spoštovane občanke in občani; Naj bodo letošnji božični prazniki izpolnjeni z vašo osebno srečo in veseljem, zdravje, dobra volja in uspehi pa naj vam barvajo dneve prihajajočega leta. Srečno 2007. Vas župan Tone Smolnikar Tudi letos namesto pošiljanja novoletnih voščilnic denar namenjamo Varstveno delovnemu centru Društvu Sožitje na Lokah. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 26. decembru, vsem iskreno čestitam! Pridružite se tradicionalnemu silvestrovanju na Glavnem trgu z ansamblom Slovenski muzikanti! Z ognjemetom in županovo zdravico bomo vstopili v leto 2007. Ne zamudite tudi novoletnega golaža. Vabljeni! Božično novoletni koncert Mestna godba Kamnik z dirigentom Martinom Dukaričem je v soboto, 16. decembra, v Domu kulture Kamnik pripravila tradicionalni praznični koncert. Številen, pomlajen ansambel godbenikov se je predstavil s sodobnim in pestrim programom in svoje navdušence ponovno prepričal, kako dobri godbeniki so, prav tako so tudi dobri organizatorji. V goste so povabili tudi pevke in pevce Komornega zbora Šutna (na sliki), njihovo prepevanje ob spremljavi kamniških godbenikov je na najlepši način zaokrožilo res zanimiv in kvaliteten glasbeni večer. Več na 5. strani. VERA MEJAČ VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIM LEPE IN DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE. V PRIHAJAJOČEM NOVEM LETU NAJ BODO VAŠI SPREMLJEVALCI ZDRAVJE, VESELJE, MIR, SREČA IN DOBRO MEDSEBOJNO SODELOVANJE. OB PRAZNOVANJU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI NAJ NAS PREVEVA VESELJE IN PONOS! MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Ob 10-letnici Osnovne šole Šmartno v Tuhinju Šola je zibel življenja in spoznanja „ Ob vstopu v šolsko stavbo nas preplavi občutek domačnosti, prijet- ja deset uspešnih, ustvarjalnih let Osnovne šole Šmartno se je kolek- nosti. Prav vsak otrok pušča tu svoj pečat, delček sebe, se počuti zalivu in ravnateljici Jožici Hribar (na levi) v imenu staršev zahvalila željenega in sprejetega kot nepogrešljiv član te velike družine. To je Manja Zebaljec. potrjevalo tudi njihovo pristno veselje ob praznovanju. Učenci in učitelji Osnovne šole Šmartno v Tuhinju so v soboto, 9. decembra, praznovali deset ustvarjalnih let šole Telovadnico te prijetne osnovne šole v zeleni, neokrnjeni naravi prelepe Tuhinjske doline so pridni, delavni učenci, učitelji, starši in drugi krajani napolnili do zadnjega kotička. Spoznali smo delček tega, kaj vse je lahko dobra šola. Prag nove osemletne osnovne šole v Šmartnem so učenci in učitelji prvič prestopili 2. septembra 1996, s tem so se uresničile dolgoletne želje po izgradnji popolne osemletke v Tuhinjski dolini. Ta dan je bil za vso Tuhinjsko dolino velik praznik, ki je zapisan v zgodovino šolstva v tej dolini. Sola Šmartno ima še tri podružnice - Sela, Zgornji Tuhinj in Motnik. V letu 2000 so s sanacijo strehe pridobili prostorske pogoje za izvajanje devetletnega programa osnovne šole, ki so ga začeli izvajati prvi v občini Kamnik, eno leto pred obveznim uvajanjem. Več na 3. strani. VERA MEJAČ Z lepimi željami v najlepše praznike Vsak praznik je po svoje lep, za večino pa je najlepši in najbolj radosten prav božič, ki je pred nami. Kar ves mesec december je v znamenju pričakovanja najlepših praznikov v letu. To je tudi čas, ko obudimo mnoge stare običaje, okrasimo dom, odpremo vrata sorodnikom in prijateljem, želje po sreči in zdravju pa se selijo iz srca v srce. Tudi v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah, ki nam ponuja skozi vse leto najrazličnejše dogodke, razstave in delavnice, je že od 26. novembra vse v znamenju obujanja starih običajev v decembrskem predprazničnem času, o katerih pišemo na 11. strani. Na fotografiji: razstavljene jaslice, ročno izdelane iz čebeljega voska v sicer majhnem prostoru Budnarjeve hiše razkrivajo bogato slovensko dediščino in veličino božičnega sporočila. Prazniki so torej tu, naj bodo čim lepši, polni veselja in topline v krogu najbližjih, takšni, da jih bomo kot dragocenosti shranili v srcu! SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica Velika planina pripravljena na smučarsko sezono Vodstvo družbe Velika planina je držalo svoje obljube in ljubiteljem planine v soboto, 16. decembra, pripravilo poseben dan. S slovesnostjo na spodnji postaji gondole so namreč po dolgih devetih mesecih ponovno pognali nihalko, na planini pa je po več kot letu dnbmirovanja spet oživela tudi dvosedežnica Šimnovec. Naprave so za smučarsko sezono torej pripravljene. Več na 2. strani. NAŠI POGOVORI na 6. in 9. strani S Kamničanko Zdenko Čebašek Travnik, varuhinjo človekovih pravic, in z Zvonko Hribar, ženo, mamo in rejnico leta 2005 KOLEDAR PRIREDITEV IN KULTURA na 4. strani PRAZNIČNI DECEMBER na 11., 13. in 14. strani Prva številka Kamniškega občana v novem letu bo med vami, dragi bralci, 11. januarja. Članke in oglase oddajte do petka, 5. januarja, do 12. ure; zahvale in oglase pa do ponedeljka, 8. januarja. Vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha! 1 rgovina in čokol&dnica PAX SVEČARNA;STELE viti V pravljični svet raznovrstnilk okraskov, svečk, jaslic, in seveda sladkili presenečenj, V naši pontidki sta tudi oglje in' kadilo. Prisrčno vaMjeni! Delovni čas: pon.-pet 8.-12. in 14.-18., sobota 8.-12., od 18.- 31.12. non stop od 8.-18., soboti, 23. in 30.12., od 8.-13. C\/pr ARM A CTFI F Glavni tr§ l6> Kamnik korak pred drugimi - J V LV-Z-miMM J I LLL B 831-16-84 TRADICIJA OD LETA 1701 NLB® www.n|b.si NAROČNINE - PAKETI HALO - BATERIJE - POLNILCI Si.mobil - Vodafone Kamnik Šutna 76, tel.: 01/839-40-30 Delovni čas: pon - pet: 10.00 -18.00 Damjan Hočevar s.p.. Ajdovščina 1, Ljubljana, PE: Trubarjeva 30, Ljubljana simobil O vodafone" 'CVisTZ*- PIZZERIA SK^vinarsLa 36, Mercator center SKcmrik, td: 01S3117 60 'betovničeri:jok - čet8- 22,jei-soh S - 23, ned8-20 J,ihkxrtmi 3, td: 0123 99 S92; SKermihrm 5, djHŠJjuM, td: 0193103 90; 'PrutumU 3, SKffer, td: OS 62 62 018t; Slmmj-U 2, Mnrikor, td: 02 ISO 83 67; 'čPizzeria Tojliika Zn, ČNuvo moto, td: 0730116 OS; Okrepčevalnica. Zaloška 7, Jjnbljana, td: 016-30 07 SS Duplica pri Kamniku, Groharjeva 1, tel.: 01/33146 93 Odprto vsak dan: 12.00 - 23.00, tudi ob nedeljah In praznikih Želimo (ep Božic in srečno, zadovoljno novo (eto 2007! fPgj- ŽE DESETO LETO V KAMNIKUI Poročilo z včerajšnje prve izredne seje našega občinskega sveta Občina Kamnik bo imela odslej kar dva podžupana - Rudolfa Pfajfarja in Braneta Goluboviča Včeraj, 20. decembra, se je občinski svet občine Kamnik zbral na prvi izredni seji. Na njej so svetnice in svetniki imenovali predsednike in člane vseh delovnih teles, podprli pa so tudi županov predlog, da bo imela naša občina po novem dva podžupana - Rudolfa Pfajfarja in Braneta Goluboviča. Poleg tega so svetniki včeraj podprli tudi dve podražitvi. Vrednost točke, ki je osnova za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), bo tako po novem letu za dobra dva odstotka višja kot je bila letos. Za enourno parkiranje na plačljivih parkirnih površinah pa bo z novim letom treba odšteti 0,5 evra. To je resda skoraj 20 odstotna podražitev, vendar bodo po drugi strani cene celodnevnega parkiranja, mesečnega najema parkirišča ter abonmaja (za eno parkirno mesto za celoletno parkiranje stanovalcev na območju plačljive parkirne površine) nižje kot so bile doslej. Kamniški občinski svet je včeraj dobil vsa delovna telesa, njihova sestava pa je sledeča: . odbor za komunalno ureditev in infrastrukturo: predsednik je Jože Zagorc, člani pa Janez Repanšek, Janez Stražar, Zvonimir Kolenik, Anton Tone Šuštar, Marjan Semprimo-žnik in Marko Drolc, . odbor za kmetijstvo in gozdarstvo: predsednik je Anton Rajsar, člani pa Anton Hočevar, Vid Kadunc, Matej Slapar, Mateja Poljanšek, Anton Tone Šuštar in Marjan Burja, . odbor za podjetništvo in turizem: predsednica je Nives Matjan, člani pa Miha Babnik, Ivan Hribar, Metod Simičak, Matej Slapar, Ana Marija Suhoveršnik in Milica Kocjančič, . odbor za varovanje okolja: predsednik je Daniel Kovačič, člani pa Robert Kokotec, Vilko Dobovšek, Mateja Poljanšek, Robert Čimžar, Milica Kocjančič in Anton Svetlin, . odbor za družbene dejavnosti: predsednik je Vido Repanšek, člani pa Demeter Sadnikar, Matej Tonin, Mojca Nuša Svete, Darko Homar, Franc Orešnik in Ana Stele, . odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem: predsednik je Demitrij Perčič, člani pa Rudi Verš-nik, Janez Leskovec, Emil Grzinčič, Rudi Capuder, Marjan Osolnik in Jože Zagorc, . komisija za vloge in pritožbe: predsednik je Robin Majnik, člani pa Anton Hribar, Rudolf Pfajfar, Ivan Sekavčnik, Matjaž Jug, Aljoša Skubic in Vid Kadunc, . statutarno pravna komisija: predsednik je Rudolf Pfajfar, člani pa Suzana Šimenc, Janez Stražar, Franc Svetelj, Brane Golubovič, Zvone Cvek in Marija Mošnik, . nadzorni odbor: predsednik je Franc Prodnik, člani pa Cecilija Plevel, Julijana Bizjak Mlakar, Marija Fabčič, Davorin Gregorič, Maja Podobnik in Barbara Škrlj, . svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: predsednica je Ančka Podbevšek, člani pa Vojko Tonin, Mihelina Maver, Vid Kadunc, Franc Pivk, Uroš Pestotnik in Vincenc Polak, . svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin: predsednik je Brane Bremšak, člani pa Damjan Hribar, Danijel Bezek, Peter Ribič, Mark Agovič, Nina Stankovič in Franc Orešnik, Po novem letu pol evra za eno uro parkiranja Občinski svet je včeraj sprejel tudi predlog novih cen parkirnine na plačljivih parkirnih površinah, čeprav je predlagani podražitvi (predvsem enournega parkiranja) nasprotovalo kar nekaj svetnikov. Njihov argument je bil predvsem to, da zamenjava valute ne sme biti izgovor za podražitev parkirnine, pa tudi tehničnim razlogom za podražitev, na katere se je sklicevala uprava, niso verjeli. Vseeno je večina svetnikov podprla predlagane nove cene parkiranja, po katerih bo treba po novem letu za enourno parkiranje plačati 0,50 evra, za celodnevno parkiranje 2,50 evra, za mesečno pa 25 evrov. Abonma za eno parkirno mesto za celoletno parkiranje stanovalcev na območju plačljive parkirne površine pa bo stal 83,45 evra. V skladu s tradicijo so kamniški skavti tudi letos na zadnjo sejo občinskega sveta v koledarskem letu prinesli betlehemsko Luč miru in jo podarili občinski upravi ter občinskemu svetu. Svetniki so včeraj podprli tudi predlagamo povečanje vrednosti točke, ki je podlaga za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v prihodnjem letu. Po predlogu občinske uprave bo vrednost točke prihodnje leto za 2,1 odstotka višja od letošnje. Ob koncu seje je župan Anton Tone Smolnikar novoimenovanima podžupanoma ter predsednikom in članom vseh delovnih teles občinskega sveta čestital za izvolitev, skupaj z Ivanom Pristovnikom, direktorjem občinske uprave, pa sta vsem svetnikom zaželela zdravo, zadovoljno in uspešno leto 2007. ZORAN JEREB Velika planina pripravljena na smučarsko sezono Vodstvo družbe Velika planina je držalo svoje obljube in ljubiteljem planine v soboto, 16. decembra, pripravilo poseben dan. S slovesnostjo na spodnji postaji gondole so namreč po dolgih devetih mesecih ponovno pognali nihalko, na planini pa je po več kot letu dni mirovanja spet oži- vela tudi dvosedežnica Šimnovec. Naprave so za smučarsko sezono torej pripravljene. Kot je zbranim pod planino povedal direktor družbe Velika planina - Zaklad narave d.o.o. Marijan Skornišek, je nihalka dobila nov varnostno - krmilni sistem, ki je eden najbolj sodobnih pri nas in v Evropi, ter zagotavlja vso potrebno varnost pri prevozu. »Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da bo treba na nihalki v prihodnosti opraviti še več po-sodobitvenih del, saj je naprava že stara, vendar je ta trenutek ena najbolj varnih pri nas,« je poudaril direktor in se zahvalil občini Kamnik za pobudo in zagotovljena sredstva, nadzornemu svetu, zunanjim sodelavcem ter vsem zaposlenim v družbi, ki so dokazali, da si želijo in zmorejo poskrbeti za potrebne žičniške naprave Velike planine. Zadovoljstvo ob ponovnem zagonu nihalke so izrazili tudi vsi trije nadzorniki - predsednik Dušan Šuštar ter člana Tadej Poj-bič in Dušan Božičnik, ob tem pa poudarili, da si bodo skupaj z vodstvom podjetja v prihodnjem letu prizadevali pripraviti projekte, s katerimi bodo skušali pridobiti kar največ evropskih sredstev, s čimer bodo razbremenili občinski proračun. Slednjega bi bil gotovo še najbolj vesel sam župan, ki si je skozi vse leto prizadeval, da bi bila Velika planina kar najhitreje spet dosegljiva z nihalko. »Vseskozi sem verjel, da nam bo to uspelo. Uspelo nam je popraviti nihalko in rešiti družbo pred stečajem. S samo štirimi svetniki proti smo na eni od poletnih sej občinskega sveta sprejeli sklep, s katerim je občina z rebalansom letošnjega proračuna - kljub temu, da delovanju družbe vsako leto namenimo po dvajset, trideset milijonov tolarjev - zagotovila dodatnih , 85 milijonov. Od tega je bilo 63 milijonov namenjenih obnovi elektronike na nihalki, ki je odpovedala 24. marca letos, nameščena pa je bila že leta 1981. Trinajst milijonov je bilo namenjenih nemotenemu delovanju družbe, nekaj denarja pa smo vložili tudi v ureditev parkirišč in utrditev ceste od Kranjskega Raka. Uspeli smo se ubraniti vsem pritiskom, povezanih z asfaltiranjem ceste na planino, in dokler bom sam župan, se bom zavzemal, da bomo ta naš in evropski biser ohranili takšen, kot je, in da planine ne bomo uničili s cesto. Hvala prejšnjemu občinskemu svetu in vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, saj danes lahko rečemo - zmagali smo!,« je zadovoljen povedal župan Tone Smolnikar. Po uvodni slovesnosti so se predstavniki družbe Velika planina in občine, novinarji, svetniki ter drugi občani ob zvokih harmonike s posodobljeno nihalko odpeljali na planino, ter si ob kozarčku in velikoplaninskem siru ogledali tudi dvosedežnico Šimnovec, ki je z novim pogonskim zobnikom po več kot letu dni ponovno popeljala proti Zelenemu Robu. A vsa dela, ki si jih je zadalo novo vodstvo družbe, s ponovnim zagonom nihalke in dvosedežnice, še niso končana. »V teh dneh potekajo dela tudi na drugih napravah. Prav danes (sobota, op. p.) menjamo vrv na vlečnici Tiha 8, pripravlja pa se tudi elektropriključitev vlečnice Tiha 1, ki bo od letošnje sezone dalje delovala na elektro pogon. S tem bomo precej pripomogli k manjšemu onesnaževanju na Veliki planini,« je še poudaril Marijan Skornišek in zbrane povabil na smuko tudi v Tiho dolino. Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa. mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, petek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 20.12. 