I! 263360 COLCRiEVE ifiFOUilACi« K.S MAJ 1973 LETO 2 UVODNIK O kvaliteti našega časopisa smo že dostikrat razpravljali. Tako je bila pred meseci izvedena anketa, ki je zelo ugodno ocenila časopis, poleg tega pa je o celoletnem delu uredniškega odbora razpravljal tudi delavski svet in glasilo ugodno ocenil. Kot odgovorni urednik pa s časopisom ne morem biti zadovoljen. Njegov namen je vsakomur od nas dobro znan. V bistvu ne potrebujemo niti ugankarskega časopisa niti "pavlihe" v malem, ampak predvsem časopis, ki bo dobro informiral vsakega posameznika na delovnem mestu o važnejših dogajanjih v tovarni in z vsem, kar je v zvezi s tovarno in z delovnimi ljudmi v njej. Tak časopis pa nikakor ne more biti, če v njem nimajo interesa sodelovati tisti, ki v tovarni največ vedo in ki so pristojni za posamezne odločitve. V časopisu dokaj dobro objavljamo informacije o delu delavskega sveta, to pa je končno tudi vse, kar se o delu podjetja objavlja. Delavski svet pa žal zaseda samo enkrat mesečno in so njegovi sklepi objavljeni tudi na oglasnih deskah. Zato bomo morali člani uredniškega odbora v bodoče posvetiti več pozornosti prizadevanjem, da bi aktivirali in zainteresirali za pisanje in obveščanje posamezne sektorje in odgovorne ljudi v njih, ki naj bi nas vse sproti obveščali o dogajanjih in problemih v posameznih delih podjetja. Uredniški odbor bo po sklepu delavskega sveta že z naslednjo številko delal v razširjeni sestavi. Ker je delavski svet sklenil, da se uredniški odbor razširi s predstavnikom sindikata in predstavnikom mladine, smo lahko prepričani, da bomo vsaj o delu teh dveh organizacij bolje obveščeni. *rrf V sredo, 25. aprila je bila v novi sejni dvorani svečana seja delavskega sveta, posvečena dolgoletnim sodelavcem za 10- in 20-letno službovanje v podjetju. V uvodnem nagovoru je predsednik delavskega sveta Janez Svoljšak poudaril pomen dajanja priznanj 'našim sodelavcem, ki so s svojim dolgoletnim prizadevanjem in delom v našem podjetju dali svoj prispevek za vse, kar danes imamo. V trenutku uresničevanja gospodarske stabilizacije in nadaljnemu razvijanju samoupravne ga sistema je nujna uresničitev načela delitve po delu. Gre za zaupanje delavcev, da je stabilizacijska politika pametna in da bo pritisk stabilizacije enakomerno porazdeljen na vse delovne ljudi. Teh dejstev pa se moramo zavedati tudi mi. Nujen je porast proizvodnje, boljše gospodarjenje in porast realnih osebnih dohodkov vzporedno z rastjo produktivnosti. Delimo lahko le toliko, kolikor zaslužimo. V letih službovanja v podjetju ste si nabrali življenskih izkušenj, z delom in prizadevanjem pridobili kvalifikacije, razvoj podjetja je bil odvisen od vašega dela. Dana BERČIČ Generalni direktor Miloš Gabrijel je nato orisal razvojno pot podjetja v dvajsetih letih in predvsem poudaril neprecenljivo vrednost kadrov z dolgoletnimi iz-kušnj ami. Slavljencem je nato predsednik delavskega sveta Janez Svoljšak predal spominske plakete in denarne nagrade, sledilo pa je svečano kosilo v motelu Medno. Ob