Letnik 1913. Državni zakonik ! za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXXI. — Izdan in razposlan 8. dne novembra 1913. Vsebina: (St. 2*27—230.) 227. Razglas, da se razveljavljajo nekatera določila razglasa ministrstva za železnice z dne 1. julija 1911.1. o izpremembi dopustilnice z dne 28. novembra 1908.1. za lokalno železnico od Slanega v Kačiče, ker se je uvedel osebni promet na tej lokalni železnici. — 228. Ukaz, s katerim se izpreminja tarifa za pristojbine sodnozdravniških izvedencev v kazenskem postopku. — 229. Ukaz, s katerim se dopolnjuje, oziroma izpreminja priloga izvršitvenih določil zakona z dne 22. maja 1905. 1. o vojaški pripregi v miru. — 230. Ukaz o dovoljevanju odpovednih, obrestnih predplačil in posojil na kratek rok občekoristnim stavbnim združbam po zakonu z dne 1. septembra 1913. 1., s katerim se je izpremenil zakon z dne 28. decembra 1911.1. o državnem pospeševanju skrbi za zgradbo stanovanj. 227. Razglas ministrstva za železnice z dne 26. oktobra 1913. L, da .se razveljavljajo nekatera določila razglasa ministrstva za železnice z dne 1. julija 1911. I. (drž. zak. št. 130) o izpremembi dopustilnice z dne 28. novembra 1908. I. (drž. zak. št. 246) za lokalno železnico od Slanega v Kačiče, ker se je uvedel osebni promet na tej lokalni železnici. Ker naj po razglasu ministrstva za železnice z dne 1. julija 1911. 1. (drž. zak. št. 130) za javni osebni in tovorni promet določena lokalna železnica od Slanega v Kačiče tudi nadalje služi samo javnemu tovornemu prometu, se razveljavljajo na podstavi Najvišjega pooblastila določila odstavkov 1 do 5 ter 10 in 11 gori omenjenega razglasa. Določila ostalih odstavkov razglasa pa ostanejo v veljavi. Nadalje se določa, da naj v odstavku 1 določil § 5 dopustilnice za imenovano lokalno železnico z dne 28. novembra 1908. 1. (drž. zak. št. 246), ki dobi torej zopet moč, odpadejo besede: „ter gledé drugačnih odnošajev k vojaški upravi“. Forster s. r. 22H. Ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje stvari in finance z dne ' 27. oktobra 1913.1., s katerim se izpreminja tarifa za pristojbine sodnozdravniških izvedencev v kazenskem postopku. Tarifna številka A 17 z ukazom z dne 20. marca 1901. 1. (drž. zak. št. 34) uvedene (SlovenUch.) 157 tarife za pristojbine sodnozdravniških izvedencev v kazenskem postopku naj se glasi: 17. Dnevščine in potni stroški: a) praviloma po IX. činovnem razredu; b) pri privatnih docentih na tuzemskih vseučiliščih, pri voditeljih in primarijih javnih bolnic in pri zdravnikih, ki so graduirani že štirinajst let. po VIII. činovnem razredu; c) pri državno nastavljenih zdravnikih po njihovem činovnem razredu, ako nimajo po točki a ali b pravice do višje pristojbine. Hochenburger s. r. 229. Ukaz ministrstva za deželno bran z dne 29. oktobra 1913.1., s katerim se dopolnjuje, oziroma izpreminja priloga izvršitvenih določil k § 16 zakona z dne 22. maja 1905.1. (drž. zak. št. 86) o vojaški pripregi v miru. Na podstavi točke 3 z ukazom ministrstva za deželno bran v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, finance, poljedelstvo in trgovino z dne 22. maja 1911. 1. (drž. zak. št. 95) izdanih novih izvršitvenih določil k § IG zakona z dne 22. maja 1905. 1. (drž. zak. št. 86) o vojaški pripregi v miru se- tem izvršitvenim določilom pridejana priloga („določila o uporabljanju enovprežne priprege“) s tem dopolnjuje, oziroma izpreminja takole: enovprežna priprega ni v deželi običajna in je torej nedopustna politični okraj proga L" CO I. glede vseh prevozov: Rabelj—Predil—bovška soteska Bovec in nazaj ; II. gledé prevažanja oseb : Trbiž—Rabelj—Jezernica—zapora doline in nazaj. Celovec, v okolišu mestne občine celovške s- enovprežna priprega je pogojno v deželi običajna in dopustna proga kO 1 politični okraj 1 S' brezpogojno proga co gledé prevažanja tovorov vse, izvzemši pod c), I izkazane proge; gledé prevažanja oseb vse, izvzemši pod I in 11 izkazane proge politični okraj o* vsi, izvzemši ad e) 03 a ■ a o ä Koroško, Goriško in Gradiščansko Georgi s. 330. Ukaz ministrstva za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom z dne BO. oktobra 1913.1. 