni dogovori
dobili svojo veljavo
Osrednja točka dnevnega reda seje plenuma sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki jo je vodil predsednik RO VINKO KASTELIC, je bila razprava in sklepanje o stališčih sindikata v zvezi z delovnimi osnutki zakona o zdravstvu in o zdravstvenem zavarovanju. Mimo tega so člani plenuma razpravljali o izvršenih sklepih 7. plenarne seje RO, razrešili so dosedanjega in izvolili novega predsednika pododbora RO za banke in zavarovalstvo ter izvolili nekaj novih članov tega pododbora.
Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije se je skupaj z ostalimi družbenimi dejavniki, posebno z zvezo sindikatov, že pred nekaj loti aktivno vključil v pripravljanje sistemskih sprememb za področje zdravstva in zdravstvenega zavarovanja. .Vsa njihova prizadevanja sb težila za tem, da bi se na področju zdravstva hitreje razvijali samoupravni socialistični odnosi in da bi se tudi to dejavnost vključilo v celoten sistein družbene reprodukcije. Prizadevali so si in si še prizadevajo za kvalitetne spremembe sistema, Id naj bi združene zavarovance in zdravstvene delavce postavile v aktiven odnos, da bodo lahko neposredno odločali o bistvenih vprašanjih zdravstvenega varstva. Težnja po aktivnem sporazumevanju zavarovancev in zdravstve-
nih delavcev je bila prisotna skozi vso razpravo. Člani plenuma so menili, da bi po tej poti lahko uredili mnoga vprašanja in da prav gotovo ne bi več prihajalo do takšnih absurdnih situacij, ko odločajo o zbiranju sredstev, participacijah in zmanjševanju nadomestil tisti, ki kasneje z izvajanjem te politike nimajo nič skupnega. Tako zavarovanci kot zdravstveni delavci pa bi se na samoupravni osnovi prav gotovo laže dogovorili o tem, do kolikšne mere in na kakšen način porazdeliti finančna bremena za zdravstveno varstvo.
Sindikati družbenih dejavnosti se kot organizacija delavcev, zaposlenih v zdravstvu, še posebej zavzemajo za razvoj dejavnosti na dosežkih medicinske znanosti, za funkcionalno povezovanje in združevanje delovnih skupnosti
ZDRAVSTVENI DELAVCI SO SPREGOVORILI NA POSVETOVANJIH, KI JIH JE ORGANIZIRALA SKUPNOST ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SRS O TEMI:
Kako prilagoditi samoupravne predpise ustavnim amandmajem?
Ustavni amandma XV. je tudi glede instituta direktorja zdravstvenega zavoda prinesel spremembe. Zdravstveni delavci so se nekajkrat zbrali na posvetovanjih, ki jih je organizirala skupnost zdravstvenih zavodov SRS, ter razpravljali o teh vprašanjih in izoblikovali nekatera stališča, kako rešiti posamezne probleme, ki jih novi zakonski predpisi prepuščajo zdravstvenim zavodom, da jih uredijo v statutih oziroma splošnih aktih. Kljub tem skupnim stališčem je razumljivo, da bodo morali v zdravstvenih zavodih upoštevati predvsem svoje lastne potrebe ter na teh osnovah najti najustreznejše rešitve.
Glede na specifičnost zdravstvene službe je prevladalo na posvetovanjih mnenje, naj bo v tej dejavnost; direktor edini individualni izvršilni organ, ker prav zaradi specifičnosti ni mogoče deliti funkcije individualnega izvršilnega organa še na druge delavce v zdravstvenem zavodu.
Drugo vprašanje, o katerem so na posvetovanjih razpravljali, je bila doba, za katero se imenuje direktor. Doslej je mandatna doba direktorja trajala štirj leta, z novim; predpisi pa je prepuščeno zdravstvenim zavodom, da v svojih splošnih aktih določijo, za koliko časa bodo imenovali direktorja. Večina zdravstvenih delavcev je menila, naj bi mandat direktorja trajal 6 let, ker se šele v daljšem časovnem obdobju lahko pokažejo rezultati načrtnega vodenja perspektivne politike razvoja in dela zdravstvene institucije.
Glede mandatne dobe članov samoupravnih organov je prevladalo mnenje, naj bo tolikšna, kot za direktorja. Nekateri so v razpravah celo predlagali, naj bi valitve opravili za vse organe istočasno. Takšna stališča so predvsem izhajala iz težnje, da bi postopek volitev oziroma imenovanj kar se da poenostavili. Takšna rešitev je sicer na prv; pogled videti racionalna, vendar pa nosi v sebi nevarnost, da bi delovna organizacija v času valitev, to je en mesec, bila brez pravega vodstva in brez zainteresiranega samoupravnega organa. Čeprav bodo dotedanji organ; še delovali, pa svoje funkcije najbrž ne bi opravljali s potrebno
prizadevnostjo, saj bi bili tik pred razrešitvijo. Zaradi tega bi zaradi funkcionalnosti bilo najbolje, da bi v času zamenjave organov samoupravljanja bil vsaj direktor tisti, ki bi držal kontinuteto dela in bi njegovo imenovanje opravili že potem, ko bi novi samoupravni organi že začeli delovati. Zdravstveni zavod] bodo ta vprašanja reševali sicer tako, kot jim najbolj ustreza. Vendar je prav, da ob tem pomislijo tud; na nevšečnosti, ki bi utegnile nastati, če bi. istočasno razrešili vse organe upravljanja.
V razpravah so zdravstveni delavci načeli tudi vprašanje, kako obravnavati dosedanjo mandatno dobo direktorja. V primeru, da z novim statutom določimo tudi novo mandatno dobo, moramo povedati tudi, kaj je z dobo, ki jo je direktor prebil na dosedanjem delovnem mestu. Možno je v prehodnih in
končnih določbah statuta določiti, da direktorju dobe, ki jo je prebil na dosedanjem delovnem mestu po poprejšnjih predpisih, ne vštevajo v novo mandatno dobo, ali pa določili, da se mu le-ta šteje v dobo, ki jo po novem določa statut. Odločitve zdravstvenih zavodov bodo različne, pomembno pa je. da zdravstveni zavodi s svojimi rer šitvami ne kršijo mandatne dobe, za katero je - bil direktor imenovan po dosedanjih predpisih. Z imenovanjem, je direkj^r pridobil pravico na osnovi 1 veljavnih predpisov in mu je ne moremo okrniti ali spremeniti na osnovi določil, statuta, ki je začel veljati že potem, ko je bila ta pravica direktorju dana. Zato bodo tudi nova določila statuta morala upoštevati'normalen iztek štiriletne mandatne dobe dosedanjega direktorja in jo z rešitvijo, ki smo jo nakazali zgoraj, lahko kvečjemu samo podaljšamo.
Predstavniki zdravstvenih zavodov so se strinjali, da se kot osnova za razrešitev direktorja vzame doslej veljavno določilo 45. člena temeljnega zakona o zavodih, ki je določal primere razrešitve direktorja. To vprašanje je namreč sedaj prepuščeno v odločanje delovnim skupnostim zdravstvenih zavodov, vendar je prav, da se reševanje tega kolikor mogoče poenoti. Na posvetovanju so bili mnenja, naj se direktorja razreši v naslednjih primerih:
© če s svojim delom huje prekrši ali večkrat prekrši predpise, ki se nanašajo na delo zavoda, na' njegovo odgovornost.
statuf aK druge splošne akte zavoda, če neuetemljeno noče izvrševati sklepov organov upravljanja ali če očitno ravna njim nasprotno;
© če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom prizadene zavodu ali družbeni skupnosti večjo škodo;
0 če so bili njegovi predlogi organom upravljanja neučinkoviti, neustrezni ali škodljivi.
Vsa ta vprašanja bodo zdravstveni zavodi rešili po svojih potrebah; ozirajoč se na svojo specifičnost. V vsakem primeru pa so dolžni, da tud; vprašanje razrešitve direktorja uredijo v statutu.	A. ZALAR
Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izflaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI. telefon uredništva 316-672,	316-695,
312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-2000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par
—	50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din
—	polletna 13 N-din . 1300 S-din in letna 26 N-din • 2600 S-din
—	Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini
—	Tisk In klišeji CZP »Ljudska
pravica« Ljubljana
v zdravstvu na samoupravnih osnovah, za izboljšanje samoupravnih in dohodkovnih odnosov v delovnih organizacijah zdravstva ter za uvajanje neposrednih enakopravnih odnosov med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva.
Kljub temu da je bilo v razpravi omenjeno, da izraz »cena« za zdravstveno dejavnost ni primeren, pa je plenum vseeno menil, da pomisleki ob izrazu niso bistveni ter da le mora biti osnova dohodka s tem pa tudi racionalnega poslovanja nagrajevanja po delu in realnega vrednotenja dela zdravstvenih delavcev cena, dokler ta izraz na splošno še uporabljamo. Kajti le prek dohodka se namreč lahko realizira ustavno načelo o enakopravnem družbeno ekonomskem položaju delavcev vseh področij družbenega dela. Seveda pa je to ustavno načelo potrebno izvesti z družbenim dogovarjanjem. Družbeni dogovori na osnovi trdnih objektiviziranih elementov morajo konkretizirati tako potrebe kot možnosti na samoupravni, to je enakopravni osnovi s tem, da enako vrednotimo družbeno potrebno delo na vseh področjih. Pri ceni zdravstvenega dela ni mišljena ne storitev ne pavšal, pač pa program, s čigar ocenitvijo bo to področje dejavnosti doseglo pravično družbeno delitev.
Razprava na plenumu in konkretni predlogi, ki so se izoblikovali bodisi na pododboru za zdravstvo in socialno varstvo republiškega odbora tega sindikata, bodisi na plenumu, so upoštevali tudi razprave pred sprejetjem zveznih zakonov. Tako je bila razprava na plenumu pravzaprav nadaljevanje razgovorov o tem, kako čim bolje in čim funkcionalneje urediti zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v republiki. Člani plenuma so menili, da je rok za javno razpravo prekratek in odločno so bili proti stališču repu- ^ bliske skupščine socialnega za- ' Varovanja delavcev, naj skupščina SRS sprejme zakon po skrajšanem postopku, najpozneje do letošnjega marca. Prav tako so ostro kritizirali službo socialnega zavarovanja, da čaka s pripravo samoupravnih aktov, kajti le na osnovi osnutkov statutov skupnosti zavarovancev bodo lahko le-ti bolj konkretno razpravljali o svojih pravicah pa tudi dolžnostih. Člani plenuma so predlagali, naj bi javna razprava potekala vse do sprejetja zakona, kar pa po njihovi oceni nikakor ne bi moglo biti pred junijem letos.
V dosedanjih razpravah v sindikalnih organizacijah so člani podprli temeljna izhodišča delovnega osnutka zakona o zdravstvu s 'tem, da bi predlagane rešitve zlasti s področja planiranja, družbenega in samoupravnega dogovarjanja, opredelitve obveznega zdravstvenega varstva, rešitve statusnih vprašanj zdravstvenih zavodov in njihovega združevanja, upravljanja v zavodih, pravic in dolžnosti delavcev ter še nekaterih stvari bilo potrebno jasne-
je opredeliti. Na plenumu so člani dali tudi vrsto konkretnih pripomb in predlogov na delovne osnutke zakonov. Posebna redakcijska komisija, ki jo je izvolil plenum, bo vse dosedanje predloge, zlasti pa stališča, ki so se izkristalizirala na plenumu, zbrala in poslala republiški skupščini. Razen tega p,a bo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti s svojim pododborom poskrbel za to, da bodo o osnutkih obeh zakonov razpravljali v vseh sindikalnih organizacijah	-ar
Na lO cicero
© RADLJE
Trgovsko podjetje »Dravski magazin« še je s 1. januarjem 1370 po posebnem referendumu združilo z mariborsko industrijo testenin IN-TES. V občini predvidevajo, da bodo tako laže zagotovili večjo založenost oziroma izbiro ter da bo tokrat konec peripetij okrog integracije radeljske trgovine.
m ČRNOMELJ V' K'
Čeravno so v povojnih letih v črnomaljski občim mnogo storili za šolanje strokovnih kadrov, ugotavljajo na podlagi števila zaposlenih strokovnjakov, da jih je v zadnjih letih vedno manj. Na sto zaposlenih v občini pride 1,6% ljudi z visoko šolsko izobrazbo, 1,5 % ljudi z višjo šolsko izobrazbo in 5,9 % ljudi s srednjo šolsko izobrazbo. V gospodarstvu je stanje še slabše. Vzrok za tako stanje je predvsem v tem, da so osebni dohodki zaposlenih znatno nižji kot v drugih gospodarsko bolj razvitih krajih. V prizadevanju, da bi se to vprašanje rešila, so se vse družbeno politične organizacije in tudi vodstva sindikalnih podružnic zavzela, da je nujno potrebno, .nameniti več sredstev za štipendiranje in da je potrebno prizadevne in ustvarjalne strokovnjake pravično nagrajevati po njihovem vloženem delu in naporu. V. D.
