r Živ spomenik na Prfmtkovem Včeraj, v soboto 2. avgusta je bila pred novim poslopjem tekstilne šole v Kranju spominska svečanost ob 22. obletnici stavke tekstilnih delavcev Slovenije. V tra- jen spomin na ta pomembni dogodek je predsednik OLO Kranj, tov. Vinko Hafner odprl poslopje nove šole in odkril mali spomenik ob vhodu. Tovariš Hafner je v svojem govoru na-glasil, da je bila enomesečna stavka tekstilnih delavcev 1936. leta, ki se je začela v Kranju in se razširila po vsej Sloveniji, zelo pomembna za splošni skupni odpor proti izkoiiščevanju, ki se je zma- goslavno končalo šele z dokončno zmago delavskega razreda v NOV. Tradicije nekdanjega revolucionarnega razpoloženja v korist skupnosti naj bi se tudi danes prenašale na mlado generacijo, na mlade delavce, naslednikom zatiranih in revolucionarnih prednikov. Šola za vzgojo tekstilnih delavcev tekstilne stroke je začela v Kranju že pred 30 leti. Skupno je izšlo iz te šole že nad 1400 strokovnih delavcev, ki zasedajo mnoga odgovorna mesta v tekstilni industriji. Šola pa do danes ni imela ustreznih prostorov. Skupni gradbeni stroški nove tekstilne šole znašajo nad 180 milijonov dinarjev. Večino teh sredstev so prispevali kolektivi tekstilnih tovarn. Včerajšnje svečanosti se je udeležilo veliko število Kranjčanov zlasti pa kolektivi tekstilnih tovarn kot tudi predstavniki tekstilnih delavcev iz Tržiča in drugih krajev Slovenije. K. M. J GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO l£TO XI., ŠT. 59 — CENA DIN 10. KRANJ, 4. AVGUSTA 1958 OB OTVORITVI 8. GORENJSKEGA SEJMA Vsi pogoji so za to, da Gorenjski sejem postane komercialno središče in vspodbudnica za turistični razvoj ^° skrbnih pripravah so 1. avg. slovesno odprli v Kranju 8. gorenjski sejem, na katerem razstav-Ja svoje izdelke in nudi različne Usluge več kot 200 industrijskih, tr9ovskih, gostinskih, obrtnih in ^ru9ih podjetij in organizacij. Direktor sejma Metod Rotar, kot *udi tovariš Franc Puhar, predsed-ObLO Kranj, ki je sejem od-^\ sta predvsem poudarila nov 2r>ačaj sejma. Novi gospodarski •P°9oji in vsestranski napredek pri 11143 je narekoval tudi spremembo "v organizaciji vsakoletnih sejmov. ^ato so se od prvotnih razstav Usmerili k posebnim sejmom, v katerih, naj bi bila zajeta specifič-"*°st določenega kraja. Tako je letos pripravljen prvi turistično-po-trošniški sejem, kjer se lahko ne-le ^'eda, temveč tudi kupuje vse izstavljene izdelke. Veliko število gostov si je potem ogledalo sejem, ki je razporejen v vseh prostorih osemletne šole »dr. Franceta Prešerna«, kot je bil prejšnja leta. Ker je letos ves sejem namenjen kupcu, potrošniku - turistu, je tudi dokaj bolj privlačen in zanimiv. Med prvimi gosti, ki so obiskali sejem, je bil tudi predsednik Turistične zveze Jugoslavije dr. Marijan Brecelj, dalje predsednik Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije Tone Pfajfar in zvezni poslanec Boris Ziherl ter drugi. Na vprašanje, kaj misli o novi obliki Gorenjskega sejma, je dr. Marijan Brecelj dejal, da turistično - potrošniški sejmi na Gorenjskem lahko postanejo v bodoče dobra propaganda za hitrejši razvoj turistične dejavnosti. Taki sej- mi bi postali lahko tudi komercialno središče za domača in druga podjetja ter za vse gospodarstvo, ki spremlja turistični razvoj. Dani so vsi pogoji, da se ti sejmi razvijajo v tej smeri kot močan vzpodbudnik turizmu, je menil tovariš Brecelj. 2e prvi dan je sejem obiskalo veliko število ljudi. Posebna zanimivost za obiskovalce je vsako- dnevno žrebanje vstopnic za brezplačni izlet z novo žičnico na Krvavec. Vsak dan bo 30 takih dobitnikov. Putnik Slovenija pa bo z žrebom prav tako podelil obiskovalcem eno brezplačno vozovnico za Bruxelles, 3 brezplačne vozovnice za 7-dnevna potovanja po Jugoslaviji in 3 za enodnevne izlete v Opatijo in Crikvenico. K. M. 2e ob otvoritvi je bilo letos za 8. gorenjski sejem veliko zanimanje ZA OBČINSKI PRAZNIK V KRANJU GOSTJE IZ FRANCIJE — V OBEH GORENJSKIH MESTIH VRSTA KULTURNIH IN ŠPORTNIH PRIREDITEV — RAZŠIRITEV VODOVODA, POMEMBNA DELOVNA ZMAGA JESENIČANOV Kranj, 3. avgusta. Kot prejšnja leta, so Kranjčani tudi letos praznovali svoj občinski praznik 1. avgusta. Slovesno praznovanje pa se je odvijalo skozi ves teden in je bilo zaključeno danes. Medtem ko je bila na večer pred 1. avgustom v letnem kinu »Partizan« akademija v počastitev tega praznika in nato ognjemet z vodovodnega stolpa, so se vse dni v Kranju zadrževali predstavniki občine La Ciotat s francoske ažurne obale s predsednikom Jean Grailleom. Gostje iz Francije so s tem vrnili obisk občini Kranj. V petek dopoldne je bila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora' Kranj, ki so ji mimo francoskih in drugih gostov prisostvovali tudi predsednik obrtne zbornice FDRJ tovariš Tone Fajfar, predsednik OLO Vinko Hafner, predsednik OO SZDL Franc Popit in drugi. V slavnostnem govoru je predsednik ObLO Kranj Franc Puhar orisal zgodovinski dan Kranjčanov in nato prikazal razvoj občine po osvoboditvi. Po končani soji so vsi odšli na otvoritev 8. gorenjskega sejma. KONCERT »ENAKOSTI« V počastitev občinskega praznika in v okviru prireditev 8. gorenjskega sejma, se je po daljšem času Kranjčanom spet predstavil s samostojnim koncertom pevski zbor obrtniškega društva »Enakost« iz Kranja, ki je bil v petek zvečer. Pester spored pa je izpopolnil tudi kvintet »Kranjčani«. Zbor je pod vodstvom Viktor- Žičnica na Krvavec je stekla Prva potnika sta bila tovariša EDVARD KARDELJ in FRANC LESKOŠEK Drugi avgust pomemben datum v turistični zgodovini Slovenije Krvavec, 2. avgusta. Danes dopoldne je bila ob vznožju Krvavca svečana otvoritev nove žičnica na Krvavec, ki jo je zgradilo podjetje »SAP - Turist biro« iz Ljubljane. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali številni povabljeni gostje, med drugim tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, podpred. Ljudske skupščine FLRJ Franc Leskošek -Luka, državni sekretar za blagovni promet Marijan Brecelj, člana CK ZKS Boris Ziherl in dr. Jože Potrč, predsednik Turistične zveze Slovenije Albert Jakopič in drugi. Prisotne sta uvodoma pozdra- ja Fabianija svoj spored izvedel na zadovoljstvo vseh poslušalcev. aFBo NOVO DOGRAJEN VODOVOD SO IZROČILI SVOJEMU NAMENU Na Jesenicah so letošnji občinski praznik praznovali kot praznik dela in praznik delovnih zmag. Med te predvsem sodi dograditev novega vodovoda z Javorniškega rovta do Jesenic, ki je bil na praznik izročen svojemu namenu (priključen glavnemu vodovodu). Delavsko naselje na Straži se je v petek praznično odelo in sprejelo številno občinstvo. Godbi na pihala jeseniške Svobode je s himno otvorila svečani del otvoritve, na-(Nadaljevanje na 2. strani) vila predsednik delavskega sveta podjetja »SAP« in podpredsednik ObLO Cerklje, nato pa je v krajšem nagovoru orisal pomen žičnice tovariš Albert Jakopič, ki je ob koncu svojega govora predal žičnico svojemu namenu. Podpredsednik Edvard Kardelj je v komandnem prostoru žičnice pritisnil na gumb, motorji so zabrneli in žičnica je stekla — tovariša