0 dovoljevanju odpovednih, obrestnih predplačil in posojil na kratek rok občekoristnim stavbnim združbam 'po zakonu z dne 1. septembra 1913. I. (drž. zak. št. 197), s katerim se je izpremenil zakon z dne 28. decembra 1911. I. (drž. zak. št. 244) o državnem pospeševanju skrbi za zgradbo stanovanj. A. Dovoljevanje odpovednih obrestnih predplačil. Člen 1. Pogoji za dovoljevanje takih posojil. Občekoristni stavbni združbi (§ 4 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. [drž. zak. št. 242] — v naslednjem oznamenjen z „zakon o stanovanjskem zakladu“) se lahko dovoli, da dopolni svoje pripomočke na višino, ki se zahteva v ustavu državnega zaklada, s kalerim se skrbi za zgradbo majhnih stanovanj, drž. zak. št. 28, z dne 9. februarja 1912.1. (v naslednjem oznamenjen z „u. st. z.“) člen 16 15, predplačilo po določilih § 2 zakona, toda le izjemoma in z nastopnimi uveti : 1. Ako pristojno politično okrajno oblastvo potrdi, da v kraju primanjkuje stanovanj; 2. ako občekoristna stavbna združba verojetno dokaže, da je prisiljena, da odpomore pomanjkanju stanovanj v kraju, v prid svojim udom zgraditi gradnjo, za katero pa ne zadoščajo njeni novci, da bi se je lotila; 3. ako se je občekoristni stavbni združbi zagotovila posrednja ali neposrcdnja kreditna pomoč po S 4 zakona o stanovanjskem zakladu na podstavi dokazov, predloženih po členu 15, št. 3, 4, 5, 11, 1 2 u. st. z. ; 4. ako pravila, število udov, višina deležev, ki so jih podpisali, ako nanese tako, drugi imovinski dokazi zagotavljajo, da bode občekoristna stavbna združba imela vso potrebno lastno imovino(člen 16 Ji u. st. z.) najdalje v šestih letih, računaje od časa, ko se dovoli predplačilo, z nadaljnjimi vplačili svojih udov popolnoma na razpolaganje. Tudi mora biti iz vsega položaja občekoristne stavbne združbe v razmerju krnjenemu stavbnemu načrtu brez ugovora razvidno, tla je donosnost podjetja brezdvomna; 5. ako razpolaga za izvršitev stavbnega načrta z lastno imovino najmanj petih odstotkov vseh napravnih stroškov in jo porabi za stavbni načrt. O prošnjah za podelitev takega predplačila odloča ministrstvo za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom po svobodnem preudarku. Člen 2. Višina predplačila. Višina predplačila se ravna po razmerju, ki je ob času, ko se začne graditi, med lastno imovino občekoristne stavbne združbe, kar je je pri rokah in kar je je treba po u. st. z. Več nego pet desetin potrebne lastne imovine ne sme znašati predplačilo. O vsakem predplačilu je izdati zadolžnico ; podpisi udov stavbne združbe na tej zadolžnici morajo biti sodno ali notarsko poverjeni. Člen 3. Obrestovanje in Tračevanje. Ta predplačila je obrestovati s štirimi odstotki. Gledé poplačila, ki se mora zgoditi najdalje v šestih letih, veljajo posebni dogovori s stavbno združbo.' Obresti ter razdolžne kvote jc vplačevati mesečno, po dospelosti najdalje v 14 dneh pri bla-gajnici, oznamcnjeni v zadolžnici. Dolžnost obresto-vanja in razdolževanja se začne s prvim dnem mesca, ki sledi odštetju valute. Ako se mesečno vplačilo ne vplača do vštetega desetega dne mesca, mora blagajnica o tem obvestiti naravnost ministrstvo za javna dela. Člen 4. Odpoved predplačila. Predplačila se morejo odpovedati obojestransko polletno. Ministrstvo za javna dela pa v dobi, ki je v členu 3 določena za poplačilo, praviloma ne odpove dotlej, dokler stavbna združba redno plačuje mesečna vplačila. Uprava zaklada ima pravico podeljeno predplačilo, oziroma ostanek predplačila docela ali deloma terjati nazaj brez odpovedi: 1. v primerili, oznamenjenih v členu 24 u. st. z. ; 2. ako stavbna združba kljub prejšnjemu opominu zaostane z dvema mesečnima obrokoma. Člen 5. Zamudne obresti. Ako bi stavbna združba ne izpolnila ali ne izpolnila popolnoma svojih plačilnih dolžnosti najdalje v 14 dneh po dospelosti, je dolžna, ne kraté v členu 4 določene posledice plačilne zamude, povrniti od dne dospelosti do plačilnega dne pet