© SLOVENSKA BISTRICA
Letos je potekla dvoletna mandatna doba članom plenuma občinskega sindikalnega sveta v bistriški občini. Kljub temu da ta čas niso pričakali nepripravljeni, je imela organizacijsko kadrovska komisija že pred meseci veliko dela s pripravo kandidatov novega občinskega sindikalnega sveta. Od dosedanjih 21 članov bo kandidiralo za novi odbor sedem, medtem ko bo potrebno ostale člane ponovno izvoliti. Komisija je tudi predlagala, naj bi imel novi občinski sindikalni svet namesto dosedanjih 21 članov 23 članov. Nova dva člana bo predlagala občinska konferenca ZIV1S, ker želijo pomladiti ta forum.	H. V.
© KOČEVJE
Delovni kolektiv tovarne sukna »Tekstilana« Kočevje si je že vrsto let prizadeval, da bi nabavil nove stroje. Vseskozi pa je bilo pri tem ovira pomanjkanje denarnih sredstev. Letos so se odločili, da bodo izvedli modernizacijo. Nabavili bodo v tujini razne stroje, ki so jim nujno potrebni, saj je njihova oprema zastarela. Pričakujejo, da jim bo to omogočilo ustvarjanje večjega dohodka, kar bo v korist njim in družbeni skupnosti. U. D.
© LITIJA
VELEBLAGOVNICA
]£(
EMIHMI
9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo
S potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje
© za tuje kupce je v hiši menjalnica
LJUBLJANA
Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah:
TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1
KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7
BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a
Tudi v tem zasavskem delovnem kolektivu so lani skrbno in uspešno gospodarili. Vrednost celotnega dohodka bo presegla 3:1 milijonov dinarjev. Iz Predilnice so lani izvozili za nad 700.000 dolarjev raznih vrst preje, izključno nn področja s trdnimi valutami. Vred nost lanskega i/voza je bila sko raj trikrat tolikšna kot leto prej. Letos predvidevajo v Predilnici izvoz v višini okrog 900 do I milijona dolarjev	-m-
© DRAVOGRAD
Pri gostinskem podjetju »Hotel Košenjak« letos ne bodo investirali v nove objekte, temveč bodo opremili že obstoječe objekte. V gostiščih v Šentjanžu, na Meži, v Dravogradu in drugje bodo uredili pose!>ne sobe ter nakupili še nekaj opreme za kuhinje. V. R.
m KOPER
Obalni sindikalni svet Koper je oh novem letu dodelil denarno pomoč 148 zaposlenim in nezaposlenim delavcem tega območja, ki žive v težjih gmotnih razmerah. Skupaj so razdelili 25.300 dinarjev denarnih pomoči, in sicer v Kopru 82 članom 14.050 din, v Izoli 21 članom 3950 din in v Piranu 45 članom 7300 din. Predloge, kateri delavci so bili potrebni podpore, so dali Komunalni zavod za zaposlovanje delavcev Koper, razne manjše delovne organizacije kot tudi socialni delavci skupščin občin Izola, Koper in Piran, komisija za denarne pomoči pri Obalnem sindikalnem svetu Koper pa se zaveda, da ne more s temi denarnimi pomočmi reševati dolgoročno težkega gmotnega položaja članov sindikata ter je treba iskati trajnejše rešitve po samih dHovnih organizacijah.	k. C.
IZ RAZGOVORA Z DIREKTORJEM KRANJSKE TOVARNE »SAVA« INŽ. JANEZOM BERAVSOM OB 20-LETNICI UVELJAVITVE SAMOUPRAVLJANJA V TEJ DELOVNI ORGANIZACIJI
Njihovih dvajset let
V kratkem zapisku s slovesnosti ob dvajsetletnici prvega delavskega sveta v kranjski tovarni »SAVA« smo prejšnji teden napovedali, da bomo posredovali daljši povzetek govora, ki ga je direktor te delovne organizacije inž. Janez Beravs imel na slavnostni seji delavskega sveta. Obljubo zdaj izpolnjujemo.
Potem ko je inž. Janez Beravs uvodoma spregovoril o poskusih uvedbe nekakšne oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij v začetku našega stoletja in opozoril na 23. 12. 1949. leta izdana navodila o ustanavljanju in delu delavskih svetov v dotlej državnih gospodarskih organizacijah, je nadaljeval:
»Komaj 8 dni po izidu navodil je že bil izvoljen prvi delavski svet v Jugoslaviji, v tovarni cementa PRVOBORAC v Solinu. Petnajst dni po izidu navodil pa je bil izvoljen drugi delavski svet v državi in prvi v Sloveniji — delavski svet v tovarni SAVA.
Takratni direktor podjetja Maks Mikuš je kasneje pripovedoval, da so v tovarni SAVA uspeli tako hitro uresničiti omenjena navodila predvsem Zaradi tega, ker so že kmalu po začetku povojnega obratovanja tovarne ugotovili, da bodo najlaže izboljšali organizacijo dela, povečali produktivnost in izboljšali kvaliteto, če bodo k pri reSevanju teh problemov pritegnili čim večji del kolektiva. Zaie so že leto in pol pred izidom omenjenih navodil razširili strokovni svet podjetja z določenim številom najboljših, najbolj marljivih in seveda politično aktivnih delavcev. Ta razširjeni kolegij seveda ni imel neke zakonske pravice odločanja Pač pa je direktor na podlagi izrečenih pripomb in predlogov laže ustrezno ukrepal.«
PET FAZ
SAMOUPRAVLJANJA V TOVARNI SAVA
V svojem govoru na slavnostnem zasedanju delavskega sveta industrije SAVA Kranj je tovariš Beravs med drugim ugotovil da je po izidu zakona o delavskih svetih leta 1950 začelo dobivati vse več materialnih osnov in da se je v njihovi tovarni uveljavljalo in krepilo skozi več obdobij.
»PRVA FAZA obsega čas od 1950 do 1959 leta in predstavlja obliko samoupravljanja s cen-trailnim delavskim svetom, upravnim odborom in direktorjem kot predstavnikom države. Preostali člani kolektiva tedaj še niso bistveno sodelovali pri odločanju.
Temu obdobju sledi DRUGA FAZA, ki se je končala že naslednje leto in ko so ustanovili
ekonomske enote, čeprav lete še niso imele svojih organov upravljanja.
TRETJA FAZA obsega obdobje med letom 1960 in 1964, ko so organe upravljanja uvedli tudi v ekonomskih enotah, vendar jim še niso priznali vseh pravic glede odločanja o materialnih zadevah.
ČETRTA FAZA razvoja samoupravljanja v tovarni SAVA začenja s sprejetjem prvega statuta podjetja v letu 1964 in se zaključuje dve leti kasneje. Organi upravljanja v ekonomskih enotah so takrat začeli odločati tudi o vseh materialnih vprašanjih. To obdobje, v katerem pri odločanju o stvareh, ki delavca neposredno zadenejo, sodeluje vse večji krog zaposlenih, zato predstavlja tudi kvalitetni skok v uveljavljanju samoupravljanja.
Spet nove kvalitetne spremembe v vsebini samoupravljanja prinaša PETA FAZA, ki se začenja leta 1966, ko se je kolektiv odločil za delitev izvršilnih funkcij. Po novo sprejeti organizaciji si je delavski svet kot najvišji samoupravni organ pridržal predvsem pravico, da odloča o temeljnih načelih poslovne politike podjetja, štirinajst odborov in komisij pa je hkrati dobilo pooblastila, da v mejah lastnih pristojnosti sproti rešujejo in uresničujejo začrtano poslovno politiko podjetja. Tako je delavski svet v procesu izvrševanja nalog ostal le pritožbena instanca o sklepih izvršilnih organov in hkrati kon-troriral njihovo delo.«
Zakaj so se odločili za takšno pot? Prisluhnimo spet besedam inženirja Janeza Beravsa:
»Analiza zadev, o katerih je razpravljal in odločal stari upravni odbor, je pokazala, da zaradi številnih, zelo različnih in pomembnih nalog, pogosto pa tudi v časovni stiski upravni odbor teh problemov ni mogel obravnavati tako tehtno, kot bi bilo potrebno za dobro poslovanje podjetja. Zaradi tega smo
naloge upravnega odbora in del nalog delavskega sveta porazdelili med omenjene izvršilne organe. Na ta način je lahko delo teh organov seveda postalo bolj učinkovito. Delitev nalog je v končni posledici omogočila, da so posamezni organi temeljiteje obravnavali vprašanja, ki so bila prej bolj ali manj v senci tekočih proizvodnih problemov, so pa za uspešno poslovanje podjetja prav tako pomembna. Gre na primer za kadrovsko politiko, varstvo delavcev, obveščanje in podobno. To obdobje, ki se je začelo s sprejemom II. statuta in je trajalo do danes, je čisto naša, .savska rešitev’, katere pravilnost potrjuje lani sprejeti XV. ustavni amandma.
ŠESTA FAZA je faza naše prihodnosti in se. je pričela zdaj, ko je delavski svet sprejel III. statut. Principi organiziranosti sicer ostajajo enaki, prizadevali Pa si bomo za še bolj racionalno organizacijo dela in samoupravljanja ter za njuno utrjevanje in razvoj tako na ravni podjetja kot tudi na ravni enot znotraj naše delovne skupnosti.«
razvoj (Organizacije
DELA. USKLAJENE Z ORGANIZACIJO UPRAVLJANJA
Predvsem zaradi objektivnih težav se je v povojnem obdobju SAVA začela razširjati in bogatiti izbor ter kvaliteto izdelkov šele po letu 1953. Takrat je pridobila prostore nekdanje tekstilne tovarne v Stražišču, kamor postopoma prenaša proizvodnjo iz matičnega obrata v centru mesta in kjer obenem gradi nove proizvodne objekte. Z začetkom obratovanja novega obrata ročne konfekcije na Vrhniki, z vse večjim obsegom in pomenom pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju z domačimi in tujimi partnerji (najvidnejši zraz teh jirizadevhnj je kooperacija z znano tvrdko SEMPERIT in integracija s kranjsko tovarno STANDARD)
so zoreli tudi objektivni pogoji, zaradi katerih je SAVA morala vse bolj se razvijajoči in tudi zapleteni organizaciji dela pri-lagojevati tudi organizacijo samoupravljanja. To so prvič poskusili doseči s sprejemom I. statuta v letu 1964. Inženir Janez Beravs je v zvezi s tem dejal:
»Statut ni pomenil samo formalne uzakonitve takrat veljavnega reda, ampak je na osnovi 14-letnih izkušenj in že postavljenih razvojnih in drugih ciljev skušal predstavljati tisti temelj, na katerem bi lahko gradili kvalitetno boljšo samoupravno organizacijo podjetja, ki naj tudi pomaga uresničiti naše skupne cilje. Zato statut ni bil plod dela ozke skupine strokovnjakov, temveč je bil dogovor kolektiva, ki si je z njim postavil temeljna pravila svojega dela. Kolektiv zaradi tega ni bil in tudi ni smel biti razcepljen na skupine in sloje, kot so na primer .strokovnjaki’ in .neposredni proizvajalci’. Za-vedujoč se nujnosti in pomena strokovnega dela, če nai bo poslovanje uspešno, si je kolektiv postavil tako organizacijo dela, ki je omogočala sprostitev pobude večine zaposlenih, upoštevala pravila in pomembnost pravilnega vrednotenja strokovnega dela na vseh področjih in je obenem tudi vse bolj zaostrovala odgovornost na vseh delovnih mestiv v podjetju. Člani kolektiva so — posredno in neposredno — začeli vse tehtneje in vse bolj kritično ocenjevati tudi družbeno-ekonomske posledice predlogov strokovnih služb, ki so tudi po samoupravni potrditvi svojih predlogov ostale in ostajajo polno odgovorne za strokovno utemeljenost in dodelanost teh predlogov. Se več: bile so in bodo odgovorne za realizacijo samoupravnih dogovorov, zb njihovo poslovno uspešnost in za kreativno delo na svojem področju. Tak način dela daje strokovnemu delu v našem podjetju vse večjo veljavo. Da je trditev točna, priča podatek o osemkratnem povečanju števila zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo, kar smo dosegli v zadnjih petih letih, čeprav sicer še vedno velja načelo, da je za uspeh celotnega kolektiva pomemben doprinos slehernega posameznika — čla-na naše delovne skupnosti.«
(Konec prihodnjič)
KRI Tl K A I N P O UMIKA • KRITI K A I IN P O L E M F K A
___ -________»______
Kam denar iz biološke
amortizacije?