2006. »Zmagali smo, uspelo nam je popraviti nihalko in rešiti družbo Velika planina - zaklad narave,« je ob ponovnem pogonu nihalke in dvosedežnice zadovoljen povedal župan. Vi sprašujete, ® župan odgovarja Precej občanov nas je v minulem mesecu spraševalo, kako poteka priprava in sprejemanje nove strategije prostorskega razvoja in kakšna je zakonska usmeritev pri načrtovanih širitvah naselij? Občina Kamnik je v lanskem letu pristopila k izdelavi novih temeljnih prostorskih aktov občine: strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine. Izdelava novih prostorskih aktov je trenutno v fazi izdelave strokovnih podlag na različnih področjih. Občina Kamnik namreč ugotavlja, da je potrebno v novih prostorskih aktih celovito zasnovati prostorski razvoj, zato je pristopila k izdelavi strokovnih podlag analize stanja in teženj na področju gospodarskega razvoja ter analize in razvoja poselitve. Potrebne bodo še strokovne podlage na področju razvoja gospodarske in družbene javne infrastrukture, zelenega sistema in javnih površin, varstva okolja ipd. Na podlagi strokovnih podlag želi Občina utemeljeno in tehtno pristopiti k novim prostorskim aktom, ki naj bi na strateškem in izvedbenem nivoju začrtali smeri urejanja prostora v občini Kamnik. Ker gre za obsežno delo in celovite strokovne podlage, ki obravnavajo celotni prostor občine, je pričakovati, da bo strokovno delo potekalo še v celotnem naslednjem letu. V tem času bo Občina Kamnik, poleg izdelave strokovnih podlag, poskušala na različne načine (intervjuji, ankete, delavnice), k izdelavi prostorskih aktov pritegniti tudi strokovno in laično javnost, hkrati pa v skladu s predpisi voditi tudi formalni postopek izdelave aktov. V postopku sprejemanja je nov Zakon o prostorskem načrtovanju, ki naj bi nadomestil veljavni Zakon o urejanju prostora ter na novo uredil izdelavo prostorskih aktov občin. Nov predlog zakona bistveno spreminja postopek sprejemanja občinskih prostorskih aktov, hkrati pa podaljšuje rok za izdelavo le teh na 24 mesecev od sprejema izvršilnih predpisov, sprejetih na podlagi novega zakona. Občina bo postopek sprejemanja novih prostorskih aktov prilagodila novi proceduri, predpisani z novim zakonom, ko bo le ta sprejet, nove prostorske akte pa skušala zaključiti v najkrajšem možnem času, glede na nov predpisan postopek. Tako nov predlog zakona, kot tudi veljavni zakon, v temeljnih načelih usmerjata prostorski razvoj naselij na obstoječe proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Večina pobud občanov za spremembo namenske rabe prostora je v nasprotju s tem temeljnim načelom, saj pobude segajo praviloma izven začrtanih območij stavbnih zemljišč obstoječih naselij, ki pa imajo po drugi strani še dovolj prostega stavbnega fonda znotraj območij naselij. Tako je pričakovati, da državni nosilci urejanja prostora, kljub težnjam občin oziroma lokalnega prebivalstva po širitvi stavbnih zemljišč na nezazidane robove naselij in izven, s takšnimi posegi oziroma spremembami namenske rabe zemljišč ne bodo soglašali. Občina Kamnik bo na podlagi izdelanih strokovnih podlag skušala celovito začrtati prostorski razvoj naselij ter tudi spremeniti mejo naselja v primerih, ko je bila le ta v preteklih letih načrtovana neskladno s sedanjimi razvojnimi prioritetami. V kolikor bodo pobude občanov skladne s sprejeto strategijo in lokalnimi razvojnimi cilji ter v okviru novih usklajenih mej naselij, bo občina skušala upoštevati pobude občanov ter jih ustrezno utemeljiti, da bo za te spremembe mogoče pridobiti pozitivna mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. Pričakovati je, da bodo v tej fazi takšne pobude potrebovale še dodatne utemeljitve pobudnikov za spremembo namenske rabe prostora, v smislu podrobnejših podlag, zasnov in obrazložitev načrtovanih posegov na predlaganem območju. Občina Kamnik želi nov temeljni občinski prostorski akt izdelati kot dolgoročno usklajen dokument, ki ne bo več predmet stalnih sprememb in pritiskov. Prepričani smo, da je to z aktivnim in konstruktivnim sodelovanjem vseh sodelujočih mogoče, zato strokovno in laično javnost vabimo k aktivnemu sodelovanju pri predlogih razvojnih pobud, predvsem s področja družbenega razvoja in širšega družbenega interesa na področju nočp nhrinp ____________________pJPANANTON TONE SMOLNIKAR J RAZPIS ZA PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM ZA LETO 2006 Na podlagi 1. in 5. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj v športu (Uradni list RS, št. 121/04) objavljamo razpis za podelitev priznanj v športu za leto 2006 športnikom in športnicam za njihove športne dosežke ter športnim delavcem za delo v športnih organizacijah. Obrazec za izdelavo predloga za podelitev priznanj za leto 2006 in vse morebitne dodatne informacije dobite v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik - II. nadstropje, soba 51 (Mira Resnik - telefon: 01/ 831 81 14). Javni razpis in obrazec za izdelavo predloga za podelitev priznanj za leto 2006 sta dosegljiva tudi na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si). Predloge s potrebnimi dokazili pošljite do ponedeljka, 8.1. 2007 na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik. -CPridružite se nam na silvestrovanjuB ........... ' bar Delce Vita lar!uzmF5n^iinlo^im^ Ob 10-letnici Osnovne šole Šmartno v Tuhinju Šola je zibel žMjeoja Im spoznanja. Vsak posameznik je pomemben, vsak posameznik ima svoje poslanstvo, vsak posameznik spreminja svet. Dr. Jane Goodall Tako so zapisali učenci in učitelji Osnovne šole Šmartno v Tuhinju v svojem šolskem glasilu Šmartinec uvod ob 10- Leto kulture. OŠ Šmartno se je pridružila tej pobudi s projektom Zgodbe mojega kraja. Do konca šolskega leta bodo potekale različne dejavnosti, med mnogimi tudi: Tradicionalne ljudske igre z elementi športa, Igrače naših babic, Običaji in navade, Kuharske delavnice, Ljudski plesi, Planinski tabor, Izdelava časovnega traku ob praznovanju 10-letnice šole... Kolektiv Osnovne šole Šmartno v jubilejnem šolskem letu 2006/2007. Učenci 3. razreda so zaplesali ob zvokih harmonike, iz katere je poskočne viže izvabljala učenka Marta Zelič. Prag nove osemletne osnovne šole v Šmartnem so učenci in učitelji prvič prestopili 2. septembra 1996, s tem so se uresničile dolgoletne želje po izgradnji popolne osemletke v Tuhinjski dolini. Ta dan je bil za vso Tuhinjsko dolino velik praznik, ki je zapisan v zgodovino šolstva v tej dolini. Šola Šmartno ima še tri podružnice - Sela, Zgornji Tuhinj in Motnik. V letu 2000 so s sanacijo strehe pridobili prostorske pogoje za izvajanje de- vetletnega programa osnovne šole, ki so ga začeli izvajati prvi v občini Kamnik, eno leto pred obveznim uvajanjem V šolskem letu 2001/02 so obširno obeležili dva pomembna jubileja: 110-letnico prve šole v Šmartnem in 1 Obletnico podružnične šole Zgornji Tuhinj. Kako uspešen [e hram učenosti v Šmartnem pričajo številni šolski, državni in mednarodni projekti ter natečaji na različnih področjih. O uspešnosti učencev pričajo številni dobri dosežki na različnih tekmovanjih, visoki učni uspehi v osnovni in tudi v srednjih šolah. Upravičeno se lahko ponašajo s tremi zlatimi Preglovimi priznanji, dvema zlatima Vegovima, dvaindvajsetimi zlatimi priznanji iz zgodovine, osmimi zlatimi priznanji iz znanja o sladkorni bolezni, s po dvema zlatima priznanjema iz angleškega jezika in fizike. Po eno zlato priznanje so prejeli iz Vesele šole in iz slovenskega jezika. Na tekmovanjih so dosegli še prvo mesto na državnem tekmovanju Kaj veš Jožica Hribar, ravnateljica Osnovne šole Šmartno vseh deset let, seje v krogu učencev v svojem slavnostnem nagovoru o prometu in drugo ob jubileju šole toplo zahvalila vsem, ki so pomagali tkati deset ustvarjalnih let. mesto na državnem Marija Zelič je na violino zaigrala Prleško. letnice šole, ki so jo praznovali v soboto, 9. decembra. Telovadnico te prijetne osnovne šole v zeleni, neokrnjeni naravi prelepe Tuhinjske doline so pridni, delavni učenci, učitelji, starši in drugi krajani napolnili do zadnjega kotička. In ni jim bilo žal. Pozorno so spremljali pester kulturni program, ki sta ga korajžno povezovala učenca Maruša in Rok. Prireditvi so dali pomenljiv naslov DESET USTVARJALNIH LET. Želeli so pokazati delček tega, kaj vse je lahko šola. To šolsko leto sta se Ministrstvo za šolstvo in Ministrstvo za kulturo dogovorila za projekt Napovedovalca programa Maruša in Rok sta na oder povabila nekatere nekdanje uspešne učence šole: Katjo Kadunc, Mateja Tonina in Luka Kodra (na sliki), dobrega gorskega kolesarja in študenta. tekmovanju mladih tehnikov. Tudi učitelji so lahko ponosni na dosežene uspehe učencev in njih samih. Zaznamovali so jih tudi z bogato bero izkušenj in znanj. Jožica Hribar, ravnateljica OŠ Šmartno že vseh deset let, je v slavnostnem nagovoru dejala: »Korak za korakom si prizadevamo, da bo naša šola še modernejša, opremljena s sodobno učno tehnologijo in lepo vzdrževanimi prostori, saj so dobri pogoji pomembni za uspešno delo... Četudi se zdi, da je vsako šolsko leto enako, da se vsakega prvega septembra vračamo na začetek, vendarle ni tako: Vselej se znajdemo na novi izhodiščni točki, vselej na novo začenjamo zgodbo, vsako leto drugače doživljamo šolska prijateljstva in znanstva, vsakič drugače zaznavamo sebe in svet okoli nas, vsako leto se naučimo kaj novega in kaj tia novo razumemo, pred vsakim začetkom so nova pričakovanja in izzivi.« Spremembe, ki jih prinaša devetletka, imajo pomemben vpliv na proces pouka in kakovost znanja. »Naši učitelji se vseskozi trudijo še posebej izboljšati kakovost vzgojno izobraževalnega dela, poučevanja in v učencih vzbuditi intelektualni izziv, vedoželjnost, ustvarjalnost ter kritični pogled na svet,« je med drugim poudarila ravnateljica Jožica Hribar. Vsem, ki so pomagali tkati deset ustvarjalnih let, se je ob jubileju toplo zahvalila. Direktor občinske uprave občine Kamnik Ivan Pristovnik je v svojem imenu, imenu občine in župana čestital učiteljem in učencem za 10-letno uspešno delovanje. »Z novo šolo sta veliko pridobila kraj in celotna Tuhinjska dolina, učenci pa ugodne pogoje. Vidimo, da učenci in učitelji dosegate velike uspehe. Znanje je tisto, ki prispeva k razvoju. S takšnimi uspehi bomo dosegli cilje za lepšijutrišnji dan,« je poudaril Ivan Pristovnik. V imenu staršev sta se ravnateljici in učiteljem zahvalila Manja Zebaljec in Dušan Lanišek, ki je ravnateljico razveselil tudi s šopkom cvetja. Z milimi besedami hvaležnosti je na odru spregovorila Manja: »Veseli smo, da so naši otroci teh deset let v OŠ Šmartno preživeli lepo, uspešno in na varnem in da jim nikjer, kamorkoli gredo naprej, učenje ne dela težav. Želim vam, da bo pot, po kateri stopate, čim manj trnova in čas, ki je namenjen vašemu delu, dober in prijazen z vami.« Šoli pomagajo tudi sponzorji. Za 10. jubilej so Terme Snovik podarile električne klaviature. Povezovalca programa Maruša in Rok sta omenila tudi upravičen ponos na nekatere nekdanje učence šole. Tri izmed njih sta predstavila in povabila na oder k pogovoru: Luka Kodra, ki je dober gorski kolesar in študent Fakultete za elektrotehniko, Katjo Kadunc, na gimnazijski maturi je dosegla največ točk in postala zlata maturantka, sedaj pa študira na Fakulteti za matematiko in fiziko, ter Mateja Tonina, ki je kljub 23-im letom uspešen tako v krajevni in občinski politiki, kot pri študiju politologije in je tudi član Sveta zavoda OS Šmartno. Program prireditve so prepletale pesmi, plesi in recitacije učencev. Na harmoniko je zaigrala Marta Zelič, njena sestrica Marija pa na violino. V letošnjem šolskem letu si v Osnovni šoli Šmartno nabira učenost 361 učencev ob pomoči 56 zaposlenih. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Srečno, zdravo, veselje La pravo, polno užitkov in drobnih razvad, da ustvarite si osebni zaklad. /1!X : ' I ' M/ 7¥T TERME SNOVIK v SVBT termalnih Už OKOV našim PRflZmSNEffiOTICE. KOLAČI. Naročila po tel.: 8395-180 Prodaja kruha in kruhovih dobrot: pon.-pet. 15" - 21\ sobota ? ■ 21h, nedelja zaprto Ljubljanska 21 k, g 8314-013 Q7sern strankam želimo lopo božično-novoletno praznovanje ter piijazno leto 20opl Telefon: 01/83 44 100, www.Lcrmc-snovik.si POLNOČNICA NA VELIKI PLANINI '-.ME, . : itmsmu Velika planinA 24.12. v kapeli Marije Snežne v pastirskem naselju VOZNI RED NIHALKE 24.12. 2006 od 8.00 do 24.00 - vsako polno uro od 2.00 do 4.00 - povratek v dolino Dodatne informacije: 01 832 72 58 www.velikaplanlna.si.velika@siol.net VOZNI RED NIHALKE V DECEMBRU: od 22.12.- 31.12.2006; Silvestrovo, 31.12.2006 nihalka: 8.00-18.00 vsako polno uro nihalka: 8.00-22.00 vsako polno uro sedežnica: 9.00-16.00 vsako polno uro sedežnica: 9,00-16.00 vsako polno uro Vsem Bralcem želimo Blagoslovljen Božic, in srečno 2007! Iz Matične knjižnice Kamnik RASTEM S KNJIGO Nekaj raziskav je že potrdilo, da je funkcionalna pismenost odraslih in bralna usposobljenost otrok na kritično nizki točki. Ali naj zamahnemo z roko in rečemo, da to ni pomembno? Branje je pomembno. Pomembno je to, da imajo vsi ljudje dostop do knjig in informacij, da jim to nudi pregledno urejena in strokovna knjižnica v njihovem kraju. Brez tega ni osebnostnega zorenja in oblikovanja. Prav zato smo se mnogi združili v prizadevanjih, da bi naši otroci brali. Še posebej tisti, ki so v obdobju, ko knjige postanejo »kr neki«. Za nekatere ostanejo »kr neki« za vse življenje. Žal. To leto sta se Ministrstvo za šolstvo in Ministrstvo za kulturo dogovorila za skupni projekt Rastem s knjigo: slovensko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu. Pri organizaciji je sodelovala tudi Zveza splošnih knjižnic. Sedmošolci bodo v šolskem letu 2006/2007 prejeli knjižno darilo - knjigo Neli Kodrič: Na drugi strani. Gre za izvirno delo slovenske pisateljice, s katerim želimo mlade spodbuditi k odkrivanju vrhunskih domačih mladinskih ustvarjalcev. Knjižno darilo so učenci prejeli na skupnem obisku v splošni knjižnici, financiralo ga je Ministrstvo za kulturo. V Matični knjižnici Kamnik smo ta dogodek združili tudi s predstavitvijo knjižnice kot prostora branja, vseživljenjskega učenja in dostopa do informacijskih virov. Zavest o pomenu knjižnice, branja in učenja naj otroke pospremi še v odraslo dobo. Zato smo si skupaj pogledali, kaj nam ponuja naša knjižnica. Pripravili smo tudi predavanja, ki smo jih združili pod imenom ZGODBE MOJEGA KRAJA. To je bila tema letošnjega praznika slovenskih splošnih knjižnic. Skušali smo zbrati različne zgodbe, ki so nam jih o našem domačem kraju predstavili različni strokovnjaki. Šole so si lahko izbrale različne termine in različna predavanja. V torek, 14. novembra, nam je dr. Dušan Rutar spregovoril o svojih srečanjih s knjigami. Nekoč je bil dr. Dušan Rutar eden od mnogih dečkov, ki so obiskovali kamniško knjižnico, ki je nekdaj domovala v stavbi pri železniški postaji v središču mesta. Nato ga je za branje navdušil dolgoletni knjižničar in vodja kamniške knjižnice Srečko Zabrič. Danes je dr. Rutar sam pisec knjig, saj jih napisal že okrog trideset. Predvsem pa je bralec! Naslednji torek, 21. novembra, nam je dr. France Malešič pripravil predavanje z naslovom Gora ni nora - Zanimivosti iz domače planinske zgodovine. France Malešič je upokojeni zdravnik, sicer pa dolgoletni gorski reševalec in planinski publicist. Prikazal je zanimive utrinke z gora, ki jih je povzel iz knjig Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, ki jo je leta 2002 napisal s sodelavci, in iz letošnje knjige Vlasta Kopača Iveri z Grintovcev ter drugega gradiva. Za naslednji četrtek je sedmošolcem pripravil predavanje Nesreča tudi v gorah ne počiva £ Kaj si velja