Znanstvena razprava GDK 182:176.1Acer pseudoplatanus L.+176.1Fagus Sylvatica L.+229.9:114 (497.4)(045)=163.6 Fitocenološka in gozdnogospodarska analiza gorskega bukovega in javorovega gozda na skalnatih rastiščih na Krasu in v Čičariji (JZ Slovenija) A phytosociological and forest management analysis of the montane beech and maple forest on rocky sites in the Karst and Čičarija regions (SE Slovenia) Igor DAKSKOBLER1, Matej REŠČIČ2 Izvleček: Dakskobler, I., Reščič, M.: Fitocenološka in gozdnogospodarska analiza gorskega bukovega in javorovega gozda na skalnatih rastiščih na Krasu in v Čičariji (JZ Slovenija). Gozdarski vestnik, 73/2015. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini. Prevod Andreja Šalamon Verbič. Jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Fitocenološko in gozdnogospodarsko smo analizirali gorske bukove sestoje na zelo skalnatih rastiščih v Čičariji. Floristično so zelo podobni sestojem asociacije Corydalido-Aceretum, ki uspeva na istem območju na še nekoliko bolj skalnatih rastiščih, zato jih uvrščamo v novo subasociacijo Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae. Prostorsko razlikovanje med bukovjem in javorovjem z lipo je zaradi zelo podobnih rastišč zelo težavno, zato predlagamo, da jih obravnavamo kot enoten habitatni podtip (primorsko gorsko bukovje z gorskim javorjem in lipo na zelo skalnatih apnenčastih površinah) v okviru Natura 2000 habitatnega tipa Ilirski bukovi gozdovi (Aremonio-Fagion). Tak predlog podpira zdajšnja gozdnogospodarska obravnava teh gozdov. Sodijo v rastiščnogojitveni razred Toploljubna bukovja na karbonatih in so kartirani kot poseben gozdni rastiščni podtip Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom. V članku torej predlagamo uporabo dveh novih kategorij v členitvi habitatov in rastišč: habitani podtip in gozdni rastiščni podtip. Ključne besede: fitocenologija, Lamio orvalae-Fagetum, Corydalido-Aceretum veratretosum nigri, Aremonio--Fagion, Tilio-Acerion, Natura 2000, gospodarjenje z gozdom, Kras, Čičarija, Slovenija Abstract: Dakskobler, I., Reščič, M: A phytosociological and forest management analysis of the montane beech and maple forest on rocky sites in the Karst and Čičarija regions (SE Slovenia). Gozdarski vestnik 73/2015. In Slovenian, with English abstract and summary. Translated by Andreja Šalamon Verbič. We conducted a phytosociological and forest management analysis of montane beech stands on very rocky sites in the Čičarija region. As they are floristically very similar to the stands of the association Corydalido-Aceretum that grows in the same region on even rockier sites, we classified them into the new subassociation Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae. In view of their very similar sites it is difficult to spatially differentiate between beech stands and maple stands with broad-leaved lime. We therefore propose they be treated as a single habitat subtype (Littoral montane beech stands with sycamore maple and broad-leaved lime on very rocky limestone areas) under the Natura 2000 habitat type Illyrian beech forests (Aremonio-Fagion). This proposal is grounded in the existing forest management treatment of these forests that belong to the site-silvicultural class Thermophilous beech stands on calcareous bedrock and are mapped as a special forest site subtype Littoral montane beech stands with Pseudofumaria alba. In the article we therefore propose using two new categories in the division of habitats and sites: a habitat subtype and forest site subtype. Key words: phytosociology, Lamio orvalae-Fagetum, Corydalido-Aceretum veratretosum nigri, Aremonio-Fagion, Tilio-Acerion, Natura 2000, forest management, Kras/Karst, Čičarija, Slovenia 1 UVOD bukove gozdove na karbontani in mešani kar- 1 INTRODUCTION bonatno-lapornati podlagi uvrščajo v naslednje V jugozahodni Sloveniji so v Zadnjih desetletjih 1 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska bukove gozdove in gozdove plemenitih listavcev raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 po srednjeevropski metodi raziskovali predvsem Tolmin in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in Accetto (1989, 1990, 1991), Zupančič (1997), P. °bn°vliive g°zdne vire, Večna pot 83, SI-1000 ^ubljana, ^ igor.daKsKobler@zrc-sazu.si Kosir (2004), P. Kosir & Surina (2005), P. Kosir s 2 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, sod. (2008), Dakskobler (1997, 2006). Tukajšnje Partizanska 49, SI-6210 Sežana sintaksone: Ornithogalo-Fagetum Marinček, Papež, Dakskobler & Zupančič 1990 var. geog. Hellebores istriacus Dakskobler 2006, Hacquetio-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Sesleria autumnalis Accetto 1990, Lamio orvalae-Fagetum (Ht. 1938) Borhidi 1963 var. geogr. Sesleria autumnalis Accetto 1990 in Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 var. geogr. Helleborus istriacus Dakskobler 1997, združbe plemenitih listavcev pa v naslednje asociacije Veratro nigri-Fraxinetum excelsioris Dakskobler 2007, Saxifrago petraeae-Tilietum platyphylli Dakskobler 1999, Paeonio officinalis-Tilietum platyphylli P. Košir & Surina 2005, Corydalido ochroleucae-AceretumAccetto 1991, Corydalido ochroleucae-Ostryetum carpini-foliae Zupančič 1997 nom. prov. in Veronico sublobatae-Fraxinetum excelsioris Dakskobler in Dakskobler et Reščič ass. nov. Slednja asociacija v izvornem opisu (Dakskobler, 2006) še ni bila tipizirana, zato bomo to storili zdaj. Njen nomen-klaturni tip, lectotypus, je popis št. 4 v preglednici 2 (Dakskobler, ibid., str. 62-64). V zadnjem desetletju namenjamo večjo pozornost tistim gozdnim združbam, ki so sicer površinsko in gospodarsko manj pomembne, a so na seznamu prednostnih habitatnih tipov v državah Evropske zveze (Direktiva o habitatih, 1992). Mednje sodijo tudi združbe plemenitih listavcev oz. habitatni tip 9180 *Javorjevi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih (Tilio-Acerion) - Dakskobler s sod. (2013). Ker te gozdne habitate zaradi majhnih površin pogosto združujemo s stičnimi bukovimi ali hrastovimi gozdovi, je v Sloveniji njihova dejanska površinska razprostranjenost še slabo raziskana. Kartiranje tega habitatnega tipa v merilu 1 : 5000 je ena izmed nalog ciljnega raziskovalnega projekta Zasnova monitoringa stanja ohranjenosti manjšinskih Natura 2000 gozdnih habitatnih tipov v Sloveniji (V4-1430). Med ekološkimi kazalniki, po katerih lahko sklepamo na prisotnost združb plemenitih listavcev in ki nam pomagajo pri njihovi prostorski razmejitvi, so velika skalnatost, koluvilano-deluvailna tla, pobočni grušč, podorno skalovje, vse ob zadostni količini vlage. V jugozahodni Sloveniji, kjer prevladuje apnenčast kraški svet, sta med naštetimi ekološkimi dejavniki največkrat odločilna velika skalnatost na osojnih legah in pobočni grušč ter podorno skalovje v kraških udornicah. V Čičariji smo ob ogledu gozdov za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja za GGE Brkini II ugotovili, da tudi izjemno velika skalnatost v osojni legi ne pomeni nujno rastišča združb plemenitih listavcev, pač pa lahko tudi taka rastišča preraste bukev in jih torej uvrščamo še v njeno asociacijo. Razmejitev med bukovjem in javorovjem v primeru zelo skalnatih rastišč v Čičariji ni vedno enostavna, še posebno zaradi prejšnjih vplivov, ko so tamkajšnje bukove gozdove zelo sekali za pridobivanje oglja. Na primeru manjšega števila popisov bomo pokazali na floristično podobnost med gorskim bukovjem in gorskim javorovjem in nakazali merila za njuno razlikovanje. 