Kardelj in Leskošek pa sta bila prva potnika, ki ju je žičnica pripeljala pod sam vrh Krvavca. Ob prihodu v kočo na Krvavcu smo vprašali tovariša Franca Le-skoška - Luka za njegovo počutje ob tem pomembnem dogodku za še uspešnejši nadaljni razvoj turizma ne le na Gorenjskem, temveč v Sloveniji na sploh. »Skoraj ne najdem besed, tako je čudovito. Nekaj lepšega si skoraj ni moč predstavljati«, nam je odgovoril z nasmejanim obrazom in občutki velikega zadovoljstva. V knjigo vtisov pa je na Krvavcu podpredsednik Edvard Kardelj kot prvi zapisal naslednje: »Mislim, da ne bom grešil, če se v imenu vseh tistih, ki imajo radi planine, vendar se redko vzpenjajo nanje — in teh je bržčas večina — zahvalim in čestitam vsem tistim, ki so povzeli pobudo, prispevali s svojim delom in napori, da se zgradi žičnica na Krvavec in s tem odpre pot za tisoče delovnih ljudi Ljubljane, Kranja in vse Jugoslavije na eno najlepših planinskih točk Slovenije. Prepričan sem, da bodo vsi ti tisoči in desettisoči, ki bodo vsako leto prihajali na vrh Krvavca znali ceniti napor iniciatorjev te lepe in koristne naprave.« FaBo ii se za čimveč j i napredek turizma v tem ki a ju Na Bledu je bilo zadnji teden več posvetovanj na katerih so se pogovorili o nekaterih važnih nalogah, ki jih morajo, kot so ugotovili, le skupno reševati. Na posvetovanju direktorjev vseh tamkajšnjih gostinskih podjetij so se zlasti pomenili o skupnih naporih za urejevanje delovnih mest in pravilno nagrajevanje gostinskih delavcev. Prav tako so govorili o nekaterih ukrepih ki jih kaže uveljavljati za podaljšanje turistične sezone, o sprejemanju in usposabljanju vajencev gostinske stroke in o drugih vprašanjih, ki so po njihovem mišljenju nujna za napredek turizma v tem kraju. O podobnih težavah in nekaterih pomanjkljivostih so se pogovorili na skupnem posvetovanju tudi predstavniki vseh trgovskih in komunalnih podjetij. Poleg drugega so ugotovili, da morajo nekateri lokali podaljšati delovni čas, vsaj v sedanji sezoni, da bi tako lahko zadovoljevali goste. Prav o takih vprašanjih so govorili tudi na aktivu Zveze komunistov gostinske stroke. Poudarjali so potrebo samodiscipline in odgovornosti na vsakem delovnem mestu, kar velja zlasti za člane ZK. Predlagali so tudi skupni sestanek vseh kolektivov gostinstva na Bledu, da bi razpravljali o nekaterih skupnih vprašanjih turizma. K. M. 45 6273 2 Gtaa Gorthjake KRANJ, 4. AVGUSTA 1958 LJUDJE IN DOGODKI POMIRITEV V LIBANONU DRAGE DOBAVE Pred kratkim je bil zaključen spor med švedsko tovarno orožja »Bofers« in Združenimi državami Amerike. Omenjena firma je namreč tožila vlado ZDA, da je prekršila licenčni sporazum za izdelavo 40 mm protiletalskih topov, ker jih ni uporabljala samo za svoje oborožene sile, marveč jih je izvažala tudi »prijateljskim državam«. Apelacijsko sodišče je dokončno potrdilo sodbo, po kateri morajo Združene države Amerike plačati švedski firmi 4 milijone dolarjev odškodnine. ČE NI, PAČ NI! Ker niso našli tistega, česar ni, je prišlo do spora. Reuter namreč poroča, da so med libanonsko vlado in opazovalci Združenih narodov prekinjeni vsi stiki, in sicer zato, ker »opazovalci niso uspeli kontrolirati dve tretjine libanonsko-sirijske meje«. Z drugimi besedami povedano: ker so po pravici povedali tisto, kar so videli, oziroma ker niso govoiili o tistem, česar niso videli. Ugotovili so, da s sosednje Sirije ne prihaja nobena vojaška pomoč libanonskim upornikom. KUPČIJA Reuter javlja: »Včeraj je bilo sporočeno, da so Združene države Amerike dale Jordanu 7,500.000 dolarjev. Ta vsota bo omogočila tej deželi, da bo lahko 6 tednov normalno pokrivala vse stroške.« Ob 2000 britanskih padalcih na amanikem letališču in ob 4000 tonah nafte z ameriškega tankerja »Claid Explorer«, je torej to še ena »injekcija« za podaljšanje življenja jordanski kraljevini. KRATKO IN JEDRNATO Indijski list »Tribune« je pred kratkim komentiral dogodke v Iraku in se s tem v zvezi zadržal tudi na oceni Bagdadskega pakta. V tej oceni je med drugim napisano tudi tole: »Ukinitev pakta ne bi prav nikjer izzvala žalovanja, lahko pa bi odstranila močan činitelj nesporazumov na Srednjem vzhodu.« V INTERESU »MIRU« . . . Minister v bivši francoski vladi Bourges Manourrv na vse načine zaklinja Francoze, naj končno vendarle pozdravijo intervencijo Britancev in Američanov na Bližnjem in Srednjem vzhodu. V svoji gorečnosti je med drugim napisal celo tole: »Če akcija Britancev in Američanov ne bo uspela, ne bo ogrožena samo današnja preskrba s petrolejem s Srednjega vzhoda, marveč bo jutri ogrožena tudi Sahara, kjer ne bo več miru, ne glede na pravni položaj te pokrajine.« Skratka: če ne bo več kolonializma in kolonialistič-nih metod vojaških demonstracij in intervencij — bo odklenkalo kolonializmu tudi v trgovini (s petrolejem). ABC Pred nekaj dnevi so v Libanonu z topovskimi salvami pozdravili izvolitev generala Fuata Šehaba za novega predsednika republike. S tem se politična zmeda v Libanonu verjetno bliža koncu, čeprav ni pričakovati, da se bo končala čez noč. Uporniki sicer niso ravno navdušeni s Šehabom, zamerijo mu, da se ni koj v začetku nemirov postavil na njihovo stran. Priznati pa morajo, da Šehab le ni podpiral predsednika Šamuna. Z svojo armado, ki šteje okrog 9000 mož, je skušal ostati izven političnega boja, da bi v določenem trenutku nastopil kot arbiter, kot reševalec, ko bi bila sila najhujša. Dodogki pa so se razvili nekoliko drugače. Revolucija v Iraku je povzročila v libanonskih vladnih krogih preplah in njen rezultat je bil klic na pomoč. Amerikanci so prihiteli takoj in bi bili verjetno prišli tudi brez poziva. Kot je znano, se je upor v Libanonu začel sredi maja in je bil naperjen proti predsedniku Šamu-nu in njegovi politiki. Šamunov predsedniški mandat se je bližal koncu, 24. julija bi libanonski parlament moral izbrati novega predsednika. Toda Šamun se je trudil, da bi med tem spremenil ustavo oziroma tisto ustavno določbo, ki pravi, da predsednik ne sme biti izvoljen dvakrat zaporedoma. Opozicija je torej zmagala. Li- banon bo kmalu dobil novo vlado in novemu predsedniku bo nedvomno uspelo, če ne bo tujega pritiska in vmešavanja, da vrne deželo v normalno stanje. General Šehab ima dobre, prijateljske zveze z tistimi libanonskimi krogi, ki so zahtevali odstranitev Šamuna in ki zahtevajo danes takojšen umik ameriških čet. Novi predsednik seveda ne bo poslal Amerikancem nobenega ultimata, toda že samo dejstvo, da se v deželo vračata mir in red pomeni, da prisotnosti tujih čet na njenem ozemlju ni več mogoče opravičiti pod nobeno pretvezo. Dosedanja pretveza je bil, kot rečeno, klic na pomoč predsednika Šamuna, češ da je upor dejansko le posledica vmešavanja Združene Arabske Republike v notranje libanonske zadeve. To pa ni res! Skupina oficirjev iz raznih dežel, ki jo je poslal v Libanon generalni sekretar Združenih Narodov, da bi proučila utemeljenost Šamunovih pritožb, ni našla niti najmanjšega dokaza, ki bi te pritožbe potrdil. Oficirji - opazovalci so sicer ugotovili tihotapljenje