S3 174 1=3 Cesar in kmet. Moravska kot lepa široko je znana, bogato je njeno obširno polje, sloveča čez drugo pa njena je Hana: v Moravski prav srečno seljani žive. Nekoč (ukaj kmetre oral je na njivi. Kočija po cesti nakrat pridrdra; kmet krasni kočiji in konjein se divi, kaj takega videl nikdar ni doma. A glej, iz kočije v blesteči opravi niož stopi — avstrijski se častnik nam zdi — podviza se h kmetu, lepo ga pozdravi, t osuplemu možu tako govori: »O, kmetič predragi, čuj, to mi dovoli, da brazdo izorjem le eno samo; vršil tega dela še nisem nikoli, rad bi poizkusil, če to je težkd!" Začudeni kmet mu željč ne odreče, in brazdo izorje neznanec zdaj sam; po licu razvnetem pot v curku mu teče ... »Oj, kmetič," mož pravi, »zadosti imaml... Kako je težaven, zdaj iele umejem, častitljivi kmetiški delavni stan! Zato pa cekinov ti nekaj od^tejem, da v trajnem spominu ti bode ta dan!"... To rekši spet tujec v kočiji odrine, ktnetiča obseva pa radosti žar. . . Ni častnik bil tujec, bil sin domovine, bilJožefjeDrugi, avstrijski vladar!... Na mestu, kjer to se nekdiij je zgodilo, krasan spomenik pa postavljen je bil, ki poznim rodovom naj je v poučilo, kakd da sam cesar je kmeta častil! . .. Janko Leban.