odstotkov zamudnih obresti, oziroma obresti od obresti od zneska, ki ga ni plačala pravočasno. B. Dovoljevanje posojil na kratek rok. Člen 6. Pogoji za dovoljevanje takih posojil. Občekoristni stavbni združbi (§ 4 zakona o stanovanjskem zakladu) se lahko dovoli, da zgradi majhna stanovanja v zmislu u. st. z., posojilo na kratek rok po določilih § 2 zakona, toda le izjemoma in z nastopnimi uveti : 1. Ako je stavbna združba, a) ko so ji posojilodavci za prvo in drugo mesto dali zagotovilo po členu 15, točka 5, u. st. z. in ko se je zagotovilo jamstvo državnega stanovanjskega zaklada za majhna ’stanovanja po § 4, lit. a zakona o stanovanjskem zakladu in členu 12 u. st. z., že pričela z gradnjo hiše in ako postane dogradba hiše dvomljiva, ker se ta posojilna zagotovila niso izpolnila brez krivde stavbne združbe, ali b) še ni pričela z gradnjo, pa je potrebno začeti jo, ker se trajno priseljuje prebivalstvo (na primer ker se je ustanovila večja fabriška naprava) in se je s tem povzročilo pomanjkanje majhnih stanovanj ter se stavbni združbi kljub dokaznemu prizadevanju sedaj ni posrečilo dobiti potrebno posojilo; 2. ako je povračilo posojila na kratek rok, ki ga je dovoliti, v dobi, omenjeni v členu 8, za- gotovljeno z izjavami zaupanja vrednih posojilo-davcev brez pridržka gledé dovolitve definitivne hipoteke. O prošnjah za podelitev takega posojila odloča ministrstvo za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom po svobodnem preudarku. Člen 7. Višina posojila. Znesek zakladovega posojila na kratek rok praviloma ne sme presegati zneska posojila, za katero se more prevzeti poroštvo državnega stanovanjskega zaklada za majhna stanovanja po določilih u. st. z. (do 40 odstotkov napravnih stroškov gradnje). Izjemoma se sme dovoliti posojilo na kratek rok tudi v višjem znesku, ako so dane čisto posebne razmere in ako je dokazana nujnost, da se odpomore pomanjkanju stanovanj, toda v členu 11 u. st. z. določena višina posojila se ne sme preseči. Člen 8. Zavarovanje, obrestovanje in vračilo posojila. Posojilo je treba hipotekarno zavarovati. Obrestno mero posojila določi uprava zaklada, mora pa biti najmanj za eno četrtinko odstotka višja nego obrestna mera tistega posojila, ki se namerava vzeti za stalno hipoteko (člen 6, številka 2). Obresti je vplačevati četrtletno naprej najdalje v 14 dneh pri blagajnici, oznamenjeni v dolžni listini. Dolžnost obrestovanja se prične z dnem, katerega se odšteje valuta. Posojilo se mora vrniti najkasneje po preteku enega leta, računaje od dne, katerega se odšteje valuta, pri blagajnici, oznamenjeni v dolžni listini ; ako se izplačuje posojilo v obrokih, določi uprava zaklada začetek tega roka. člen 9. Odpoved posojila. Posojilo se lahko obojestransko četrtletno odpove tudi pred potekom v členu 8 omenjene dobe. Ministrstvo za javna dela pa v dobi, omenjeni v členu 8, praviloma ne odpove, dokler stavbna združba redno plačuje obresti. Uprava zaklada ima pravico posojilo docela ali deloma terjali nazaj brez odpovedi v primerih, oznamenjenih v členu 24 u. st. z. (Slovenlaeh.) 158 Člen 10. Zamudne obresti. Ako stavbna združba ne izpolni ali ne izpolni popolnoma svojih dolžnosti najdalje v 14 dneh po dospelosti, je dolžna, ne kraté v členu 9 določene posledice plačilne zamude povrniti kakor zamudne obresti, oziroma obresti pd obresti, ki presegajo posojilno obrestno mero (člen 8, odstavek 2) za pol odstotka, od zneska, ki ga ni plačala pravočasno. Člen 11. Nadaljnji posojilni pogoji. V ostalem je zmislu primerno uporabljati določila u. st. z. na dovoljevanje posojil na kratek rok. Člen 12. Začetek veljavnosti. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Hkralu izgubi moč ukaza ministrstva za javna dela v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 9. februarja 1912. 1. (drž. zak. št. 29) o dovoljevanju odpovednih obrestnih predplačil občekorist-nim stavbnim združbam po zakonu z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 244) o državnem pospeševanju skrbi za zgradbo stanovanj. Trnka s. r. Engel s. r.