zapomniti, kadar gremo na izlet v gore. Avtor je z računalniško projekcijo predstavil zanimive in koristne napotke za varno hojo v gore, ki jih je pripravil na podlagi svojega predavanja Otroci, gore in zdravje, 2006 - 2006, in svoje knjige Spomin in opomin gora: kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, 2006. V ponedeljek, 27. novembra, smo se pogovarjali z Ladom Motnikarjem - S knjigo skozi življenje. Lado je novinar na Radiu Šlovenija, že v otroštvu je rad veliko bral. S knjigo je povezan vse življenje. Pripravlja oddaje o predstavitvah knjig, spremlja nove izdaje in širše dogajanje v zvezi s knjigo. O branju se je z njim pogovarjala avtorica teh vrstic. Mimogrede: posebno lepa izkušnja je bila, kako so otroci z iskrenim zanimanjem prisluhnili odlomkom iz knjig, ki sva jih brala z Ladom. Jaz sem izbrala odlomek iz mojega otroškega izbora in sicer Robisona Crusoeja avtorja Daniela Defoeja. Lado je prebral odlomek iz kultnega romana Parfum, ki je ravnokar tudi predstavljen v istoimenskem filmu. Naslednji dan v torek, 28. novembra, nas je dr. Verena Perko, arheologinja iz Gorenjskega muzeja, s sliko in rekonstrukcijo popeljala skozi kamniški pračas. Predavanje je naslovila Naši kraji pred 2.000 in več leti. Ogledali smo si razvoj človeštva, še posebej pa znamenja našega razvoja v našem koncu: najdbo mamuta v Nevljah in jamskega medveda v Mokriški jami, bronastodobne meče na bregovih Bistrice in železnodobne najdbe iz bližine Kamnika, tudi najdbe rimske dobe in poznoan-tično zakladno najdbo železnega prodja na Grdavovem hribu nad Radomljami. Sreda, 29- novembra, je bila malo drugačna. Mladinsko kulturno društvo MD KID se je z izvirno kratko predstavo posvetilo izrazni moči besede v prostem času današnjega mladostnika. Na videz nezainteresiranega najstnika inštruktorica slovenščine uspe navdušiti za Prešernovo poezijo. Na koncu smo slišali celo zapeto Prešernovo pesem ob spremljavi harmonike. To je bil odličen zaključek. Kaj nam sporoča? Otrokom in najstnikom je treba prav pokazati, da so branje, poezija, leposlovje in celo knjižnica koristni in celo doživljajsko bogati. Zato smo obdaritev s knjigo Neli Kodrič združili z ogledi knjižnice, kjer smo skušali pokazati, kaj nam knjižnica nudi, in z doživljajsko bogatimi Zgodbami našega mesta. BREDA PODBREŽNIK Mestovanje 2006 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije, društva in druge subjekte s sedežem na območju občine Kamnik, da predlagajo kandidate za občinska priznanja. Priznanja Občine Kamnik so: - naziv častni občan - zlato priznanje Občine Kamnik - srebrno priznanje Občine Kamnik - bronasto priznanje Občine Kamnik - spominsko priznanje Občine Kamnik - posebno priznanje Občine Kamnik Naziv častni občan Občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo Občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan. Zlato priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizadijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik. Srebrno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnjo ustvarjalno delo. Bronasto priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Spominsko priznanje Občine Kamnik se podeljuje vidnim znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo Kamnik. Posebno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, skupinam, organizacijam idr. subjektom za izredno požrtvovalnost, hrabrost, človekoljubje in javno dosežene rezultate na različnih področjih družbenega življenja. Pisne predloge sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Komisija bo obravnavala predloge, ki bodo prispeli oziroma bodo oddani priporočeno na pošto do vključno 19. januarja 2007 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije, skupnosti, zavoda..., - za katero priznanje se predlaga, - obvezno kratko pisno utemeljitev, ki bo objavljena in bo sestavni del priznanja, zato ne sme presegati ene računalniško tipkane strani A4 formata (velikost črk 12, razmik med znaki navaden in enojen razmik med vrsticami), - predlagatelj lahko poda, poleg pisne utemeljitve iz predhodne alineje, tudi daljšo pisno obrazložitev predloga (ne bo objavljena), če meni, daje potrebna zaradi lažjega odločanja komisije, - ime in naslov predlagatelja. Leto je naokrog in v Kamnik spet prihaja Mestovanje. To jekamniški zimski festivalček, ki se je razvil iz projekta Pogrejmo Šutno in od lanskega leta poteka na Trgu svobode, lani prenovljenem, najstarejšem trgu v Kamniku. Kljub lanskemu snegu, mrazu in posledično slabšemu obisku letos ponovno pripravljamo dvodnevno predpraznično dogajanje. Oživljanje Trga svobode je pomemben prispevek k oživitvi celotnega starega mestnega jedra. Letošnji program bo naravnan bolj družinsko, s posebnim poudarkom na programu za otroke. Radi bi, da bi bilo Mestovanje osnova večjemu decembrskemu dogajanju, nekakšen kamniški Veseli december z raznolikim programom za vsakogar. Mestovanje pripravlja Mladinski svet Kamnik s soproducenti (Agencija za razvoj podjetništva in turizma, KD Priden možic, MD KID, Mladinski center Kotlovnica, Klub staršev), ki zagotavljajo program, tehnično opremo in drugo ponudbo. Del dogajanja bo potekal v starem rovu, ki seje že nekajkrat izkazal kot zanimivo prizorišče. Prideta pa tudi Dedek Mraz in Veronika. Pa še delček iz programa: Dekliški pevski zbor Sirene, ulična predstava Čarovnik, otroške delavnice - izdelovanje okraskov in krasitev jelk, pa že nepogrešljive stojnice s čajem, palačinkami, posebnost letošnjega Mestovanja pa bodo žive jaslice v rovu. Srečamo se torej na Mestovanju v petek, 22. decembra, in v soboto, 23. decembra, na Trgu svobode v Kamniku! Kulturni evro Financiranje kulture vedno sproža debate. Po navadi se kulturniki postavimo v pozicijo: mi smo bogi, bogi, vsi nas izkoriščajo, a ne vidijo, kakšne velike stvari počnemo, a ne vidijo, kako imamo radi naše mesto, občina nam ne da dovolj denarja. Hja, tarnati je lahko in nadvse udobno. A poglejmo resnici v oči. Čas in kraj, kjer živimo, res ni preveč naklonjen kulturi. Preprosto preveč je drugih atrakcij, ki ubijajo potrebo po sedenju v zatemnjeni dvorani in spremljanju lepih umetnosti. Svet se vrti vedno hitreje, zato obstaja velika možnost, da z obličja pomeče prav zaspane mastodontske kulturnike, ki tarnajo in jokajo, kako so ljudje grozni in neosveščeni in oh in sploh. Pa kaj še. Ljudje smo natanko takšni kot vedno. Bolj ali manj simpatične ovce. Eni bolj ovnasto usmerjeni z ljubkim planinskim zvončkom pod vratom, drugi spet zgolj blejajoči backi. Nazadnje pa obvelja za vse enako: gremo tja, kjer nam je bolj všeč. Zato je treba za pridobitev občinstva sedaj narediti veliko, veliko več kot nekoč. Ker pa sta produkcija in najemanje kulturnih dogodkov vedno dražja, radijsko in plakatno oglaševanje prireditev pa obvladujejo radijski in plakatni monopolisti, je treba za organizacijo nekomercialno kulturnega dogodka namenjati vedno več sredstev. Zato se moramo organizatorji kulturnih prireditev razgledovati preko meja lastne občine, ko pridobivamo sredstva. Priložnosti za to je veliko. Eno smo vam ponudili v petek, 15. decembra, tudi v Domu kulture Kamnik, kjer smo imeli Predstavitev Programa KULTURA, edinega evropskega finančnega mehanizma, ki je namenjen izključno financiranju kulturnih dejavnosti. Upamo, da bo rezultat čim več uspešno prijavljenih projektov. V naslednjem letu vam želimo veliko vsega lepega!!! EKIPA DOMA KULTURE KAMNIK v______________________________________________y Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 faks:+386 1 831 81 92 e-mail: kamnik@razvoj.si www.kamnik-tourism.si ¥ mrdju ptesis KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www. domkulture. org info@domkulture org 041/360-399 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) četrtek. 21. december, ob 19.30 Prešernovo gledališče Kranj KAMNI V ŽEPIH -komedija za Maistrov abonma in izven vstopnina: 2500 SIT / 10,43 EUR petek. 22. december, ob 9. uri Kulturni zavod KULT PICKO IN PACKO zaključena prireditev za OŠ Stranje petek. 22. december, ob 17. uri Gledališka skupina Rudolfi HODNIK - gledališka drama za izven vstopnina s prostovoljnimi prispevki sobota. 23. december, ob 19. uri Simfonični orkester Domžale - Kamnik NOVOLETNI KONCERT za izven vstopnina: 2000 SIT / 8,34 EUR sreda. 27. december, ob 19. uri Slavomir Mrožek EMIGRANTA - drama za izven, vstopnine ni fbp MLADINSKI SVET KAMNIK Šutna 38, Kamnik Inf o: 041/360 099 MESTOVANJE Trg svobode, Kamnik Program: PETEK. 22. DECEMBER 2006 - od 10.-13. ure: DELAVNICE ZA OTROKE - ob 16. uri: GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE - ob 1 7. uri: DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SIRENE - od 16.-18. ure: ŽIVE JASLICE V STAREM ROVU -ob 18. uri: OBISK DEDKA MRAZA SOBOTA. 23. DECEMBER - od 10.-13. ure: DELAVNICE ZA OTROKE - ob 11. uri: OTROŠKI PEVSKI ZBOR CICIBANI IN VRABČKI DKD SOLIDARNOST - ob 12. uri: DEDEK MRAZ KUPUJE DARILA - ob 1 6. uri: GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE - ob 1 7. uri: ULIČNA PREDSTAVA »Čarovnik« - ob 18. uri: KONCERT GLASBENE SKUPINE KONTRABANT - ob 19. uri: VIDEO INSTALACIJA V STAREM ROVU »UTRIP« (izvedba MD KID) DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SIRENE sobota. 13. 1. 2007 ob 19.30 Koncert božičnih pesmi v frančiškanski cerkvi v Kamniku. www.kd-domzale.si ecember sobota, 2. december ob 10:00 KD Jožef Virk Dob J. in W. Grimm: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV, predstava za otroke četrtek, 7. december ob 19:00 ŠTEFKA PETRIČ odprtje kiparske razstave, ki bo na ogled do 29. decembra 2006 VSTOP PROST 0GD Galerija Domžale sobota, 9. december ob 10:00 Gledališče Unikat Tomaž Lapajne: JAKA IN SRAKA lutkovno-igrana predstava petek, 15. december ob 20:00 ROBIN BROWN & TRIU MRH ANT DELEGATION koncert gospela in črnske duhovne glasbe sobota, 16. december ob 10:00 Lutkovna skupina UŠ Renata Kalemba: ČRVIVA ZGODBA, lutkovna predstava INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Predstavitev nove notne zbirke za komorno kitarsko igro Da je glasba užitek in radost smo znova spoznali v petek, 8. decembra, ko sta v Galeriji Veronika Glasbeni atelje Carl Orff in glasbena založba ASTRUM pripravila predstavitev nove notne zbirke z zgoščenko Primož Kristan: ZGODBE Z VRTILJAKA. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbenega ateljeja Carl Orff: Komorna kitarska skupina (Luka Šarc, Jan in Urh Močnik ter Rok Zabret) pod vodstvom Primoža Kristana, Ansambel za staro glasbo, Orffova skupina učencev 3. razreda nauka o glasbi z mentorico Bernardo Rakar in flavtistka Ana Hergouth iz razreda Alenke Jančar ob klavirski spremljavi Roka Rakarja. Orffova skupina učencev 3. razreda nauka o glasbi. Zbirka vaj za komorno igro - kitara in kitaro v osnovnem glasbenem izobraževanju je zasnovana v želji, da bi v skupno muziciranje vključili prav vse kitariste - od začetnikov do tistih, ki že lepo obvladujejo kitarsko igro. Na voljo je sedem skladb: Otožna humoreska, Večerna, Ples, Jesenska pravljica, Ples snežink, Lunapark in Igra klovnov. Zapisane so kot partiture in kot posamezni parti. Nova izdaja založbe ASTRUM bo na voljo v dveh izdajah - samo note in note z zgoščenko. Na predstavitvi je vodja glasbene založbe Vito Primožič med drugim poudaril, da so skladbe všečne za učenje in poslušanje, odsevajo sodobnost, nekje na meji med klasično in zabavno glasbo, prežete so z jazzom. Zbirka originalnih skladb za zasedbi kitarskega dua in tria je primerna za uporabo in gojenje komorne kitarske igre v glasbenih šolah. Izdajo je pripravil Primož Kristan, deset let učitelj kitare v Glasbenem ateljeju Carl Orff v Kamniku. Recenzenta zbirke vaj sta bila priznana profesorja kitare prof. Andrej Grafenauer in prof. Tomaž Šegula. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je 22. junija 2006 sprejel sklep o potrditvi te izdaje kot zbirke vaj za komorno igro -kitara in kitaro v osnovnem glasbenem izobraževanju. Pester kulturni program predstavitve je z zanimivim besedilom povezovala Marta Zabret. Zvedeli smo, da je življenjska pot kitarista Primoža Kristana prepletena s šestimi strunami in z naklonjenostjo neklasičnim glasbenim zvrstem. Njegova razpetost med možnostmi študija prava, glasbe, kulturologije sta gotovo obarvali tudi njegovo delo v Glasbenem ateljeju Carl Orff v Kamniku. Primoževi učenci se pri srečanjih z njim niso seznanjali le s klasično glasbeno izobrazbo, ki jo zapovedujejo šolski predmetniki in tekmovalni program, pač pa tudi s svetom onkraj tehničnih vaj, etud in meja malega mesta. Njegov učenec Jan Močnik je letos spomladi na regijskem tekmovanju mladih kitaristov (TEMSIG) dosegel zlato priznanje in uspešno nastopil tudi na republiškem tekmovanju. Da je vzdušje v zasebni Glasbeni šoli Carl Orff prijateljsko in temelji na strokovnosti, je lep primer Rok Zabret, ki je kljub temu, da je že končal program nižje glasbene šole, z odliko opravil zaključni izpit kitare na javni glasbeni šoli, ljubiteljsko pa obiskuje še ure v Orffovi šoli, kjer se izpopolnjuje v zabavnem in jazz programu. Sicer je Rok dijak 3. letnika gimnazije ŠCRM Kamnik, kjer je tudi član Rock skupine FOUR SEASONS. Za 12- letno uspešno glasbeno-vzgojno delo in vztrajnost seje Marta Zabret zahvalila glasbeni pedagoginji in ravnateljici Glasbenega ateljeja Carl Orff Bernardi Rakar. Ponosno je poudarila, da vsako jesen znova pridejo v Glasbeni atelje Carl Orff drobižki, ki iz kljunastih flavtic izvabljajo prve piske, iz kitar prve negotove brenke ali pa je zanje velik dosežek splezati na pianistični stol. Vsako pomlad se ob zaključku osnovnega glasbenega šolanja kdo od »ta velikih«, pa čeprav ne namerava iskati kruha v glasbi, odloči, da bo preživel še kako leto ob komorni igri. In prav ta želja - »delati muz'ko«, ko je formalno glasbeno šolanje končano - je zagotovilo, da vlaganje v glasbeno izobraževanje otrok daleč presega potrošniško dojemanje obšolskih dejavnosti. »Glasba je užitek, glasba je radost. Glasba je cvet v laseh, ki še tako običajen dan spremeni v praznik!