Odgovor republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije na dopis tov. VValtla
iz Radelj, objavljenem v prejšnji številki Delavske enotnosti
o
&
U
H
&
J
O
H
m
K
O
H
<
h
Z
a
o
o
a.
J
o
H
C/3
OJ
O
H
<
H
S
W
2
O
o
u
CL
J
o
H
c/3
Z
O
H
<
H
Z
a
£
O
o
CL
O H ' C/3
>
W
Z
o
H
<
H
Z
H
2
O
Z
>
w
z
o
H
<
H
£
W
S
O
a
o
a,
J
o
H
C/3
>
w
o
H
<
H
Z
P
S
o
z
■J
o
h
c/)
>
S
«
o
H
<
h
Z
H
O
t r ‘polemifrao politično at-l/ mosfero, nabito s pozivi na boj zoper vsemogoče pojave in sile, ki škodujejo ali pretijo našemu napredku, posije kdaj pa kdaj — res, zadnje čase vse bolj pogosto — tudi žarek optimizma, vizija lepšega jutrišnjega dne. Najprej je treba vedeti, za kaj delati ter se bojevati — če naj človek z voljo zagrabi za delo
Naša ekonomska in ob nje) tudi naša politična misel in pozornost bi morali biti obrnjeni k temu, da iztisnemo čimveč dobrin iz sedanjih proizvodnih zmogljivosti in čimveč prigospodarimo tako za napredek življenjske ravni delovnih ljudi kakor tudi za razširjeno reprodukcijo. V obdobju prihodnjih 15 let bi morali vsako leto investirati približno 25 % družbenega pro-.
Uresničljiva
vizija
Celovit odgovor na vprašanje, kakšna je uresničljiva vizija našega jutrišnjega dne, pripravljajo strokovnjaki, ki oblikujejo program rolgoroč-nega razvoja Slovenije, o njej pa je (mobilizacijsko, ne preroško) govoril razen drugih v zadnjem času tudi Stane Kavčič, predsednik republiškega izvršnega sveta, na prvi seji konference ZKS. Poudaril je namreč: — Komunisti nismo nikoli samo napovedovali vizije boljše in bolj humane družbe, ampak smo tako družbo tudi gradili. Ni dovolj vedeti, da naj bo ta prihodnost boljša od sedanjosti, ampak moramo imeti tudi ambicijo in sposobnost, da čimbolj konkretno in realno oblikujemo osnovne obrise take naše prihodnosti.
tfmsT
POHIŠTVO
Kje bomo torej čez 15 let?
Analize kažejo, da bi lahko v prihodnjih 15 letih povečali naš družbeni proizvod na dobrih 3000 dolarjev na prebivalca, upoštevaje notranjo kupno moč dinarja, in zmanjšali udeležbo kmečkega prebivalstva na 15 oziroma 10 %. Dosegli bi raven, kakršno imata sedaj Švedska ali Švica. Postali bi torej visoko razvita industrijska dežela, socialistična republika jugoslovanske skupnosti. Ta cilj pa bomo dosegli samo pod pogojem, da v naslednjih 15 letih v poprečju ohranimo dosedanji ali celo nekoliko manjši tempo rasti družbenega proizvoda. To je izredno težavna naloga in še ni mogoče reči, da si jo bo naša skupščina naložila, ko bo o tem odločala ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Prej moramo namreč sprejeti še nov srednjeročni načrt razvoja kot izredno pomemben dokument za naš razvoj in politiko do leta 1975. Toda takšna preobrazba naše republike je možna in uresničljiva, če bomo uresničili materialne osnove za tak razvoj.
Predvsem bi morali krepiti materialno osnovo samoupravljanja, se pravi, delovnim kolektivom odvzemati čim man) presežnega dela, ob tem pa izpopolnjevati gospodarski sistem v duhu reforme.
izvoda tako iz družbenega kot iz privatnega sektorja, to je tako družbenih kot osebnih denarnih sredstev.
Potrebno bo tudi občutno povečati obseg visokokvalificiranega in strokovnega dela. — S sedanjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, s sedanjim, žal še vedno marsikje podcenjujočim odnosom do mladih tehničnih in strokovnih kadrov, s preveč skopuško in kratkovidno štipendijsko politiko, s precenjujočim odnosom do ročnega dela, s preveliko rahločutnostjo do poslednjih ostankov obrtniško-mojstrske miselnosti in prakse seveda ne bo mogoče doseči omenjenega cilja, je poudaril Stane Kavčič.
Če ugotovimo, da katera od panog ali skupin gospodarskih organizacij nima več bodočnosti, da ne more več vzdržati ne samo mednarodne, ampak tudi jugoslovanske tekme, moramo take dejavnosti opustiti, zato pa bi morali hkrati širokopotezno in pogumno razvijati tisto, kar je sposobno vzdržati mednarodno tekmo in kjer imamo pogoje, da se prebijemo na vrh evropske in svetovne produktivnosti dela. Tretjino naše proizvodnje bi morali čez 15 let izvoziti, sedaj pa jo izvozimo samo šestino!
Za načrt dolgoročnega razvoja, po besedah Staneta Kavčiča, seveda ni bistveno, ali bodo postavljene številke in odstotki nekoliko višji ali nižji, pač pa je bistveno, da čim več družbeno pomembnih dejavnikov, da čim več državljanov, ki žele in zavestno sodelujejo v naših delovnih naporih, zlasti pa, da čim več — če že ne vsi — komunistov razmišlja in spozna tiste osnovne prvine našega sedanjega in bodočega družbenega življenja in hotenja, od katerih bosta odvisna tako njegov obseg kakor tudi vsebina, in kar je najvažnejše, naš tempo bodočega napredka.
V. B.
	OKNA
Inles	VRATA
	POLKNA
	PRODAJA
	NA KREDIT
ribnica	
Kot je znano, je bila že na posvetovanju gozdno gospodarskih organizacij Slovenije v Rogaški Slatini v dneh od 27. do 28. XII. 1965. leta postavljena zahteva po združevanju sredstev za skupne naložbe za povečanje gozdne proizvodnje. Poslovno združenje gozdnih organizacij je kmalu potem izdelalo tudi ustrezne pogodbe in pogoje za vpis sredstev za taka vlaganja. Odziv gozdnogospodarskih organizacij in porabnikov lesa je bil pod pričakoimnji. Tega problema lesni kompleks ni uspel rešiti niti do danes in so zato razmere na tem področju ostale nespremenjene.
Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva je razvoj dogodkov z interesom spremljal in se vseslwzi zavzemal za realizacijo dogovora. Tako je že na 3. seji sveta za gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo papirja in celuloze dne 15. 11. 1968. leta sprejel med drugimi sklep, da bomo skupno z ustreznim svetom pri Gospodarski zbornici SRS, poslovnim Združenjem gozdnogospodarskih
organizacij in drugimi združenji še naprej isleali rešitve za učinkovitejše urejanje problema skupnih vlaganj v dolgoročne investicijske naložbe za razširitev gozdno surovinske osnove v Sloveniji. Svet je pri tem izhajal iz dejstva, da je gozdno gospodarstvo specifična, toda celovita gospodarska panoga, ki je posebnega družbenega pomena. Za primer, da ta družbeni ali samoupravni dogovor v prihodnosti ne bo dal pričakovanih rezultatov, pa je svet sklenil, da bo skupaj z drugimi institucijami predlagal ali pa v konceptu izdelal predlog republiškega predpisa (zakona), ki bo na administrativni način zagotovil zbiranje sredstev v te namene.
Ker niti v tem časovnem obdobju ni bilo nobenih rezultatov pri dogovarjanju, je republiški odbor oziroma njegov svet sklenil predlagati Skupščini SRS, da v prvi fazi sprejme predpis o koncentraciji dela biološke amortizacije, toda ne zaradi »nekih centralističnih teženj-«, temveč zaradi dolgoročnega interesa in enakomernosti
razvoja gozdnega gospodarstva Slovenije. Sprejeto stališče sveta za gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo papirja in celuloze pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva je torej le posledica dokazane nezainteresiranosti ali morda celo nezmožnosti, da se doseže samoupravni dogovor za združevanje sredstev za dolgoročne naložbe.
Kot je že omenjeno, je to šele prva faza v akciji republiškega odbora. S tem želimo doseči le prelivanje sredstev iz tako imenovanih bogatejših gozdnih področij tja, kjer bodo investicije ekonomsko najbolj učinkovite. V naslednji fazi bo svet vztrajal pri stališču, da morajo tudi porabniki lesa prispevati v te namene svoj delež. Če tudi med njimi ne bo dosežen samoupravni dogovor, potem bo svet tudi za njihovo zbiranje sredstev predlagal ustrezni zakonski re-gulativ. Pri tem pa se povsem jasno zavedamo vseh nevarnosti zbiranja sredstev na takšen način, vendar menimo, da bo to kljub vsemu pomenilo korak
naprej v primerjavi s sedanjimi razmerami. Nobeno gospodarstvo se namreč ne more razcveteti brez dolgoročnejših smernic, po katerih se bo razvijalo. Te smernice pa morajo označevati ali samoupravni in družbeni dogovori ali pa določeni zakonski regulativi. Zahteve po svobodnem delovanju trga, ki ga bo obvladovala le svobodna konkurenca, so preživel pojem.
Iz tega lahko zaključimo, da je republiški odbor zavzel isto stališče kot tov. Waltl v zadnjem odstavku svojega prispevka, s tem da za dosego enakomernega in perspektivnega razvoja gozdarstva v Sloveniji ne bežimo niti od družbenega predpisa, ker pač sodimo, da v trenutnih razmerah ni dovolj interesa. za samoupravno ali družbeno dogovarjanje v zbiranju sredstev za dolgoročne investi-v gozdarstvu.
Tajnik
sveta za gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo papirja in celuloze MARJAN ZUPAN, dipl. ec.
OBVESTILO
! ® !
volan ljubljana
kersnikova 6
je pričel sklepati pogodbe za leto 1970 za vozila
I '	MSU-PRIISIZ in	I
|	ŠKODA	|
Obiščite prodajalno Kersnikova ulica 6 — telefon 311-734
b	ta
H	B
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
RASTE NOVA TRGOVINA
V sovcdenjskem podjetju Termopol počasi a vztrajno širijo proizvodnjo
V	Sloveniji je mnogo delovnih kolektivov, o katerih na straneh našega lista skoraj nikoli ne spregovorimo. Ne zato, ker bi jim hoie delali krivico; njihova skromnost je tolikšna, da mnogokrat niti nočejo, da bi karkoli pisali o njih. Največkrat pravijo: »Počakajte, da nekaj pokažemo, potem pa tudi o nas pišite...«
Eden takih delovnih kolektivov je 55-člainski kolektiv Termo-pola — podjetja za predelavo plastičnih mas v Poljanski dolini. Kolektiv je — kot mnogi drugi — začel svojo razvojno pot praktično iz nič. V začetku je bilo le 7 zaposlenih delavcev, ki so naredili komaj za nekaj več kot 4,5 milijona S-dinarjev bruto prometa. Lani je 55 delavcev Termopola ustvarilo že za blizu 320 milijonov starih dinarjev bruto prometa, od prigospodarjenega denarja pa bodo namenili za sklade kar 42 milijonov S-dinarjev. In še en podatek o tem, da v Termopolu dobro gospodarijo: poprečni osebni dohodki zaposlenih so v minulem poslovnem letu znašali dobrih 10G.000 S-dinarjev.