2 2 METODE METHODS Gozdne sestoje na Krasu (Risnik pri Divači) in v Čičariji (slika1) smo proučevali po srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet, 1964). Popise smo vnesli v bazo FloVegSi (Seliškar s sod., 2003). Kombinirane ocene zastiranja in pogostnosti smo pretvorili v ordinalne vrednosti od 1 do 9 (van der Maarel, 1979). Numerične primerjave smo opravili s programom SYN-TAX 2000 (Podani, 2001). Popise smo uredili v dve analitski preglednici na podlagi hierarhične klasifikacije. Upoštevali smo rezultate metode kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (Unweighted) average linkage - UPGMA, kjer smo uporabljali Wishartov koeficient podobnosti (similarity ratio). Fitocenološke skupine (= skupine diagnostičnih vrst) smo ob upoštevanju številnih avtorjev oblikovali po lastnih merilih. Floristično sestavo proučenih bukovih in javorjevih sestojev smo primerjali s floristično sestavo subasociacije Corydalido ochroleucae-Aceretum pseudoplatani tilietosum platyphylli (P. Košir, 2004). Njene popise smo izbrali, ker so narejeni zelo blizu našim popisom pod Kovnico in ker je v njih mahovna plast določena na podoben način kot v naših popisih. V izvornem opisu te asociacije (Accetto, 1991) so mahovi in lišaji določeni zelo podrobno in bi se zato v primerjavi v mahovni plasti kazale prevelike razlike. Za ta namen smo izdelali sintezno preglednico 3. Tudi za to pri- Slika 1: Približna lokacija proučenih sestojev na zemljevidu Slovenije Figure 1: Approximate localities of researched stands on the map of Slovenia merjavo smo uporabili hierarhično klasifikacijo (metoda UPGMA). Nomenklaturni viri za imena praprotnic in semenk so Martinčič s sod. (2007), za imena mahov Martinčič (2003, 2011), za imena lišajev Suppan s sod. (2000) in za imena talnih tipov Urbančič s sod. (2005). Nomenklaturni vir za imena sintaksonov sta Šilc in Čarni (2012), razen za ime razreda Querco-Fagetea Braun-Blanquet et Vlieger in Vlieger 1937. 2.1 Ekološka oznaka raziskovanega območja Ekološke razmere proučevanega južnega dela submediteranskega območja Slovenije ne opisujemo podrobneje, saj so to storili pred nami že Accetto (1991), P. Košir (2004) in P. Košir in Surina (2005). Povprečna letna količina padavin v okolici Divače je nekoliko nižja (1400 mm do 1500 mm) kot pod Kovnico v Čičariji (tam je 1800 mm do 2000 mm) - Zupančič (1998). Razlike v povprečni letni temperaturi zraka so manjše, saj je Risnik udornica, kjer se zadržuje hladen zrak, in zanj ne velja povprečje za okolico Sežane (ki je 10 °C do 12 °C). Pod Kovnico je povprečna letna temperatura zraka 6 °C do 8 °C (Cegnar, 1998). Za obe raziskovalni območji je značilno hladno krajevno podnebje, geološka podlaga je apnenec oz. podorno skalovje, tla so globoka le v žepih. 3. REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 Fitocenološka oznaka gorskih bukovih gozdov na zelo skalnatih rastiščih pod Kovnico v Čičariji Fitocenološke popise v Čičariji smo uredili v preglednici 1. Višinski pas nahajališč je od 650 m do 750 m. Skalnatost na rastiščih je zelo velika, od 70 % do 80 % popisne površine, strmina je zmerna, 15 ° do 30 Sestoji so večinoma debe-ljaki in panjevskega izvora. Na podlagi floristične analize jih nedvomno lahko uvrstimo v bukovo združbo (preglednica 4, stolpec 1). V popisih z okoli 35-odstotnim deležem prevladujejo vrste bukovih gozdov (značilnice zveze Aremonio- Preglednica 1: Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae subass. nov. Table 1: Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae subass. nov. Zaporedna številka popisa Number of releve 1 2 3 4 5 6 7 Pr. Fr. Številka popisa v podatkovni bazi Database number of releve 254766 248999 254763 254760 254764 254765 254761 Nadmorska višina v m Altitude in m 700 670 670 680 730 735 670 Lega / Aspect N NNE NNW NW NE NNE NE Nagib v stopinjah Slope in degrees 30 15 15 15 25 30 15 Matična podlaga Parent material A A A A A A A Tla / Soil R,Rj R,Rj R,Rj R,Rj R,Rj R,Rj R) Zastiranje zgornje drevesne plasti v % / Cover of upper tree layer in %): E3b 90 80 80 90 80 80 90 Zastiranje spodnje drevesne plasti v % / Cover of lower tree laver in %: E3a 10 20 10 20 10 10 Zastiranje grmovne plasti v % Cover of shrub laver in %: E2 10 10 10 5 5 10 10 Zastiranje zeliščne plasti v % Cover of herb laver in %: E1 40 40 50 60 50 60 60 Zastiranje mahovne plasti v % Cover of moss laver in %: E0 70 50 70 50 70 50 20 Kamnitost v % Stoniness in % 80 80 80 80 80 70 70 Maksimalni premer dreves Maximum tree diameter cm 40 40 40 40 50 60 40 Maksimalna višina dreves Maximum tree hight m 25 25 24 28 26 28 20 Velikost popisne ploskve Releve area m2 400 400 400 400 400 400 400 Število vrst Number of species 59 45 59 47 48 51 47 Datum popisa Date of taking releve 15.5. 2014 4.7. 2013 15.5. 2014 15.5. 2014 15.5. 2014 15.5. 2014 15.5. 2014 Nahajališče Localitv Čičari-ja - pod Kovnico Čičarija--Plasice Čičarija - Plasice Čičarija - Kovnica Čičarija - Kovnica Čičarija -Kovnica Čičarija -Plešivski gozd Kvadrant / Quadrant 0551/1 0550/2 0551/1 0551/1 0551/1 0551/1 0450/3 Koordinata / Coordinate GK Y (D-48) m 436751 434867 435192 436933 436752 436872 423533 Koordinata / Coordinate GK X (D-48) m 5037657 5039641 5039485 5037684 5037566 5037522 5042693 Diagnostična vrsta asociacije Diagnostic species of the association Pr. Fr. AF Lamium orvala E1 1 1 1 1 + 1 6 86 Razlikovalnici subasocia-cije / Differential species of the subassociation CF Pseudofumaria alba E1 2 2 2 1 2 2 2 7 100 TA Tilia platyphyllos E3b 2 1 + 1 1 5 71 TA Tilia platyphyllos E3a 1 + + 3 43 TA Tilia platyphyllos E2b 1 + + + 4 57 TA Tilia platyphyllos E2a + 1 14 TA Tilia platyphyllos E1 + + + 3 43 AF Aremonio-Fagion Cardamine enneaphyllos E1 + + 2 2 2 2 7 100 Zaporedna številka popisa Number of releve Pr. Fr. Calamintha grandiflora E1 100 Cyclamen purpurascens E1 71 Aremonia agrimonoides E1 57 Rhamnus fallax E2 14 TA Tilio-Acerion Geranium robertianum E1 Acer