<< je poudarila Marta Zabret, mama treh otrok, ki obiskujejo to glasbeno šolo. Lepe misli je namenila tudi Primožu Kristanu, zaradi katerega učenci in učenke te šole odraščajo ob vzorniku, ki jih uči igranja z nalezljivim navdušenjem. Zaključno besedo tega prijetnega večera je imela Bernarda Rakar. Iz njenega srca so kar vrele iskrene besede zahvale staršem vseh 65 otrok, ki obiskujejo njeno zasebno glasbeno šolo, pozornost pa je namenila tudi otrokom in obljubila nadaljnje strokovno, glasbeno-vzgojno delo. VERA MEJAČ Glasba je cvet v laseh, ki še tako običajen dan spremeni v praznik - Ansambel za staro glasbo Glasbenega ateljeja Carl Orff. Z leve: Rok Zabret, Ana Močnik, Mojca Zmrzlikar, Benjamin Lah, Barbara Grkman in ravnateljica Bernarda Rakar. Meje med učenci in učiteljem so zabrisane. Na predstavitvi nove notne zbirke so po teh notah družno zaigrali. Z leve: učitelj in skladatelj Primož Kristan, Luka Šarc, Jan in Urh Močnik ter Rok Zabret. Mestna godba Kamnik BOŽIČNO NOVOLETNI raromr Mestna godba Kamnik z dirigentom Martinom Duka-ričem je v soboto, 16. decembra, v Domu kulture Kamnik pripravila tradicionalni praznični koncert. Številen, pomlajen ansambel godbenikov se je predstavil s sodobnim in pestrim programom in svoje navdušence ponovno prepričal, kako dobri godbeniki so, prav tako so tudi dobri organizatorji. V goste so povabili pevke in pevce Komornega zbora Šutna, kamniško ma-žoretno skupino Veronika in solistke: Barbaro Leben iz Mengša (poje pri hišnem ansamblu Avsenik) in sestrični Alenko in Anko Frece iz Liboj (iz znanih glasbenih družin - Alenka je hči Vinka Freceta, Anka pa hči Anke in Štefana Freceta). Ob spremljavi kamniških godbenikov so skupaj zapele pesem Veronika, ki Polno dvorano Doma kulture Kamnik sta navdušila solista - godbenika na klarinetu Rok Spruk in Uroš Gorenc. V sredini dirigent Martin Du-karič, ki pomlajen ansambel godbenikov vodi v letošnjem letu. Vrste Mestne godbe Kamnik so letos bogatejše za dvanajst novih Članov, ki so jih godbeniki na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu tudi slovesno in uradno sprejeli medse. jo je napisal Ivan Sivec, uglasbil pa Klemen Leben - prav za Mestno godbo Kamnik: »Tisoč let na Malem gradu čaka princa svojega že Veronika, vendar pa poljuba ne dočaka, tiho čaka, kot vsaka deklica«... Nato je Anka ob spremljavi Komornega zbora Šutna Kamnik zapela še pesem Aleluja - Emila Glavnika na besedilo Metke R. Jank: »Ko bela ptica se spusti z neba, vame posije moč nevidnega in z njo ljubezen, kije v srcu čakala, spet začutim bližnjega«... Obiskovalci, ki so napolnili dvorano kamniškega kulturnega doma, so z bučnim aplavzom, odobravanjem in navdušenjem pozdravljali nadvse zanimiv in kvaliteten program Božično novoletnega koncerta, ki ga je povezoval Andraž Lenarčič iz MKD Priden možic Kamnik. Godbeniki so se ob uvodni skladbi Francija Lipičnika Pozdrav iz Kamnika spomnili nanj. Želeli so, da bi bil med njimi, a se žal, zaradi posledic prometne nesreče zdravi v bolnišnici. Molk je preplavil dvorano z iskreno željo, da bi se nekdanji dolgoletni dirigent Mestne godbe K.ponovite«svoje dosedanje dosežke? Vprašanje ste mi zastavili tako, da bi morala hvaliti samo sebe, a mi to ne gre najbolje. Na kratko bom »ponovila« del svojega življenjepisa, predvsem strokovnega. Sem zdravnica, specialistka psihiatrije. Svoje strokovno delo sem usmerila na področje bolezni odvisnosti in škodljive rabe alkohola. Delala sem kot terapevtka, pa tudi kot vodja takratnega Centra za zdravljenje odvisnih od alkohola. V začetku 90-ih let prejšnjega stoletja sem v Sloveniji uvedla bolj optimističen pogled na obravnavo recidiva, to je ponovitve odvisnosti. Moje raziskovalno delo je povezano tudi z epidemiologijo in preventivo škodljive rabe alkohola. Napisala sem veliko strokovnih in poljudnih člankov, uredila več knjig, sodelovala pri televizijskih in radijskih oddajah. Kot zanimivost naj povem, da sem skupaj s prof. Melito Prezelj in dijaki SCRM opravila dve raziskavi o vplivu vadbe joge. Kot družinska terapevtka sem se posebej ukvarjala s pomočjo tistim družinam, v katerih je prihajalo do nasilja. Posebej ponosna sem na svoje delo v fundaciji z Glavo na zabavo, kjer že od leta 2001 dalje neprekinjeno teče tudi raziskovalni projekt o odnosu do alkohola pri obiskovalcih naših prireditev. Izsledke raziskave bomo v poljudni obliki predstavili v eni od prihodnjih številk revije Viva. Za vsakega strokovnjaka na njegovem področju je bistvenega pomena izobraževanje v tujini in drugačen pogled na življenje. Kje ste se izobraževali in izpopolnjevali izven naših meja in kako je to vplivalo na vas in vaše nadaljnje delo? Izobraževanje v tujini je resnično priložnost za ustvarjanje drugačnega, bolj širokega in odprtega pogleda na življenje. Šolala sem se v Zagrebu (magisterij), v Londonu (družinska terapija), v Baltimoru - ZDA (poseben študij na področju odvisnosti), pa tudi v drugih okoljih. Vsa ta potovanja in bivanja v tujini so od mene, pa tudi od moje družine, zahtevala veliko prilagajanja in odrekanja, po drugi strani pa so nas obogatila. Lahko rečem, da so na moje nadaljnje delo najbolj vplivali osebni stiki z ljudmi, ki sem jih srečevala na poteh po tujini. Ti ljudje so bili v začetku moje strokovne poti predvsem vez z znanjem, ki smo ga takrat iskali v tujini, pozneje pa strokovnjaki, s katerimi smo enakovredno izmenjavali izkušnje in se medsebojno spodbujali pri iskanju rešitev. Poleg dela na Psihiatrični kliniki opravljate tudi pedagoško delo na večfakidtetah. Kaj je obema skupnega in v čem sta si bistveno različna? Če bi se morali odpovedati enemu izmed njiju, kateremu in zakaj? Vključena sem v pedagoško delo na medicinski, pravni, filozofski in pedagoški fakulteti. Predavam področje bolezni odvisnosti ali pa sodelujem kot so-mentorpri izdelavi diplomskih ali magistrskih del, tudi na drugih fakultetah. Terapevtsko in pedagoško delo ves čas povezujem, saj je težko predavati o stroki, če v njej resnično ne delaš. Tako svoja predavanja, če je le mogoče, popestrim s primeri iz prakse - seveda na način, da bolnikov in njihovih družin ni mogoče prepoznati. Zaenkrat ne razmišljam o tem, da bi se kateremu področju odpovedala. Če pa bi to morala storiti, bi enako pogrešala oboje. Zdaj pa še aktualna tema - kandidatura za varuhinjo človekovih pravic. Vasje sam predlog predsednika Drnovška presenetil tako kot širšo slovensko javnost? Predlog predsednika Drnovška je bil tudi zame presenečenje. Ne tako, kot za širšo javnost, saj sem vedela, da ta možnost obstaja - enako kot za vseh 28 prijavljenih kandidatov. Novico, ki jo je prebrala v Dnevniku, mi je po telefonu sporočila prijateljica. Ko sem dobila še pisno potrditev iz Urada predsednika države, sem vedela, da gre zares. Na kaj ste najprej pomislili ob tem, komu prvemu zaupali novico? Misli in občutkov v tistih trenutkih je bilo veliko, predvsem pozitivnih. Najprej sem poklicala soproga in sina, potem še očeta. S čim ste, po vašem mnenju, prepričali g. Drnovška, da vas je predlagal? Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti, saj se z gospodom predsednikom še nisem osebno srečala. Verjamem, da je njegova odločitev temeljila na vlogi predlagatelja, to je primarija Jožeta Felca iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji ter na podatkih o mojem dosedanjem delu ter obsežni bibliografiji. Tudi do novinarjev ste bili v »vročih« dneh nedosegljivi in niste dajali izjav. Zakaj? Za novinarje sem bila nedosegljiva le prvi dan. Potrebovala sem nekaj ur časa, da sem zbrala misli in si organizirala delo v službi. Moje sedanje delo je takšne narave, da ga načrtujem tedne vnaprej (ambulante, predavanja, sestanki), zato vsaka sprememba potegne za seboj veliko drugih. No, za novinarje sem bila »zanimiva« le prve dni po objavljeni kandidaturi, potem se je zadeva umirila. Če boste nasledili Matjaža Hanžka, se boste (kot ste že povedali) zavzemali za pravi- ce otrok. Katere so največkrat kršene? Vse izhaja iz problematike nasilja, torej otrok kot žrtev nasilja v družini, med vrstniki, v družbi. Narediti je treba še več, da se nasilje, ki ga otroci občutijo na katerikoli ravni, prepreči. Da otrokom omogočimo neposreden dostop do različnih oblik pomoči, da ne zapletamo postopkov, v katere so vključeni. Se tudi sicer pri svojem delu pogosto srečujete z otroki? Pri svojem delu se srečujem z otroki v okviru družinske terapije, ki jo izvajam. Na terapijo prihajajo skupaj s svojimi starši ali starimi starši. Velikokrat pa jih, žal, srečujem kot sodna izvedenka, ko ugotavljam, kakšna škoda jim je bila povzročena s strani storilcev nasilnih dejanj. Verjetno so tudi odrasli potrebni pozornosti. Za kaj natančneje bi se še zavzemali in skušali spremeniti? Druga velika skupina prebivalstva, ki bi morala biti deležna posebne skrbi varuha človekovih pravic, so starejši ljudje. Tudi oni so dostikrat izpostavljeni različnim oblikam nasilja, ki pa je še bolj skrito kot tisto nad otroci. Starejši ljudje trpijo sami, ne upajo povedati drugim. Treba bo najti poti do njih in jim pomagati. Seveda se načrt dela varuha človekovih pravic lahko naredi le na osnovi temeljitega pregleda stanja in priporočil predhodnikov. Spomnimo se, da ste bili pred leti zelo dejavni pri projektu Z glavo na zabavo, kjer je bilo bistvenega pomena to, da se mladi zabavajo brez alkohola. Kakšen je bil odziv? Ta projekt še poteka, napreduje, se razvija? Fundacijo Z glavo na zabavo sem že omenila. Ne gre za zabave brez alkohola, temveč za sporočilo, da se je mogoče zabavati brez njega. Alkohol na naših prireditvah ni prepovedan, le nagrade dobijo samo tisti, ki so trezni. Projekt se vsako leto spreminja in dopolnjuje z novimi izvajalci, stalnica pa je sodelovanje Sveta za preventivo v cestnem prometu. Imate morda kakšen podatek, ali so te zabave pripomogle k zmanjšanemu uživanju alkohola med mladimi ali je (če sploh) k temu pripomogel »alkoholni zakon«? Tudi takrat stena glas povedali svoje mnenje... Analize zbranih podatkov so pokazale, da so obiskovalci uživali najmanj alkohola v lem 2003, to je v obdobju, ko se je sprejemal Zakon o omejitvi porabe alkohola, pri nastajanju katerega sem sodelovala oz. zanj pripravila strokovna izhodišča. Ko je postalo jasno, da se zakon ne izvaja tako, kot je bilo predvideno, je poraba alkohola spet porasla. Lahko rečemo, da zakon sam po sebi »ne deluje«, delovale pa so razprave o pivskih navadah in o posledicah, ki naj bi jih prinesel zakon. S sprejemom zakona pa so tudi te razprave utihnile... Mislite, da se mladi še znajo zabavati brez alkohola? Zdi se mi, da se opijajo vedno mlajši - predvsem dekleta. Bojim se, da je mladih, ki se znajo zabavati brez alkohola, vedno manj. Tudi priložnosti za »trezno« zabavo je zelo malo. Prepričana pa sem, da bi mlade bilo mogoče spodbuditi k zabavi brez drog, med katere sodi tudi alkohol. Ideje za uresničitev takšnih zabav pa je treba poiskati med mladimi. Pride med to njihovo opitostjo tudi do zlorab teh skoraj še otrok? Seveda, pod vplivom alkohola so ti mladi ljudje bolj izpostavljeni nasilju in zlorabam kot sicer. Ne vem, če starši teh otrok vedo, kaj se na tako imenovanih žurih dogaja. Mogoče bi se kaj spremenilo, če bi šli večkrat pogledat. Bi kot varuhinja skušali reševati tudi ta problem? Gotovo, na tem področju imam doslej tudi največ izkušenj. Do zlorab pa vse prevečkrat pride tudi v krogu družine, kjer je prisoten alkohol. Nam lahko zaupate kakšno zgodbo, ob kateri bi morda vsaj nekdo pomislil na to, da se odpove alkoholu? Takih zgodb je veliko, tudi okrog nas. Vsakdo jo lahko najde med sorodniki ali znanci. Morda bi izpostavila družine, ki so soočene s težko invalidnostjo mladih ljudi, ki so postali žrtve pijanih voznikov. Če bi se njihovi starši združili, podobno kot v ZDA (http://www.madd.org'). bi lažje pripravili naše poslance do spremembe zakonodaje, katera bi lahko privedla do zmanjšanja števila takšnih žrtev. Bližajo se prazniki, čas praznovanja, veselja... družine so v tem času več skupaj kot običajno, družinski člani si vzamejo več časa drug za drugega, dneve skušajo preživeti v toplem zavetju doma... Dostikrat se mi zdi, da je to praznično veselje nekako prazno, da ljudi pogosto obhajajo tudi manj prijetni občutki. Resnično veselje je zamenjala skrb za nakupovanje daril, prevelikih zalog hrane in pijače, pripravljanje zabav, na katerih se je zaradi hrupa težko pogovarjati. Najti bi morali pogum in se umakniti tja, kjer se počutimo dobro, kjer smo lahko v družbi samo tistih ljudi, ki jih imamo radi. Je v Sloveniji veliko primerov, kjer prazniki niso tako veseli, kjer zaradi alkohola pomenijo strah, tesnobo, žalost - prestrašene otroke, pretepene žene? Da, posebno med prazniki, ki trajajo toliko časa, kot bodo letošnji, se takšni primeri kar vrstijo. Kako bi lahko takim družinam pomagali? V teh dneh bi morale delovati telefonske linije in varne hiše, v katerih bi žrtve nasilja lahko takoj dobile pomoč. Pa tudi telefonske linije, na katerih bi se oglašali prijazni sogovorniki in bili pripravljeni na dialog s klicatelji ne glede na temo pogovora. Nekakšne kle-petalnice za vse tiste, ki ne morejo ali ne znajo vstopati na različne internetne forume. Glede na vaše delo zagotovo poznate tudi kakšno družino, kjerje bil prisoten alkohol, pa so ga z vašo pomočjo »premagali«? Mnogi moji bivši pacienti se mi ravno ob novem letu oglasijo z dobrimi željami za naprej in pripišejo kaj spodbudnega o svojem življenju. To me navdaja z upanjem in ponosom. Kaj ozdravitev odvisnosti pomeni za človeka samega in njegove bližnje? Verjetno življenje spet postane rožnato... Življenje postane svobodno, tako mi povedo. Da se jim več ni treba bati, kaj se bo zgodilo do večera ali do noči. Da ne razmišljajo več o alkoholu ali drogi, temveč o povsem običajnih stvareh. Da se znajo veseliti malih uspehov in izraziti žalost, kadar jim je hudo. In da lahko z dvignjeno glavo povedo, kakšno pot so prehodili. Glede na to, da ste polno zaposleni, si boste vsaj med prazniki vzeli čas zase in svoje najbližje? Lahko vam zaupam, da si kljub zaposlenosti večkrat vzamem čas zase in za svoje najbližje. Radi vrtnarimo in hodimo na sprehode. Zato toliko bolj pogrešamo našega Leota, škotskega terierja, ki je ga je nekdo z močno brco pomagal spraviti na oni svet. Vas domači pri vašem delu podpirajo? Brez podpore domačih ne bi mogla narediti vsega, kar sem. Brez njihovega strinjanja tudi ne bi dala soglasja za kandidaturo za varuha človekovih pravic. Prepričana sem, da je ravno družina tista, ki posamezniku daje moč, s katero lahko uresničuje svoje poklicne cilje. Slišali smo, da imate radi malo adrenalina - s katerimi športi se sproščate? V resnici se nimam za športnico. Rada imam gibanje v naravi. Obožujem morje, plavanje, potapljanje in veslanje. Boste praznike preživeli mimo v zavetju doma ali morda bolj razgibano? Vsakega malo. Lahko našim bralcem predlagate, kako preživeti veseli december brez alkohola in kljub temu uživati? Ob različnih deklaracijah, povezanih s človekovimi pravicami, večina ljudi ne ve za Evropsko listino o alkoholu. Zato bom glede na aktualnost zadeve navedla kar peto etično načelo te listine: Vsi ljudje, ki ne želijo uživati alkohola iz zdravstvenih ali drugih razlogov, imajo pravico do zaščite pred pritiski pivskega okolja. Imajo tudi pravico do podpore za svoje nepivsko vedenje. Moj predlog je, da bi to pravico v čim večji meri poznali, izkoristili in upoštevali. Torej, ne pijte alkohola, če ste se tako odločili in spoštujte odločitev tistih, ki ne želijo piti. Prepričana sem, da se boste tudi ob upoštevanju tega načela lahko veselili in uživali. In še zaključna misel ob koncu leta... Naj nam tudi leto 2007 prinese nove priložnosti in izzive, s pomočjo katerih bomo lahko sledili svojim željam in ciljem. nzerstve *TLk} DVIGALO BI REJNIŠKI DRUŽINI HRIBAR IZ KAMNIKA OLAJŠALO ŽIVLJENJE Petčlanska družina Hribar: 38-let-na Zvonka, njen mož Franci, šestletna hči Irena ter rejenca Žiga in Uroš živi v Aškerčevi ulici v Kamniku, kjer imajo prijeten in topel dom, varno družinsko gnezdo, kjer se vsi počutijo dobro. Spoznati Zvonko, se osebno srečati z njo, pa je pravi dar! Iz njenih besed veje toplina, njen nasmeh opogumlja, Žiga, ki je do takrat zaradi težke invalidnosti (kongenitalna multipla arthrogripoza) živel v oddelku za invalidno mladino v bolnišnici Stara Gora pri Gorici, jeseni istega leta pa še Uroš, ki je prav tako otrok s posebnimi potrebami (cerebralna paraliza, epilepsija) in je tudi prišel iz Stare Gore.