Vsi zaposleni v Termopolu so domačini iz okoliških vasi Stare in Nove Oslice, Koprivnika, Hobovš, Podjelovega brda in Sovodenj. Veliko je žensk. Povemo naj tudi, da mnogi delavci hodijo na delo precej daleč. Zlasti pozimi je za mnoge delavce pot v službo zelo naporna, tudi po uro in pol hoda. Toda te okoliščine mnoge delavce niti ne motijo, saj so zelo zadovoljni, da so našli kos kruha v domačem kraju. To pa je mnogokrat več vredno, kot marsikdaj še bolj utrudljive vožnje z avtobusi v 29 kilometrov oddaljeno Škofjo Loko ali kam drugam.
V	sovodenjskem Termopolu si v zadnjem času močno prizadevajo, da. bi tovarno razširili. »Veliko več denarja bi potrebovali za razširitev tovarne, kot ga zdaj premoremo«, pravijo. »Potrebna bi nam bila materialna in moralna pomoč skupnosti...« Doslej si je kolektiv sovodenjskega Termopola zgradil in kupil vse, kar ima, z lastnim denarjem.
M. 2.
Slede potrebam
J	»\S \ J
trzisea
DALI SO NOV TON
modernizaciji trgovine pri nas
m r>. ■ K "A £

■'■-vg**	.
SViec! štirimi očmi z letošnjimi Kraigherjevimi nagrajenci: tokrat
ljubljanske Prehrane
s FRANCEM NEBCEM, direktorjem
Letošnji Kraigherjevi nagrajenci so znani.
Dobili so jih direktorji štirih podjetij in znanstvenik ekonomskih ved. Dobili so jih ljudje, ki so vse svoje sile usmerili v to, da bi njihova delovna organizacija dosegla kar najboljše rezultate gospodarjenja.
V razgovorih, ki jih bomo objavili v naslednjih petih številkah našega lista, bomo skušali od letošnjih nagrajencev zvedeti kaj več o tem, kako jim je kot prvim ljudem v delovni organizaciji uspelo doseči takšne delovne rezultate, da se že lahko kosajo s tehnično najbolj razvitimi podjetji v svetu.
Za začetek smo povabili na razgovor Franca Nebca, direktorja ljubljanskega trgovskega podjetja Prehrana, kasneje pa se bomo ustavili še na Ravnah pri Gregorju Klančniku, direktorju ravenske Železarne, pri Vinku Božiču, direktorju sevniške Lisce, dr. Ivanu Turku, prodekanu na ekonomski fakulteti v Ljubljani in pri Danilu Petrinji, direktorju luke Loker.
V ljubljanski Elekfromontaži že za 10 milijonov N-dinarjev realizacije
Ljubljansko podjetje Elektromontaža se je razvilo iz obrtne delavnice, ki je zaposlovala komaj 3 delavce. Leta 1958 je pričel številčno šibek delovni kolektiv, ki ni imel ne delovnih prostorov ne potrebnih obratnih sredstev, z izvajanjem elektroinstalacijskih del in servisnih popravil za izdelke podjetja Tiki. Odtlej se je obseg dela Elektromontaže naglo širil, tako da je moral kolektiv misliti na. nove poslovne prostore. Naročila so namreč prihajala od vsepovsod, med njimi tudi za izdelavo razdelilnih omar. Zato se je podjetje Elektromontaža odločilo za adaptacijo nekdanje pionirske železniške postaje v Rožni dolini in se leta 1965 preselilo v nove prostore.
S povečanjem števila zaposlenih je pričelo podjetje prevzemati elektroinstalacijska dela na večjih stavbah, pričelo je proizvajati strelovodne naprave, s tovarno električnih bojlerjev Tiki pa je že leta 1959 sklenilo pogodbo o prevzemu servisne službe.
Prav tako kot število zaposlenih — zdaj je v podjetju poprečno zaposlenih 58 delavcev in 22 vajencev — je rasla tudi realizacija. Medtem ko je le-ta znašala leta 1957 komaj 3.000 N-dinarjev je znašala pet let kasneje, to je leta 1963, 1,653.651 novih dinarjev, minulo leto pa so dosegli v Elektromontaži že 10 milijonov N-dinarjev realizacije.
Elektromontaža se iz leta v leto širi, prav tako njena dejavnost ip območje dela. Elektroistalaterji, tehniki in visoko kvalificirani delavci ljubljanske Elektromontaže danes uspešno opravljajo instalacijska dela za šibki in jaki tok na najrazličnejših objektih po vsej republiki pa tudi izven njenih meja. Skladno z dosedanjo rastjo in razvojem pa si je začrtal kolektiv Elektromontaže tudi poi, naprej: rast in razširitev delovne organizacije narekuje v prvi vrsti povpraševanje na tržišču. Osnovna dejavnost podjetja bo še naprej slonela v prvi vrsti na elektroinstalacijah za šibki in jaki tok. vendar nameravajo v Elektromontaži intenzivirati proizvodnjo avtomatike, to je predvsem razdelilnikov.
TUDI PRIZNANJE PANOGI
»Tovariš Nebec, kako ste sprejeli Kraigherjevo nagrado in kaj vam pomeni?«
»Nedvomno sem bil kot direktor delovne organizacije, ki se ukvarja z blagovnim prometom, prijetno presenečen, še posebej pa zaradi tega, ker nisem pričakoval. da bo tudi naša panoga prišla v krog tistih, katerih posamezniki lahko dobijo tako visoko priznanje. Povedati moram namreč, da mnogi pri nas blagovnega prometa še vedno, ne priznavajo kot gospodarsko panogo, marveč ga obravnavajo samo kot podaljšano roko industrije. Zato je Kraigherjeva nagrada, ki sem jo prejel, hkrati tudi priznanje celotni panogi blagovnega prometa.«
»Kdaj ste imeli kot direktor v Prehrani najprijetnejše občutke?«
»Najprijetnejše trenutke sem v Prehrani doživljal takrat, kadar smo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili. To pa je prav zdaj, ko smo zgradili sodobno hladilnico v Ljubljani, veliko 12.000 kvadratnih metrov in ko smo »pognali« naš elektronski 'računski center; tako je bilo takrat, ko smo med prvimi v Sloveniji — če ne celo v Jugoslaviji — uvedli paletizacijo,' zgradili sodobna skladišča v Ljubljani in koprski luki; bilo je uidi vselej takrat, ko smo odbirali katerega od naših sodobnih maloprodajnih objektov. Dve, . tri ali celo štiri leta potrebujemo', da dosežemo katerega od ciljev, o katerih sem govoril.«
»In nasprotno temu; kdaj vas je zaradi težav najbolj bolela glava?«	.
»Najbolj neprijetne urice, dneve in tudi daljše obdobje sem v Prehrani doživljal takrat, ko nečesa nismo naredili, čeprav smo se dogovorili, da bomo. To je pravzaprav slabost našega celotnega sistema. Premalo spoštujemo dogovore! V zadnjem času sem bil zelo slabe volje, ko so se nekatere strokovne službe v podjetju upirale različnim premikom, ki so povezani z modernizacijo in s tem s
PETKRATNO POVEČANJE
PROIZVODNJE
Na Jesenicah so odprli nov obrat Izolirke za proizvodnjo mineralnih vlaken
V SPONAH STROGIH DOBAVNIH ROKOV
Novi obrat Izolirke za izdelavo mineralnih vlaken stoji tako rekoč na zemljišču jeseniške železarne. Sameva nekje med novo valjarno in starimi objekti železarne.
Delovni kolektiv Izolirke je na moč hvaležen samoupravnim organom jeseniške železarne, ki so mu omogočili nadvse ugodno lokacijo za postavitev nove tovarne z vsemi potrebnimi priključki na industrijsko in pitno vodo, elektriko, paro ter s priključkom na industrijski tir. Pri vsem tem pa je seveda bistvenega in s tem največjega pomena neposredna preskrba s plavžno žlindro, ki je potrebna za proizvodnjo mineralnih vlaken.
»Izolirka izdeluje na Jesenicah mineralna vlakna že več kot 20 iet. V tem času smo se lotili marsičesa novega in bili pobudniki številnih tehnoloških izboljšav, saj so potrebe na našem tržišču vseskozi narekovale nove proizvode in nove izolacijske materiale tako za potrebe industrije kot gradbeništva. Po-
leg tega zahteva današnje tržišče zelo točno izpolnjevanje poslovnih dogovorov, predvsem dobavnih rokov. Vezani smo torej na redno in točno vnaprej določeno dobavljanje svojih izdelkov kot na primer Tovarni gospodinjske opreme Gorenje, ki zahteva, da ima na zalogi potreben material le za en sam dan vnaprej...«, je na slavnostni otvoritvi novega obrata na Jesenicah poudaril Venceslav Jeras, generalni direktor Izolirke.
INVESTICIJA, VREDNA 8 MILIJONOV DINARJEV
Zaradi številnih težav v proizvodnji izolacijske volne so pričeli strokovnjaki Izolirke pred časom razmišljati o novem načinu proizvodnje, ki so ga pozneje uresničili s postavitvijo nove tovarne na Jesenicah.
Tehnološka zasnova novega obrata predstavlja združitev najuspešnejših tehnologij, s katerimi so se seznanili strokovnjaki Izolirke, ko so študirali proizvodnjo izolacijskih materialov v zamejstvu. Pri gradnji novega obrata in nakupu potrebnih strojnih naprav so se v Izolirki odločili v celoti za domače iz-
delke, le peči za polimerizacijb pa bo izdelala avstrijska firma Voest.
»Z gotovostjo pričakujemoTda bomo najpozneje čez pol leta proslavljali dokončno zmago, ko bomo ponudili tržišču težko pričakovane trde plošče iz mineralne volne ...«, je na slovesnosti dejal direktor Jeras. »Nova tovarna ni posebno pomembna za celotno naše gospodarstvo, predstavlja pa izredno pomemben obrat za Izolirko, ki se bori z zastarelostjo in si vztrajno prizadeva, vključiti se v sodobno proizvodnjo kv '.itetnih novih gradbenih materialov ...«
Celotna investicija bo veljala Izolirko blizu 8 milijonov din, vendar pa s tem še ne bo zaključena v celoti. Ko bo stekla na Jesenicah še druga proizvodna linija, bo Izolirka nadaljevala z ureditvijo predelave .in izdelave posebnih kontaktnih elementov. Po dosedanji tehnologiji je Izolirka lahko izdelala v eni uri največ 300 kilogramov surove volne, v novem obratu pa bo znašala proizvodnja 1500 kilogramov volne na uro, kar pomeni 5-kratno povečanje proizvodnje.	A. ULAGA
pocenitvijo našega poslovanja. Ljudje v teh službah so gledal; ali pa še gledajo vse preveč nase, ne pa na podjetje kot celoto. V mislih imam naš elektronski računski center, ki pomeni nove organizacijske prijeme v celotnem našem poslovanju. In prav to nekaterim ni všeč. le težko se s tem sprijaznijo, da bo treba ob njem drugače delati. Res pa je, da center ne bo že danes dal rezultatov, kot si jih želimo, marveč da bo treba nanje počakati vsaj še dve ali tri leta.«
PREHRANA DANES
»Prehrana je nedvomno vodilna tovrstna delovna organizacija pri nas. AH bi morda na kratko pojasnili, v čem je ključ do uspehov, ki jih dosegate?«
»Prehrana je prav gotovo dala ton modernizaciji jugoslovanske trgovine. Med prvimi smo bili, ki smo uvedli samopostrežni način prodaje prehrambenih izdelkov. Toda takrat, ko smo se
tega lotili, niso bili ne olje, ne mast, ne sladkor pakirani, kot to zahteva samopostrežni način prodaje. Vse to smo sami naredili. Organizirali smo si lastne pakirnice. Seveda ni šlo brez žrtev. Vsi naši delavci so bili prav gotovo na ta račun prikrajšani pri osebnih dohodkih. Toda kasneje je tudi industrija spoznala, da drugače ne gre. Zaradi tega smo ponosni, da smo vplivali na industrijo, da se je prilagodila trgovini.