pseudoplatanus E3b Acer pseudoplatanus E3a 29 Acer pseudoplatanus E2b 14 Acer pseudoplatanus E2a 43 Acer pseudoplatanus E1 71 Polystichum aculeatum E1 Phyllitis scolopendrium E1 57 Acer platanoides E3b 14 Acer platanoides E3a 14 Acer platanoides E2b 14 Acer platanoides E2a 14 Acer platanoides E1 29 Euonymus latifolia E2 29 Chrysosplenium alternifolium E1 14 Ulmus glabra E3a 14 FS Fagetalia sylvaticae Asarum europaeum subsp. caucasicum E1 100 Fagus sylvatica E3b 100 Fagus sylvatica E3a 71 Fagus sylvatica E2b 71 Fagus sylvatica E2a 43 Fagus sylvatica E1 Dryopteris filix-mas E1 100 Galeobdolon montanum E1 Mycelis muralis E1 71 Daphne mezereum E2a Polygonatum multiflorum E1 71 Festuca altissima E1 71 Pulmonaria officinalis E1 71 Actaea spicata E1 71 Cardamine bulbifera E1 57 Lonicera alpigena E2a 57 Prenanthes purpurea E1 43 Sanicula europaea E1 57 Sambucus nigra E2b 43 Sambucus nigra E2a 29 Sambucus nigra E1 14 Carpinus betulus E3b 29 Melica nutans E1 29 Scrophularia nodosa E1 29 Lathyrus vernus E1 29 Campanula trachelium E1 14 Carex sylvatica E1 14 1 2 3 4 5 6 7 7 + + + + + + 5 + + + 4 + + + + + 2 2 2 6 + 2 6 + + 2 + + 3 + + + 5 + 6 + + r 4 + + + + 2 + 2 + + + + 7 + + + + + 4 4 5 7 4 4 5 + + + + 5 + + + + 3 + + + 6 + + + 7 + 2 2 2 6 + 5 + + 6 + + + + + + 5 + + + + 2 5 r + + 5 + + + + 5 + + + + + 2 4 + + 4 + + 3 + + + 4 + + + + 3 + + + 2 + + + 2 + 2 + + 2 + + 2 + + + + Zaporedna številka popisa Number of releve_ Pr. Fr. Salvia glutinosa E1 14 Neottia nidus-avis E1 14 Cardamine impatiens E1 14 Galeobdolon flavidum E1 14 Paris quadrifolia E1 14 QP Quercetalia pubescenti--petraeae Sesleria autumnalis E1 100 Ostrya carpinifolia E3b 57 Ostrya carpinifolia E3a 57 Fraxinus ornus E3a 43 Fraxinus ornus E2b 14 Fraxinus ornus E2a 43 Fraxinus ornus E1 43 Sorbus aria E3b 14 Sorbus aria E3a 43 Lathyrus venetus E1 29 Arabis turrita E1 29 Piptatherum virescens E1 29 Cnidium silaifolium E1 14 Cornus mas E2b 14 Euonymus verrucosa E2a 14 QR Quercetalia roboris Hieracium sabaudum E1 14 Rubus hirtus E2a 14 QF Querco-Fagetea Hedera helix E3a 57 Hedera helix E1 100 Corylus avellana E2b 71 Corylus avellana E2a 14 Carex digitata E1 71 Lonicera xylosteum E2b 14 Lonicera xylosteum E2a 71 Acer campestre E3b 29 Acer campestre E3a 14 Acer campestre E2b 14 Acer campestre E1 14 Melica uniflora E1 14 Platanthera chlorantha E1 29 Rosa arvensis E2a 14 Moehringia trinervia E1 14 Anemone nemorosa E1 14 Carex pilosa E1 14 Hepatica nobilis E1 14 VP Vaccinio-Piceetea Oxalis acetosella E1 71 Rosa pendulina E2a 43 Rosa pendulina E1 14 Solidago virgaurea E1 29 Hieracium murorum E1 14 2 3 4 5 6 7 + + + + + 7 + + + 4 + + + 4 + + + + + + + + + + + + + + + 2 + + 2 + + 2 + + + r + + 4 + + r r 7 + + + + + 5 + + + + + + 5 + + + + + + + + 2 + + + + + 2 + + + + + + + + + + + + + + 2 + + + Zaporedna številka popisa Number of releve Pr. Fr. SSC Sambuco-Salicion capreae Sorbus aucuparia E2b 14 Sorbus aucuparia E2a 43 Sambucus racemosa E2a 14 MuA Mulgedio-Aconitetea Saxifraga rotundifolia E1 29 Senecio ovatus E1 14 Athyrium filix-femina E1 14 EA Epilobietea angustifolii Solanum dulcamara E1 57 Rubus idaeus E2a 14 CF Cystopteridion fragilis Cystopteris fragilis E1 14 Geranium lucidum E1 14 AT Asplenietea trichomanis Cymbalaria muralis E1 100 Asplenium trichomanes E1 100 Polypodium vulga E1 Moehringia muscosa E1 Asplenium ruta-muraria E1 43 ML Mahovi in lišaji / Mosses and lichens Isothecium alopecuroides E0 100 Neckera crispa E0 100 Ctenidium molluscum E0 Peltigera canina E0 Thamnobryum alopecurum E0 Homalothecium lutescens E0 71 Plagiomnium undulatum E0 57 Polytrichum formosum E0 57 Anomodon viticulosus E0 43 Neckera complanata E0 43 Cladonia rangiferina E0 29 Plagiothecium denticula-tum E0 29 Eurhynchium striatum E0 29 Homalothecium philippe- E0 29 Plagiothecium undulatum E0 29 Rhytidiadelphus triquetrus E0 14 Tortella tortuosa E0 14 Plagiochila porelloides E0 14 Atrichum undulatum E0 14 Brachythecium rutabulum E0 14 Thuidium tamariscinum E0 14 Anomodon attenuatus E0 14 Legenda / Legend A Apnenec / Limestone R Rendzina / Rendzina Rj Rjava pokarbonatna tla / Brown calcareous soil 1 2 3 4 5 6 7 + 3 + + + + 2 + r + + 4 + + + + + + + 7 + 7 + + + + 6 + + + + 6 + + 3 + + + 2 2 2 2 7 2 2 2 2 7 2 2 2 6 6 + + + + + + 3 2 2 2 2 2 6 5 + + 4 + + 4 + + + + 3 3 + 3 + + 2 + + 2 + + 2 2 + 2 + 2 + + + + + + Fagion in reda Fagetalia sylvaticae), sledijo jim z okoli 14-odstotnim deležem značilnice javorovo-lipovih gozdov (zveza Tilio-Acerion) in z okoli 10-odstotnim deležem značilnice hrastovo-buko-vih gozdov (razred Querco-Fagetea) in značilnice toploljubnih hrastovih gozdov (red Quercetalia pubescenti-petraeae). Popisane sestoje uvrščamo v asociacijo Lamio orvalae-Fagetum, v njeno južno-submediteransko geografsko varianto z vrsto Sesleria autumnalis. V tej geografski varianti je Accetto (1989) doslej opisal tri subasociacije: -phyllitidetosum scolopendrii, -galietosum odorati in -mercurialietosum perennis. Ekološko so naši popisi najbolj podobni sestojem subasociacije -phyllitidetosum. Njene razlikovalnice so vrste Phyllitis scolopendrium, Acer pseudoplatanus in Euonymus latifolia. Naštete vrste se pojavljajo tudi v proučenih sestojih, z večjo stalnostjo in srednjim zastiranjem predvsem gorski javor. Ker nimamo analitske preglednice subasociacije Lamio orvalae-Fagetum phyllitidetosum, celovita primerjava ni mogoča. Kljub temu menimo, da proučeni sestoji pod Kovnico označujejo še nekoliko skrajnejša rastišča, s še večjo skalnatostjo in bolj plitvimi tlemi (rendzina, le ponekod v žepih rjava pokarbonatna tla). Zato jih za zdaj uvrščamo v novo subasociacijo Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae subss. nov. hoc loco. Njen nomenklaturni tip, holotypus, je popis št. 5 v preglednici 1. Razlikovalnici nove subasociacije sta vrsti Pseudofumaria alba in Tilia platyphyllos, ki kažeta na ekološko in floristično podobnost s sestoji subasociacije Coryalido-Aceretum tilieto-sum platyphylli. Tri sestoje v udornici Risnik smo uredili v preglednico 2. Uspevajo na nadmorski višini okoli 370 m do 380 m, na zelo skalnatih pobočjih nad dnom kotanje, na podornem skalovju in pobočnem grušču. V drevesni plasti panjevskih drogovnjakov prevladujejo gorski javor, lipa, beli in črni gaber. Na podlagi floristične sestave jih uvrščamo v novo subasociacijo Corydalido ochroleucae-Aceretum pseudoplatani veratretosum nigri subass. nov. hoc loco. Njen nomenklaturni tip, holotypus, j e popis št. 1 v preglednici 2. Razlikovalnice nove subasociacije so vrste Veratrum nigrum, Hacquetia epipactis, Fraxinus excelsior, Viola mirabilis in Stellaria holostea. Naštete vrste kažejo Slika 2: Dendrogram sestojev sintaksonov Lamio orvalae-Fagetumpseudofumarietosum albae (LoF-K), Coryda-lido ochroleucae-Aceretum