« Kako tekne pasulj, kar med postankom ob cesti! Uroš, Irena in Žiga njeno srce je polno nesebične starševske ljubezni, bogatijo jo izkušnje in preizkušnje, tudi kava iz njenih rok prav posebno opojno diši... ŽENA, MATI, REJNICA... Zvonka pravi takole: »Sem žena, mati, rejnica. Z možem Francijem sva po dolgih letih zdravljenja neplodnosti leta 2000 dočakala rojstvo hčerke Irene. Želela sva si še več otrok, a sva spoznala, da nama to ne bo dano. Skupaj sva se odločila za rejništvo in tako se mi je uresničila želja, ki sem jo dolga leta nosila v sebi; pa tudi želja, da najprej doživim čar materinstva, da bi mogla biti dobra mati tudi drugim otrokom. Le štiri mesece po rojstvu hčerke se je družina povečala še za dve otroški srci, za dva šestletnika: maja 2001 je prišel v našo družino ZAVESTNO V REJNIŠTVO OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Ko sem Zvonki omenila, da je bila zelo pogumna, da se je takoj v začetku rejništva odločila za invalidna rejenca, saj bi verjetno lahko izbrala »lažji« začetek, mi je odgovorila: »Zavestno sem se odločila za rejništvo otrok s posebnimi potrebami. Vodili sta me želja in notranja potreba, da se predajam otrokom, jih vzgajam v pozitivnem in prijateljskem vzdušju, da jim lahko nudim življenjske vrednote, kot so ljubezen, iskrenost, poštenost, varnost, toplina, delavnost - skratka, rada bi jih vzgojila za samostojno življenje, da se bodo znali v življenju boriti in se postaviti zase. Moj odnos ne temelji na usmiljenju, ampak SDS SLOVENIJA na novi poti Občankpm in občanom %amnikp ždimo Čepe božične prazni(g, prijetno praznovanje dneva samostojnosti in uspešno Četo 2007! H Si Nova Slovenijo Krščanska Uuaska stranka Želimo Vam vesel in blagoslovljen božič ter zdravo in uspešno leto 2007. Čestitamo tudi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. www.nsi-kaitinilc.net ___ Slovenska ljudska stranka V OO SLS Kamnik Vam želimo, da ob božiču doživite čudoviti notranji mir in svetlobo Betlehemske noči. V letu 2007 pa naj vas spremljajo sreča, zdravje in uspehi! jih skušam polno pripravljati tudi na težave v življenju in razreševanje le-teh. Moram pa poudariti, da mi v vsem stoji ob strani mož Franci, me podpira in mi pomaga.« Zvonka in Franci ne delata razlik med otroki, to se takoj začuti, ko stopiš v njihov dom. Po stopnicah, kjer so me na steni najprej pozdravili prisrčni odtisi rok vseh treh otrok, sva se z Zvonko povzpeli do mansarde, kjer imajo v lepih sobah otroci svoj svet, kjer spijo, se igrajo, delajo naloge, kjer Žiga in Uroš igrata klaviature. Vsak pa ima tudi čisto svoj kotiček, kamor se lahko umakne, ko želi biti sam. Na stenah so posterji, pa tudi ocene iz šole! Irenaje v prvem razredu osnovne šole, Žiga in Uroš obiskujeta 7. in 5. razred v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Zvonka pravi, da so v ZUIM-u zaposleni res pravi ljudje, ki znajo in zmorejo prisluhniti potrebam svojih gojencev in učencev. Izvajajo tudi hipoterapijo, to je fizioterapija na nevrofiziološki podlagi s konjem in na njem, ki jo predpiše zdravnik specialist. Izvajajo jo fizioterapevti z dodatnim znanjem kot samostojno obravnavo. Konj pri tem služi kot terapevtsko sredstvo za prenos gibanja v koraku. Cilj hipoterapije je izboljšanje nevroloških motenj gibanja PRIZNANJE »REJNICA LETA 2005« O Zvonki sem prvič slišala lani v tem času, ko je za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti dobila najvišje priznanje REJNICA LETA 2005, ki ji ga je 9. 12. 2005 podelilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V obrazložitvi med drugim piše: »Zvonka Hribar se izkazuje kot izvrstna rejnica. Otroka, ki jima je v življenju primanjkovalo pozitivnih izkušenj, sta v rejniški družini dobila to, kar resnično potrebujeta: varnost, toplino, stabilnost, delavnost, prilagodljivost in nasploh odnos, ki jima omogoča dobre vzpodbude za razvoj. Vzgaja ju z ljubeznijo, zna pa biti tudi zahtevna in dosledna.« Omenili so tudi njeno sodelovanje z zavodom, kjer sodeluje v skupini staršev in rejnikov, ki se sestaja na centru za socialno delo in aktivno sodeluje pri razreševanju dilem in vprašanj, ki se pojavljajo v rejniškem odnosu. Kaj Zvonki pomeni priznanje? »Priznanje potrjuje, da sem na pravi poti,« pravi. »Toda največje priznanje bom dobila takrat, ko bosta otroka uspešno dokončala šolanje, si našla zaposlitev in se vključila v normalno življenje, v svet, ki zna biti zelo krut in bosta s svojim znanjem dokazala, da sta enakovredna vsem ostalim.« ŽIVIJO POLNO IN SREČNO ŽIVLJENJE Starši zdravih otrok včasih stokajo, kako težko je ustreči njihovim vsak dan večjim željam in potrebam. Zvonka pa pravi: »Znamo uživati v majhnih, preprostih rečeh, a tako velikih in pomembnih, kot so sankanje cele družine kljub Žigove-mu invalidskemu vozičku. Uživamo ob drugačnemu igranju na klaviature, pihanju svečk na Uroševi torti za rojstni dan. Lahko rečem, da je naše življenje kljub drugačnosti obeh fantov polno in srečno, veliko se pogovarjamo, naš čustveni svet je tako lep in bogat. Skupaj smo bili v Gardalandu, pa v živalskem vrtu in vsi smo uživali. Udeležujemo se srečanj in letovanj Društva SOŽITJE Kamnik in tudi drugih prireditev. Tudi na počitnice gremo. Letos smo bili skupaj v Čatežu, z avtom smo se popeljali na Madžarsko, si ogledali Budimpešto, se vozili ob Blatnem jezeru. Otroci radi spoznavajo nove kraje in ljudi. Ko postanejo lačni, se ustavimo ob cesti, postavimo iz avta mizico, odvijemo plin na plinski jeklenki in skuhamo pasulj! Veliko se družimo. Invalida ne smeš imeti zaprtega v hiši, invalid mora med ljudi, da spozna sebi enake, pa tudi hujše primere, da se navadi na poglede mimoidočih. Naša fanta sta se tega že dobro navadila in sta vesela in sproščena, ko kam gremo. Verjetno pa se bo po novem letu naša družina povečala še za Simona, šestletnega dečka in bodo pred nami spet nove naloge in nova spoznanja.« PRIDEJO TUDI PREIZKUŠNJE V pogovoru z Zvonko čas mine, Ob Blatnem jezeru: Uroš, rejnica - mama Zvonka, Irena in Žiga kot bi trenil. Ob njenem pripovedovanju se zaveš, da ne smeš čakati, da ti bo kaj padlo z neba, da moraš sam poskrbeti zase. Tudi v preizkušnjah. Zvonka nadaljuje: »Lansko leto je bilo leto preizkušenj za vso našo družino, saj sem zbolela za rakom na ščitnici. Misel, da sem potrebna vsem mojim dragim, mi je pomagala v borbi proti zahrbtni bolezni, v dnevih omahljivosti in notranjega strahu. Vedela sem - ali se bom začela smiliti sama sebi in me bo rak požrl ali pa moram nekaj storiti zase. Ob moji bolezni in operaciji so otroci spoznali, da tudi »zdravi« lahko nenadoma zbolijo in to nas je še bolj povezalo. Skupaj smo močnejši, znam se vživeti v dušo drugačnega, bolnega. Spoznanja o vrednosti in pomenu življenja so tako dragocena in niso dana vsakomur. In kljub vsemu rejništvo ostaja moje življenjsko poslanstvo.« ŽELJA PRED PRAZNIKI -DVIGALO ZA ŽIGA December je mesec obdarovanj. Obiskal nas je Miklavž, pred vrati je Božič, novo leto. V tem času je izrečenih na tisoče želja. Kaj si pa vi želite? »Ob praznikih smo skupaj doma in to nam veliko pomeni. Postavimo jaslice, okrasimo smrekico. Da se malo naužijemo prednovoletnega vrveža, gremo z otroci v bližnji Mercator, pogledat gremo razsvetljeno Ljubljano, jaslice... Da bi se pa lahko še v večji polnosti posvetili drug drugemu, se prošnja in želja cele naše družine vrti okrog dvigala, ki bi ga radi vgradili v našo hišo. Žiga je na invalidskem vozičku, sicer hodi s pomočjo protez na obeh nogah. S pomočjo dvigala, ki nam cenovno ni dostopen, bi si prihranili hojo in nošenje po številnih stopnicah. Fant je iz leta v leto večji, pa tudi težji... Zato prosimo vse dobre ljudi za finančno pomoč, kajti dvigalo bi nam olajšalo fizično preobremenjenost. Ne hitimo, saj vemo, da ... Štejejo tudi majhni koraki. Vsaka malenkostje pomembna. Dala bo smisel našemu in vašemu življenju (J. Drnovšek).« Sredstva, ki se že zbirajo preko Rdečega križa Kamnik, so namenjena izključno za izgradnjo dvigala v hiši, kjer živi Žiga. Tu pa bo živel vsaj do konca svojega šolanja, saj so njegovi biološki starši in socialno skrbstvo izrazili željo, da bi Žiga živel in se šolal v Kamniku, kar so vsi potrdili s podpisom. Pomoč oz. donacije lahko nakažete na RDEČI KRIŽ, Območno združenje RK Kamnik, Ljubljanska 1, 1241 Kamnik, številka TRR: 02312-0011158889, namen nakazila: ZA ŽIGA SVET - ZA DVIGALO. Večina bank za nakazila v humanitarne namene ne zaračunava provizije. O uspehu akcije bomo zagotovo poročali. Družino Hribar in Zigata pa lahko spoznate tudi na dobrodelnem koncertu župnijske Karitas Nevlje, ki bo 21. januarja v Domu kulture Kamnik. BOMO POMAGALI? Ne oklevajmo! Pomagajmo Hribarjevim! Nikoli ne vemo, kdaj bomo sami rabili pomoč. In koliko je ta vredna, ve samo tisti, ki je to izkusil! Ali pa... Prisluhnimo gospe Rezi iz Zgornjega Tuhinja: »V času, ko »razmetavamo« denar za novoletna darila in voščilnice, morda lahko pogledamo vase in se vprašamo: Ali bomo z darili naše prijatelje res »osrečili«? Novoletne voščilnice bodo najbrž kmalu po novem letu dobile svoje mesto nekje med... Se zavedamo, koliko bi pomenil naš dar - namesto daril in novoletnih voščilnic - prav tej družini oziroma Žigam? Zavedajmo se, da kar prihaja od srca, do srca tudi pride. To bi bilo gotovo vaše letošnje najlepše novoletno voščilo! Naj bo naš dar kakor kamenček v veličastnem mozaiku...« Tekst: MARINKA MOŠNIK, foto: arhiv družine Hribar NLB € Kažipot Ker vam želimo olajšati prehod na evro, smo zbrali nekaj pomembnejših informacij in datumov, ki bodo v naslednjih tednih krojili naše in vaše denarne zadeve. Ob uvedbi evra velja načelo kontinuitete obstoječih pogodb, zato že sklenjenih bančnih pogodb, ne glede na vrsto posla, ne bo treba spreminjati - obisk banke ni potreben V 22 poslovalnicah bank NLB Skupine po vsej Sloveniji lahko večje količine kovancev hitro in enostavno preštejete na samopostrežnih števnih strojih 1. 12. 2006 - Za fizične osebe smo v NLB izenačili prodajni menjalniški tečaj (evro : tolar) s tečajem zamenjave: 239,640 tolarjev za 1 evro. S tem želimo zagotoviti pravočasno in ustrezno oskrbo z evrsko gotovino in sicer pod enakimi pogoji, kot bo potekala zamenjava s 1. januarjem 2007 15. 12. 2006 - V poslovalnicah NLB boste občani (fizične osebe) lahko kupili začetne pakete evrokovancev s slovenskimi motivi. V paketu bo 44 kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra (3.000,00 tolarjev). Uporabljali pa jih boste lahko šele od 1. januarja 2007 dalje 22. 12. 2006 - Izplačilo pokojnin v tolarjih 29. 12. 2006 - Poslovalnice NLB bodo delale po ustaljenem poslovnem času, sodobne tržne poti (NLB Klik, Teledom in NLB Mobo, ...) pa bo mogoče uporabljati do 18.30 31. 12. 2006 - Do 21.00 ure še mogoč dvig tolarjev na bankomatih; do 23. ure možno kartično poslovanje. Zagotovite si ustrezno količino gotovine za vaše potrebe 1.1.2007 - Postopno vključevanje bankomatov; od predvidoma 1. ure dalje ponovno možno plačevanje s karticami. Seznam delujočih bankomatov bo dostopen na spletnem naslovu www.ba.nkomati.net in na telefonski številki 01 477 20 00 ali 01 583 41 84 1. 1.2007 - Začetek dvojnega obtoka -gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih (vračila le evrih) 3. 1. 2007 - Vse poslovalnice NLB bodo za stranke delale po običajnem poslovnem času; sodobne tržne poti bodo ponovno delovale od predvidoma 6.00 ure 14. 1. 2007 - Zadnji dan dvojnega obtoka -gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih 1. 3. 2007 - Zadnji dan brezplačne zamenjave tolarjev v evre v bankah Podrobnejše informacije o uvedbi evra so vam na voljo: - v vseh poslovalnicah NLB po Sloveniji - v rubriki Evro prihaja v mesečnih izpiskih prometa na osebnem in kartičnem računu - v posebnih sporočilih uporabnikom NLB Klika I - na spletnih straneh www, | nlb.si/evro | - v informativnem centru: | tel. štev. 01 477 20 00 e - vprašanja pa lahko pošljete tudi na elektronski naslov evrovprasanje@nlb.si NLB® www.nlb.si ir 1 mimmummmmmm} d Jože Volovšek, s.p. Stahovica lih, 1242 Stahovica Vesele Božične praznike in vse (epo v Betu 2007! Tel.: 01 83 27 240, faks: 01 83 27 241, GSM: 041 652 265 HRIBAR JOŽICA s.p., Bevkova 22, Kamnik 1 Telefon: 01/8310-060 041/764-676 RAČUNOVODSKO SVETOVALNI SERVIS Vesele božične praznike ter srečno in uspešno v 2007! AVTOSERVIS IN AVTOMATSKA AVTOPRALNICA Steletova 2, Mengeš Telefon 01/72 37 289,72 91 093 NON STOP samopostrežna avtopralnica AVTOMATSKA PRALNICA «■ PRALNICA ZA TOVORNA IN KOMBI VOZILA er PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV Vesel božič ter srečno in zadovoljno novo leto! Vesel božič ter zdravo in zadovoljno leto 2007! Mihael Resnik s.p. Maistrova 32, Kamnik, tel.: 01/839 12 33 Odprto: pon.-čet.: petek: sobota: nedelja: 8.-24. ure 8. -01. ure 9. -01. ure 10.-22. ure IZDELOVANJE BETONSKIH BL©Z@W tifsSlk M STREŠNIKOV % AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 Q7esel božič in vse lepe v btu 2oopl -SV modno šiviljstvo Helena hobenlar Šutna 18, Kamnik Tel: 01/831 77 71, 031/211 393 izdelava ženskih oblačil po meri Sprejem strank ob ponedeljkih in sredah od 1(f- do 18h. Vsem strankam lep božič in prijazno 2007! trgovina cujrm Ljubljanska 21/e, Duplica, tel.: 831-10-10,1 www.gumiz.com I Bil Miti OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZOR4> DOMŽALE z.0.0. Pričakujemo vas V MENGŠU NA GORENJSKI CEST111 (V POSLOVNI CONI) tel.: 01/724-73-10, faks: 01/723-72-26 www.zora.si, e-pošta: info@zora.si VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU ■ Strešne kritine ■ Krovsko-kleparski izdelki ■ Hidro in termo izolacije ■ Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija -natur, barvni, pocinkani ■ Krovsko-kleparska dela ■ Kooperacije Viem tvožim ihtonhom m, fmUrmmm fmntemnjem ie ga gattpanje.. ježimo, lep ludjič in Mečna -a hdn 2007! 5i Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. 17., 24. in 31. 12. 2006 odprto tudi ob nedeljah od 9. do 15. ure Za lučke čarobne prihaja zdaj čas in tisoč daril poišči pri nas... I11pw!w Digitalni fotoaparat Aiptek CAM 4000 4x digitalni zoom, TFT zaslon: 3.8 cm, 3.0 mio. točk, edinstven “Smart image Stting” gumb za enostavno izbiro efektov, vgrajena bliskavica, reža za pomnilniško kartico “Compact flash card” z maksimalno 512 Mb, komplet vsebuje: fotoaparat USB kabel, AV kabel, torbica, stativ, trak za nošenje, 2x alkalni bateriji, navodila za uporabo, zgoščenka za programsko opremo 4390r h 62,55 EUR Obiščite nas in se prepričajte. 3% popusta od 100.000 SIT do 500.000 SIT 5% popusta W nad 500.000 SIT Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika. Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 31. 12. 2006., v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: E MCTGP Ajdovščina MCTG Črnuče MCT Lenart* MCTG Prevalje 6, tel.: 05/364 48 00 tkeejmišilu 32. tel.: 01/56061 MCT Ptuj* priletni naUnP I P« ineroaton« MCTG Slo. Konjice MCTG Velenje MCTG Žalec idustrijska 7, tel.: 02/720 09 60 iji 4, tel.: 02/870 50 35 špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 c. 12, tel.: 03/757 48 60 3, tel.: 03/898 87 10 Vabljeni.