obujanju spominov na prehojeno pot in prijetnih zvokih "juke boxa", ki je ogrel plesalce, je dan hitro minil 'in vsem bo ostal v lepem spominu. Viktor LOČNISKAR Alojz JENKO Anton BOGATAJ COLORJEVE INFORMACIJE štev. 5 (16), leto II, maj 1973. Izdaja jih delovna skupnost Color Medvode, vsak mesec v nakladi 650 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. prav. Mirko Korinšek (odgovorni urednik), Franci Rozman (glavni urednik), ing. arh. Janina Ferjančič, ing. Rihard Pevec. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Jelka Rijavec. Tisk: Partizanska knjiga. NA NOVO SO SE ZAPOSLILI 1. Zvonka Cedilnik za nedoločen čas v oddelku ,me-šalnice 2. Marija Klanjšek za določen čas v finančnem sektorju 3. Franc Burja za nedoločen čas v skladišču mate-rijala - odprema 4. Stanko Sedlak za določen čA5LavA IZLL]UCNA Pravica COLD0&ES večje POSODE PGJSTas LOMArv- TlKE PR.ITISL medvojni itaUjamsiu poLitik. 151 ^ov°o,j fcEO^jLAj. OBČINA SAMEC PC MAC E CivaLi AVT, OZNA LA TIZANCIJE STALA, MAMA ggiPC/UV-SL/ g>Ofr ŽIME SOL0p~ NICA HRVAŠCi IC6JXX ZA LIS OSESA 12. SHAILE^PE' ARove j> HAM e UE TMI POSEK fcOLPCLj EDVACJ) Ženslo IME gU^.OgLlKA NA3PBN3E L OŠ C POLTON varnost. S>VET SLO V6N5ICI 5d-AJ)£TE l s A K V A R 1 J H E T A N 0 L J *,£w S 0 L N 1 K K A K ET R A D EC 0 B A M A R 1 N M R A Z S TEWIK VOZILO R 1 K Š A š*nua A J D ur- z 0 0 A A L T UsMAi E M E R 5 0 N "EUE** noutufi C C EB, T A N 1 N H- A K E 8 mUA D M 1 0 iskr i n A K A J D A l^ČhN 0 S J «- t 0 K i A S KtSint. A Ir R K jEižr T A JAtoV. DtŽAV. 1 T U U&iv A N 1 S j A R K 1 Er ptinos- SKA JED J 0 T A S?" C M E R A ? A R A Kf / K 1 / Sar E 0 L A mil K R A V A J DELAVSKA 1 N T E R N C 1 0 N A L A Za nagradno križanko iz aprilske številke smo grejeli 52 rešitev. Tokrat smo izvedli javno žrebanje v prodajnem oddelku. Komisija, ki so jo sestavljali: Vera Mesesnel, Ida Stanonik in Franci Rupnik, je kot dobitnika 1. nagrade v znesku 60 din izžrebala Zvonko Kozamernik, 2. nagrado 40 dinarjev prejme Vanja Matijevec in 3. nagrado 20 dinarjev Vinko Tehovnik. Nagrade bodo izžrebancem izplačane skupaj z osebnim dohodkom v maju 1973. čestitamo! ZAČETEK SEDANJE TOVARNE COLOR Prva tovarna je bila zgrajena leta 1897. Sezidal jo je Nemec Friderik Huter. Zemljo je kupil od Martanovih ali Tosnikovih. Postavil je stavbo, v kateri je imel več oddelkov: kurilnico, strojnico, oddelek za hidrav-ljične stiskalnice, skladišče za seme, pisarno in hlev za konje, ker takrat ni imel drugega prevoznega sredstva. V tovarni je takrat izdeloval laneno olje in kuhal samo firnež. Leta 1903 se je gospodar tovarne obesil v hlevu. Ker pa ni imel otrok, je žena tovarno prodala. Kupil jo je neki Stane Ivančič po rodu Hrvat, ki je imel že mlekarno na Svetjah pri sedanjih Boško-vih. Novo tovarno ni nič predeloval, delal je še naprej laneno olje in firnež. Leta 1912 je tudi Ivančič nenadoma umrl za srčno kapjo, leto dni za njim še žena. Tovarno je podedovala Ivančičeva sestra, ki pa ni bila poročena. Tako je tovarna mirovala do leta 1916. Navedeni podatki so