tilietosum (CaA-K) in Corydalido-Aceretum veratretosum nigri (CaA-R), UPGMA, similarity ratio Figure 2: Dendrogram of stands of the syntaxa Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae (LoF-K), Corydalido ochroleucae-Aceretum tilietosum (CaA-K) and Corydalido-Aceretum veratretosum nigri (CaA-R), UPGMA, similarity ratio Preglednica 2: Corydalido ochroleucae-Aceretum pseudoplatani veratretosum nigri subass. nov. Table 2: Corydalido ochroleucae-Aceretum pseudoplatani veratretosum nigri subass. nov. Zaporedna številka popisa Number of releve 1 2 3 Pr. Fr. Številka popisa v podatkovni bazi Database number of releve 254704 254707 254705 Nadmorska višina v m / Altitude in m 370 370 375 Lega / Aspect NE W SE Nagib v stopinjah / Slope in degrees 25 25 15 Matična podlaga / Parent material A,Gr A,Gr A,Gr Tla (Soil ) R R R Zastiranje zgornje drevesne plasti v % Cover of upper tree layer in % E3b 90 90 80 Zastiranje spodnje drevesne plasti v % Cover of lower tree layer in % E3a 10 Zastiranje grmovne plasti v % Cover of shrub layer in % E2 10 60 10 Zastiranje zeliščne plasti v % Cover of herb layer in % E1 60 80 60 Zastiranje mahovne plasti v % Cover of moss layer in % E0 60 30 70 Kamnitost v % / Stoniness in % 90 60 80 Maksimalni premer dreves Maximum tree diameter cm 30 30 25 Maksimalna višina dreves Maximum tree hight m 17 17 17 Velikost popisne ploskve / Releve area m2 400 400 400 Število vrst / Number of species 75 64 52 Datum popisa / Date of taking releve 20.5. 2014 20.5. 2014 20.5. 2014 Nahajališče / Locality Divača-Risnik Divača-Risnik Divača-Risnik Kvadrant / Quadrant 0349/2 0349/2 0349/2 Koordinata / Coordinate GK Y (D-48) m 419849 419924 419839 Koordinata / Coordinate GK X (D-48) m 5059756 5059766 5059808 Diagnostična vrsta asociacije Diagnostic species of the association Pr. Fr. CF Pseudofumaria alba E1 + + 1 3 100 Razlikovalnice subasociacije (Differential species of the subassociation) QF Veratrum nigrum E1 1 1 1 3 100 QF Viola mirabilis E1 1 + + 3 100 FS Fraxinus excelsior E3b + 1 33 FS Fraxinus excelsior E2a + + r 3 100 AF Hacquetia epipactis E1 + + + 3 100 QF Stellaria holostea E1 + + + 3 100 TA Tilio-Acerion Acer pseudoplatanus E3b 3 4 4 3 100 Acer pseudoplatanus E3a + 1 33 Acer pseudoplatanus E1 + 1 2 67 Tilia platyphyllos E3b 3 3 1 3 100 Tilia platyphyllos E3a + 1 33 Tilia platyphyllos E2b + 1 33 Adoxa moschatellina E1 1 + 1 3 100 Geranium robertianum E1 + 1 + 3 100 Ulmus glabra E3a + + 2 67 Zaporedna številka popisa Number of releve 1 2 3 Pr. Fr. Ulmus glabra E2a + + + 3 100 Aruncus dioicus E1 1 + 2 67 Thalictrum aquilegiifolium E1 + + 2 67 Phyllitis scolopendrium E1 + + 2 67 Acer platanoides E3b 1 1 33 Acer platanoides E3a + 1 33 Acer platanoides E1 + 1 33 AF Aremonio-Fagion, Erythronio-Carpinion Cardamine enneaphyllos E1 2 2 2 3 100 Lamium orvala E1 1 1 1 3 100 Cyclamen purpurascens E1 1 + 1 3 100 Galanthus nivalis E1 + 1 2 67 FS Fagetalia sylvaticae Polygonatum multiflorum E1 2 1 2 3 100 Carpinus betulus E3b 1 2 2 3 100 Carpinus betulus E3a + 1 33 Dryopteris filix-mas E1 2 1 + 3 100 Actaea spicata E1 1 1 1 3 100 Asarum europaeum subsp. caucasicum E1 1 1 1 3 100 Galeobdolon flavidum E1 1 1 1 3 100 Lathyrus vernus E1 + + + 3 100 Sambucus nigra E2b + 1 2 67 Sambucus nigra E2a + + 2 67 Paris quadrifolia E1 1 + 2 67 Cardamine bulbifera E1 + + 2 67 Mycelis muralis E1 1 + 2 67 Melica nutans E1 + + 2 67 Mercurialis perennis E1 + + 2 67 Euphorbia dulcis E1 + 2 67 Tilia cordata E3b 1 + 2 67 Galium laevigatum E1 + 1 33 Lonicera alpigena E2a + 1 33 Pulmonaria officinalis E1 1 1 33 Salvia glutinosa E1 1 1 33 Neottia nidus-avis E1 + 1 33 Symphytum tuberosum E1 + 1 33 Sanicula europaea E1 + 1 33 QP Quercetalia pubescenti-petraeae Ostrya carpinifolia E3b 2 2 + 3 100 Ostrya carpinifolia E3a + 1 33 Sesleria autumnalis E1 + + + 3 100 Convallaria majalis E1 + + + 3 100 Fraxinus ornus E3a + + 2 67 Fraxinus ornus E2b 1 + 2 67 Fraxinus ornus E2a + 1 33 Fraxinus ornus E1 + 1 2 67 Arabis turrita E1 r + 2 67 Quercus pubescens E3a + 1 33 Euonymus verrucosa E2a + 1 33 Mercurialis xpaxii E1 + 1 33 Sorbus aria E3a + 1 33 QF Querco-Fagetea Lonicera xylosteum E2 1 1 3 100 Zaporedna številka popisa Number of releve 1 2 3 Pr. Fr. Hepatica nobilis E1 1 1 1 3 100 Corylus avellana E2b + 1 1 3 100 Corylus avellana E3a + 1 33 Carex digitata E1 + + + 3 100 Anemone nemorosa E1 + + 2 67 Hedera helix E1 + + 2 67 Dactylis glomerata subsp. lobata (D. polyga-ma) E1 + 1 33 Ulmus minor E2a + 1 33 Acer campestre E3b + 1 33 VP Vaccinio-Piceetea Maianthemum bifolium E1 + + 2 67 Solidago virgaurea E1 + + 2 67 Hieracium murorum E1 + 1 33 RP Rhamno-Prunetea Euonymus europaea E2a + + 2 67 Berberis vulgaris E2a + 1 33 TG Trifolio-Geranietea Campanula rapunculoides E1 + + 2 67 Lilium carniolicum E1 r 1 33 Melampyrum velebiticum E1 + 1 33 MuA Mulgedio-Aconitetea Aconitum lycoctonum E1 3 3 + 3 100 Senecio nemorensis E1 + + 2 67 Ribes alpinum E2a 1 1 33 Senecio ovatus E1 + 1 33 EA Epilobietea angustifolii Juglans regia E2a + 1 33 Urtica dioica E1 + 1 33 Solanum dulcamara E1 + 1 33 AT Asplenieta trichomanis Asplenium trichomanes E1 + + + 3 100 Polypodium vulgare E1 + + + 3 100 Cardaminopsis arenosa E1 + 1 33 Moehringia muscosa E1 + 1 33 Asplenium ruta-muraria E1 + 1 33 Polypodium interjectum E1 + 1 33 ML Mahovi in lišaji (Mosses and lichens) Ctenidium molluscum E0 2 2 2 3 100 Isothecium alopecuroides E0 2 1 2 3 100 Thamnobryum alopecurum E0 2 1 1 3 100 Brachythecium rutabulum E0 1 1 1 3 100 Anomodon attenuatus E0 1 1 + 3 100 Neckera crispa E0 + + 2 3 100 Homalothecium lutescens E0 + 1 2 67 Peltigera canina E0 + + 2 67 Anomodon viticulosus E0 1 2 2 67 Plagiomnium undulatum E0 + 1 33 Polytrichum formosum E0 + 1 33 Legenda / Legend A Apnenec / Limestone Gr Grušč / Gravel R Rendzina / Rendzina Slika 3: Sestoji subasociacije La-mio orvalae-Fagetum pseudofu-marietosum albae, Čičarija, Ple-šivski gozd. Foto: I. Dakskobler Figure 3: Stands of the subasso-ciation Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae, Čičarija, Plešivski gozd. Photo: I. Dakskobler na podobnost te oblike asociacije Corydalido ochroleucae-Aceretum s sestoji asociacije Veratro nigri-Fraxinetum excelsioris, ki smo jih najbližje Risniku našli v Škocjanskih jamah (Dakskobler, 2006). Zupančič (1997: 268-269) v udornici Risnik omenja in z enim popisom predstavlja tudi asociacijo Corydalido ochroleucae-Ostryetum Zupančič 1997 nom. prov. Nosilna vrsta drevesne plasti v njegovem popisu je črni gaber, pogost je mali jesen, lipovec in gorski javor sta primešana le posamično. Kljub precejšnji floristični podobnosti z našimi popisi (gre za isto območje) so razlike v drevesni plasti očitne. Podoben sestoj črnega gabra na vlažnem podornem grušču smo popisali v udornici