-: * Irstva Rei ■ Perovo 25, Kamnik, tel: 830-83-90 odprto od 7.30 do i9h, ob sobotah od 7h do i3h. ODPRTO TUDI V NEDELJO: 24.12. od 7h-i2h in 31.12. od 7h-i2h Raznolika slovenska dediščina v Budnarjevi muzejski hiši Čudovit predbožični čas Pred vrati je božič kot najbolj poznan in priljubljen praznik, povezan z najrazličnejšimi običaji, navadami in verovanji, ki so največkrat predkrščanskega izvora. Advent je čas duhovne in zunanje priprave na božič, ki traja štiri adventne nedelje. Te nedelje pomenijo štiri obdobja stare zaveze: prazgodovino od začetka do Abrahama, dobo očakov od Abrahama do kraljestva, dobo kraljestva od ustanovitve kraljestva do babilonske sužnosti in dobo po vrnitvi iz babilonske sužnosti do Kristusa. S prvo adventno nedeljo se začne cerkveno leto. Adventne nedelje ponazarja adventni venček s štirimi svečkami, vsako nedeljo prižgemo eno več. Dnevi so vedno krajši in temačni, saj se že popoldan prevesi v noč. Temo nam razsvetljuje pričakovanje prihajajočih praznikov, svetloba in blišč tisočerih lučk in okraskov. modro-rWči na »naši» vzorci. Niti se veličastno prepletajo v igri časa in izročila. Vezem za praznik, za vsak dan in pri tem neizmerno uživam,« so pomenljive besede naše ustvarjalke, prijetne ženske in mame. V prijetno topli hiši se je zbralo več kot petdeset ljubiteljev naše dediščine. Kot ena družina smo se stisnili ob topli krušni peči, v kateri je oskrbnica Iva Šubelj spekla orehovo potico prav v modlu, v katerem so včasih pekli le za božič in veliko noč, in ob stari družinski mizi, okrašeni z zeleno 21. decembra 2006 Da so prazniki pred durmi so naznanjale, tako kot nekoč, tudi ljudske, predvsem božične pesmi. Pod gankom Budnarce in v hiši pod bohkovim kotom je čudovito prepeval Oktet Zven iz Črnuč pod vodstvom Vinka Jagra. V Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah, ki nam ponuja skozi vse leto najrazličnejše dogodke, razstave in delavnice, je že od 26. novembra vse v znamenju obujanja starih običajev v decembrskem predprazničnem času. V nedeljo, pred pričetkom adventa, je potekala delavnica spletanja adventnih venčkov, ki jo je tudi tokrat vodil Peter Ribič iz Godiča. Potrkali smo na vrata hiše, ki so vedno prijazno odprta Zimski večer davnih dni smo podoživeli v soboto, 9- decembra, v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah s člani KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje. Oskrbnica Iva Šubelj Kramar je, kot vedno, najprej prijazno predstavila zgodovino te Matjaževe hiše - prave slovenske hiše, ki je različna v različnih pokrajinah. V raznih obdobjih se je spreminjala, a kmečka »izba- hiša« je bila povsod podobna in se je najdlje ohranila. Je prostor, ki je združeval družino, domače in vaščane, vsak dan, ob delu ali počitku, veselju ali žalosti. V hiši so se ljudje rojevali, umirali, jedli, spali, se veselili ali bili žalostni. Zimski večeri so bili dolgi in v »hiši« ob kmečki peči so ljudje najraje posedali. Sosedje so tudi drug drugemu pomagali pri ličkanju koruze, ribanju repe, ob peči so posedale predice, druge so iz ličkanja izdelovale copate ali predpražnike. Ponekod, tako kot v Črnem Grabnu in širšem območju Domžal, so združeni pletli slamnate kitke, si s petjem in pripovedovanjem novic in različnih zanimivih zgodb krajšali in spletali bogatejše življenje. Tak večer v kmečki hiši smo imeli priložnost podoživeti s člani KUD Fran Maselj. Ob ponatisu črtic Josipa Podmilščaka-Andre-jčkovega Jožeta so predstavili pisatelja, nekaj njegovih črtic in življenje v Črnem grabnu. Ob ljudski pesmi so nas popeljali v Med prazničnimi pogrinjki je predstavljen tudi kmečki pogrinjek pod še edinim, ohranjenim originalnim oknom Budnarjeve hiše. od kruha do potice, kekse razne in slaščice -vse to pri nas dobite, prosti čas pa v družbi najdražjih preživite! vabljeni v trgovino ANA, ul. Matije Blejca 5, Kamnik (pri pošti duplica) pošta D iplica )DAIAI.NA ANA preprost »n/Nm^aiagr Na sporočilo vsakdanji- Pridne in ustvarjalne roke Milene Pla-ka in praznika je z raz- ninšek so izvezle tudi čudovit prtiček z stavljenimi vezeninami ljudskimi motivi in še danes ohranjenimi opozorila Milena Plani- pregovori, nšek iz Zagorja. O sebi je povedala: »V meni so ostala pšenico. Na mizi pa praznična po-znamenja otroštva. Vezenja me tiča in velik hlebec zlatorumeno je naučila soseda še preden sem zapečenega domačega kruha, ki šla v šolo. Dala mi je kos blaga ga je spekla soseda Budnarce in sama sem izbrala barvo niti. - Novakova Francka. Stane Navdušilo me je in celo življenje Zore iz Kamnika je že na vhodu sem šivata, kvačkala, tkala. Na vsakemu prijazno ponudil plete-vezenino cerkvice Device Marije na Kamnu pri Vuzenici, kjer sem bila doma, sem še posebej ponosna. Kadarkoli pogledam sliko, so mi pred očmi odseki življenjskega kroga. V mojem srcu je Koroška. Po končanem študiju tekstila sem devet let poučevala ročna dela na gospodinjski šoli, sedaj delam z invalidi v Varstveno delovnem centru Zagorje. Življenje mi teče prijetno, brez velikih karier in blestečih služb. Sem večni optimist, polna energije, trmasta, nasmejana, preveč čustvena, rada imam veter, ker mi daje občutek svobode. V tem času pred božičem pa znova raz- Stane Zore je v prijetno topli hiši razpoloženi druščini, ki se je zbrala z namenom ohranjanja prazničnih običajev, razrezal hlebec zlatorumeno zapečenega domačega kruha, ki ga je spekla soseda Budnarce - Novakova Francka. Stane pa je za to priložnost spekel pletenico in jo že za dobrodošlico ponudil obiskovalcem. nico, ki jo sam spekel. Iva Šubelj je bila tudi tokrat ne le prijazna gostiteljica, ampak tudi človek, ki spoštuje naše prednike in njihove običaje in jih zna predstaviti. Ob znamenitih predmetih v tej hiši je razmišljala koliko kiča premorejo naše trgovine in mdi naši domovi, ne znamo pa videti svojih spoštovanja vrednih predmetov doma, okoli naših domov in v naravi. Samo ti predmeti govorijo zgodbe »včerajšnjega dne«. Globoko v srce sežejo Ivine besede: »Z vašim obiskom nas razveseljujete! Soustvarjate! Nagrajujete naše delo. Vi pišete nadaljevanje »našemu« domu, ko prestopite prag Matjaževe hiše. Tako kot vi, sva gosta v tej hiši tudi midva z Mirkom.« Budnar-jevo hišo pa je ta večer z obiskom počastil prav poseben gost - Danilo Budnar, sin Franceta Budnarja,’ rojenega v tej hiši. V manjšem razstavnem prostoru so do svečnice na ogled preprosti praznični pogrinjki, okrašeni z domačimi rožami, božjim drevescem in gorskim lišajem z Velike planine in kmečki pogrinjek pod še edinim originalnim Budnarjevim oknom, ob njem je sveta družina, ki jo je v tolčenem bakru izdelal Kamničan Bogdan Potnik. Majhen prostor, a veliko pove o raznoliki slovenski dediščini! Ročno izdelane jaslice iz lesa, voska in ličkanja so prvič predstavljene v tej hiši. Oko se ustavi najprej ob jaslicah iz naravnega čebeljega voska, nato občuduje jaslice iz lipovega lesa, ki jih krasijo sveta družina in pastirji, oblečeni v plašče iz ličja, v lini zgoraj pa vzdušje božičnega dogodka ponazarjajo jaslice iz ličja. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Skrivnostna sporo&tajaslic Ročno izdelane jaslice iz lipovega lesa v Budnarjevi hiši s svojim bogatim sporočilom. mišljam, da sem lahko srečna.« Milena je poročena in je mati treh otrok: 16-letne Maje, eno in polletne Martine in trimesečne Vesne. Spoznali smo jo tudi kot ljubečo mamo, saj je takoj po odprtju svoje razstave Martino nežno stiskala v svoje toplo naročje. »Večer je moj čas, ko uživam v tišini noči in vezem s svojimi mislimi. Črni križci na belem platnu, Božični čas je povezan s tradicionalnimi skrivnostmi, ki so se ohranile v navadah, šegah, običajih in verovanjih. Božiča si ne moremo predstavljati brez jaslic in iz leta v leto srečujemo vedno več navdušenih postavljavcev jaslic, ki najdejo svoj izraz v lesu, glini, kovini, pa tudi vosku, steklu in podobno. Tradicijo postavljanja jaslic nadaljuje tudi Peter Razpet iz Kamnika. Kot nam je povedal, so v njihovi družini že od nekdaj imeli običaj postavljanja jaslic:« Moj oče ni hodil pogosto v cerkev, ampak običaje je praznoval s srcem in dušo. Ze mesec ali dva prej smo otroci nabirali mah, potem smo ga sušili in težko pričakovali postavljanje jaslic. Na božični večer se je vsa družina zbrala in vsi smo sodelovali pri delu. Od vseh treh otrok sem pri tem najbolj užival jaz. Sam sem vlival pastirce in ovčke in z vrstniki smo si izmenjavali modele za figurice. S kakšnim veseljem in ponosom smo gledali izdelke drug drugega! To so bili najlepši dnevi mojega otroštva.« Navado postavljanja jaslic je Peter prenesel tudi v svojo družino. Vsi trije otroci so se veselili ob postavljanju jaslic in ob tem delu preživljali čudovite trenutke. Sin Emil tudi sedaj, ko je že odrasel, ohranja to tradicijo. Kot nam je zaupal Peter, je pravi pomen jaslic in smisel začutil po nekem čudežu na Brezjah in tedaj se je odločil, da bo v ta namen naredil posebne jaslice. »Še tisti božič sem jih posvetil Mariji na Brezjah. Vse sem naredil lastnoročno, po viziji in iz raznih odpadnih materialov. To so bile najbolj do- Družinsko tradicijo postavljanja jaslic ohranja tudi Peter Razpet iz Kamnika. živete jaslice v mojem življenju in od tedaj jih postavljam vsako leto in vedno jih posvetim drugemu namenu. Letos sem jaslice posvetili vsem pomočim potrebnim in družinam v stiski. Tokrat so mi pomagali tudi člani kulturno humanitarnega društva Alva-dor, katerega predsednik sem, in člani društva Olivin. Skupaj smo delali dva meseca, sam pa sem skozi vse leto na sprehodih s psičko Mišo nabiral material. Še posebej v veliko pomoč mije žena Matea, ki nikdar poprej ni postavljala jaslic, vendar jih sedaj prav tako doživlja kot jaz,« z iskricami v očeh pojasnjuje Peter. Prav v teh dneh Peter z vnemo in nalezljivim navdušenjem postavlja jaslice, v katere bo prenesel tudi podobo Velike planine. Kot prejšnja leta, jih postavlja v domači dnevni sobi, saj, kot pravi, morajo biti vedno tam, kjer bivajo ljudje. Čeprav so velike, merijo 12 kvadratnih metrov, smisel jaslic ne vidi v velikosti, pač pa v bistvu, ki bi ga moral človek nositi v srcu, saj so simbol človeške, ne le božje družine. Petrove jaslice si lahko po predhodni najavi po telefonu 041 312 698 lahko ogledate na Vremšakovi 2 v Kamniku. VERA MEJAČ fant ■ Glavni trg 25, Kamnik ■ Želimo vam vesele božične praznike in srečno Novo leto 12 21. decembra 2006 mm ©EST Sl m IPSSM I Rezbar in zbiralec starin Klemen Matjaž iz Zagorice Njegovo oblikovanje je figuralika V prostorih Območne obrtne zbornice Kamnik so svoje izdelke postavili na ogled člani Sekcije domače in umetnostne obrti Območne obrtne zbornice Kamnik, ki jo vodi Kremžar Franc s.p., tudi predsednik sekcije domače in umetnostne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije. Program dela vestno uresničujejo, kar dokazuje tudi pričujoča razstava domače in umetnostne obrti. Svoje mojstrovine so postavili na ogled v predprostoru Območne obrtne zbornice Kamnik. Izdelki so zanimivi za ogled in tudi za nakup novoletnega darila. Na razstavi sodelujejo: Kremžar Franc s.p. - lončarstvo, Komenda, Ratkajec Weingerl Nives s.p. - izdelovanje predmetov umetne obrti, Kamnik, Ila d.o.o, Hlačar Tatjana - oblikovanje, proizvodnja in trgovina, Kamnik, Šinkovec Milan s.p. - umetno kovaštvo, Komenda, Avguštin Marko s.p. - pečarstvo, Komenda, ETI Svit d.o.o, - izdelovanje keramičnih in dekorativnih izdelkov, Kamnik. Člani, ki se predstavljajo, imajo pridobljeno pozitivno mnenje OZS, da je izdelek opredeljen za domačo in umetnostno obrt. Njihovi izdelki imajo evidenčno številko mnenja OZS. Takšnih izdelovalcev je v Kamniku in Komendi le enajst in so edinstveni v svojih idejah in izdelkih. Razstavo si lahko ogledate v prostorih OOZ Kamnik, Tomšičeva 11 (poleg OŠ 27. julij), kjer dobite tudi vse informacije o izdelkih in izdelovalcih. IRENA TONIN Spretne in pridne roke so ustvarile čudovite izdelke Ženska sekcija Društva upokojencev Kamnik vsako drugo leto organizira razstavo ročnih del. Pri tem sodelujejo člani in članice društva, pridružujejo pa se jim upokojenci Doma starejših občanov v Kamniku. Rezbar Klemen Matjaž z velikim veseljem že več let postavlja svoje jaslice pred domačo hišo v Zagorici pri Stahovici. Oblikuje jih v glavnem iz drevesnih korenin. Ob njih pa dominira 100 let star vzorec štajerskega toplarja. Klemen je že četrt stoletja zavzet zbiratelj starin, ki krasijo njegov dom in okolico hiše, brunarico, ki jo je tudi sam izdelal in postavil, pa tudi v hiši so vsepovsod zanimivi starinski predmeti, ki ponazarjajo življenje in delo naših prednikov. Ponosen je tudi na tri zelo stare šivalne stroje (na sliki) in druge predmete zgodovinske vrednosti. Zanimiv človek je Klemen Matjaž iz Zagorice pri Stahovici. Star je 73 let, po poklicu kmetijski tehnik, upokojen je 18 let. Več kot 25 let je zbiratelj starin. Ponosno pokaže zelo staro kmečko orodje: pluge (eden je star 160 let), brano, enojne in dvojne jarme, lesena kolesa (križno kolo je staro preko 100 let), prav toli- ko so stari tudi mizarski obliči, stenske ure na kebel in šivalni stroji. Bogata je zbirka svetil: „lahterna” na svečo in na petrolej, petrolejke, rudarske karbidovke..., preko 80 let star fotoaparat na meh, kolovrati za predenje volne in lanu... Klemen Matjaž pa tudi rezbari več kot 30 let. Podlaga za rezbarjenje so korenine različnih propadlih ali živih dreves in lipov les. Ustvarja čudovite lesene izdelke in figure, deli vej postanejo z njegovim mojstrskim oblikovanjem prava umetnina, prav tako oblikuje zanimive lesene skulpture iz jedra trohnele-ga dela dreves. Les nabira v hribovitih terenih in ob reki Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1 /e, Komenda t? 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu! Dobrodošle večje družbe ob praznovanji ^e/ime /&/w laične/i utynr/>e in bbež/no 2007/ f/e/i li/ufuifmno fudie n zvz/z/ n&ief 1&>£//? /sz Jss/szs szrrr /r/s- 2t? Podgorje 69, Kamnik, tel. 01/839 45 03 m PRAZNIČNI DECEMBER vMjl. 21. decembra 2006 TUDI PASTIRČKI SO ZASPANI Živeli smo na kmetih. Bili smo velika družina - ata in mama, midva z možem, najina otroka ter brat in dve sestri. Živeli smo v veliki kmečki hiši, ob potoku, kjer je bilo pozimi, ko sončni žarki tri mesece niso niti dosegli hiše, še posebej mrzlo. Toda to nas ni motilo. Mama je ob dolgih zimskih večerih pletla tople nogavice in rokavice za otroke in vnuka in pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva. Zanimivo je bilo poslušati, kako so nekdaj v prostornih kmečkih »hišah«, danes bi jim rekli dnevna soba, delali vitre, jih ostrgali in škatlo, iz nje je najprej vzela hlevček in ga postavila na rob mize, pod smrekico. Začela je polagati mah in pod njenimi spretnimi rokami je nastajala hribovita pokrajina. Namesto dreves in grmičkov je v mah zasadila bršljanove vejice. Potem je začela postavljati figurice. Najprej pastirčke, potem ovce. Vnuka sta nenehno spraševala: »Mama, zakaj nese pastirček ovčko na ramenih? Kam jo nese?