V minulem obdobju smo poleg zgraditve 50 sodobnih trgovskih objektov po vsej Sloveniji razvili tudi pet ali šest dejavnosti: iz klasične špecerije smo se razvili v sodobno trgovino z več specializiranimi panogami, med katerimi naj omenim lastno proizvodnjo, trgovino s sadjem, trgovino z mesom in mesnimi izdelki, trgovino z ne-prehramtoenim blagom, ki ga potrošnikom nudimo v samopostrežnih trgovinah itd. Razen tega smo razvili še celo vrsto drugih specializiranih služb, kot na primer zunanjo trgovino, ki
v primerjavi z dvema milijardama prometa na začetku, danes dosega že 50 milijard starih dinarjev prometa. Odprli smo preskrbo ladij in jaht v Kopru, na Reki, v Splitu in v Dubrovniku, kar za nas pomeni nadalj-nih 9 milijard starih dinarjev prometa. V zadnjem letu pa smo se začeli načrtno ukvarjati tudi z gostinstvom in turizmom. S 145 milijardami bruto prometa v minulem letu smo tretje največje podjetje v Sloveniji in dvajseto po vrsti v Jugoslaviji. Letos računamo, da bomo ob blizu 2500 zaposlenih naredili že za 175 milijard starih dinarjev bruto prometa.«
PREHRANA JUTRI
1
»In načrti, prihodnost...?«
»Ce hočemo doseči še večjo racionalizacijo poslovanja, ki je tudi v našem podjetju še premalo ekonomsko, moramo priti do še večje koncentracije kapitala in modernizirati vse, kar smo že dosle-j zgradili. Zavoljo tega bomo tudi v naslednjem obdobju nadaljevali z razširitvijo podjetja. Po vsej Jugoslaviji in v tujini bomo zgradili nove maloprodajne objekte. Razen tega bomo v prihodnje vzpostavili še tesnejše dolgoročnejše sodelovanje z našimi poslovnimi partnerji, zlasti z industrijskimi podjetji. S tem, da bomo od njih še v večji meri odkupovali velike serije izdelkov, bomo nedvomno dosegli še večjo kvaliteto, pocenili poslovanje, in posameznim industrijskim podjetjem zagotovili zanesljiv plasma izdelkov.«
MILAN ŽIVKOVIC
REZULTATI SANACIJE NEKDANJEGA USNJARSKEGA KOMBINATA ŠMARTNO
IZ ZAGATE
z integracijo podjetja
Združen z industrijo usnja Vrhnika dosega nekdanji usnjarski kombinat v Šmartnem izvrstne poslovne rezultate. Realizacijo so povečali z nekdanjih 3,5 milijarde starih dinarjev na 5 milijard starih dinarjev ob koncu minulega leta. V mesecu oktobru so imeli še 25 milijonov starih din izgube, ob koncu leta 1969 po nekaj sto milijonov dobička. Poprečni osebni dohodki so porasli s 50.000 starih din na 97.000 S-din, najnižji osebni dohodek 65.000 starih din pa prejema le 12 delavcev. Proizvodnja je v krznarskem obratu za osemkrat povečana, proizvodnja usnjene in krznene konfekcije pa je porasla za 30 °lo. Dnevni namok so povečali s 4 na 8 ton.
Nekdanji Usnjarski kombinat v Šmartnem pri Litiji je zašel v gospodarske težave že pred tremi leti. Poznavalci razmer pravijo, da so vzroki, ki so pripeljali nekdaj dobro podjetje v tako kritično stanje, zlasti naslednji: surovino so nakupovali nestrokovno, slabe kakovosti, v nepravem času in mimo specializiranih podjetij. Pri takem nakupovanju so baje izgubili letno kakih 200 milijonov SD. Kvaliteta njihovih proizvodov je začela upadati, zaloge pa naraščati. Ker izdelki za tržišče niso bili zanimivi, so morali zmanjšati dnevni namok na vsega 4 tone. Proizvajali so vsemogoče artikle: od podplatnega, gornjega in podložnega usnja do čevljev, copat ter različnih kemijskih materialov itn strojno — mehanskih izdelkov. Taka proizvodnja, in to v manjših količinah, seveda ni mogla biti ekonomična in rentabilna. Kombinat je posloval z izgubo, iz podjetja so odhajali strokovnjaki, delavci so prekinil delo . ..
Zaradi opisanih razmer, so v usnjarskem kombinatu Šmartno uvedli prisilno upravo, ki je izvedla nekaj zasilnih ukrepov in dosegla 50 % poravnavo (1,5 milijarde SD izgube). Vendar se je izkazalo, da tudi prisilna uprava ni mogla rešiti podjetja. V skoraj brezizglednem položaju so se v Šmartnem začeli loviti za poslednjo bilko: ali • je kakršnakoli možnost, da bi se integrirali s sorodno tovarno. To še zlasti zavoljo tega, ker je republiški sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij za mo-
rebitno posojilo zahteval jamstvo, konkretneje, integracijo usnjarjev Šmartnega s poslovno dobro idočim podjetjem, ki bi jamčilo za njegovo sanacijo. Po več poizkusih je usnjarskemu kombinatu uspelo najti sprejemljive pogoje integracije z Industrijo usnja Vrhnika, ki se ji je kasneje tudi priključil. Po integraciji je sklad skupnih rezerv odobril Vrhniki namensko posojilo za Šmartno v višini 400 milijonov SD; 200 milijonov SD je za sanacijo Šmartnega namenilo matično podjetje — Industrija usnja Vrhnika, preostala sanacijska sredstva pa so predstavljali bančni krediti (250 milijonov SD).
Bržčas bi se zagotovljena sanacijska sredstva izkazala kot nerentabilna naložba, če ne bi vodstvo Industrije usnja Vrhnika sprejelo ustreznega sistema dodatnih sanacijskih ukrepov. Mednje sodijo: ukinitev proizvodnje nekaterih nerentabilnih artiklov, kot denimo čevljev, copat, volne, kemičnih pomožnih sredstev, usmeritev proizvodnje v krom strojene izdelke, ki so na tržišču iskani, in v konfekcijo ter krznarske izdelke; obogatitev strojne opreme; povečanje dnevnega namoka; spremembe v sitemu nagrajevanja ipd. Med najpomembnejše ukrene pri sanaciji obrata v Šmartnem pa nedvomno ..sodi ureditev kadrovskega vprašanja: v Šmartno je prišla ekipa 6 tehničnih strokovnjakov. 2 komercialista in še drugi strokovni kadri, nad sanacijo pa nepo-
sredno bedijo tudi strokovni delavci matičnega podjetja.
Gornji ukrepi so že dali nekaj ugodnih rezultatov. O tem smo spregovorili že v uvodu, zato naj dodamo le še podatek, da je delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi za celotno podjetje 48 % : 52 % v korist skladov! Vsi ti rezultati govore, da se je v času sanacije gospodarski položaj obrata Šmartno izboljšal. K temu je nedvomno veliko pripomoglo razumevanje in prizadevanje vodstva Industrije usnja Vrhnika. novega vodstva obrata, republiškega sklada skupnih rezerv in vseh drugih, ki so se angažirali pri sanaciji. Praksa je tako še enkrat pokazala, da ni vedno le prisilna uprava sposobna rešiti kako podjetje, pač pa da je včasih rešitev tudi v drugih oblikah sanacije, denimo v integraciji. Pravkar opisani primer dokazuje, da ne gre prezreti tudi te možnosti, kajti ustrezni organizacijski in finančni ukrepi lahko prinašajo ekonomske koristi obema stra-
nema.
JOŽE SINTIČ
dGpismki
..... 7*
JAVLJAJO
ZASAVJE
Lani so iz zasavskih rudnikov izvozili okrog 11.200 ton premoga. Največji kupec zasavskega premoga je bila sosednja Avstrija, nekaj pa so ga kupili tudi v Italiji. Iz zasavskih rudnikov bi utegnili prodati še več premoga za potrebe avstrijskega gospodarstva in široko potrošnjo, vendar morajo najprej zadovoljiti domače odje-mtlce, s katerimi imajo letne pogodbe. Značilno je, da so Zasavski premogovniki v glavnem zaključili vse pogodbe za premog, ki ga bodo proizvedli letos. Računajo, da bodo nakopali 1 milijon 850.000 ton, kar je za okrog 30.000 ton več, kot so ga pridobili lani. -m-
Šport
w. ^	.J&
[ © KRANJSKA GORA
Ta teden so končno opra-l vili v Kranjski gori pre-! gled novozgrajene sedežni-
■	ce na spodnjem delu Vi-
■	tranca. Nova sedežnica, ki » je zamenjala eno najstarej-\ iih žičnic v Sloveniji, je j dolga 1200 metrov, višinska | razlika med obema posta-S jama pa je 200 metrov. Nje-5 na zmogljivost je 480 ozi-\ roma 600 oseb na uro. med-j tem ko je zmogljivost stare
■	znašala le 250 smučarjev na i uro.
| © CELJE
■	Organizator športne re-5 kreacije na celjskem ob-! močju — odbor za športno j rekreacijo pri ObSS, si je i za letošnjo leto zadal vrsto i nalog, tako pri izvajanju ; same aktivnosti , (interna S tekmovanja, športni popol-
■	dnevi, tekmovanje za sin-S dikalno rekreacijsko znač-! ko, aktivnost na letnem od-\ dihu) kot tudi pri nadalj-
■	nji organizaciji te dejavno-\ sti (rekreacija v statutih
•	delovnih kolektivov, grad-i nja objektov, racionalnejša ; poraba sredstev, strokovni
; seminarji itd.). T. G.
■
j © MARIBOR
V prvem delu prvenstva
■	prve in druge mariborske E sindikalne namiznoteniške S lige se med ekipami še ved-i no odvijajo ostre borbe za i čim boljši plasma. Kljub 5 temu po devetem kolu pr-
■	venstva v prvi ligi še ved-
•	no vodita ekipi INVALIDA t in TAM III brez poraza, v E drugi ligi pa KONSTRUK-5 TOR pred SWATY in | TAM IV. Presenečenje de-l vetega kola v prvi ligi je
■	srečanje med ekipam,a B. i KIDRIČ II. in VEME L ; Ekipa B. Kidrič II je v po-l stavi Pirc, Oboha in Sovič
■	po zelo dobri igri prema-
■	gala svojega nasprotnika s
■	tesnim rezultatom 5:4, kljub i temu, da je ekipa VEME S že vodila s 3:2. Največjo l zaslugo za zmago ekipe B.
•	Kidrič II. ima igralec Pirc, | ki je v odločilni partiji pre-
■	magal boljšega nasprotni-
i ka.	D. Z.
1 © LITIJA
Prve delavske športne
■	igre v litijski občini so po-S tekale v treh panogah: ma-\ lem nogometu, namiznem \ tenisu in šahu. Igre je or-\ ganizirala komisija za šport
in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Litija. Na prvih igrah je sodelovalo več kot 100 predstavnikov litijskih delovnih organizacij. Komisija za šport in rekreacijo pri ObSS bo skušala v letošnjem letu doseči na drugih delavskih ! športnih igrah še večjo množičnost, saj bodo delavci lahko tekmovali tudi v streljanju, kegljanju in balinanju. V letošnjem letu se bodo reprezentance litijskih delovnih organizacij v nogometu, namiznem tenisu in šahu pomerile z ustrez-! nimi ekipami iz Krškega.