Petnjak pri Brestovici pri Povirju, zato menimo, da bi bilo to asociacij o smiselno tipizirati. Da bi ugotovili bistvene razlike med sestoji sintaksonov Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae in Corydalido-Aceretum tilietosum (P. Košir, 2004) ter -veratretosum nigri (preglednica 2), smo izdelali sintezno preglednico (preglednica 3 dostopanje na spletni strani http:// zgds.si/sintezna-preglednica-prispevka-objavlje-nega-v-reviji-gozdarski-vestnik-732015-st-2--str-67-87/). Floristična podobnost (S0rensen, 1948) med tremi primerjanimi sintaksoni je velika. Med sestoji subasociacije Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae in sestoji sintaksona Corydalido-Aceretum veratretosum nigri je floristična podobnost 61 %, med sestoji subasociacij Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae in Corydalido ochroleucae-Aceretum tilietosum platyphylli pa še nekoliko višja, 71 %. Najmanj so si podobni sestoji subasociacij Corydalido ochroleuca-Aceretum tilietosum in -veratretosum nigri (56 %). Na opisane podobnosti kaže tudi hierarhična klasifikacija (slika 2). Velika floristična podobnost med našimi popisi in popisi P. Košir (2004) ni presenetljiva. Tako ona kot Accetto (1991) sta večino popisov naredila v istem delu Čičarije kot mi. Lokacije Petre Košir so vse pod Kovnico, sodeč po koordinatah zelo Slika 4: Sestoji subasociacije Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae, Čičarija, pod Kovnico. Foto: I. Dakskobler Figure 4: Stands of the subassociation Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae, Čičarija, under Kovnica. Foto: I. Dakskobler Preglednica 4: Fitosociološke skupine v sestojih sintaksonov Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum in Corydalido-Aceretum veratretosum nigrae Table 4: Phytosociological groups in the stands of the syntaxa Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum and Corydalido-Aceretum veratretosum nigrae Zaporedna številka (Successive number) 1 2 Število popisov (Number of releves) 7 3 Oznaka sintakosna (Sign for syntaxa) LoF-K CaA-R Aremonio-Fagion 7,2 7 Tilio-Acerion 14 16 Fagetalia sylvaticae 27 25 Quercetalia pubescentis 9,2 9,5 Querco-Fagetea 10 14 Vaccinio-Piceetea 2,9 2,5 Sambuco-Salicion capreae 1,2 0 Rhamno-Prunetea 0 1,5 Mulgedio-Aconitetea 1 3,5 Epilobietea angustifolii 1,2 1,5 Cystopteridion fragilis 2,2 1,5 Asplenietea trichomanis 7 5 Mahovi in lišaji (Mosses and lichens) 16 13 Skupaj (Total) 100 100 i'- . k i.'M t' J ■ 1 -lil M v.-,;, f ■';■.■■■ r Slika 5: Sestoji subasociacije Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae, Čičarija, Plasice. Foto: I. Dakskobler Figure 5: Stands of the subassociation Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae, Čičarija, Plasice. Photo: I. Dakskobler blizu večini naših popisov. Veliko lokacij M. Accetta (ibid.) je prav tako pod Kovnico, poleg tega navaja še toponime Župnica, Grde jame, Glavičina in Žlibe, ki so prav tako v omenjenem območju, le nekoliko bolj severno. Na podlagi izračunane floristične podobnosti po S0rensenu (1948) bi vse tri primerjane sintaksone lahko uvrstili v isto asociacijo. Tega v primeru bukovih gozdov v Čičariji ne moremo storiti. Vzrok je v sestavi nosilnih drevesnih vrst (edifikatorjev), ki v našem primeru nista gorski javor in (ali) lipa, temveč bukev - torej gre za bukovo združbo, ki pa je po značilnostih rastišča in po vrstni sestavi zelo podobna že opisani javorovo-lipovi združbi. Proučeni gozdovi v Čičariji so bili v preteklosti zelo sekani, čeprav zaradi odročnosti in težkega terena razmeroma pozno, najbrž šele v začetku 19. stoletja. O vidnih sledovih oglarjenja je poročal Accetto (1991). Zdajšnje stanje, ki je torej posledica minulega gospodarjenja, potrjuje, da bukev lahko uspeva tudi na zelo skrajnih rastiščih, kjer je skalnatost celo 80 % popisne površine. Primarna rastišča asociacije Corydalido ochroleuca-Aceretum so na še bolj skalnatih rastiščih, kjer skale navadno pokrivajo več kot 90 % popisne površine. Vsaj deloma so sestoji te asociacije tudi drugotni in so dolgotrajen degradacijski stadij na potencailno bukovih rastiščih. Podobno smo ugotovili za sestoje asociacije Saxifrage petraeae-Tilietum platy-phylli v Posočju (Dakskobler, 2007). Sukcesijski procesi na skrajnih rastiščih so zelo počasni in z vidika gospodarjenja to razlikovanje nima večjega pomena. Ostaja težava, kako ustrezno prostorsko omejiti in v merilu 1: 5000 kartirati površine asociacije Cerydalide ochroleucae-Aceretum, saj je očitno prevladujoča vegetacija vendarle bukov gozd. Teren je zelo težko prehoden. Morda bi lahko le z natančnim pregledom in s pomočjo GPS-naprav zanesljiveje omejili te površine. Ker tudi gorski bukov gozd iz asociacije Lamio orvalae-Fagetum sodi med habitatne tipe Natura 2000 (91K0 Ilirski bukovi gozdovi) in ker so sestoji nove subasociacije Lamio orvalae-Fagetumpseu-dofumarietosum albae ekološko, po značilnostih rastišča in floristični sestavi zelo podobni sestojem asociacije Corydalido-Aceretum, predlagamo, da jih podrobno kartiramo kot enoten habitatni tip (primorsko gorsko bukovje z gorskim javorjem in lipo na zelo skalnatih površinah) in v njih ocenimo delež površin posamezne (sub)asociacije. Po naši oceni je vsaj 80 : 20 v korist bukovja. Tako bi dobili skupno površino dveh podobnih sintaksonov in tudi površino posebnih rastišč, na katerih je potrebno prilagojeno gospodarjenje že zaradi zelo velike skalnatosti. Večinoma imajo ti sestoji zelo poudarjeno varovalno vlogo. Naš predlog podpira tudi analiza, ki smo jo opravili na podlagi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije. 3.2 Površina, lesna zaloga, drevesna sestava in gospodarski pomen bukovih gozdov iz nove subasociacije Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae v gozdnogospodarski enoti Brkini II ^ or Slika 6: Sestoj asociacije Corydaltdo ochroleucae-Acere- Bukove gozdove na karbonatni podlagi v jugozaho- tum pseudoplatani, Čičarija, Plasice. Foto: I. Dakskobler J J 1 J J 1 i /J 1- Figure 6: Stand of the association Corydalido ochrole- dnem delu gozdnogospodarske enote (dalje GGE) . ^ . r ^ • /■^•v ^ ® ® , ucae-Aceretum pseudoplatani, Cicanja, Plasice. Photo: Brkini II uvrščamo v rastiščnogojitveni razred j Dakskobler Preglednica 5: Gozdni rastiščni tipi v RGR Toploljubna bukovja na karbonatih v enoti Brkini II Table 5: Forest site types in the site-silvicultural class Thermophilous beech stands on calcareous bedrock in the Brkini JJ Forest Management Unit Šifra Gozdni rastiščni tip Površina [ha] [%] 59301 Primorsko bukovje 1.956,56 79,5 56504 Primorsko hrastovje in črnogabrovje 175,47 7,1 63301 Primorsko gorsko bukovje 161,10 6,6 63302 Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom 146,64 6,0 73101 Kisloljubno