manjših količin lahkega orožja in streliva, niso pa našli prav nobenih tujcev, ki bi se borili med uporniki. Opazovalci so prepotovali ves Libanon, pregledali so vse uporniške enote in njihovim podatkom lahko verjamemo brez pomisleka. To je tudi razlog zaradi katerega se je generalni sekretar ZN uprl ameriškemu predlogu, da bi poslali v Libanon vojaške čete ZN. Zakaj naj bi jih vendar poslali, kje so dokazi, da je Libanon zares žrtev tujega vmešavanja? Takih dokazov ni! Pač pa jih je tisoč, ki pričajo, da je dobršen del libanonskega prebivalstva zgrabil za orožje zaradi protiustavnih spletk bivšega predsednika. Ureditev notranjih razmer v Libanonu in odhod tujih čet bi torej pomenil odstranitev enega izmed glavnih vzrokov sedanje napetosti na Bližnjem vzhodu. ZN bi se s tem znebili težkega bremena in hude odgovornosti. Konferenca na najvišji ravni, če se bodo sploh sporazumeli o njenem sklicanju, pa bo lahko postavila na dnevni red druge, in za pomiritev v svetu še važnejše probleme. Upravičeno torej upamo, da se bodo stvari na Bližnjem vzhodu nekoliko uredile, nikakor pa si ne znamo razlagati novic o novih iz-krcavanjih ameriških čet. Teh vojakov je tam že nad 10.000. Zakaj pošiljajo še nove? Ali je to naperjeno proti drugim arabskim državam? Eden izmed najbolj znanih ameriških komentatorjev je dejal nedavno: »Libanon ni nič, Irak je vse!« Seveda, petrolejske družbe ščuvajo, toda svet ne pojde v vojne, da bi branil njihove koristi! Ivan Lah v nedeljo smo zabeležili IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE -GORENJSKI TISK- / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZ-NIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU i07-70-l-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Precej nestalno vreme s pogostimi, večji del kratkotrajnimi padavinami in razmeroma hladno. LEP SPREJEM ROJAKOM IZ HOLANDIJE Jesenice, 3. avgusta. Včeraj popoldne je prispelo z »Adria expressom« v Jugoslavijo okrog 600 rojakov iz Holandije. Na jeseniški postaji so jih pričakali predsednik ObLO, godba na pihala jeseniške »Svobode«, ter zastopniki sindikatov, žena, pionirjev in Izseljenske matice iz Ljubljane. Po prisrčnem sprejemu so rojaki nadaljevali svojo pot do Ljubljane, odkoder so se razšli širom po domovini. U. »MIRANDOLINA« POD MEZAKLJO Jesenice, 3. avgusta. Včeraj zvečer so jeseniški gle-dališčniki, v okviru številnih prireditev ob občinskem prazniku, uprizorili v parku pod Mežakljo Goldonijevo »Mirandolino«. Z uprizoritvijo so bili številni gledalci nadvse zadovoljni. U. II. TEK VSTAJE V KRANJU V počastitev občinskega praznika je bil v soboto zvečer po mestnih ulicah Kranja II. tek vstaje za prehodni pokal. Moški so tekmovali v balkanski štafeti (800 m -f- 400 m + 200 m + 100 m), ženske pa v štafeti 4 krat 200 m. Zmagali so atleti »Triglava«. Rezultati — moški: 1. Triglav (Florjančič, Grašič, Skumavec, Ve-likonja) 3:51,7, 2. Partizan Naklo 3:57,8, 3. Iskra 4:05,0; — ženske: 1, Partizan, Naklo (Fajn, Križaj, Ažman, Rakovec) 2:10,4. L. S. ŠTEFE IN ŠTRUMBELJ ZMAGOVALCA Bohinj, 3. avgusta. Včeraj se je v Bohinju v Domu CK LMS končal šahovski turnir gorenjskih prvokategornikov. Na turnirju je sodelovalo dvanajst igralcev z Jesenic, Kranja in Radovljice. Turnir je priredila Okr. šahovska zveza Kranj, vodil pa ga je znani mojstrski kandidat Vinko Cuderman. Ta turnir bo odslej vsfi-ko leto v spomin Dneva vstaje. Rezultati: 1—2. Saša Štefe in Zdravko Štrumbelj 8 točk, 3. Janko Korošec 7, 4.—5. Desimir Bukovac in dr. Berce 6, 6.—7. Jan in Zeleznikar 5,5, 8. Šimčič 5, 9. do 10. Misjak in Čopič 4,5, 11. Pogačnik 4 in zadnji Tušar z 2,5 točke. Prvo mesto je zasluženo osvojil ■m TRAGEDIJA V KURIRSKI STANICI 6T 19 Ob odkritja spominske plošče dne 3. VIII. 1958 Četrtega avgusta 1944 je v kurirski stanici GT 19, ki so ji domačini rekli tudi »Pod Brevantom«, in ki je bila vsega uro hoda nad železniško postajo Mojstrana, zavladaal mučna tišina. Komandant terenskih, Kocelj, ki je šele dan prej prišel naokrog, je dobil nujno sporočilo, da se mora še tega dne javiti na Pokljuki. »Fantje, dva morata pač z mano na pot . . .« To so vsi vedeli. Vedeli pa so tudi to, da je treba na tej poti trikrat čez cesto, dvakrat čez vodo in enkrat čez železniško progo. Da se človeku na tem romanju šestkrat skrči srce in da prav tolikokrat živi le še od upanja: »Morda pa Švabov ne bo . . .« Tišina je postajala že mučna. Edini Marko, ki je šele prišel s poti, si je upal vsem pogledati v obraz. Ko je spoznal, da nihče ne namerava odpreti ust, se je sam oglasil: »Grem pa jaz.« »Ti ne. Ti si danes že dovolj grizel kolena.« Komandant je vrtal po ljudeh. »Grem pa jaz!« Ta, ki se je oglasil, je bil še novinec. Prav, pa novinec. Vendar vsaj eden se mora še javiti. Se bo — ali se ne bo? Spet se je oglasil Marko: »Menda bom zdržal, še teh nekaj ur hoje, kaj? Alo, dajmo, gremo!« Nenadoma so vsi oživeli, breme je padlo z njih. Še štirim prehodnim, ki so tu čakali na spremstvo v enoto, kamor so bili dodeljeni, se je odvalil kamen s srca. Kakor da bi bili tudi oni krivci v tej neprijetni epizodi. Trojica je odšla na pot. »Fantje, srečno!« železnica in cesta, prav tam, kjer je Kurirja Marko in Lojze sta prespala noč vrh Radovine. Stari Novak, ki sta ga naslednjega jutra srečala, jima je pripovedoval, da je ob štirih zjutraj slišal pokanje in grmenje blizu Sedelčnika. Fanta sta se spogledala: kaj, ko bi . . . Marko je pohitel. V njem je neprestano vrtala misel, strašna misel. Bolj ko se je je otepal, bolj se mu je vsiljevala. Končno sta prišla Za Grančišče. Pod njima je bila Sava, tam nad njo pa —. Da, dim je. Dim stanica GT 19. »Vedno sem ti pravil: les je treba olupiti, da se ne kadi. Ti pa kar svojo goniš neprestano: 'Saj je suh. Kaj se boš bal! No, zdaj pa imaš! Rad bi poznal tistega Svaba, ki ne ve, kakšen dim je to tamle gori! Brž, da jih naženeva in da se preselimo!« Lojze je molčal. Tako divjega Marka že zlepa ni videl. Zdrsnil je za njim po strmem pobočju navzdol. Prebredla sta Savo, se pognala čez progo, brez posebnih težav prešla cesto ter spešila vkreber. Naredila sta velik ovinek. Taborišču sta se približala z nasprotne strani. Ko sta odgrnila zadnje veje, sta oka-menela v grozi obstala: pred njima je bilo le še okrvavljeno pogorišče, na katerem sta se zagledala v odtrgano, razmesarjeno žensko nogo . . . Bilo je 5. avgusta 1944 ob pol petih zjutraj. Točno ob pol petih. Zakaj tedaj se je mala, pridna Zdenka iz Tržiča prebudila in pogledala po svojih devetih spečih tovariših. Vsi so še mirno spali. Iskala je Škufco, ki ji je edini lahko povedal, koliko je ura. Glej ga, prav tam na koncu je, v drugem kotu. Tiho ga je začela klicati. Pa sta se prebudila oba prehodna Rusa. Eden izmed njiju, Andrej, se je oprl na komolce in začudeno gledal okrog sebe. Nazadnje se je oglasil tudi Škufca: »Pol petih, Zdenka!