OBISKALI SiViO JESENIŠKE ŽELEZARJE
V ZNAMENJU TEKEM
Medtem ko predstavljajo zimski meseci v številnih naših delovnih organizacijah za športnike tako imenovano »mrtvo sezono«, je danes športno življenje v jeseniški železarni na moč živahno. Snežna odeja nudi namreč Jeseničanom dodatne možnosti za aktiven' oddih in žele-zal-ji se jih s pridom poslužujejo.
To nam je med drugim potrdil tud; nedavni obisk na Jesenicah, ki smo ga izkoristili za razgovor z Janezom Jenkom, poklicnim referentom za rekreacijo v jeseniški železarni.
!
»Aktivnost pri nas nikoli ne zamre, saj potekajo tekmovanja tako rekoč skozi vse leto.. „•« nam je dejal Jenko in nadaljeval: »Konec tega meseca imamo na primer medobratna tekmovanja v veleslalomu, ki bodo v Mojstrani ali pa ob novi vlečnici pod Mežakljo. Dalje bomo priredili v začetku februarja sankaške tekme v Savskih jamah, konec februarja pa tekmovanje v kegljanju na ledu ...«
S tem pa zimska tekmovalna sezona še ne bo končana.
Že marca se bodo železarji pomerili v streljanju z zračno puško, potlej pa bodo do aprila tekmovali v kegljanju na asfaltu v okviru obratnih in med-obratnih tekmovanj.
April in maj bosta potekala v znamenju namiznoteniških tekmovanj. Seveda najprej znotraj obratov, pozneje pa med obrati. Istočasno kot srečanja v namiznem tenisu bodo potekala tudi tekmovanja v šahu.
AKTIVNOSTI PRILAGODITI ŽELJAM IN MOŽNOSTIM!
Odkar nadaljujejo svoje življenje slovenski železarji tako rekoč pod skupno streho, se to pozna tudi na področju skrbi za oddih in rekreacijo zaposlenih.
Že prvi sestanki predstavnikov vseh treh železarn so dali nekaj razveseljivih rezultatov: delo na področju oddiha in rekreacije zaposlenih bo potekalo odslej dalje še bolj koordinirano, kot v minulih letih, železarji pa bodo imeli vse več možnosti za aktivnosti, ki so jim najbolj pri srcu.
Že prihodnji mesec bo na primer na Ravnah veliko srečanje predstavnikov sindikalnih organizacij iz Štor, Jesenic in Raven, kjer se bodo železarji pomerili med seboj v petih športnih panogah: kegljanju na asfaltu, smučanju, odbojki, namiznem tenisu in šahu.
Medkolektivnih zimskih tekem slovenskih železarn se bodo udeležili tako moški kot ženske.
Nekateri predstavniki sindikalnih organizacij se zavzemajo, da bi lahko tekmovali tudi v smučarskih tekih. Malce nerodno pri tem pa je. da so pogoji, in s tem tudi interes za to športno panogo, zelo različni.
# KOPER
Rekreacijsko smučanje
Po uspešnih zimskih sindikalnih športnih Igrah minulo zimo, je razpisala tudi letos Komisija za šport in rekreacijo pri Obalnem sindikalnem svetu Koper v sodelovanju z Obalno konferenco ZMS Koper dvodnevno rekreacijsko smučanje. Pravico udeležbe imajo vsi člani in članice sindikalnih organizacij na območju občin Izola, Koper in Piran. K stroškom prevoza in prenočišča mora vsak udeležene prispevati 20 dinarjev. V okviru rekreacijskega smučanja, ki bo 7. in 8. februarja na Livku pri Kobaridu, bo tudi tekmovanje v veleslalomu za članice in člane za pokal Obalnega sindikalnega sveta Koper.
Kompasov paket za smučarje le 15 dinarjev
Turistično in avtobusno podjetje Kompas iz Ljubljane je pripravilo letošnjo zimo za ljubitelje smučanja »paket uslug« na območju zimsko turističnega centra na Ljubelju -in Zelenici. Z nakupom novih najsodobnejših sredstev za tentanje snega so prostrana smučišča pod Be-gunjščico postala še bolj privlačna kot doslej. Z namenom, da bi privabili na sneg množico ljubiteljev smučanja iz Slovenije in Hrvatske, organizira Kompas odslej vsak petek in soboto izlete na Ljubelj in Zelenico. Prevoz na smučišča Ljubelja in Zelenice iz Ljubljane in Kranja, neomejena uporaba žičnic
in vlečnic ter enoločnica veljajo izletnika le 15 dinarjev.
Glede na to, da so pred vrati tudi šolske počitnice, se je podjetje Kompas odločilo, da prav te ugodnosti ponudi vsem šolam, sindikalnim organizacijam, športnim društvom ter organiziranim skupinam. Za vse naštete pa velja popust tudi v vseh ostalih dnevih tedna, to je od ponedeljka do sobote. Bržkone je tako nizka cena usluge precejšnja pomoč pri popularizaciji množičnega zimskega športa pri nas.
M. 2.
Medtem ko imajo Jeseničani na primer dobre pogoje in tudi lepo tradicijo v smučarskih tekih, kaj takega zares ne moremo trditi za štorske železarje.
No, naj bo kakorkoli že: koordinacijska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh treh železarn, sj močno prizadeva, da bi skupni tekmovalni program kar najbolj prilagodila željam in možnostim delavcev. Rada bi in na tem tudi dela, da bi bile tekme življenjske, nekak spontan vrh vseli prizadevanj na športnem področju, saj bi le v tem primeru dosegle svoj namen.
VEC POUDARKA IZLETNIŠTVU
Medtem ko so se jeseniški železarji doslej zadovoljevali v glavnem le s številnimi in, raznovrstnimi tekmovanji, imajo sedaj že dlje časa v načrtu, da bi svoj program rekreacijske dejavnosti razširili.
»Več poudarka bomo dali na primer izletništvu. Medtem ko smo doslej organizirali pohode v prirodo le občasno, bomo začeli s to aktivnostjo nekoliko bolj sistematično. Pogoji za, to obliko rekreacije so namreč pri nas nadvse ugodni. Dalje bomo poskrbeli tudi za to, da bodo imeli delavci v času letnega oddiha več možnosti za aktivno rekreacijo. Poleg tega imamo v načrtu, da bomo v okviru rekreacijski dejavnosti oživili in poglobil; tudi prosvetno-kultur-no dejavnost...« nam je zaupal Janez Jenko.
Skratka, načrti jeseniških železarjev so na moč spodbudni. Glede na dosedanje uspehe na področju organizacije športne rekreacije pa pričakujemo, da bodo Jeseničani svoje napovedi tudi uresničili. Ce ne v celoti — v večini pa prav gotovo!
A. ULAGA
© RAVNE
Komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu železarne je pripravila tovarniško prvenstvo v kegljanju, ki je veljalo tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo tovarniške ekipe za občinsko sindikalno prvenstvo. Tekmovalci so se pomerili v 50 lučajih mešano. Rezultati: 1. Dokl (Livarna) 223,	2. Delak (Livarna)
221, 3. Sipek (Kladivarna) 213, 4. Vreš (Sol. center) 211, 5. Mlačnik (Valjarna) 206, 6. Veronik (Topilnica) 200 itd.
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je pripravila občinsko prvenstvo v kegljanju za posameznike in ekipe. Nastopilo je 13 ekip. Rezultati ekipno: 1. Železarna I. 2414, 2. Železarna V. 2310, 3. Železarna IV. 2290 itd. Med posamezniki je bil najboljši član Železarne V. Trstenjak, ki je podrl 438 kegljev.	V. R.
•
Na sindikalnem prvenstvu železarne v rokometu, kjer je nas:opilo šest ekip, je zmagala vrsta Uprave, ki je premagala vse tekmece in tako osvojila 10 točk. Druge ekipe so se uvrstile takole: Livarna 8, SEVO 6, Mehanična 4, Šolski center 2 in TPO brez točk.	V. R.
.*
Komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu železarne je za zimsko obdobje pripravila več tekmovanj za svoje sodelavce. Tako bodo kmalu organizirali tekmovanje v namiznem tenisu za sodelavce nad 35 let, pripravili šahovske dvoboje in se pomerili v streljanju. Predvidevajo, da bodo pripravili še druga tekmovanja.	V. R.
| Priprave na peti zimski ^ pohod na Stol
š Gorenjske medobčinske planinske, lovske in taborniške ? <J organizacije so letos že zelo zgodaj začele skupaj z organiza- s
>	cijami ZZB NOV temeljite in načrtne priprave na peti zim- <
>	ski spominski množični pohod na najvišji vrh Karavank, ? c Stol (2236 m), v spomin na veliko bitko, ki jo je vodilo 40 par- S 5 tizanov jeseniške Cankarjeve čete z 2000 Nemci in domačimi s
>	izdajalci 20. jebruarja 1942. leta.	s
J> V spomin na to veliko in pomembno bitko v strupeni zimi ? S leta 1942 pripravljajo gorenjske občinske organizacije ZZB ?
<	NOV skupaj s planinci, lovci, taborniki in drugimi številnimi S
>	ljubitelji'in obiskovalci Stola, letos že petič množično druž- Z S beno politično manifestacijo. Kljub težkim pogojem se mno- ? Z žičnega spominskega pohoda na zasneženi Stol udeležuje S
>	vedno večje število navdušenih prvoborcev, partizanov, ku- < S rirjev, lovcev, tabornikov, planincev, smučarjev, plezalcev, > ^ alpinistov in gorskih vodnikov in gorskih reševalcev. Vsak S ^ udeleženec, ki se enkrat udeleži tradicionalnega pohoda na s
>	Stol prejme bronasto spominsko značko, vsi, ki se trikrat ? s udeleže spominskega množičnega spominskega pohodit, pa S č prejmejo srebrno spominsko značko. Zanimanje za ta zimski s S spominski množični pohod na Stol raste iz leta v leto. Ude- ?
<	leienci prihajajo na Stol iz koroške strani iz Javornika preko S š Koroške Bele in Žirovnice skozi Moste in Završnico k Valva- <
>	zorjevemu domu ali iz Tržiča preko Ljubelja.	s
^ Peti zimski množičen pohod na Stol bo v nedeljo, dne Z S 22. februarja. Vsi udeleženci se bodo v soboto, na predvečer > ž pohoda, zbrali v Valvasorjevem domu pod Stolom, v nedeljo s ? pa bo skupni odhod in pohod pod skrbnim in varnim vod- i S stvom izkušenih gorskih vodnikov in gorskih reševalcev na > i sam vrh in k spomeniku Jožeta Kodra, kjer bo skromna ko- S ž memorativna svečanost. Na ta način bodo prvoborci, kurirji Z
>	in partizani skupaj z lovci, taborniki, planinci in smučarji ?
S dostojno počastili ne samo boj Cankarjeve jeseniške čete na S z Stolu r>3. februarja 1942, temveč bo to tudi prva prireditev < ^ visoko v gorah v počastitev 25-letnice osvoboditve.	c
© r/iARIBOR
----------- )
Športna aktivnost sindikatov
Leto 1969 je za nami, za nami je tudi sezona aktivne športne dejavnosti v okviru Občinskega sindikalnega sveta Maribor, ki je bil organizator sindikalnega športnega tekmovanja. O izvedbi posameznih tekem je skrbela komisija za šport, ki je v.ta namen razpolagala s potrebnimi finančnimi sredstvi.
V	sezoni 1938/69 je nastopilo na občinskem sindikalnem tekmovanju blizu 7.000 delavcev iz več kot 50 osnovnih sindikalnih organizacij. Tekmovali so v 8 športnih panogah, dvakrat na leto pa so zmagovalci — posamezniki in ekipe, prejeli praktične nagrade in priznanja. V minuli sezoni so postali zmagovalci:
Kegljanje ekipno: Konstruktor v A, Swaty v B in EGS v C skupini. Veliki nogomet: Swaty. Mali nogomet: SwatyvA. Avtoobnova v B, TŽV Boris Kidrič v Č skupini. Namizni tenis ekipno: Invalid v A in TAM 4 v B skupini. Sah epikno: TV2 Boris Kidrič. Tenis ekipno: Sodišče I. Tenis posamezno: Matjaž Mulej, VEKS. Športni ribolov ekipno: TAM IV. Športni ribolov posamezno: Janez Kmetec, Primat. Streljanje ekipno: TVŽ Boris Kidrič.