izročilo mojega očeta, ki je bil prvi kurjač v novi Huterjevi tovarni - Oljarici. To tovarno je od Ivančičeve sestre iz Zagreba leta 1916 kupil Franc Medič. Ker pa on ni imel zadosti denarja, je zanj zaprosil svojega gospodarja Zankla, pri katerem je bil zaposlen kot trgovski pomočnik v Ljubljani (Zanki je imel v Ljubljani trgovino z barvo in laki). Zanki je imel Mediča kot vestnega delavca zelo rad, zato mu je posodil denar pod pogoji, da bo v petih letih to vsoto izplačal in, da se bo tovarna imenovala po njem. Tako se je tovarna res imenovala "Medič-Zankl", sedaj Color. "Jaz sem pa prišel delat v to tovarno 10. aprila 1924", pripoveduje moj oče. "Takrat smo kuhali še samo laneni firnež, kuhali smo v mali baraki. Nova kuhinja je bila tudi že postavljena, vendar še ni bila zgotov-ljena. V začetku leta 1926 pa smo že kuhali v novi kuhinji in to najprej še samo firnež. Bilo je še vse napol izdelano. Imeli smo samo dva velika kotla, vsak po cca tri tisop litrov. Potem so postavili sčasoma še nekaj manjših in to brez vsake ventilacije in mešalcev. Po tleh smo imeli dolgo kar zemljo. Proti koncu let'a 1926 je Medič že izplačal Zankla. Potem ga je ponovno zaprosil za pomoč in sicer za inženirja, da bi učil ljudi kuhanja lakov. Tako smo res dobili inženirja za eno leto, potem pa je prihajal še dve leti po tri mesece, in nam svetoval pri delu. Tako smo po treh letih postali samostojni kuharji. Sprva je šlo še bolj težko, sčasoma pa smo bili že pravi mojstri. Prvotno nas je bilo pet z mojstrom in sicer: Jože Jarc iz Preske, Anton Plešec iz Preske, Jože Plešec z Golega Brda in jaz. Za mojstra je Medič postavil Ludvika Juvana iz Ljubljana. Poleg firneža smo tedaj delali še lake, ocetno kislino, cinkovo belilo, bronirno maso in še razne proizvode. Tako sem Vam na kratko opisal nastanek tovarne "Color". Vas pozdravlja najstarejši bivši delavec. " Ivan ZALOŽNIK DOŽIVETJE V DVAJSETIH LETIH TOVARNE COLOR Minilo je dvajset let, kar pomeni že lepa doba na enem delavnem mestu v obratu kuhinja. Vsa ta leta, če jih na kratko opišem in premislim, da so tako hitro minila, da ni mogoče misliti, s tem pa ob enem moram pogledati spremembo dela. V začetku let smo delali samo dopoldne, zato smo tudi pozimi delali od 7 - 15h popoldan. Delo v kuhinji lakov in smol je bilo bolj težko, zato morajo biti delavci mladi in zdravi, da zmorejo težka dela: točenje vročih lakov in smol, ki se pri visoki temperaturi zelo kadijo. Stara kuhinja je bila izmed oddelkov stare tovarne najboljša in je za takratni čas ustrezala. V stari tovarni smo morali prihraniti denar za novo. Mehanizma nismo imeli dosti, zato smo morali sode dvigati na kotel kar z rokami. Vse naprave so bile bolj zastarele, zato se v kuhinji ni dosti izboljšalo. Zadovoljen sem z delom v kuhinji, ker ni nikoli prišlo do nesreče. Posebno je lepo sedaj v novi kuhinji, ko je vse čistejše, lažje in so vsa dela mehanično iz-popolnj ena. Alojz JENKO ARHIVSKI POSNETKI NAŠE TOVARNE leto 1932 delo se je opravljalo predvsem ročno kuhinja lakov . . . .