S3   174  1=3
Cesar in kmet.
Moravska kot lepa široko je znana, bogato je njeno obširno polje, sloveča čez drugo pa njena je Hana: v Moravski prav srečno seljani žive.
Nekoč (ukaj kmetre oral je na njivi. Kočija po cesti nakrat pridrdra; kmet krasni kočiji in konjein se divi, kaj takega videl nikdar ni doma.
A glej, iz kočije v blesteči opravi niož stopi — avstrijski se častnik nam zdi — podviza se h kmetu, lepo ga pozdravi,         t
osuplemu možu tako govori:
»O, kmetič predragi, čuj, to mi dovoli, da brazdo izorjem le eno samo; vršil tega dela še nisem nikoli, rad bi poizkusil, če to je težkd!"
Začudeni kmet mu željč ne odreče, in brazdo izorje neznanec zdaj sam; po licu razvnetem pot v curku mu teče ... »Oj, kmetič," mož pravi, »zadosti imaml...
Kako je težaven, zdaj iele umejem,
častitljivi kmetiški delavni stan!
Zato pa cekinov ti nekaj od^tejem,
da v trajnem spominu ti bode ta dan!"...
To rekši spet tujec v kočiji odrine, ktnetiča obseva pa radosti žar. . . Ni častnik bil tujec, bil sin domovine, bilJožefjeDrugi, avstrijski vladar!...
Na mestu, kjer to se nekdiij je zgodilo, krasan spomenik pa postavljen je bil, ki poznim rodovom naj je v poučilo, kakd da sam cesar je kmeta častil! . ..
Janko Leban.