Poleg tega so štiri ekipe z območja občinskega sindikalnega sveta tekmovale na iglah »Bratstva i jedinstva« v Kraljevu ob počastitvi spomina na 6.000 ustreljenih meščanov Kraljeva v oktobru 1941. V tem tekmovanju je sodelovalo deset mest iz vse Jugoslavije, vsaka s štirimi različnimi moštvi. V zelo močni konkurenci je občinski sindikalni svet osvojil tretje mesto ekipno za Novim Sadom in Zagrebom. V šahu je bila naša ekipa prva, v kegljanju druga, namiznem tenisu četrta in streljanju osma. Razen ekipnih priznanj so vrsto praktičnih nagrad osvojili tudi posamezniki.
F. 2.
® SLOVENSKA BISTRICA	, 1
Zmagala ekipa Imola
V	počastitev 8. januarja, praznika občine Slov. Bistrica, je bilo pri planinski koči Osankarica na Pohorju tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip. Tekmovale so za prehodni pokal občinske skupščine ekipno in posamezno. V ekipnem tekmovanju so bili najuspešnejši člani SD IMPOL I v postavi Lorenci, Bohak in Kresnik. Zbrali so 466 krogov. Druga je bila ekipa SD IMPOL II (440 krogov), tretji so bili člani SD Oplotnica I (344 krogov),. 4. SD Slov. Bistrica (313 krogov), 5. SD. Slov. Bistrica II (306 krogov). 6. SD Oplotnica II (302 kroga), 7. ŠD Oplotnica III (272 krogov) in 8. Slov. Bistrica III (263 krogov).
V	tekmovanju posameznikov je bil najuspešnejši Lorenci Ivan, član SD IMPOL, ki je zbral 164 krogov od 200 možnih. Sledili so Kresnik in Gajšek z enakim številom krogov (154), oba člana SD IMPOL, ter Brglez (149 krogov), član SD Oplotnica.
V. HORVAT
MODNA IIISA V LJUBLJANI IN MARIBORU JE ZA ZIMSKO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENA. OGLEDATE SI LAHKO NOVE VOLNENE TKANINE ZA DAMSKE PLAŠČE, KOSTIME. KAMGARNE V NOVIH DESENIH ZA MOŠKE OBLEKE, A MODNO KOLEKCIJO DAMSKIH PLA-S SCEV, HLAČNIH KOMPLETOV TER VRSTO DRUGIH ARTIKLOV ZA ZIMO
I PRODAJNI SERVIS
i modna hiša
I
LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK

!■■■■■■■■■■■■<
Nedavno smo v našem tedniku poročali o občnem 'zboru Občinske zveze za telesno kulturo Ljubljana Vič-Rudnik. Zapisali smo; da beleži zveza v minulem obdobju nekatere razveseljive rezultate na področju svojega dela, da pa kljub vsemu še marsikaj ni tako, kot bi si bilo želeti.
Oglejmo si le nekatere probleme, ki danes tarejo ObZTK Ljubljana Vič-Rudnik in so značilni tudi za druge naše te-lesnovzgojne organizacije.
Občinska zveza si na primer že vrsto let prizadeva, da s kar najbolj smotrno in sistematično delitvijo sredstev omogoča društvom in klubom čim širšo športno dejavnost, predvsem množično telesno vzgojo, kar je osnovna naloga zveze. Sredstva, ki so na voljo, žal ne zadoščajo potrebam društev za redno delo, kaj šele za gradnjo novih, če-
prav še tako potrebnih športnih objektov.
Ko govorimo o pomanjkanju sredstev, naj na teni mestu omenimo le VK Savico, ki deluje že šestdeset let in je najstarejše društvo zveze. Na račun pomanjkanja sredstev namreč iz leta v leto bolj propadajo dragoceni objekti tega kluba, občinska zveza pa nima dovolj denarja, da bi jih lahko obnovila ali vsaj za silo zaščitila. Podobno je z rekviziti tega kluba, saj so nakupi novih plovnih objektov vezani na izredno visoke izdatke.
Poleg pomanjkanja sredstev predstavlja danes posebno Poreč problem »neaktivnost« osnovnih organizacij.
»Eden izmed faktorjev, ki vplivajo na neaktivnost v naših organizacijah, je še posebno1 pereč. Gre namreč za stalno upadanje števila ljudi, ki bi z dušo in telesom živeli za šport,
ki bi s srcem vzgajali, organizirali, vadili...,« pravijo na Občinski zvezi za telesno kulturo Ljubljana Vič-Ruduik.
Najnovejše poročilo zveze med drugim omenja, da odhajajo dolgoletni in požrtvovalni športni delavci in funkcionarji iz društev razočarani in naveličani. Nerazumevanje družbe do telesnokulturne dejavnosti je marsikomu odvzelo še zadnje veselje do dela v društvu. Vrste organizatorjev in strokovnjakov pa se iz leta v leto redčijo, saj odhajajo' celo največji idealisti.
V želji, da bi se občinska zveza še natančneje seznanila s problematiko telesnovzgojnih organizacij, so njeni predstavniki obiskali ljudi, ki delajo v društvih, in jih poprosili za mnenje o najbolj perečih problemih. To pot navajamo le kratke izvlečke:
Božidar Kersnik:	»Pomem-
ben faktor, ki zmanjšuje število
članov v naših društvih, je vsekakor nerazumevanje staršev za potrebe po športnem udejstvovanju inladine. Mislim, da starši niso znali vzbuditi pri svojih otrocih zanimanja in ljubezni do telesne vzgoje. Pogosto se celo dogaja, da starši prepovedujejo svojim otrokom sodelovanje v športnih organizacijah ...«
Jože Hvale: »Tudi v našem Partizanu ni pravega obiska, posebno pri mladincih in članih. Fantje odnehajo že pri osemnajstih letih, dekleta še prej. Tudi sam menim, da predstavljajo kadri problem zase. Zelo nam namreč primanjkuje strokovno usposobljenih vaditeljev, posebno za gimnastiko...«
Adi Osterc:	»Primanjkuje
nam sredstev. Ni denarja za opremo, ni denarja za trenerje in ni potrebnih sredstev za oskrbovanje objektov...«
Kod hodiš sindikat?
POHVALIMO, KAR JE VREDNO POHVALITI
Kadarkoli razpravljamo o vlogi sindikalne organizacije, njenih nalogah in učinkovitosti, se vselej ustavimo pri osnovnih metodah in oblikah dela, pri povezavi med različnimi sindikalnimi organi in članstvom. Ugotavljamo, da ta povezava na splošno ni najboljša in je zato dobršen del delavcev, iz različnih vzrokov, izrinjen iz dejavnosti svoje organizacije.
Resnici na ljubo zelo redko vprašamo člane sindikata, kaj mislijo o delu svoje osnovne sindikalne organizacije, da bi hkrati izvedeli iz prve roke, kakšno organizacijo potrebujejo, da bi organizirano, enotno, ustvarjalno urejala materialni in družbeni položaj delavcev in odnose v kolektivih. Tak neposreden pogovor bomo poskušali obuditi poslej v našem listu. Za prvi razgovor smo izbrali osnovno sindikalno organizacijo »Veriga» v Lescah, ki šteje preko tisoč članov. Najprej smo se pogovarjali z delavci po oddelkih, pri strojih, nato z nekaterimi predstavniki izvršnega odbora sindikalne organizacije v pisarni družbeno političnih organizacij.
DELAVNI SMO V MEJAH MOŽNOSTI
ERNEST KOVAČ, mojster v verigami, nam je povedal, daje delo sindikalne organizacije v Verigi zelo plodno, zlasti v zadnjem obdobju so se z novim vodstvom podjetja poglobili demokratični odnosi. To je utemeljil tako: »O vseh zadevah v podjetju razpravljata sindikalna organizacija in ZK še predno o njih razpravljajo in odločajo samoupravni organi. Na primer lani je sindikat aktivno sodeloval pri snovanju novega pra-
Pred nedavnim smo na sindikatu obravnavali nov pravilnik o razdelejevanju stanovanj s soudeležbo prosilcev. Osnutek je sindikat odklonil in je poleg drugih popravkov zahteval tudi izračune, ki bi pokazali, pod kakšnimi pogoji bo pridobil pravico do stanovanja na primer inženir in pod kakšnimi pogoji delavec v neposredni proizvodnji. «
LJUBA KNAFLIC, delavka v verigami, je na vprašanje, kaj sodj o delu svoje sindikalne organizacije, rekla, da ni njen
ke, ki spijo v eni postelji. Nihče ji ne pomaga rešiti njenih težav. Za to ni kriv samo sindikat, ampak tudi drugi.«
IVAN GOLOB, delavec v vi-jakarni, je menil, da sindikat ni najbolj aktiven. »Moral bi gledati tudi na plače delavcev, te so slabe. Verjetno bi lahko pripomogel k višjim plačam. Pravilnik o OD je v delu. Ne vera, kaj piše v njem. Bil je, da, bil je razobešen na oglasni deski, vendar si ga nisem ogledal, saj tako nič ne dosežeš, četudi kaj rečeš.«
— S ponosom vam lahko zatrdim, da je človek osrednji problem vseh teh razprav
KARIKATURA: IVO ANTIČ
vilnika o nagrajevanju. Velikokrat smo razpravljali o njem. Mesec dni je bil pritrjen na oglasni deski. V zadnjem času sindikat aktivno sodeluje pri usklajevanju internih aktov z ustavnimi amandmaji V naslednjih nekaj dneh bo obratni delavski svet razpravljal o delovni disciplini, k sodelovanju bo povabil tudi organizatorje proizvodnje. Sindikat? — Saj smo vsi člani sindikata!
član, čeprav plačuje članarino. »Na sestanke ne, hodim, ker nisem bila izvoljena.« Delo sindikalne organizacije pa kljub dvoumnemu odgovoru pozna. »Kolikor vem, je sindikat razpravljal o plačah, o tem, kako bi pomagal delavcem-invalidom, delavcem z več otroki, s slabim stanovanjem. Po mojem bi morali pomagati delavcem, ki so res najbolj potrebni pomoči. Moja sodelavka ima tri otro-
V vijakarni me je obstopila večja. skupina delavk, med njimi je bila tudi članica izvršnega odbora sindikalne organizacije. »Zadnji skupni sestanek sindikata je bil predlansko leto oktobra, ko smo imeli občni zbor. Včasih se je sindikat še sestajal, ko je obravnaval podpore delavcem, zdaj se še za to ne.«
Kaj pogrešate v delu sindikata? »Sindikati bi morali sodelovati povsod:	z upravo,
spremljati proizvodnjo in njene uspehe, osebne dohodke, organizirati izlete. Slabo smo obveščeni o delu sindikalnih organov. V glasilu Veriga zvemo o sklepih samoupravnih organov. Več sestankov bi morali imeti, na katerih bi tudi lahko spraševali o tem in onem. Tako pa nam bolj slučajno pride na uho eno in drugo, kar pogosto povzroča nejevoljo.«
STANKO RESMAN, varilec v obratu težkih verig. »Glasilo Veriga nas dobro obvešča o vsem, kar se dogaja v podjetju. Sindikat pa danes nima prave veljave. Če si v težavah, se sicer zavzame zate. Zato je vprašanje, kdo najbolj potrebuje sindikat.«
CIRIL ROZMAN, delavec v obratu težkih verig in predsednik obratnega odbora sindikata: »Delovni smo v mejah možnosti. Delamo pri strojih v treh izmenah. Stroj pa je težko zapustiti. V podjetju bi morali omogočiti občasne sestanke. Pri izbiri kandidatov za sindikalno vodstvo bi morali v prihodnje še bolj paziti na dela voljne, organizacijsko sposobne ljudi. Sindikat bi mora! bolje sodeipVati s samoupravo na vseh ravneh.

POHIŠTVENA INDUSTRIJ*
POLZELA
IZDELUJE:
§1 klasične spalnice v garniturah in po kosih;
® v programu za 1970. leto bomo pričeli tudi z izdelavo spalnic in kombiniranih omar v moderni izvedbi. Pri spalnicah v modernih izvedbah bo možno montažno kombinirati omare v različnih velikostih.