« Kakor da je bil to signal. Nenadoma so se znašli v peklu. Ročna bomba, ki je eksplodirala prav sredi med njimi, jo obilno požela. Tedaj so zaregljale strojnice. Dušan, ki je ležal poleg Zdenke, se je še napol v snu pognal ven in po drči navzdol tik mimo osovraženega namestnika komandirja dovške žandarmerij-ske posadke. Leva roka mu je nemočna opletala ob telesu; za seboj je puščal težko krvavo sled. Za njim se je pognal Andrej — pobegli ruski ujetnik. Dvajset metrov pod taboriščem je omagal — za večno . . . Nemci so to akcijo pač peklensko dobro pripravili. Tako dobro, kolikor so jo ob sodelovanju izdajalca sploh mogli. Zdaj so prišli bliže, da bi svoje krvavo delo dokončali. Pred njimi na kupu je ležalo osem razmesarjenih trupel. Iz kupa so izvlekli dva, ki sta še živela: preostalega ruskega ujetnika, ranjenega v nogo in Radoševo, ki je bila na GT 19 samo prehodna. Ostali so dobili le še — strel v glavo . . . Samo trem ga še niso dali. Ko sta .'e jih dva Nemca lotila, je spodnji mrtvec nenadoma oživel. Z divjimi skoki se je pognal po strmem pobočju — dobro smrečje ga je skrilo osuplim Nemcem. Bil je prav Škufca. Nemci so začeli mrzlično preiskovati okolico. Psi so našli daleč spodaj nezavestnega Dušana, Škufce pa ni bilo nikjer. Ušel jim je. Od desetih edini, ki se je rešil v tem satanskem pokolu . . . J. Svoljšak Saša Štefe (Kranj). Polfinalni turnir v Mariboru mu je vsekakor koristil; zlasti dobro igro je pokazal proti Jeseničanom, saj je vse po vrsti premagal. Mladi Zeleznikar z Jesenic je presenetil in še mnogo obeta. JESENICE : OLTEN 5:1 Jesenice, 3. avgusta. Tu je bil sinoči prijateljski dvoboj med namiznoteniškimi igralci Olten iz Avstrije in domačimi »Jesenicami«. Kljub temu, da so imeli gostje v svoji vrsti avstrijskega državnega prvaka ing. Wandla, so prepričevalno zmagali domači s 5:1. U. MEHANIČNA DELAVNICA JE ZMAGALA Jesenice, 3. avgusta. V okviru prireditev občinskega praznika Jesenic, je bil včeraj šta-fetni tek okoli Jesenic. Najboljši čas je dosegla mehanična delavnica 8:47,1 pred elektro delavnico 9:44,50, žično valjamo 10:06 itd. U. TEKMOVANJE V HITRI HOJI Jesenice, 3. avgusta. Jeseniška Železarna je priredila danes v okviru svojih športnih iger tekmovanje v hitri hoji na 10 km. Proga je potekala okoli mesta, start in cilj pa sta bila na stadionu. Na pot je odšlo 7 tekmovalcev, na cilj pa so prišli štirje. Zmagal je 48-letni Mirko Be-nedičič, ki je pokazal veliko borbenost, saj je kljub svoji starosti in dežju, ki je padal skoraj ves čas tekmovanja, dosegel zelo dober rezultat 1 ura, 11 minut in 2 sekundi. L. S. KRANJČANI IN JESENIČANI SO PRAZNOVALI (Nadaljevanje s 1. strani) kar je predsednik ObLO Jesenice opisal važnost novodograjenega vodovoda in izrazil priznanje vsem, ki so k dograditvi 2300 m dolgega vodovoda največ doprinesli. Po otvoritvi vodovoda, ki so ga pričeli graditi že leta 1953 in katerega skupna vrednost znaša nad 64 milijonov dinarjev, so si prisotni ogledali še gasilsko vajo in oba rezervoarja. U. RAZSTAVA ROČNIH DEL Letošnji občinski praznik so tudi jeseniške žene počastile z delovnimi uspehi. V zbornici občinskega komiteja so pripravile razstavo ročnih del, na kateri prikazujejo nekaj sto ročnih izdelkov, med katerimi prevladujejo izdelki v narodnem motivu. Številni prti, blazine, jopice in razni dekorativni komadi vzbujajo med obiskovalci izredno zanimanje, jeseniškim ženam pa dajejo priznanje za kvalitetno izdelavo razstavljenih ročnih del in za počastitev občinskega praznika z delovnimi uspehi na področju ročnih del. Razstava, za ureditev katere ima največ zaslug tov. Tratnikova, bo odprta teden dni. U. SEMINARJI V BOHINJU V sredo, 23. julija je bil v okviru mladinskega izobraževalnega centra pri CK LMS v Bohinju zaključen desetdnevni republiški seminar za nižje strokovne šole. Seminar je obravnaval program Zveze komunistov in sodobne probleme socializma, nadalje družbeno in delavsko upravljanje, delavsko zakonodajo, šolsko reformo in delo LMS na šolah. Mladinski dom v Bohinju bo v času od 25. julija do 6. avgusta na razpolago mladinskim funkcionarjem in aktivistom, ki bodo želeli v njem preživeti svoj letni dopust. Od 8. do 18. avgusta bo v okviru odprtih seminarjev na sporedu seminar o komunalnem sistemu in družbeni ureditvi Jugoslavije, ki je predvsem namenjen mladim članom ljudskih odborov. Po lanskoletnih izkušnjah bo letos program predvidoma izpopolnjen. Zadnji seminar, ki jih prireja mladinski izobraževalni center v Bohinju v letošnjem letu, bo seminar za člane Občinskih komitejev LMS v času od 20. do 30. avgusta z naslednjim programom: aktualni problemi socialistične graditve in politično-vzgojno delo v LMS. Ob zaključku seminarja bo skupaj s tečajniki zasedal plenum CK LMS, ki bo sprejel program dela organizacij. . I. .V DVE LIKOVNI RAZSTAVI V KRANJU V Mestnem muzeju so v petek 1. avgusta odprli razstavo slikarskih del sodobnih slovenskih umetnikov. Razstavljenih je nekaj čez štirideset del, predvsem olj in akvarelov. Številčno so najbolj zastopani: Maleš, Slana, Vavpetič, Kopač in Zelenko. Razstava pa utegne biti zanimiva tudi zaradi tega, ker razstavljajo poznani slovenski slikarji: Miha Maleš, Ivo Šubic, Dore Klemenčič, Slapernik in Gorjup ter kranjčani Milan Ba-. tista, Ljubo Ravnikar in Marjan Belec. Gorenjski amaterji pa razstavljajo v Domu JLA. Razstavo tvori 92 slikarskih del in dve plastiki. Po tehniki so dela dokaj različna, najbolj pa so zastopana olja, akvareli, oglje, tuš, suha igla in lesorezi. Dela so na dostojni amaterski višini. Najbolje učinkujejo dela Jeseničanov. Razstava bo odprta do 18. avgusta. J ZANIMIVA RAZSTAVA V MESTNEM MUZEJU Slovenski čebelarski muzej je priredil v zgornjih prostorih Mestnega muzeja v Kranju zanimivo razstavo. Razstavljeni predmeti — panji, panske končnice ter razno čebelarsko orodje prijetno presenetijo obiskovalca. Posebno pozornost zaslužijo nekatere domiselne končnice in panji. Zlasti slednji so nekateri presenetljivo spretno izdelani za čas kamor datirajo. — Razstava bo odprta do 18. avgusta.' J USPEH DOBRODELNEGA KONCERTA V KAMNIKU Dobrodelen koncert, ki ga je organizirala mestna organizacija RK v Kamniku s sodelovanjem kamniških rojakov sopranistke Valerije Hevbalove in tenorista Josipa Gostiča ter prof. Marjana Lipov-ška, je dosegel velik uspeh. Vstopnice so bile malone razprodane že v predprodaji, nikoli pa še ni kamniška dvorana doživela lak aplavz. Umetnika sta izvajala pisan program umetnih pesmi in opernih arij, za zaključek pa duot iz opere »Ero z onega sveta«. Vsem trem izvajalcem je izrazil zahvalo V imenu RK zdravnik dr. Pucelj, ker so brez obvez naklonili svoje sodelovanje v korist tuberkuloznim bolnikom. Z. RAZSTAVO V KAMNIKU SI JE OGLEDALO NAD 1000 OBISKOVALCEV Razstavo najnovejših del kamniških likovnikov je obiskalo nad tisoč obiskovalcev, kar je velik uspeh in dokaz, da so take razstave v Kamniku zelo zaželjene. DELO NAPREDUJE Na cesti Kamnik—Stahovica so ta teden izvršili že drugo oblogo z bitumensko smolo in potresli cestišče s porfirnim peskom iz doline Kokre. KRANJ, 4. AVGUSTA 1958 Glas Gorenf&ke 3 ŠESTE MEDNARODNE AVTO-MOTO DIRKE NA LJUBELJ Tri štirice premagane Novi rekorder Avstrijec Pruckner s časom 4 :43,2 -Milivjj Božič doslej najhitrejši Jugoslovan z avtomobilom Ijubelj, 3. avgusta. Pred okrog 10.000 gledalci so bile danes popoldne na Ljubelju kljub slabemu vremenu VI. mednarodne avto-moto dirke v okviru šampionata Jugoslavije za !e-to 1958. Točno ob 11. uri, potem ko so fanfare naznanile začetek Prireditve, je vse prisotne pozdravil predsednik OMZ Slovenije ing. Vekoslav Jakopič in s tem otvoril tradicionalno mednarodno prireditev na Ljubelju. Zaradi slabega "vremena in hudih nalivov, pa je Prvi tekmovalec lahko startal šele °b 12.15 uri. V najlažji kategoriji (125 ccm) Motorjev, sta startala poleg 9 Jugoslovanov tudi Avstrijec Tram-Pusch in Nemec VVunsche. Zmagal je Boris Oblak na motorju Ducati 2 odličnim časom 6:18,1. V naslednji kategoriji, motorjev do 359 ccm, je bila ostra borba med Kranjčanom Pintarjem in Avstrijcem Zobrerem, ki jo je odločil gost v svojo korist. 