« Mama je odgovarjala in jima spotoma pripovedovala božično zgodbo. Jaslice so bile že skoraj gotove. V hlevček je postavila še volička in oslička. Sveto družino je bilo treba pletli koše, mizarili, dajali prašiča iz kože in izdelovali klobase. Danes, ko se je treba skoraj povsod, kamor prideš, sezuti, mladi težko razumejo, kako so se taka umazana in prašna dela opravljala v prostoru s kmečko pečjo. In koliko so pretrpele in pregarale ženske, ki so morale vse to tudi pospraviti! Še posebej pred prazniki, pred veliko nočjo in pred božičem se je pospravilo od kleti do podstrehe. Zato pa so prazniki res dišali po praznikih in vedno je bilo čutiti neko vznemirjenost, pričakovanje nečesa lepega...Še posebej lepo je bilo okrog božiča. Tudi tisto leto, ko je bil Matej star dve leti... Dan se je nagibal k večeru. Vsa dela so bila že opravljena, v hiši in zunaj nje. Le jaslice je bilo še treba postaviti. Stara mama - vnuka sta ji vedno rekla le mama - je prinesla košaro z mahom, ki ga je že nekaj tednov sušila na podstrešju. Štiriletna Tanja in dveletni Matej sta čepela na klopi ob veliki javorovi mizi in jo radovedno opazovala. Najprej je na klop pod bogkovim kotom postavila majhno smrekico in jo okrasila s trakovi iz staniola.. Potem je iz omare vzela kartonsko postaviti na najbolj vidno mesto. Vzela je v roke kipca sv. Jožefa in Marije, le Jezušček je še ostal v škatli. Mali Matej ga je zagledal in vzkliknil: »Mama, kje ima Jezušček pleničke? Kaj ga nič ne zebe? Naredimo mu odejico!« in že je stekel po košček blaga k maminemu šivalnemu stroju. Mama ga je potolažila: »Matej, pri nas Jezuščka ne zebe. Greje ga naša ljubezen, naše prijateljstvo, ker ga pričakujemo in sprejemamo. V hlevčku pa ga s svojo sapo grejeta voliček in osliček.« Vzela je Jezuščka iz Matejevih rok in ga nežno položila na slamico. Nad hlevček je pritrdila še angela s piščalko. »Da bodo ljudje šli za glasom piščali in našli pot do novorojenega Deteta,« je še rekla. Potem je pospravila ostanke mahu in pobrisala veliko javorjevo mizo. Zadovoljno se je nasmehnila, stisnila vnuka k sebi v naročje, nas objela s pogledom in rekla: «Tako. Mi smo pripravljeni. Sedaj božje Dete lahko pride med nas.« Potem je mama vzela staro ponev, vanjo naložila žerjavico iz štedilnika in nanjo nasula nekaj zrnc dišečega kadila. Iz omarice je vzela blagoslov- -v j Koledniki - slika kamniškega slikarja Poldeta Miheliča, odtisnjena na njegovem stenskem koledarju za leto 2007. ljeno vodo, ki smo jo že v nedeljo prinesli iz cerkve. Skupaj smo odšli za njo, najprej po vseh prostorih v hiši, nato pa še v hlev in svinjak, pod kozolec, na bližnjo njivo in blagoslavljali vse, kar smo imeli. Tudi Matejevega medvedka, iz katerega se je ze vsipala žagovina. Po blagoslovu smo se vsi zbrali pri molitvi. Klečali smo pri klopi ob peči in molili rožni venec. Tudi Tanja in Matej, ki sta bila na peči. Potem smo se vsi zbrali okoli mize , v kuhinji, kjer je prijetno dišalo. Po potici in lipovem čaju. V nas je tlelo lepo, veliko, neznano pričakovanje. Mama je prinesla čaj, ki ga je nalila v porcelanaste skodelice, kar pri nas ni bilo v navadi. Iz njih smo pili le ob velikih praznikih, sicer smo uporabljali stare, emajlirane. Na mizo je postavila dišečo potico in nam vsakemu odrezala velik kos. V veselem razpoloženju smo večerjali. Zmenili smo se, da gremo opolnoči k polnočnici, le ata bo zaradi visokega snega ostal doma, da bo pazil na vnuka. Mama je pospravila in pomila posodo, otroci smo se spravili na toplo krušno peč, oče in brezdomec Tinče, ki je bil ta večer tudi z nami, pa sta sedela ob peči in nam pripovedovala različne zgodbe. Mali Matej je zamišljeno strmel v jaslice, nato pa vprašal: »Zakaj se je Jezušček rodil v hlevu?« Ob tem vprašanju se je oglasil Tinče: »Veš, ljudje v Bedehemu niso hoteli sprejeti svete družine. Zato se je Jezušček rodil v hlevu. Jaz vem, kako je, če te ljudje ne sprejmejo. Ko sem šel s trebuhom za kruhom v tujino, sem potrkal na veliko vrat, ko sem iskal službo in stanovanje, pa so me večinoma zelo hladno sprejemali ali pa sploh ne. Ker sem bil tujec. Ker nisem bil eden izmed njih. S prijaznostjo, lepo besedo, nasmehom in pridnim delom sem se sčasoma dokazal. Po nekaj letih dela v tujini sem komaj čakal, da pridem domov, kjer pa me niso sprejeli odprtih rok. Tako sem šel za hlapca na veliko kmetijo. Tam se mi je kar dobro godilo. Sedaj pa sem star, delat ne morem več. Saj imam skromno pokojnino; za hrano, cigarete, kakšen liter vina in za vrečko bonbonov imam, toda nimam doma in sem odvisen od dobrih ljudi, ki me za par dni vzamejo pod streho, potem grem spet naprej, od vrat do vrat Ponekod mi dajo prenočišče na klopi ob peči, drugje na stelji v hlevu, kakor nanese.Tako vsak dan doživljam resnični Božič, popoto- vanje Marije in Jožefa...« Ob tem si je skrivoma obrisal solzo. Segel je v žep in nam nasul polno pest bonbonov v živopisanih papirčkih. Za nas otroke je bil večer zelo vznemirljiv, pa smo kljub temu zaspali. Ura se je približala enajsti zvečer in mama nas je prebudila. Hitro smo se oblekli, obuli tople nogavice, na roke smo si nataknili nove volnene rokavice - oboje nam je prinesel Miklavž, okrog vratu pa nam je mama zavezala tople šale iz domače volne, ki jih je sama spletla. Stopili smo v zasneženo noč. Zunaj je bilo mrzlo, na nebu je sijalo tisoč zvezd. Po ozki gazi smo stopali eden za drugim. Sneg je škripal pod nogami. Bolj, ko smo se bližali cerkvi, lepši je bil pogled. V cerkvi je bilo tiho. Luč je le medlo osvetljevala prostor. Ura v zvoniku je odbila polnoč. Tedaj se je s kora najprej tiho, nato pa vse glasneje oglasila pesem: »Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč...« V cerkvi so se ena za drugo začele prižigati luči in preden je pesem, ki so jo skupaj s pevci peli že vsi prisotni, izzvenela, je bila cerkev razsvetljena in je zažarela v vsej lepoti. Še posebej lep je bil pogled na jaslice. Marsikdo je bil ob pogledu nanje tako ganjen, da so mu solze stopile v oči. Božično bogoslužje in rojstvo Jezusa smo ob petju božičnih pesmi doživljali kot v sanjah. Polni prijetnega vznemirjenja smo se vračali proti domu. Ata in oba vnuka so spali. Zlezli smo na toplo peč. Mama nam je prinesla polno skledo kompota iz suhih hrušk, sliv in jabolčnih krhljev. Malo smo še poklepetali in srečni zaspali v Božično noč... Drugo jutro je mama kar malo nejevoljna vprašala ata, kaj so zvečer počeli z jaslicami, da so vse figurice prevrnjene, pa ji je ata povedal, da je Matej ugotovil, da so tudi ovčke in pastirčki zaspani in sta jih s sestrico položila spat. Mama je zmajala z glavo, se nasmehnila in postavila figurice pokonci. ... Od takrat mineva 29 let. Spet se bliža Božič. Toda letos ne bo tako veselo. Mama in oče sta že nekaj let pokojna, letošnji Božič bo že tretji brez Mateja. Matej je veliko božičnih večerov preživel v hribih, v strmih gorah, kjer je-vedno znova našel svoje veselje in svoj mir. Gore so postale njegov način življenja in razmišljanja. In pred dvema letoma poleti so ga za vedno vzele k sebi, v perujskih Andih je zatisnil svoje mlade oči... A ostali so spomini. Tudi na tisti lep božični večer. MARINKA MOŠNIK Med 26. decembrom in 6. januarjem, praznikom sv. Treh kraljev, vas bodo tudi tokrat po domovih obiskali trikraljevski koledniki. Po tradiciji vam bodo »sv. trije kralji: Gašper, Miha in temnopolti Boltežar« s petjem in besedo zaželeli mir, srečo, zdravje in Božji blagoslov v letu 2007. Z vašim privoljenjem vam bodo na hišne dveri s kredo napisali; 20 + G + M + B + 07. Ti mladi fantje (lahko tudi dekleta) vam bodo za topel sprejem pri .vas doma zelo hvaležni. Čisti dobiček oz. darove, ki jih boste ob tej priložnosti darovali, bodo posredovali v dobrodelne namene, predvsem za pomoč v »slovenskih« misijonih, ponekod delno tudi za dobrodelne namene krajevne Karitas. Letošnji darovi za misijone bodo poslani predvsem v Zambijo, na področje župnije Kasisi s 27 postojankami, za pomoč revnim, bolnim (posebno aids), sirotam, vdovam, še posebej pa otrokom. Darovi bodo namenjeni tudi za misijon Napudvve v Zambiji za ureditev doma za reveže, v Ukrajino v misijon v Kijevu, kjer skrbijo za revno predmestje. V Ukrajini je kar 29 % prebivalstva, ki živi pod uradno mejo revščine. Misijonu v Braziliji v Sao Gabriel pa bodo vaši darovi pomagali zgraditi topel dom za Indijance in poskrbeti za rešitev številnih deklet pred nasiljem in jih usposobiti za njih samostojno življenje. Tudi letos bomo organizirali skupno učenje prigodnih pesmi s svetovanjem za izdelavo oblačil in podobno. Vse informacije dobite na telefonski šteivlki 839 17 16. Odbor za oživljanje starih običajev na Kamniškem JSraST PRODAJA VRHUNSKE ZABAVNE PIROTEHNIKE V KAMNIKU Kemijska industrija KAMNIK d.o.o. V KIK'0Vl TOVARNIŠKI PRODAJALNI Fužine 9, tel.: 01/830 38 58 ODPRTO: PONEDELJEK-PETEK 9-I9, SOBOTA 8-I3 Trgovina bo odprta tudi na praznik, 26. I2., od 8. do 13. ure, ter v soboto, 30. 12. od 8. do 17. ure in na Silvestrovo v nedeljo, 31. 12. 2006, od 8. do 13. ure. Naši prijazni prodajalci vam bodo postregli s strokovnimi nasveti za varno uporabo pirotehničnih izdelkov. IIEH m Sfe- w popusr Želijo Vaivj VeSeio ifl p^riN0 prazN°VaNje b°Žiča pn gotoviNS« tep sreče, zdravja w zado\Z°LjStva v istu 2007. pl^lu m 5000 sin Tudi letos je sv. Miklavž obiskal mnogo krajev naše občine, tudi Motnik. V nedeljo, 3. decembra, je polna dvorana krajevnega kulturnega doma pričakala tega dobrotnika z vsem njegovim spremstvom angelov in parkeljnov. Učenci OŠ Motnik pod vodstvom Vide Kovačič so z igrico in pesmicami pripravili lep Miklavžev večer. Najbolj pa so bili veseli obiska najmlajši, ki jih je Miklavž razveselil z darili. Nekaj želja je Miklavž ob tem obisku le izpolnil, za druge pa bo mogoče potrebno počakati na njegov naslednji obisk. BRANKO GORIČAN Miklavž je obiskal otroke in tudi starejše v Motniku in Špitaliču. Polna dvorana otrok s starši je na letošnji Miklavžev večer, 5. decembra, tudi v Mekinjah pričakala prihod sv. Miklavža. Otroci iz Mekinj, Nevelj, Godiča, Gozda, Kamnika in od drugod so v Miklavževi igrici z zanimanjem sledili razburljivim zgodam malega radovednega angelčka. Slednji seje, z dovoljenjem sv. Petra, odpravil še pred Miklavževim godom z nebes na zemljo. A je bil pošteno razočaran. Zemljo je našel zelo onesnaženo . . . smeti tu, odpadki tam, marsikje dima toliko, da sploh ni videl leteti. Malomarni otroci so z odvrženimi žvečilnimi gumiji popackali tudi klop v parku v Ljubljani. Ko je sedel tja, se je angelček nanjo dobesedno prilepil. Ves umazan se je vrnil v nebesa. Svojim angelskim sestricam in sv. Miklavžu je o tem izčrpno poročal. Ob tem so angelci žalostno zapeli: »Kje otrok naj se igra, kje naj teka in skaklja ? So igrala razdejana, tla s papirčki vsa nastlana, pod klopmi luščine, čiki in na travi pločevinke, po poteh in na stezicah psi pustili so spominke.« Še posebej zaskrbljen je bil ob tem sv. Miklavž. Odločil se je in dal pripraviti najlepša darila tistim otrokom, ki ne odmetavajo po tleh raznih papirčkov, odpadnih plastenk in podobno, ki imajo tudi doma vedno vse lepo pospravljeno, svoje mize, predale, igrače itd. Vso prireditev je lepo pripravila mekinjska veroučna skupi- Sv. Miklavž v Mekinjah, s svojimi sodelavci, tudi iz neveljske Karitas na pod vodstvom sestre Sabine in učiteljice Bernarde Rifel. Še posebej prisrčna je bila igra osemletne Urške Pečevnikove v vlogi radovednega angelčka. Predstavo so popestrili mekinjski mladinski cerkveni zbor in ob zaključku odlični godiški harmonikar David Burkeljca. Za prijetno odrsko scenografijo so z izdelavo nebeških vrat poskrbeli kar veroukarji sami. Prvič je bila postavljena tudi rdeče žareča peklenska odprtina. Za brezhibno osvetlitev in ozvočenje je tudi tokrat poskrbel Tomo Smolnikar. Že 2. decembra in nato še 4. decembra pa je Miklavž s svojim spremstvom obiskal in obdaril tudi oskrbovance Doma starejših občanov in druge zbrane starostnike, rejence ter otroke v Domu zaposlenih. Igrica »Radovedni angelček« je bila tudi tam, posebej med otroci, sprejeta z zanimanjem. MILAN VVINDSCHNURER Perovo 27,1240 Kamnik Tel: 01/83106 06 Fax.: 01 /83106 07 c-mai/; info@ekokonstrukt.si Vse m vas dom! 'od ideje do izvedbe' W//WaE//z,W^ -mm mmsmmm Naša anketa PRAZNIKI NEKOČ IN DANES Mnogi ugotavljamo, da je božič kot praznik vse bolj skomercializi-ran, kričeč, svetleč, predvsem pa za nekatere mnogo prezgoden, vsaj zadnja leta, vendar še vedno eden izmed lepših družinskih praznikov. Prevzame nas s svojimi vonji in okusi, toplino je moč čutiti vsepovsod (predvsem letos, ko še nismo čutili snežink na licih in pod našimi jeklenimi konjički), ko pa se ozremo naokrog smo obkroženi z poplavo lučk in raznih lepih in malo manj lepih okraskov, vse skupaj pa nas potegne v vrtinec obdarovanja. Kot da se nam vsako leto znova ponudi priložnost, da končno naredimo tisto, za kar nam je v preteklih enajstih mesecih zmanjkalo časa - obiščemo sorodnike, spečemo dišeče piškotke s cimetom, temeljito pospravimo stanovanje, se pustimo razvajati,... Je še kaj lepšega, kot se prebuditi v praznično jutro, nikamor se nam ne mudi, počutimo se lenobno, naša edina želja je uživati. Vse je v znamenju praznovanj, obdaja nas na stotine svetlobnih teles, kajti vse od davnine so ljudje prižigali bakle in ogenj, da bi pregnali strah pred temo, ki prekrije zadnji dan v letu in v človeku prebudi žalostne občutke. Čeprav je mnenje mnogih takšno, da se evforija okoli okraševanja začne mnogo prezgodaj, pa menim, da je pogled na okrašeno mesto lahko čudovit že sredi novembra in sicer iz preprostega razloga - preobremenjenosti na delu, ki nam ne dopušča veliko časa za uživanje v lepotah tega praznovanja. Otroci že nestrpno pričakujejo decembrska obdarovanja in so že odposlali pisma z željami za dva dobrotnika. Kaj pa mi, odrasli, se še znamo poveseliti, sprostiti in zares užiti praznični duh? Kako se Kamničani spominjajo božičnega vzdušja pred leti lahko preberete spodaj in videli boste, da si mnenja ravno ne nasprotujejo. ANGELCA »Včasih smo se ljudje ob tem letnem času veliko več družili. Kot otrok si komaj čakal, da je mama spekla potico in mogoče še kakšne piškote. Potem smo popili nekaj toplega in srečno zaspali. Bili smo zadovoljni s tistim malim, kar smo imeli, najpomembneje je bilo, da smo bili na toplem in imeli kaj za pod zob. Bili smo skromni. Te vrline pa sedaj mnogi nimajo.« DARA »Svoje učence v tem času najraje spomnim na skromnost in izpostavljam pomen tega praznika v kvalitetnem preživljanju časa v krogu družine. Mislim, da nam kar dobro uspeva.« STOJAN »Božič smo včasih praznovali v bolj ozkem družinskem krogu, ker se ga v javnosti praktični ni praznovalo. Bilo je mogoče še lepše kot danes, ko je vse že bolj komercialno usmerjeno, da ne omenjam koliko prezgodaj se začne okraševanje. Prav tako smo v prazničnem času izvajali razne vaških običaje, ki so sedaj ponovno zaživeli.« JANEZ »Komentar lahko dam iz službenega vidika in sicer so se prazniki spremenili v takšni meri, da je to še en letni čas, ko imamo mi, reševalci, malce več dela. Da pa ne bi omenjal samo slabe stvari, naj povem, da te prevzame poseben občutek, ko pripelješ porodnico na božični večer v bolnišnico in pozneje izveš, da je povila sina, ravno ob polnoči. To je vendarle obdobje čudežev.