Vse naše proizvode bomo še naprej nudili po KONKURENČNIH CENAH!

Tako bi se mu pokazalo več dela.«
POŽIVITI OBRATNE ORGANIZACIJE?
To je nekaj zgoščenih mnenj, ki so jih izrazili v svojem sindikatu delavci, člani sindikata, ki po večini niso hkrati člani tega ali drugega sindikalnega organa. Njihova mnenja so si pogosto v nasprotju pri ocenjevanju dela svoje sindikalne organizacije. Takšna, kot so, smo ponovili nekaterim članom izvršnega odbora sindikalne organizacije. Ne zato, ker bi zahtevali odgovor na posamezna mnenja, ampak predvsem zato, da bi se laže pogovarjali o delu izvršnega odbora sindikalne organizacije. In še preden bomo o tem kaj več izvedeli, velja ponoviti mnenje nekaterih funkcionarjev na ObSS v Radovljici, da je odbor v Verigi delaven, da ni brezbrižen opazovalec razmer v svojem kolektivu, ampak nasprotno, »da deluje aktivno v samoupravnem sistemu«, kot so dejali predstavniki izvršnega odbora sindikalne organizacije v Verigi: JOŽE MERSOL, predsednik, FRANC . VOVK, tajnik, in IVAN PTIČEK, član izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije. Žal, nam prostor ne dopušča, da bi povzeli celoten razgovor s člani izvršnega odbora o dejavnosti njihovega sindikata. Zato le nekaj strnjenih ugotovitev:
© Z novim pravilnikom o nagrajevanju smo pri nas glede nagrajevanja naredili pravo prelomnico. Mimo drugih problemov, ki so pri tem nastali in so jih samoupravni organi uspešno reševali, je sindikat aktivno sodeloval pri določitvi razmer med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki po posameznih sektorjih. Zavzel se je za razmerja ena proti štiri. Na priporočilo občinskega sindikalnega sveta je sindikat dosegel, da so najnižji osebni dohodki vsaj 60 din. To piše v pravilniku. Na splošno moramo ugotoviti, da naši osebni dohodki niso zavidljivi, čeprav jih iz leta v leto zvišujemo, kakor se pač gibljejo poslovni rezultati .
© Zelo veliko smo sindikati storili pri usklajevanju interne zakonodaje z ustavnimi amandmaji. Med drugim smo se s samoupravnimi organi in Zvezo komunistov enoglasno zavzeli za natančno opredelitev odgovornosti, kontrolo izvajanja sklepov samoupravnih organov in informiranosti v kolektivu. Mimo tega smo v sindikatu sestavili tisti del osnutka statuta, ki obravnava delovanje sindikata, oziroma družbeno političnih organizacij.
© Kot so že omenili delavci, pomaga naš sindikat delavcem, ki so potrebni materialne pomoči. Mimo tega smo sprožili vprašanje nadomestila za čas bolezni. Zavzemamo se za beneficiran delovni staž verižnih kovačev. To delo je tako naporno, da je doslej menda samo en delavec dočakal pri tem delu pokojnino.
O Posebno vprašanje je informiranje. Izdajamo časopis, preko katerega skušamo dobro seznaniti delavce z vsemi vprašanji v podjetju, z delom samoupravnim organov in tudi z dejavnostjo sindikata. Zavedamo se, da je to enosmerno obveščanje. Tudi zato smo začeli izdajati občasno glasilo Informator. Obravnava posamezna aktualna vprašanja in izide vselej, kadar nastane kak problem, kadar je potrebno hitro in razumljivo obvestiti delavce o tem ali drugem problemu. Seveda je najboljša oblika medsebojnega obveščanja živa beseda, sestanek. Glede na večizmensko delo, na skrajno racionalno porabo proizvodnega časa, je to obliko obveščanja težko izpeljati. Zato smo se odločili, da bomo poslej občasno sklicevali delovne konference. Pri tej obliki dela, ob udeležbi in sodelovanju vsega članstva, se mora izkazati, da v našem podjetju ni le izvršni odbor sindikat, ampak da smo sindikat celoten kolektiv.
® In slednjič gre ob vsem delu, ki ga ni bilo malo, za vprašanje, kakšne metode dela razvijati,, da bi bil kolektiv čim bolj povezan, da bi boljše zaživele obratne sindikalne organizacije. To ni lahko, ker so težave zaradi sestajanja, ker je delavec denarno prikrajšan, kadar mora zapustiti stroj itd. To je mimo drugih, prihodnja obširna naloga našega sindikata.
I. VRHOVCAK
Ifl
IIIIMIIIIIII*
Sef: Da, sinoči sem vzel stvar v roke, ker se že zelo mudi. Čeprav sem material le bežno preletel, sem videl, da gre za nekatere stvari, ki ne držijo. Nekatere druge stvari pa bi bilo treba tudi mnogo bolj določno postaviti, kot so postavljene...
član aparata: Katere stvari?
Šef: Predvsem stvari v zvezi z zahtevami baze. V kontaktih, ki sem jih imel na terenu, sem ugotovil, da gleda baza mnogo bolj realno na stvar in situacijo, kot pa mi zgoraj v odborih, komisijah in sekretariatih ali v aparatu.
Član aparata: Kaj naj zdaj napravim?
Šef: Na vsak način je treba uporabiti metodo bolj realističnega pristopa.
član aparata: Ali naj dam potem kompleksna vprašanja ven?
PODOBE
NAŠEGA
ČASA
spoznal, da stvari drugače stojijo, kot si jih včasih mi zamišljamo. Zato je treba zdaj ta material Ustrezno korigirati, tovariš! Baze nikakor ne smemo podcenjevati. Kakor rečeno, imeti hočem nov koncept z linijo, ki sem ti jo povedal. Jasno?
Član aparata: Do kdaj?
Šef: Danes je petek. Do ponedeljka! V sredo je že seja in ne bi prišel rad nanjo praznih rok. Saj nimaš kaj, le na
I Ustvarjalni i dialog
Šef: Ja, ven!
Član aparata: Pa globalni koncept?
Šef: Tudi!
Član aparata: Kaj pa naj ostane?
Šef: Ostane naj, kot sukus, delovni človek in samoupravljanje kot njegova neodtujljiva pravica in delitev po rezultatih kot idejna podlaga, drugo pa veš. Približno tako kot v prvem konceptu.
glavo je treba vse postaviti, pa bo dobro...
Član aparata: Toda jaz že vse nedelje delam na konceptih, pa sem mislil, sem se pravzaprav že dogovoril, če bi lahko to nedeljo...
Šef: Ni mogoče, v sredo je seja. Morda drugič. Saj sem tudi jaz ves zbit od terena, pa kaj hočem, treba je! Veliko uspeha!
Član aparata: Tudi vam tovariš šef!
Član aparata: Toda v zvezi s prvim konceptom ste dejali ...
Šef: Ja, dejal, pa kaj potem! Stvari so se spremenile. Ko sem te dni hodil po terenu in se z ljudmi razgovarjal, sem
lll!llll!)!!ll!!!llll!lllll!lllllll!lllll!lll!llllll!l!lllll!lllllllllll!!llll!!lllll!!ll!llllll!lll!I!lllll!ll
Šef: Ko bi ga le imel. Ze tako dolgo ga čakam...
Član aparata: Prosim, tovariš šef?
Šef: Gamsa! Upam, da mi bo le prišel pred puško.
VINKO BLATNIK
ll!llllll!lll!!!llll!!!!llll!lll!,.!lllllll!llll!!!l!ll!l!lllll!llllll!!l!ll!l!lll!!l!IEI!l!!l!l!lll!llll!l!!
• LITIJA
Odlikovanja sindikalnim delavcem
Minuli teden j« občinski sindikalni svet Litija na razširjeni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki IO osnovnih organizacij sindikata, svečano počastili 50-letnico ZSJ. Obenem so proslavili tudi občinski praznik, petim najzaslužnejšim sindikalnim delavcem pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta STANE PUNGERČAR izročil odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval tovariš Tito za dolgoletno in aktivno sindikalno delo. Vsem odlikovancem so izročili tudi spominsko knjigo LITIJSKI ZBORNIK NOB s posvetilom ob 50-letnici ZSJ. Na tej svečani seji so objavili tudi rezultate tekmovanja I. športnih delavskih iger 1969 v občini.	S. P.
• RIBNICA
Kolikšna komunalna skupnost?
Predstavniki občinskih sindikalnih svetov Novega mesta, Črnomlja, B Kočevja in Ribnice so skupaj razpravljali o reorganizaciji komunalnih B skupnosti socialnega zavarovanja delavcev na Dolenjskem. V razpravi 1 so predlagali, naj bi za območje dolenjske regije ustanovili tako komu-B nalno skupnost za socialno zavarovanje, ki bo dovolj močna in rizično gg sposobna kriti izdatke za zdravstveno zavarovanje. Predlagali so, naj B bi bodoča komunalna skupnost vključevala tudi nekatere občine, ki so B sedaj izven dolenjske skupnosti. V tej zvezi bodo pripravili temeljito B študijo ih še pred dokončnimi odločitvami priskrbeli ustrezne predloge 1 od delovnih organizacij, zlasti pa od članov sindikalnih organizacij. h	V. D.
I © ZASAVJE
I Uspeli delovni dogovori
Predsedstva novoizvoljenih sindikalnih svetov v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so razvila živahno dejavnost, da bi čimprej začeli uresničevati stališča in sklepe nedavnih občnih zborov. Ob začetku te akcije so predsedstva posredovala vsem vodstvom osnovnih organizacij sindikata posebna pisma. V njih so povzeli vse pomembnejše sklepe, ki so jih bili izoblikovali v razpravah na občnih zborih sindikalnih svetov. V Hrastniku pa se je pred dnevi sešel na sejo celoten plenum sindikalnega sveta. Po izvolitvi novega predsednika so največ govorili o uresničevanju sklepov občnega zbora in sploh sprejetem programu dela za naslednje obdobje. V zvezi z uresničevanjem sklepov nedavnih občnih zborov so predsedstva sindikalnih svetov posvetila prav posebno skrb in pozornost utrjevanju vloge osnovnih organizacij sindikata v kolektivih. V Zasavju sodijo, da je trenutno najvažnejša dolžnost prav utrditev in usposobitev osnovnih organizacij sindikatov za njihovo vsestransko dejavnost v podjetjih. Na potrebo okrepljenega in učinkovitega delovanja osnovnih organizacij so opozorili tudi občni zbori sindikalnih svetov.
Prilika za to je zdaj, ko vsepovsod v revirjih potekajo letne konference osnovnih organizacij sindikata. Ponekod so jih sicer že imeli, vendar se jih bo največ zvrstilo v drugi polovici tega meseca in februarja. Sindikalni sveti si prizadevajo, da 'la teh delovnih dogovorih ne bi toliko govorili o minuli dejavnosti, pač pa bi radi dosegli odkrito razpravo o tem, kako naj bi organizacije sindikatov temeljiteje posegale v vsakdanje življenje kolektivov oziroma gospodarjenje podjetij in kar najbolj tesno sodelovale v pripravah za sprejetje novih statutov delovnih organizacij in uvajanje nove organizacije samoupravljanja.
Podobno dejavnost so razvili tudi medobčinski odbori sindikatov raznih dejavnosti. Pred dnevi je medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti med drugim sprejel nov program dela za letos. Poleg tega je sklenil, naj bi se konferenca samoupravljavcev teh dejavnosti sešla v prvi polovici letošnjega maja. Posvečena pa naj bi bila predvsem utrjevanju samouprave v družbenih dejavnostih oziroma službah. Podoba je, da bo maja in v prvih dneh junija š*1 več konferenc samoupravljavcev drugih dejavnosti« zlasti industrije rudarstva in gradbeništva. Sindikalni sveti v revirjih bodo pomagah r‘,i organizaciji teh pomembnih delovnih dogovorov, ker želijo, da bi bile konference priložnost za odkrito izmenjavo mnenj in zlasti utrjevanje samouprave.
-m-