500 ccm Avstrijec Alfred Pruckner premagal tri stirice. Čeprav je prvič startal na Ljubelju, mu je uspelo v izrednji vožnji zrušiti rekord, s časom 4:43,2 na motorju BSA Gold Star. Tretjeplasirani s svetovne lestvice Ritter Alvin (Nemčija) s so-vozačem Blauth Edvinom, je tudi tokrat pokazal svoje sposobnosti in zmagal s časom 5:02,1. Dr. Pilhatsch Arnulf (Avstrija) je tudi letos zmagal v kategoriji športnih avtomobilov do 1300 ccm. Naš predstavnik Milivoj Božič pa je v kategoriji avtomobilov do 2000 ccm dosegel doslej najboljši čas Jugoslovanov — 4:59,4. S tem rezultatom pa mu je uspelo poraziti tudi najboljšega avtomobilista na dosedanjih ljubeljskih prireditvah, Avstrijca Ernesta Vogla. Rezultati — 125 ccm: 1. Boris Oblak 6:18,1, 2. Tibor Šandor igri zapustili bazen z mini-'"a'nim porazom 2:3 (1:2). Včerajšnje plavalno srečanje pa te bila tudi sobota rekordov. Kranjski plavalci so zrušili pet clanskih republiških rekordov in p0 dva državna ter republiška mtedinska rekorda. Junaki teh UsPehov so bili: L. Brinovec, ki je 2rušil sedem let star rekord To-?eta Cerarja na 100 m metuljček s casom 1:11,4 in dosegel tudi nov r,ekord v disciplini 200 m prosto s c'Tsom 2:15,5. Medtem ko sta ofJa ryzultata boljša od dosedanjih ^tedinskih državnih in republiških Akordov, je prvi tudi nov članski rePubliški rekord. Nov rekord LRS ]e Pri članicah dosegla na 100 m Prosto z odličnim časom 1:13,9 Barbka Koncilja, v isti disciplini Da je kot prvi Slovenec, Janez Koc-|^ur, zaplaval pod eno minuto — :59.4; Finzi, Brandner, L. Brino-Vec in S. Košnik pa so dosegli n°v rekord Slovenije v mešani stafeti 4 krat 100 m s časom 4:44,3. Rezultat — moški — 100 m prsno • Brandner 1:21,9, 2. Zrimšek 1:22, 3. Vidiš 1:26,1, 4. Niseteo Splita je klonil pred kranjskimi nak dvoboja — Državni prvak je z golom razlike 1:28,2 (oba J), 100 m metuljček: 1. L. Brinovec 1:11,4!, 2. Kambi (J) 1:14,8, 3. Peternel 1:15,2!, 4. Alač (J) 1:21,4; 100 m hrbtno: 1. Finzi 1:12,5, 2. Barišič (J) 1:14,2, 3. M. Košnik 1:15,6!, 4. Roja (J) 1:18,2; 100 m prosto: 1. Kocmur 0:59,4, 2. Pire (J) 1:00,7, 3. S. Košnik 1:02,2, 4. Pentič (J) 1:03,8; 4 krat 100 m mešano: 1. Triglav 4:44,3, 2. Jadran 4:55,0; izven programa 200 m prosto: 1. L. Brinovec 2:15,5, 2. S. Košnik 2:17, 3. Drofenik 2:22, 4. P. Brinovec 2:25, 5. Gatej 2:30,5. Ženske — 100 m prosto: 1. Koncilja 1:13,9, 2. Varga 1:15,4, 3. Luk-šič (obe J) 1:20,8, 4. Čolnar 1:20,8; 100 m hrbtno: 1. Pilič 1:26,8, 2. Cipci (obe J) 1:30,1, 3. Jurman 1:35,9, 4. Purgar 1:38,2,- 100 m prsno: 1. Vukič 1:35,2, 2. Marasovič 1:37.9, 3. Pipnovič (obe J) 1:42,4, 4. Grandovec 1:42,4; 100 m metuljček: t. Koncilja 1:26,9, 2. Pilič 1.38,5, 3. Cipci (obe J) 1:41, 4. Fel-din 1:48,1; 4 krat 100 m mešano: 1. Jadran 5:54, 2. Triglav 5:55,8. VVaterpolo — Triglav (S. Brinovec, A. Čolnar, Brandner, Chwa-tal, S. Košnik, Veličkovič, D. Pe-trič) : Jadran (J. Matošič, Mate-ljan, Trobič, Kambi, Kaliterna, Du-hovič, A. Matošič 2:3 (1:2). Približno 1500 gledalcev je bilo s sinočnjo plavalno prireditvijo nadvse zadovoljno, nove rekorderje in tudi ostale tekmovalce pa je vneto bodrilo in jih nagrajevalo z velikimi aplavzi. FaBo SLOVENSKO PRVENSTVO V SKOKIH V VODO Radovljica, 1. avgusta. Danes in včeraj je bilo tukaj na Mestnem kopališču prvenstvo Slovenije za posameznike in ekipe v skokih v vodo, ki so se ga udeležile štiri ekipe, in sicer ZPK Ljubljana, Ilirija, Branik in Triglav. Tekmovanje je bilo precej kvalitetno posebno v prvih razredih, kjer so tekmovalci pokazali res vrhunske skoke. Sodniki so prvi dan tekmovanja sodili slabo in pristransko. Rezultati — člani: deska 3 m: 1. Porenta (11) 132,22, stolp: 1. Dobrin (II) 127,73, 2. Šink (T) 116,60, stolp II. razred: Šuštar (L) 56,91, 3 m II. razred: Šuštar (I!) 54,22; mladinci — 3 m I. razred: 1. Ko.šorok P. (ZPK) 103,22, stolp I. razred: 1. Košorok P. (ZPK) 86,44, 3 m II. razred: 1. Tozon (11) 45,94, 2. Čuk J. (T) 33,16, 3. Čuk T. (T) 25,58, 1 m: 1. Brezovar (2PK) 46,20, 2. Čuk J. (T) 41.10, 4. Čuk T. (T) 32.55; članice: 3 m 1. Rubinič (2PK) 90,35, 2. Šink (T) 70,12, stolp: 1. Rubinič (2PK) 48,15, 3 m II. razred: Bevc (T) 37,62; mladinke: 3 m: Pehani (2PK) 81,75, stolp: Čufar (2PK) 38,13. V ekipni razvrstitvi pri članih je zmagala ekipa 2PK Ljubljana 1089,23 pred Ilirijo in Triglavom, ki je dosegel 154,22 točk. Pri članicah je bila prav tako najboljša ekipa 2PK Ljubljane s 530,48 točkami pred Triglavom s 136,79 točkami. Drugo redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Pred dobrim tednom je bilo v Kranju drugo redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Skupščina je pregledala poslovno poročilo za prvo polletje 1958, iz katerega je razvidno, da se je število zavarovancev letos povečalo za 4,07 %• Tako je sedaj v kranjskem okraju 47.484 zavarovancev. Komisija za klimatsko-kopališko zdravljenje je omogočila 830 zavarovancem zdravljenje v klimatskih zdraviliščih. Zaradi bolezni, nezgod pri delu in porodov na območju okraja je bilo izgubljenih 306.443 delovnih dni (podjetja krijejo od tega 77.446 dni). V prvem polletju je bilo na območju OZSZ 10.267 upokojencev. Finančno stanje se je z ozirom na lansko leto zelo poslabšalo, saj je bilo lani v prvem polletju 41,905.951 din presežka, letos pa 8,387.433 din primanjkljaja. Izdatki za zdravstveno zavarovanje pa so znašali v prvem polletju 530,649.581 ali 23,74% več kot lani. Zaradi neugodnega finančnega stanja v prvem polletju je skupščina sprejela sklep, da se od 1. avgusta dalje poveča prispevek za zdravstveno zavarovanje pri vseh podjetjih, ki imajo več kakor 50 zaposlenih in stalež bolnikov nad 4 %, od 0,5 % na 2 %. Skupščina je razdelila presežek iz leta 1957, in sicer 14,632.000 din v rezervni sklad, ki se s tem poveča na 72,040.052 din, in 14,632.000 din v sklad za posebne namene. C. R. Takoj po otvoritvi 8. gorenjskega sejma, sta si predsednika občin La Ciotat (Francija) in Kranja s svojim spremstvom z zanimanjem ogledala razstavljene predmete, zlasti s področja ročnih del stavišča so se zbirala drug za drugim motorna vozila, ki so pripeljala obiskovalce sejma z vseh krajev Gorenjske in Slovenije. Po približnih cenitvah