gradnovo bukovje 13,56 0,6 54401 Primorsko belogabrovje in gradnovje 5,14 0,2 Skupaj 2.458,47 100 (RGR) Toploljubna bukovja na karbonatih. Pri fitocenološkem kartiranju, ki smo ga v letu 2013 opravili hkrati z opisi sestojev v merilu 1: 5000, smo gozdne sestoj e tega RGR uvrstili v šest gozdnih rastiščnih tipov, pri čemer je eden izmed njih kot podtip Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom novost, ki ga objavljena Tipologija (Kutnar s sod., 2012), še ne vsebuje - preglednica 5. Iz preglednice je razvidno, da je skupna kartirana površina primorskega gorskega bukovja (Lamio orvalae-Fagetum var. geogr. Sesleria autu-mnalis) okoli 310 ha. Malo manj kot polovica te površine (okoli 150 ha) pripada sestojem, ki jih uvrščamo v subasociacijo Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae (Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom). Ker sestojev. Pri tem smo uporabili iste podlage kot pri izdelavi GGN GGE Brkini II (2013-2022). Vrednosti, pridobljene pri opisih sestojev, smo dopolnili s podatki s stalnih vzorčnih ploskev (98 ploskev). Z izvedbo preseka smo dobili seznam sestojev in njihov delež znotraj posameznega rastiščnega tipa (gozdne združbe). Vsak sestoj, ki ni v celoti sodil v posamezni rastiščni tip, ampak le deloma, je bil v izračunu upoštevan glede na njegov delež znotraj posameznega rastiščnega tipa. Pri vseh izračunih smo uporabljali absolutne vrednosti sestoja po skupinah drevesnih vrst. Tako pripravljene podatke smo nato s pomočjo vrtilnih preglednic v programu Excel razvrstili po rastiščnih tipih in jih delili s površino posameznega rastiščnega tipa ter tako dobili želene rezultate. Ker smo pri obdelavi podatkov uporabljali drugačen program, kot ga uporabljamo na ZGS pri obdelavi podatkov za potrebe izdelave GGN, smo na ravni celotnega RGR dobili malenkostno drugačne rezultate, ki pa bistveno ne odstopajo; za lesno zalogo npr. zgolj za 1,2 %. Rezultati so večinoma potrdili razliko med gozdnimi rastiščnimi tipi glede na lesno zalogo in njeno sestavo po skupinah drevesnih vrst. Iz analize smo izločili rastiščna tipa Kisloljubno gradnovo bukovje in Primorsko belogabrovje in gradnovje, saj smo ju kartirali na premajhni površini in je njuna prisotnost večinoma posledica zaokroženih mej odsekov in oddelkov na parcelno mejo. Slika 7: Udornica Risnik pri Divači. Foto: I. Dakskobler Figure 7: Collapse doline Risnik near Divača. Photo: I. Dakskobler imamo podatke o lesni zalogi in drevesni sestavi zbrane le na ravni RGR, smo te podatke za posamezne gozdne rastiščne tipe pridobili s presekom med digitalizirano karto gozdnih združb in opisi Slika 8: Sestoj suba-sociacije Corydalido ochroleucae-Aceretum pseudoplatani veratre-tosum nigri, udornica Risnik pri Divači. Foto: I. Dakskobler Figure 8: Stand of the subassociation Corydalido ochroleucae-Aceretum pseudoplatani veratreto-sum nigri, collapse doline Risnik near Divača. Photo: I. Dakskobler Slika 9: Bledorumeni ko-reničnik (Pseudofumaria alba= Corydalis ochroleuca). Foto: I. Dakskobler Figure 9: Pseudofumaria alba = Corydalis ochroleuca. Photo: I. Dakskobler Preglednica 6: Sestava lesne zaloge po skupinah drevesnih vrst in gozdnih rastiščnih tipih znotraj RGR Toplo-ljubna bukovja na karbonatih Table 6: Structure of growing stock stock by groups of tree species and forest site types in site-silvicultural class Thermophilous beech stands on calcareous bedrock Šifra Smreka Jelka Bor Macesen Dr.igl. Bukev Hrast Pl.list. Dr.tr. list. Meh. list. LZ (m3/ha) 56504 0,3 0,0 6,0 0,0 0,0 27,4 0,3 3,5 61,8 0,7 172 59301 1,4 0,0 1,5 0,1 0,0 69,9 0,1 4,0 22,6 0,4 234 63101 1,5 0,0 3,9 0,0 0,0 76,4 0,5 1,1 16,4 0,2 201 63102 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 86,5 0,0 2,7 10,2 0,0 282 Skupaj 1,3 0,0 1,8 0,1 0,0 69,3 0,1 3,7 23,5 0,4 230 Iz preglednice 6 je razvidno, da je največja lesna zaloga (282 m3/ha) v gozdovih rastiščnega tipa Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom, kar je pričakovano, saj so ti gozdovi zaradi velike skalnatosti in težke dostopnosti najbolj ohranjeni in gospodarsko najmanj izkoriščeni. Precej manjšo lesno zalogo imajo preostali sestoji iz asociacije Lamio orvalae-Fagetum (201 m3/ha). Vzrok je v njihovem geografskem položaju. Prevladujejo vzhodno od vasi Račice in so zaradi razmeroma lahke dostopnosti bolj izkoriščeni. Delež bukve v lesni zalogi je pričakovano najmanjši (27,4 %) v sestojih rastiščnega tipa Primorsko hrastovje in črnogabrovje, največji (86,5 %) pa v gozdnem rastiščnem tipu Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom. Delež plemenitih listavcev v lesni zalogi j e nekoliko presenetljivo večji v sestojih gozdnih rastiščnih tipov Primorsko bukovje in Primorsko hrastovje in črnogabrovje kot pa v sestojih rastiščnega tipa Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom (tam je zgolj 2,7 %). To si razlagamo z dejstvom, da so znotraj tega rastiščnega podtipa pogosti tudi sestoji, kjer je primes plemenitih listavcev (in posledično njihova lesna zaloga) razmeroma majhna - primer sta popisa 2 in 7 v preglednici 1 oz. da so sestoji z večjim deležem gorskega javorja in lipe (10 % do 20 % ali celo več) razmeroma redki in stalne vzorčne ploskve, ki so podlaga za oceno lesne zaloge, ne sodijo vanje. Večji delež lesne zaloge plemenitih listavcev v primeru rastiščnega tipa Primorsko bukovje je najbrž povezan z večjo površino pionirskih sestojev. Za zdaj lahko po obeh proučevanih parametrih, po drevesni sestavi in lesni zalogi, ugotovimo, da se je gozdni rastiščni tip Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom pokazal kot najbolj ohranjen in hkrati tudi najbolj bukov. Večina gozdov (75 % površin) RGR Toploljubna bukovja na karbonatih uvrščamo v gozdni habi-tatni tip Natura 2000: HT91K0 - Ilirski bukovi gozdovi (Aremonio-Fagion). Med funkcijami, ki jih opravljajo gozdovi tega rastiščnogojitvenega razreda, je na 151,51 ha poudarjena funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev. Večinoma so v to kategorijo uvrščeni sestoji gozdnega rastiščnega podtipa Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom. Med ekološkimi vlogami gozda ima pomembno mesto tudi vloga ohranjanja biotske raznovrstnosti (36,73 ha). V obliki ekocelic so izločeni sestoji na nedostopnih in zelo skalnatih območjih, večinoma prav znotraj tega gozdnega rastiščnega tipa. Domnevamo, da so v tej površini zajeti tudi sestoji asociacije Corydalido ochroleucae-Aceretum. 