sklepajo, da si je danes ogledalo sejem 6 do 7 tisoč obiskovalcev. Če k tej številki še dodamo, da si je v petek in soboto ogledalo letošnji turistično - potrošniški sejem več kot krajev Gorenjske in Slovenije. Obisk sejma predvsem prirejajo Turistična društva. Tako bo na primer v torek popoldne, 5. avgusta vozil posebni avtobus iz Kamnika na 8. gorenjski sejem v Kranju, kar je organiziralo Turistično društvo Kamnik (prijave sprejema Alfonz Skala). FaBo Novice iz Podnaria Dan borca smo v Podnartu tudi le'o? proslavili s Dr'merni-mi svečanostmi in kulturnim programom v Domu. Spominski seji na krajevnem odboru je na prejšnji večer sledila komemoracija pred »Spomenikom borcev« na Ovsišah, tej pa akademija v Domu z recitacijami, eno-dejanko pionirske dramatske skupine, nastopom mladinskega zbora in pevskega zbora Franceta Prešerna iz Kranja. V klenih in jedrnatih besedah se je spomnil padlih borcev in herojske bitke na Sutjeski šolski upravitelj Japelj. Povedali bi pa hkrati radi, da je za konec gledališke sezone DPD Svoboda presenetila z dobro pripravljenim Veselim večerom, ki ga je ponovila še v Mošnjah in Gorenji vasi pri Skofji Loki. Ponesla bo pa uspeli program tudi še v Rateče in Podkoren. Posebno dobro so se obnesle originalne enodejanke, izkazali so se pa tudi pevci - solisti. Za povezavo so odlično poskrbeli »Veseli radovljiški godci« in Lipe iz Kranja. Ta je še posebej in tudi po pravici vzel na muho kroparske ceste pred železniško postajo v Podnartu. Ta del je namreč že dolgo v res mizernem stanju. Ob dežju brodiš tod iz jame v jamo in zajemaš polne čevlje cestne brozge, ob suhih dneh se pa prašiš kot infanterist iz cesarskih časov. Sedaj, ko so se polotili nekakšnega asfaltiranja ostale ceste, to še vse bolj občutiš. Uprava cest, ki je našla sredstva za asfaltiranje, pa komaj 200 m dolgega odcepa pred postajo ne prizna za »svojega«. Ker pa krajevni odbor, ki bi bil menda za to pristojen, zaenkrat nima od kod vzeti potrebne vsote, bomo torej gazili po jamah in dvigali prah še kar naprej. Ureditev te borne razdalje bi pač ne smel biti noben problem! Pričakujemo, da bodo te »prašne« vrstice vendar kaj zalegle. jf QflxL aalaaik Saae Kranj, 3. avgusta. Danes in včeraj popoldne je bilo na Savi pod Savskim mostom prvenstvo Slovenije na divjih vodah s kajaki in kanuji. V soboto so se tekmovalci pomerili v spustu. Tekmovalna proga je bila dokaj naporna, posebno še zaradi stalnega usihanja vode. Tekmovalci so startali v dveh skupinah, ker pa je tekmovanje oviralo stanje vode,' ni bilo moč določiti končnega prvaka. V prvi skupini je zmagal Pavel Bone F-l (mojstrski razred) iz Nove Gorice, v drugi skupini pa mladinec Ivan Novak F-l iz Zagreba (kot gost). Tekmovanja v slalomu, ki je bilo danes popoldne se je udeležilo preko sedemdeset tekmovalcev iz Ljubljane, Zagreba, Maribora, Celja, Nove Gorice, Ptuja in Kranja. Tekmovali so v kanujih enosedih in dvosedih in v kajakih. Proga je bila druge težavnostne stopnje in je zahtevala od tekmovalcev precej spretnosti in fizične sposobnosti. Imela je osemnajst vratic in so jo morali tekmovalci prevoziti dvakrat. Tudi danes je tekmovanje motilo slabo vodno stanje, pa tudi organizacija ni bila najboljša. Zanimanje za republiško prven- stvo je bilo proti pričakovanju zelo veliko. Do zaključka našega lista rezultatov še ni bilo moč dobiti. J Uspešen zaključek V četrtek so na Mestnem kopališču v Kranju z uspešnim nastopom zaključili prvi tečaj plavalne šole plavalnega kluba Triglav. Nad 100 otrok se je v razmeroma kratkem času naučilo plavati, tako da so se na nastopu lahko pomerili že v pravih plavalnih tekmah, ki si jih je ogledalo tudi veliko število staršev. Prvoplasirani tekmovalci so biil nagrajeni s čokoladami in brošurami PK Triglava, ostali pa so dobili manjše nagrade. Plavalni klub bo že v ponedeljek začel z novim tečajem. Starši lahko prijavijo otroke vsak dan pri kopališki blagajni. Vpisnina je 200 dinarjev, otroci pa dobe vsak dan še izdatno malico. Kajak in kanu imata tudi v Kranju vedno več ljubiteljev 4 Gfojj (*orenjske KRANJ, 4. AVGUSTA 1958 Prodam 6 traverz dolgih po 8.30 m. Platiša Maks, Suha 8, Šk. Loka. 1283 Postrežnico za 3 ure dopoldan trikrat tedensko, sprejme takoj Si-munac Heda. 1293 »Delikatesa« Kranj, sprejme dva gostinska vajenca. 1296 Okrajna zadružna zveza Kranj kupi v Kranju ali neposredni bližini eno ali dvostanovanjsko hišo v gradnji, ali sama dogradi stanovanje v tuji hiši pod ustreznimi pogoji. Ponudbe pošljite na naslov Okrajna zadružna zveza Kranj. 1300 Od škofjeloške postaje po pot: za gradom do Bitnjega sem izgubila denarnico z dokumenti. Najditelja prosim naj proti nagradi vrne na naslov v dokumentih. 1315 Slovenski fant želi spoznati slovensko dekle. Zaželjena je slika s kratkim življenjepisom na ime Rebernik Rajko — Oberhausen, Sterkrade, Kleekamp 27/1 N. Deut-schland. 1314 Prodam v zelo dobrem stanju moped Colibri s ščitnikom. Koglar Ivan, Velesovo 31. Prodam: 10 novih vrat za hišo z okovjem, 1 dobro ohranjeno kompletno okno, 1 skladiščna vrata, železno peč - kraljico peči, trgovske police — deloma zasteklene. Naslov v oglasnem oddelku pod »ugoden nakup«. 1317 Prodam kravo s tretjim teletom. Breg ob Savi 4. 1318 Več rabljenih oken in vrat naprodaj. Poizve se v Slaščičarni -kavarni, Kranj. 1319 Prodam štedilnik na 2 obroča. Cirilova 8 — Orehek, Kranj. 1320 Šivalne stroje sprejemam v popravilo. Delo izvršujem hitro in po solidnih cenah. Omejc Ivan, Cesta Iva Slavca 2, Kranj. 1321 PK Triglav priredi drugi tečaj plavalne šole za otroke in odrasle od 6 leta dalje. Začetek tečaja v sredo 6. avgusta ob 9. uri na mestnem kopališču. Vpisnina 200 dinarjev. 1322 »STOR2IČ«, KRANJ: 4., 5. in 6. avgusta ital. barv. film »SEN-SO«. Predstave ob *18. in 20.15 uri. »PARTIZAN«, KRANJ: 4 , 5. in 6. avgusta premiera ameriškega KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE OLO KRANJ RAZPISUJE naslednja delovna mesta pri upravnih organih OLO Kranj: 1 administrativne uslužbenke s srednjo izobrazbo (za delovno mesto arhivarja). 7 administrativnih moči z nižjo izobrazbo. Razpis bo zaključen v roku 15 dni po objavi v Gorenjskem glasu. Kolikor mesta po razpisu ne bodo zasedena, ostane razpis v veljavi do zasedbe teh mest. Kandidati naj v prošnji navedejo šolsko izobrazbo in dosedanje službovanje. RAZPIS Po čl. 10 Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradbenih objektov in del (Ur. list FLRJ št. 13/57) razpisuje »Mestna klavnica, Kranj« I. JAVNO LICITACIJO , za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za trgovsko - stanovanjsko zgradbo v Kranju, Majstrov trg št. 14 na parceli št. 28 in 29 k. o. Kranj. Predračunska vrednost za vsa dela znaša 34,000.000 din. Rok za popolno dovršitev je 29. 11. 1959. Rok I. faze dela t. j. podstrešitev je najkasneje do 31. decembra 1958. Licitacija bo dne 10. septembra 1958 ob 11. uri v poslovnih prostorih Mestne klavnice, Kranj, Savska cesta 16. Varščino 1 u/o predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15. in 16. cit. Pravilnika s prilogami po čl. 17 Pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije dne 10. septembra 1958 do 11. ure v prostorih Mestne klavnice, Kranj, Savska cesta št. 16. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 1. do 10. septembra 1958 od 12. do 14. ure v prostorih Mestne klavnice, Kranj, Savska cesta 16. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 5000 din v gotovini. barvnega filma »ŽIGOSAN«. — Predstave ob 20. uri. »SORA«, ŠKOFJA LOKA: 5. in 6. avgusta, ruski barv. film »ENA- INŠTIRIDESETI«. »RADIO«, JESENICE: 5. avgusta amer. barv. cinemascope film »REKA BREZ POVRATKA« — ob 18. in 20. uri. »PLAV2«\ JESENICE. 5. avgusta jugoslovanski film »V SOBOTO ZVEČER« — ob 18. in 20. uri. BLED: 5. do 7. avgusta ameriški barvni film »RDEČE PODVEZE« — predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri. RADOVLJICA: 5. avgusta ob 20. uri -in 6. avgusta ob 18. in 20. uri jugoslovanski film »NI BILO ZASTONJ«. GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Poročili so se: Janez Klander, delavec in Ivana Alič, delavka; Janez Anžič, ključavničar in Pavla Škerjanc, delavka; Janez Gabrijan, elektromonter in Darinka Luštrek, kurirka; Franc Kovač, predm. učitelj in Stanislava Potočnik, predm. učiteljica; Janez Eržen, posestnik in Angela Potočnik, gosp. pomočnica; Franc Šifrer, profesor in Pavla Frantar, profesor. NA JESENICAH Poročili so se: Dušan Škrjanc, vodni instalater in Hedvika Ga-ser, uslužbenka; Jovan Kračkovič, tov. delavec in Valerija Vižintin, gosp. pomočnica; Janez Noč, delavec in Ana Vidic, uslužbenka. Umrli so: Mustafa Plavulj, tov. delavec, star 35 let; Mina Čop, oskrbovanka; Irma Andrejek, gozd. delavka, stara 20 let; Rudolf Dolžan, tov. delavec; Albina Bohinc roj. Jakše, gospodinja; Zofija Ber-ginc roj. Zupan, gospodinja. V TRŽIČU Poročila sta se: Anton Praprot-nik, čevljar in Julijana Zrimšek, tov. delavka. Umrli so: Viktor Engelsberger, upokojenec; Janez Simonič, upokojenec; Marija Valjavec rojena Zontar, upokojenka. TRŽNI PREGLED TRZNI PREGLED V Kranju so bile v petek 1. avgusta na trgu naslednje cene: fižol 60 din liter, ajdova moka 70 din liter, maline 140 din liter, jabolka 36—50 din kg, krma za kokoši 40 do 50 din liter, koruza 40 din liter, proso 45—50 din liter, ješprenj 70 din liter, kaša 80 din liter, orehi 90 din liter, krhlji 40—50 din liter, šalotka 40 din liter, oves 25 din liter, zelena paprika 80—100 dinarjev kg, borovnice 60—70 din liter, kumarice 60 din kg, smetana 250 din liter, nova čebula 40—50 din kg, hruške 50—60 din kg, novi krompir 15—18 din kg, kumare 15 do 20 din kg, paradižnik 80 din kg, sladko zelje 40—50 din kg, solata 30—60, grah v stročju 60 din kg, pesa 30—35 din kg, cvetača 50—60 din kg, lisičke 25 din liter, breskve 90—100 din kg, korenjček 10 din komad, peteršilj 5—10 din komad, zajci 150—250 din komad, kokoši 350—560 din komad, piščanci 220—320 din komad, jajca 17—18 din komad, sir 70—100 din kg, surovo maslo 400—520 din kg, česen 5—-10 din komad, špinača 15—20 din merica, koleraba 5—6 din komad, slive 50—70 din kg, brusnice 200 din liter, sveže smokve 90 din kg, margolane 30 din liter. V ŠKOFJI LOKI V soboto je bil zelenjavni trg v Škofji Loki dokaj dobro založen. Cene pa so bile naslednje: krompir 17—20 din kg, kumare 25 din kg, petršilj 10 din šopek, korenjček 10 din šopek, zelje 40 din kg, grah 70 din kg, smetana (zajemalka) 15, sirček 12 din kom., stročji fižol 60 din kg, suhi fižol 60 din liter, čebula 60 din kg, jajca 18 din komad, endivija 50 din kg, pesa 40 din za kg, jabolka 35 din' kg, hruške 50 din kg in kolerabice 30 dinarjev za kilogram. RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 4. AVGUSTA 8.05 Odlomki iz komičnih oper. 9.00 Radijski roman — Jules Roy: Srečna dolina — II. 9.40 Jules Massenet: Pisane podobe. 10.10 Dopoldanski komorni koncert. 11.30 Oddaja za otroke — a) Sa-muil Maršak: Vesele pravljice, b) Pojo otroci z Vrtače p. v. Ruže Sovretove. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Oset: Pokladajte rudninsko krmo. 13.50 Glasba za razvedrilo a) Melodije iz lutkovne igrice »Zvezdica Zaspanka«, b) Vrsta popevk. • 15.40 Listi iz domače književnosti — Milan Pugelj: Na Gradu. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.15 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot). 18.00 Družinski pogovori. 21.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana — I. TOREK, 5. AVGUSTA 6.40 Naš jedilnik. 8.05 Božena Glavak poje medži-murske narodne, pri klavirju Marija Vodopivec. 8.40 Potopisi in spomini — Blisk na Hirošimo. 10.10 Igra ansambel Mojmira Šepeta. 11.00 Za dom in žene. 11.40 Popularne skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel. 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Albin Sedej: Najpogostejše živalske kužne bolezni. 12.25 Narodne in domače. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.45 Četrt ure jugoslovanskih samospevov. 15.40 Po slovenski planinski transverzali od Maribora do Kopra — VII. Od Kamniškega do Kokrškega sedla. 16.00 Ura popevk in ritmov. 17.10 Za ljubitelje in poznavalce. 18.15 Z našimi solisti in skladate-Iji • 18.45 Domače aktualnosti. 22.15 Za prijatelje jazza. SREDA, 6. AVGUSTA 8.05 Venček narodnih. 9.00 Svet v orkestralnih barvah. 10.10 Samospeve slovenskih skladateljev pojo solisti ljubljanske opere. 11.00 Slovenske narodne in umetne pesmi pojo mali vokalni ansambli. 11.30 Športna reportaža. 12.00 Poje zabavni zbor Norman Luboff. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Za bogat pridelek žita ukrepajmo že zdaj. 13.30 Iz zborovske tvornosti Matije Tomca. 13.55 Plesni zvoki z orkestrom Hans Carste. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Orglice in harfa v ritmu. 18.00 Sestanek ob šestih. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 21.35 Lahka glasba. 22.35 Godala igrajo za lahko noč. ČETRTEK, 7. AVGUSTA 6.40 Naš jedilnik. 8.05 Jutranji operni koncert. 8.35 Melodije z Broadvvava — igra orkester VVerner Miiller. 10.10 Poskočne in domače igrajo Logarski fantje. 11.30 Oddaja za cicibane a) Julian Tuwim: Vesele zgodbice v pesmih, b) Pojte z nami, otroci. 12.15 Kmetijski nasveti — Janko. Lipovec: Razne možnosti predelave sadja. 12.40 Umetne in narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja. 14.20 Tri skladbe Frederika Chopina. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Četrtkova reportaža. 18.45 Radijska univerza — Dr. Josip Mal: Naši gradovi. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Janez Menart: Vesele in pikre. 22.15 Moderna plesna glasba. PETEK, 8. AVGUSTA 8.05 Pesmi z onstran Volge (izvajajo: Ansambel Berezka iz Moskve in Donski Kozaki). Skladbe za razne instrumen- 8.30 10.45 te. Zborovske skladbe Frana Gerbiča. 11.00 Za dom in žene. 11.10 Od arije do arije. 12.00 Na harmoniko igra Avgust Stanko. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Viktor Repanšek: O izkopu in vskladiščenju krompirja. NESREČE SMRT PRI DELU 23-letni Aljaž Klučanin iz Prijedora v BiH, ki je bil zaposlen v Železarni Jesenice, se je v soboto, 2. avgusta ob 7. uri zjutraj, smrtno ponesrečil na njegovem delovnem mestu. Bil je zaposlen v transportnem oddelku ob. nosilcih. Točne vzroke, kako je do nesreče prišlo, še raziskujejo. OBEŠENEC V HLEVU V mali vasici Grad pri Cerkljah, kjer je te dni vse osredotočeno okoli nove žičnice na Krvavec, je včeraj, 1. avgusta ljudi vznemirila tudi čudna smrt 60-letnega upokojenca Pavleta Cika. Našli H ga mrtvega v hlevu, kjer je bil obešen za jasli s pasom od njegovih hlač. V teku je preiskava, če gre v resnici za samomor z obe-šenjem ali je posredi drugačna nasilna smrt. PREVIDNEJE NA OVINKIH! Kmalu po drugi uri popoldne, ▼ petek, 1. avgusta, je prišlo na ostrem zavoju ceste v Bistrici pri Tržiču do hude prometne nesreče. Pri srečanju sta se močno trci.a osebni avto in motorno kolo, 1° se je z njim vozil Janez Kuhar. Imenovani je bil pri tem hudo poškodovan in so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Do nesreče je baje prišle, ker je motorist prav v zavoju vozil preveč po levi strani-K. M. 12.25 Lahka glasba. 12.45 15 minut z Zadovoljnimi Kranjci. 14.30 Turistična oddaja. 15.40 Iz svetovne književnosti -"" VVilliam Tennessee: Poljan* modrih otrok. 16.00 Koncert ob štirih. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.45 Zanimivosti iz znanosti i* tehnike. 20.00 Popevke domačih skladateljev. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 9. AVGUSTA 8.05 Mladina poje. 8.40 Humoreska tega tedna. 9.00 V svetu opernih melodij-11.00 Filip Bernard: Jutranja zar" ja, venček narodnih. 11.30 Pionirski tednik. 11.45 Pet pevcev — pet popevk' 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. J*" nez Banič: Tujek v požira1' niku. 12.25 Domači napevi izpod zelene" ga Pohorja. 13.30 Moški zbor primorskih studentov »Vinko Vodopive<* pod vodstvom Antona Nanu ta poje pesmi raznih nar° dov. 16.00 Ura popevk in ritmov. 17.10 Naši solisti pojo in igrajo-18.45 Okno v svet: Varovanec & skrbnik (oddaja ZN). 20.00 »Spoznavajmo svet in d°' movino!« 21.00 Zabavni zvoki za konec teO" na. 22.15 Oddaja za naše izseljence- FRANK OWEN 1 EDDIE CflAPMAN P R I POVE DUJE Ko sem to počenjal, je bil v mestu z avtomobilom eden naših — Hans. Predlagali so mi, naj bi na njem preizkusil učinek svoje uniforme. Vtem ko so drugi stali prikriti za bližnjo živo mejo, da bi videli to šalo, sem čakal na avto. Ko se je približal, sem ga zaustavil; v njem sta sedela VVolfgang in Hans. Z ostrim glasom sem zahteval od njiju legitimacije. Brez besede sta izvlekla svoji vojaški izkaznici, skupaj s potnim dovoljenjem. Vrnil sem jima izkaznici, se jima zahvali! — potno dovoljenje pa skrivaj obdržal. »Heil Hitler!« sta pozdravila. »Heil Hitler« sem jima odgovoril in odpeljala sta se skozi vrata v garažo. Von Grunen in ostali so se kar zvijali od smeha. Pohiteli so v jedilnico in sedli čakaje na žrtvi. Jaz pa sem odšel v svojo sobo in se preoblekel v civilno obleko. Ko sem prišel dol, je Hans pripovedoval, kako ga je ustavil neki vojaški policaj in zahteval njegove listine. Stopil sem v jedilnico in rekel v natanko istem tonu: »Prosim, vašo izkaznico!« Hkrati sem mu vrnil njegov potni nalog, ki sem mu ga ob pregledu izmaknil. Bil je osupel in ni hotel verjeti, dokler se nisem na njegovo željo spet oblekel v vojaško uniformo. Naslednjih nekaj dni je bilo v dvorcu silno razgibano. Vse, kar je pripadalo Nemcem, so pakirali in opremljali z listki. Moj laboratorij so demontirali; radioaparate, dokumente, pisalne stroje, knjige in druge reči so zlagali v zaboje. Imeli smo še znatno količino britanskih zalog živil, kave, čokolade itd., kar vse so razdelili nemškim enotam po neuspeli invaziji na Dieppe. V noči na deseti december je prispela uradna novica, da so sklenili ugrabiti tudi nezasedeno področje Francije. Seveda so pri tem domnevali, da bomo imeli to za skrivnost. Nas pa novica ni presenetila. Vsi fantje so oblekli bojne uniforme svojih enot, zakaj sleherni je pripadal enemu izmed rodov nemške vojske. Herbert Vosch je bil kapetan, in ko se je oblekel, sem opazil, kako se postavlja s svojim železnim križcem prve stopnje. VValter Thomas je imel čin podporočnika. Ger-hardt, moj tovariš iz sobe, je bil podčastnik, kakor tudi Keller in Schmidt. Šoferja Hans in Hannev sta bila narednika vodnika. Ob enajsti uri smo prišli vsi nazaj v uniformah. Sedli smo za mizo. Tedaj sem prvič videl von Grunena v uniformi. Na sebi je imel zeleno uniformo konjeniškega majorja in videti je bil silno eleganten v svojih bleščeče očiščenih škornjih z ostrogami. Od odlikovanj je nosil edino železni križec .Ko je bila jed pri kraju, je oblekel usnjen plašč in si posadil na glavo elegantno bojno čepico. Vtis, ki ga je napravil, je bil presenetljiv. Videti je bil kakor pravi, pravcati stari vojaški konj, pripravljen na sleherni boj. Izraz dobrodušnosti je izginil z njegovega obraza: pred mano je stal tipičen nemški vojak, zaljubljen v vojno in osvajanje. Njegova drža je kazala prusko nadutost. Z grmečim glasom je delil ukaze, in ko so jih drugi izvrševali, so kar naprej tolkli s peto ob peto in pozdravljali. Ko je prispela služinčad, nas sprva ni prepoznala. Sobarice so me sumničavo in prestrašeno gledale, potem pa so z olajšanjem zaščebetale »Ah! Mr. Fritz.« in me jele obsipati z neštevilinimi vprašanji: »Kaj boste pa vi delali?« itd., itd. Nisem jim smel odgovoriti. Tisto noč je Dienststelle odšla. Von Grunen, VVolfgang in jaz smo ostali; dovoljenje za moj odhod očitno še n1 prispelo. In potem je ob svitu zazvonil telefon in v Parizu živeč1 šefi so dovolili moj odhod. Odšel sem na pot -— toda ^ v Anglijo. Šel sem pomagat Nemcem osvojiti še preostal1 del Francije. VIII. POPOLNOMA V HITLERJEVI SLUŽBI Avtomobil je bil nabito poln živil in orožja. Imeli smj dve brzostrelki, nešteto ročnih granat in veliko streliva' Von Grunen je sedel spredaj. VVolfgang pa šofiral. Jaz se1*1 sedel zadaj s pištolo, pripravljeno na strel, zakaj rečen0 mi je, naj streljam kakor hitro bo prišlo do kakega inc1' denta. Na poti v Limoges smo se vozili proti predmestje^ Nantesa. Ceste so bile polne vojaških vozil, vsa so §la proti jugu — dolge kolone kamionov, pd katerih je sle' herni imel znak svoje divizije. Sredi njih so se kotalili n3 velikanskih kolesih bencinski rezervoarji. Na vsakih rideset do petdeset kamionov so razvrstili avtomobil 5 protiletalskimi topovi za zaščito proti zračnim napadonj; Bilo je soparno. Kurirji na motornih kolesih so drve mimo nas in izginjali v oblakih prahu. Pred vaških1 krčmami in kavarnami so lenarili vojaki in si gasili ž^0 z vinom. Ko so zagledali von Grunena, so vstali in P0' zdravili. Von Grunen jim je slovesno in resno odzdravlj9. Vozili smo dalje mimo bobnečih tankov in ropotaJaC| kamionov z vojaki. Promet je bil tako močan, da je Dl1 videti, kakor da se tik pred nami bije huda bitka. Ko srn0 prekoračili demarkacijsko črto, je nemška straža že sta onkraj meje obeh delov Francije. Dvignili so rampo- 9 bi lahko šli skozi. Vsi trije smo na ves glas zakričali boj klic naše enote: »Joli Albert! Terreur, Terreur!« 79