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS 5 fitocenološko analizo gorskih bukovih gozdov (Lamio orvalae-Fagetum) na zelo skalnatih rastiščih pod Kovnico v Čičariji smo ugotovili veliko floristično podobnost med temi sestoji in med sestoji v istem območju opisane subasociacije Cory-dalido ochroleucae-Aceretum tilietosum platyphylli in med sestoji novo opisane subasociacije Corydalido ochroleucae-Aceretum veratretosum nigri iz udornice Risnik pri Divači (njene razlikovalnice so vrste Veratrum nigrum, Hacquetia epipactis, Fraxinus excelsior, Viola mirabilis in Stellaria holostea). Na podlagi floristične podobnosti bi vse tri primerjane združbe lahko uvrstili v isto asociacijo. Ker pa moramo upoštevati dominantne vrste drevesne plasti, bukove sestoje uvrščamo v novo subasociacijo Lamio orvalae-Fagetumpseudofumarietosum albae (razlikovalnici sta vrsti Pseudofumaria alba in Tiliaplatyphyllos). Ker je prostorsko razlikovanje med bukovjem z bledorumenim koreničnikom in j avorovj em z bledorumenim koreničniokom zaradi zelo podobnh rastišč in vrstne sestave zelo težavno, predlagamo dopolnitev zdaj veljavne tipologije (Direktiva o habitatih, 1992, Kutnar s sod., 2012) z uvedbo dveh novih kategorij: habitatnega podtipa in gozdnega rastiščnega podtipa. To bi nam omogočilo, da te gozdove obravnavamo skupaj z imenom primorski gorski gozdovi bukve, gorskega javorja in lipe na zelo skalnatih apnenčastih površinah v okviru Natura 2000, habitatnega tipa Ilirski bukovi gozdovi (Aremonio-Fagion). Tak predlog smo smiselno vključili v zdajšnjo gozdnogospodarsko obravnavo teh gozdov. Sodijo v rastično-gojitveni razred Toploljubna bukovja na karbonatih in so kartirani kot poseben gozdni rastiščni podtip Primorsko gorsko bukovje z bledorumenim koreničnikom. Ta podtip z določenim deležem, po naši oceni največ 20 %, vsebuje tudi rastišča gorskega javorja in lipe, ki sicer sodijo v Natura 2000 habitatni tip Javorjevi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih (Tilio-Acerion). 5 SUMMARY 5 POVZETEK The ecological indicators that suggest the presence of noble hardwood communities and facilitate their spatial delimitation include considerable rockiness, colluvial-delluvial soil, talus and rockfall, along with sufficient moisture supply. Among the listed ecological factors there are two that are frequently decisive in southwestern Slovenia, a region predominantly covered with karst limestone areas; namely considerable rockiness on shady aspects and talus scree with rockfalls in karst collapse dolines. While examining the forests in Čičarija for the purpose of forest-management planning for Brkini II Forest Management Unit we determined that even extreme rockiness in the shady aspect does not necessarily imply a site of noble hardwood communities, but rather that even such sites can become overgrown by beech and are therefore still classified into a beech association. Delimitation between beech and maple stands in the case of very rocky sites in Čičarija is not always straightforward, especially in view of past practices when those beech forests were heavily cut for charcoal. With a small number of releves we demonstrated the floristic similarity between montane beech stands and sycamore maple stands with broad-leaved lime and outlined the criteria for their differentiation. Forest stands in the Karst (Risnik at Divača) and in Čičarija (Figure 1) were studied applying the Central-European method (Braun-Blanquet, 1964). The releves were entered into the FloVegSi database (Seliškar et al., 2003). Numerical comparisons were made with the software package SYN-TAX 2000 (Podani, 2001). We arranged the phytosociological releves from Čičarija in Table 1. Based on the floristic analysis we classified them into the association Lamio orvalae-Fagetum, into its southern-sub-Mediterranean geographical variant with Sesleria autumnalis. Until now, within this geographical variant the form on rocky sites has been described as the subassociation -phyllitidetosum scolo-pendrii Accetto 1989. The studied stands under Kovnica characterise even more extreme sites, with more express rockiness and shallower soils (rendzina, only sporadically brown calcareous soils in pockets). For the time being we therefore classify them into the new subassociation Lamio orvalae-Fagetumpseudofumarietosum albae subss. nov. hoc loco. Its nomenclature type, holotypus, is releve No. 5 in Table 1. The differential species of the new subassociation are Pseudofumaria alba and Tilia platyphyllos, which indicate ecological and floristic similarity with the stands of the subassociation Coryalido-Aceretum tilietosum platyphylli (P. Košir, 2004). Three stands in the collapse doline Risnik were arranged in Table 2. Based on their floristic composition we classified them into the new subassociation Corydalido ochroleuca-Aceretum pseudoplatani veratretosum nigri, subass. nov. hoc loco. Its nomenclature type holotypus is releve No. 1 in Table 2. The differential species of the new subassociation are Veratrum nigrum, Hacquetia epipactis, Fraxinus excelsior, Viola mirabilis and Stellaria holostea. These species demonstrate the similarity between this form of the association Corydalido ochroleucae-Aceretum and the stands of the association Veratro nigri-Fraxinetum excel-sioris, which we found growing nearest to Risnik in the Škocjan Caves (Dakskobler, 2006). In order to establish the main differences between the stands of the syntaxa Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietsoum albae and Cory-dalido-Aceretum tilietosum (P. Košir 2004) and -veratretosum nigri (Table 2) we made a synthetic table (Table 3, available only online, see http://zgds. si/sintezna-preglednica-prispevka-objavljenega-v--reviji-gozdarski-vestnik-732015-st-2-str-67-87/). The floristic similarity between the three compared syntaxa is considerable (Figure 2). Based on this figure and the calculated floristic similarity according to S0rensen (1948) all three compared syntaxa could be classified into the same association. However, this is impossible in the case of beech forests in Čičarija, namely because of the composition of keystone tree species (edifiers), which in our case consists of beech and not of sycamore maple or broad-leaved lime; this is therefore a beech community which in terms of site characteristics and species composition very much resembles the previously described maple and broad-leaved lime community. The forests studied in Čičarija were heavily cut in the past, although because of their remoteness and difficult terrain rather late, probably in the early 19th century. Remains of charcoal production sites are still visible (Accetto, 1991). The existing situation, which is therefore a reflection of past management, confirms that beech can occur even on very extreme sites where rockiness accounts for 80% of the sample plot. The primary sites of the association Corydalido ochroleucae-Aceretum occur on even rockier sites (more than 90%). However, at least in part, the stands of this association are also secondary and represent a long-term degradation stage on potential beech sites. The problem to be addressed is how to appropriately spatially delimit and map in the scale of 1: 5000 the areas occupied by the association Corydalido ochroleucae-Aceretum, where the predominant vegetation obviously consists of the beech forest. Since the montane beech forest of the association Lamio orvalae-Fagetum is a Natura 2000 habitat type 91K0 Illyrian beech forests (Aremonio-Fagion) and the stands of the new subassociation Lamio orvalae-Fagetum pseudofumarietosum albae are very similar to the stands of the association Corydalido-Aceretum, in terms of ecology, site characteristics and floristics, we propose that we should map them in detail as a single habitat subtype, i.e. as Littoral montane beech, sycamore maple and broad-leaved lime forests on very rocky areas, and determine the proportion of areas of individual (sub)associations within them (according to our current estimate, the proportion is at least 80: 20 in favour of beech community). This way we would obtain the total surface area of these two similar syntaxa, as well as the surface area of these special sites that require tailored management already on account of their considerable rockiness. This proposal is grounded in the existing forest management treatment of these forests that belong to the site-silvicultural class Thermophilous beech stands on calcareous bedrock and are mapped as a special forest subtype Littoral montane beech stands with Pseudofumaria alba. This subtype includes also the sycamore maple- and broad-leaved lime sites that otherwise belong to the Natura 2000 habitat type Tilio-Acerion forests of slopes, screes and ravines. In the article we therefore propose using two new categories in the division of habitats and sites: a habitat subtype and forest site subtype. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Pri terenskih raziskavah so pomagali inž. Mitja Torjan, Franc Žnebelj in mag. Mladen Prebevšek. Pri obdelavi podatkov sta sodelovala univ. dipl. inž. Bogdan Magajna in Matija Šemrov. Prispevek je nastal v okviru projektov CRP Posodobitev sistema vegetacijskih osnov za potrebe načrtovanja v gozdarstvu (V4-1141) in Zasnova monitoringa stanja ohranjenosti manjšinskih Natura 2000 gozdnih habitatnih tipov v Sloveniji (V4-1430), ki ju financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS. Za temeljit pregled in koristne vsebinske in slogovne izboljšave se iskreno zahvaljujeva dr. Ladu Kutnarju. 7 VIRI 7 REFERENCES Accetto, M., 1989. Opis gozdnih združb G. e. Vrhe in Vremščica. Elaborat, Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 42 str. Accetto, M., 1990. Boreale, südostalpin-illyrische und illyrisch-submediterrane Florenelemente in Waldgesellschaften der slowenischen Čičarija und des Mt. Vremščica. V: Szabo, I. (ur.): Illyrische Einstrahlungen im ostalpin-dinarischen Raum, Pannon Agraruniversität, Keszthely, str. 9-13. Accetto, M., 1991. Corydalido ochroleucae-Aceretum ass. nova v Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 32, 3: 89-128. Anonymous, 2013. Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Brkini II (20132022) (Uradni list RS, št. 112/13). Braun-Blanquet, J., 1964. Pflanzensoziologie. 3. Auflage. Grundzüge der Vegetations Kunde, Springer Verlag, Wien, New York, 865 str. Cegnar, T., 1998. Temperatura zraka. V: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 100-101. Dakskobler, I., 1997. Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 38, 8: 165-255. Dakskobler, I., 2006. Prispevek k poznavanju gozdne vegetacije Krasa (jugozahodna Slovenija). Annales, Ser. hist. nat. (Koper), 16, 1: 57-76. Dakskobler, I., 2007. Gozdovi plemenitih listavcev v Posočju. Scopolia (Ljubljana), 60: 1-287. Dakskobler, I., Košir, P., Kutnar, L., 2013. Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji. Združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca. Silva Slovenica in Zveza gozdarskih društev, Ljubljana, 74 str. Direktiva o habitatih, 1992. Council Directive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora. http://eur-lex.europa.eu/LexUriS erv/LexUriS erv. do?uri=CELEX:31992L0043:EN:NOT Košir, P., 2004. Sinsistematski pregled šuma plemenitih listača ilirske florne provincije s posebnim osvrtom na zajednice u Sloveniji. Doktorska disertacija. Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Zagreb, 164 str. + priloge. Košir, P., Surina, B., 2005. Paeonio officinalis-Tilietum platyphylli - nova združba gozdov plemenitih listavcev v Čičariji (jugozahodna Slovenija). V: Rožac Darovec, V. (ur.): Meje in konfini. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, str. 345-366. Košir, P., Čarni, A., di Pietro, R., 2008. Classification and phytogeographical differentiation of broad-leaved ravine forests in southeastern Europe. J. Veg. Sci., 19, 3: 331-342. Kravanja, M., 2013. Gozdnogospodarski načrt Gozdnogospodarske enote Brkini II 2013 - 2022. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, Sežana, 181 str. Kutnar, L., Veselič, Ž., Dakskobler, I., Robič, D., 2012. Tipologija gozdnih rastišč Slovenije na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer za potrebe usmerjanja razvoja gozdov. Gozdarski vestnik, 70, 4: 195-214. Maarel van der, E., 1979. Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio, 39, 2: 97-114. Martinčič, A., 2003. Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana), 2, 1: 91-166. Martinčič, A., 2011. Seznam jetrenjakov (Marchanthio-phyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) Slovenije. Scopolia (Ljubljana), 72: 1-38. Martinčič, A., Wraber, T. Jogan, N. Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K., Surina, B., 2007. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 str. Podani, J., 2001. SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest, 53 str. Seliškar, T., Vreš, B., Seliškar, A., 2003. FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Suppan, U., Prügger, J., Mayrhofer, H., 2000. Catalogue of the lichenized and lichenicolous fungi of Slovenia. Bibliotheca Lichenologica, 76: 1-215. Šilc, U., Čarni, A., 2012. Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L., 2005. Atlas gozdnih tal. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik & Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. 100 str. Zupančič, B., 1998. Padavine. V: Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M. in Perko, D.: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 98-99. Zupančič, M., 1997. (Sub)mediteranski florni element v gozdni vegetaciji submediteranskega flornega območja Slovenije. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 38, 9: 257-298.