« Življenje je čarobno potovanje, varno se odpeljimo v leto2007! AlJTfTJfh Žavbi Janez s.p., Avtovleka, vulkanizerstvo Šmartno 21, Laze v Tuhinju Tel.: 01/8347-293, 041/627-235 GOOPfifEAR ■55? ^Z7l7JVZOJP LEBIČA® EŽ/JFULDA MATEJA »Malce pa so se časi res spremenili. Leta nazaj nisi imel takšnega občutka navdušenja nad božično-novoletnimi prazniki, predvsem kar se tiče obdarovanja. Sedaj veliko ljudi povezuje praznike z obdarovanjem. Meni pa je še vedno najpomembnejša toplina in posebna povezanost z družino, ki je v tem času še posebej močna.« JASNA »Mene vse to hitenje in norija, razna okraševanja in obdarovanja, ki se dogajajo sedaj, niti ne ganejo, rajši se odklopim in preživim miren božič in novo leto v krogu prijateljev, kot pa da bi se obremenjeval z odgovorom na vprašanje, ki je zelo pogosto v prvih dneh januarja - kje pa si ti preživela novo leto?« TADEJ, NEJC IN BARBARA »Nama so se letošnji prazniki kar spremenili. Najin sin Nejc je star ravno toliko, da ga že vse zanima. Seveda je zanj to prvi božič in vse je novo in sveže. Jaslice in smrečico sva letos postavila že v začetku decembra, seveda zaradi njega in obenem zaradi naju. Je prav posebno doživetje spremljati otroke, kako oni doživljajo nekaj, kar je nam že vsakdanje in samoumevno. Če ne dopustiš, da te vse to hitenje prehiti, skoraj ni razlike med božičem, kakšnega sva doživljala midva kot otroka in kakršnega bova omogočila Nejcu. Ohraniti moraš otroka v sebi.« PETRA IN GAŠPER »Vsak božič z Gašperjem je nekaj posebnega, zaradi njega se sedaj še toliko bolj potrudim z okraševanjem in pripravami na božič. Ob njem se tudi jaz počutim staro pet let, ko opazujem njegovo navdušenje nad stvarmi. Sem pa mnenja, da se pomen božiča iz leta v leto vse bolj spreminja. Včasih je bil to čas drugačnih pričakovanj, sedaj pa otroci in seveda odrasli večinoma razmišljajo samo še o tem, od katerega dobrotnika bodo dobili več. Prav tako nam je onemogočeno kvalitetno preživljanje prostega časa z družino zaradi pretirano skomer-cializiranih praznikov, trgovine so odprte skoraj vsak dan in vse ure.« Pogovarjala se je MATEJA SPRUK g&oomS) let gmonStM ULILE UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 00802236 www.hp-commerce.si 5 let Mercator centra Kamnik V soboto, 2. decembra, smo z najboljšim sosedom praznovali že peti rojstni dan. V teh letih je Mercator center Kamnik, ki v spodnjem in zgornjem pritiičju trgovsko-stanovanjskega objekta ob Ljubljanski cesti združuje pod streho 23 prodajaln in lokalov na 7200 kvadratnih metrih, postal ne le mesto nakupov, pač pa tudi prostor prijetnih druženj in ustvarjalnih, kulturnih ali glasbenih dogodkov za otroke in odrasle. Skoraj ne mine konec tedna, da se v »centru« ne bi kaj dogajalo. Kot že po tradiciji, so tudi za peti rojstni dan pripravili veliko praznovanje z glasbo, nagradnimi igrami in darili za zveste kupce, pa seveda obilico zabave za najmlajše, ki jih tudi klovn ni pustil ravnodušne. Prav tako kot velika slastna torta je obiskovalce razveselil nastop ta hip najbolj V rojstnodnevno torto velikanko za 5 let Mercator centra Kamnik sta zarezala vodja Mercator centra Kamnik Ludvik Leben in Miha Sekne, namestnik izvršnega direktorja v maloprodaji in direktor maloprodajnega območja regije osrednje Slovenije, »vroče« pevke na slovenskih glasbeni sceni Saše Lendero. Zaposleni v Mercatorjevem centru v Kamniku in obiskovalci pa so bili počaščeni in veseli obiska predsednika uprave Mercatorja Žiga Debeljaka in člana uprave Petra Zavrla. Z vodstvom kamniškega in okoliških centrov so obiskali tudi nedavno odprto pizzerio La Storia v prvem nadstropju centra. Pizzeria je ena izmed restavracij, ki jih je Delikatesa d.d. pod skupnim imenom La Storia odprla po Sloveniji in v Zagrebu. Nedvomno pomeni dobrodošlo pridobitev, predvsem za ljubitelje okusnih pizz, testenin in solat. Ob praznovanju je vodja MC Kamnik Ludvik Leben povedal: »Predpetimi leti smo se podali na pot, učili smo se, nabirali izkušnje in rasli, kot posamezniki in kot celota. Na do sedaj prehojeno smo lahko upravičeno ponosni, a čas je dragocen, treba je gledati naprej. Vsakega novega koraka na naši poti se veselimo, saj se vsak dan izpolnjuje v cilju, ki ga nosimo s seboj. To je v zadovoljstvu in zvestobi vas, naših dragih kupcev. Prepričani smo, da vam bomo tudi v prihodnje dober sopotnik.« SAŠA MEJAČ Smo hitro rastoče mesno predelovalno podjetje, ki širi svojo mrežo kupcev, investira v boljše delovne pogoje in tehnologijo. Zaradi povečanega obsega dela vabimo vse, ki jih zanima delo v ambiciozni delovni sredini, da se nam pridružijo. IŠČEMO: Skladiščne delavce (m/ž) Delavce na klavni liniji (m/ž) Poaoi: dokončana osnovna šola Vzdrževalce - električarje (m/ž) Poaoi: dokončana IV. stopnja ustrezne smeri Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas - možnost dodatnega izobraževanja - možnost napredovanja - opravljanje dela v novih in urejenih obratih Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik Želimo mm vesele Božične praznike in srečno novo leto ter veliko slastnih trenutkov v uživanju naših mesnin. 21. decembra 2006 15 MLADINCI CALCIT KAMNIKA TUDI TOKRAT NA STOPNIČKAH Mladi odbojkarji Calcit Kamnika so po lanskoletnem drugem mestu v državi bili tudi v letošnji sezoni blizu ponovitve uspeha, a na koncu osvojili še vedno odlično tretje mesto in s tem potrdili, da v Kamniku zares raste nov obetaven rod kamniških odbojkarjev. Na finalnem turnirju na Ravnah na Koroškem so v prvi tekmi skoraj presenetili domači Fužinar in klonili šele po tretjem setu, čeprav so že vodili z 1:0 v setih in imeli prednost tudi v drugem. Zato pa so prav tako z 2:1 v boju za tretje mesto premagali Maribor in se skupaj z neverjetnimi navijači veselili velikega uspeha, ki pa, kot obljubljajo mladi odbojkarji, ni zadnji. Pod taktirko Jaroša Stekla in Aleša Hribarja so bronasto odličje prejeli: Hribar Sašo, Bezek Bernard, Reisner Karlo, Premlč Jure, Hribar Klemen, Kvas Nejc, Ličina Ernest, Kavčič Aljoša, Tomelj Boštjan, Kvas Tine, Klemenčič Jaka in Laharnar Jure. Uspešni kamniški odbojkarski mladci. Uspešne pa so tudi ostale mlade ekipe OK Kamnika. Po uspehu kadetov so starejši dečki v kvalifikacijah prav tako blizu uvrstitve v najvišji rang tekmovanja. CALCIT KAMNIK V BOJU ZA ZGORNJI DEL LESTVICE Igralci Calcit Kamnika so v 1. državni ligi v zadnjih dveh krogih zabeležili dve pomembni zmagi v boju za zgornji del lestvice. Najprej so v gosteh premagali neposrednega tekmeca Triglav iz Kranja s 3:1, nato pa še po pričakovanjih doma ekipo Fužinarja z identičnim rezultatom. Tako so Kamničani pred zadnjim krogom v drugem delu na petem mestu, a le točko za ekipo Krke, s katero igrajo to soboto v gosteh. Tako se lahko zgodi, da bodo Kamničani po nekoliko slabšem začetku sezone po koncu drugega dela na visokem četrtem mestu, za ekipami Salonita, Pomurja in Prvačine. Druga kamniška ekipa je prejšnji teden izgubila pri Mokronogu, v zadnjem krogu pa doma visoko premagala vrstnike iz Kranja in je tako trenutno na tretjem mestu v tretji ligi. KAMNIŠKE ODBOJKARICE ČAKA NAPORNO LETO 2007 Kamniškim odbojkaricam po odličnem prvem delu v 1. DOL in uvrstitvi v četrt finale Pokala OZS v drugem delu ne gre in ne gre. Po pri- e-mail: ifamat@ffamat.si Ljubljanska c. 21/i 1241 Kamnik V"F6fiT: [TfpSiT ih.pgfl rMi? te, mrjierrfc frr tel.: 01/831 25 46 faks: 01/831 07 40 jmm partnerjem namočilo za prihodnje. lep bml in (rečno 2007! VARSTVO, d.o.o. NA NOVI LOKACIJI! KAMNIK, Steletova C. 32a (kamniška dvojčka) Tel.: 01/8310 890 GSM: 041/722 991 e-mail: varstvo@varstvo-kamnik.si www.varstvo-kamnik.si ► Varnost pri delu: Služba varnosti pri delu; Ocene tveganja - Izjava o varnosti; Pregledi delovne opreme; Preiskave mikroklime in osvetljenosti; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve hrupa. Nadzor gradbišč. ► Varstvo pred požarom: Izdelava študij požarne varnosti; Izdelava Požarnih redov in načrtov; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve električne instalacije in strelovodnih naprav. ► Kemikalije: Naloge odgovorne osebe za nevarne kemikalije; Izdelava varnostnih listov; Teoretična in praktična usposabljanja. ► Varstvo okolja: Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, poslovnikov; Označevanje odpadkov. Vse strokovne naloge opravljamo v okviru podeljenih pooblastil s strani pristojnih ministrstev in z našimi poslovnimi partnerji! Želimo vesel božič ter srečno, varno in poslovno uspešno novo leto! čakovanih porazih proti Gorici, Kopru, Vitalu so doma v derbiju kroga nepričakovano izgubile proti Šentvidu s 3:1 in še bolj nepričakovano v gosteh proti Jesenicam prav tako s 3:1. Vsaj delno pa so se oddolžile ta vikend na domačem terenu, ko so sicer izgubile z Benediktom s 3:2, a vseeno osvojile pomembno točko. Po vodstvu z 2:0 v setih pa je kazalo že tudi na večji izkupiček, a so se gostje pobrale in pokazale, zakaj so na tretjem mestu. Vseeno so se igralke Broline zopet znašle v nevarnih vodah za izpad iz lige (tri ekipe enako število točk), ki ga bodo morale reševati v zadnji tekmi drugega dela v gosteh pri Izoli in v tretjem delu lige, ki se bo začel v drugem delu meseca januarja. Odlično pa gre v kvalifikacijah kamniškim starejšim deklicam, ki so brez poraza na poti v A ligo, kljub temu, da igrajo v precej močni kvalifikacijski skupini. NASLOV OSVOJILI OŠ FRANA ALBREHTA IN TOMA BREJCA Občinske prvakinje OŠ Frana Albrehta. Odbojkarski klub Kamnik je uspešno izvedel tridnevno občinsko prvenstvo Kamnika in Komenda za osnovne šole. V prvih dveh dneh se je vseh šest šol borilo za vstop v finalni del, ki se je odvijal zadnji petek v OŠ Toma Brejca. Pri dekletih se je vse odvijalo po pričakovanjih, saj sta se ekipi OŠ Frana Albrehta in OŠ Stranje brez težav uvrstili v veliko finale, kjer pa so bile po ogorčenem boju in vrhunski igri za to starostno kategorijo boljše učenke OŠ Frana Albrehta s tesnim rezultatom 2:1. Tretje mesto je osvojila ekipa OŠ Komenda Moste. Pri fantih pa je bilo tekmovanje bolj zanimivo. Kljub težavam v polfinalu proti OS Frana Albrehta, pa so učenci OŠ Toma Brejca v finalu dokazali, da so trenutno najboljši in so zasluženo zopet osvojili naslov občinskih prvakov. V finalu so gladko premagali OŠ Stranje z 2:0. V boju za tretje mesto je OŠ Šmartno premagala OŠ Frana Albrehta. Vrstni red dekleta: 1. OŠ Frana Albrehta, 2. OŠ Stranje, 3. OŠ Komenda Moste, 4. OŠ Šmartno, 5/6. OŠ Toma Brejca in OŠ Marije Vere. Vrstni red fantje: 1. OŠ Toma Brejca, 2. OS Stranje, 3. OŠ Šmartno, 4. OŠ Frana Albrehta, 5/6. OŠ Marije Vere in OŠ Komenda Moste. Najboljše igralke: 1. Nika Obolnar (FA), 2. Petra Vrhovnik (ST), 3- Željana Blagojevič (FA). Najboljši igralci: 1. Jernej Lakner (TB), 2. Nejc Smrekar (ST), 3- Matic Klančnik (SM). . 11U1LI 'J KUPIŠ Tli IZDflKE, PUUŠ SAMO DVA, Kil IINUCENEJŠI IZDELEK ZASTONJ, VEUAZA VSE IZDELKE V TRGOVINI 3S ŠPORT! 35 ŠPORT d.o.o., Perovo 25,1240 Komnlk Tel.:(01) 839 44 04, GSM: 031 329 999 info@3s-spori.com www.3s-sport.com POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. ATOMIC METROM B5 204.990 SIT HAITI PALANDER 143.344 SIT SALOMON FALCON 10 Tgž3rr63l£ POSKRBITE ZA MAKSIMALNO VARNO VOŽNJO SVOJEGA JEKLENEGA KONJIČKA - ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV, TOVORNJAKOV IN MOTORNIH KOLES KIT komplet vsebuje dve žarnici, dva transformatorja, pritrdilni material, ožičenje in enoletno garancijo. Poraba posamezne žarnice je samo 35 W, kar pomeni manjšo porabo energije in manjše pregrevanje inštalacije. 3 x večja svetilnost in življenjska doba kot običajne halogenske žarnice. ZA BOŽIČ prijetno praznovanje, ZA KONEC LETA hvala za zaupanje, ZA NOVO LETO zdravje, srečo, uspeh in nadaljnje dobro sodelovanje. AMD SITAR DUNLOP Rating Moiomos, KAnmius, SOJFEEIMIOTO 2©e® Ljubitelji avto-moto športa smo konec novembra do zadnjega kotička napolnili Festivalno dvorano v Ljubljani, kjer je bila zaključna slovesna podelitev pokalov za najvišja mesta. V motokrosu je AMD SITAR DUNLOP Racjng posegel po najvišjem mestu v najatraktivnejšem in najštevilčnejšem razredu do 125 ccm. Najboljši so pokale prejeli iz rok predsednika komisije za motokros na AMZS Janeza Sitarja, prejel ga je državni prvak Klemen GERČAR, velik up slovenskega motokrosa in lanski podprvak, žal Matevža in Jerneja Irt zaradi poškodb ni bilo med najboljšimi. V razredu OPEN je Miha Špindler na zadnji dirki v Slovenskih Konjicah pokvaril uvrstitev in osvojil šele četrto mesto. Po 7. osvojenih naslovih Ekipnih državnih prvakov je AMD SITAR DUNLOP Racing zaradi menjave generacij osvojil 3. mesto. Najboljši motokrosisti Klemen Gerčar, Miha Špindler in Erik Slavec pa so na Ekipnem evropskem prvenstvu v Romuniji zasedli zelo solidno 7. mesto. Mark Sitarje svojo prvo sezono v kartingu že kronal z naslovom podprvaka. Klemen Gerčar je z veliko prednostjo postal Državni prvak v motokrosu v razredu 125 ccm. V kartingu seje prvo leto na dirkališču preizkusil 9-letni Kamničan Mark Sitar in presenetljivo osvojil 2. mesto v razredu MINI 50. Da mu hitrost in adrenalin nista tuja, je dokazoval že nekaj let, družina ga je spremljala na treningih in tekmovanjih. Naslednje leto Mark prestopa v višji razred GAZELA MINI, kar bo zahtevalo še več treninga. To zanj ne bo pretežko, kljub obveznosti v šoli in igranju violine. V supermotu je letos državno prvenstvo potekalo po načrtu. Uroš Nastran, 20-letni dirkač iz Šenčurja, je za 1 točko zgrešil naslov državnega prvaka v razredu do 450 ccm in moral prepustiti zmagovito mesto Benu Šternu. Uroš pa je tudi v razredu OPEN po 7. odpeljanih dirkah, kar je bilo zelo utrudljivo, zaključil sezono na odličnem 2. mestu. Državni prvak pa je postal Marko Škarja, član AMD Sitar Dunlop Racing, tretje mesto je pripadlo klubskemu kolegu Niku Volčiču. Najvišji naslov so Aleš Hlad, Beno Štern in Marjan Habat dosegli na Ekipnem evropskem pokalu narodov, kjer so osvojili 1. mesto. Aleš Hlad je letos na SP, ki ga je odpeljal prvič, osvojil odlično 6. mesto in na zadnji dirki v Grčiji celo zmagal, kar je najboljša slovenska uvrstitev doslej. Tekmovalna sezona 2007 se prične meseca marca. Vozniki AMD Sitar Dunlop Racing so si zastavili nove cilje, med njimi tudi Kamničan Rok Sitar, ki očitno pogreša bencin in adrenalin. Vesele in doživete praznične dni 00^. Vam želimo, pa zdravja in sreče v letu 2007 obilo! M vtokleparstvo Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. Dušan, Papež Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016 Proizvodnja tekstila ' za šport in prosti čas ^ ^ športna konfekcija častne blagovne znamčg LE‘l'CL‘J\ ZASTOPANJE nwri*M,ai SVETOVNO ZNANIH ŠPORTNIH ZNAMK Predbožična L'Lj7CE% d.o.o., Epmnifa Usnjarstva c. 6, teč: 831-91-35, wwtu.kvcek:kamnil. Cene v SIT preračunane po STBS na dan 22.11.2006. Vseljivo oktobra 2007 Informacije: Metropola d. o. o., Ljubljana Ljubljanska cesta 45, Duplica pri Kamniku tet: 01/831-94-13, 041/646-225, www.metropola.sl 2007 POSLOVALNICE •LJUBLJANA: 041 777 777 naj bo zares najuspešnejše, -domžale:osi 555333 •KAMNIK: 031 555 222 najsrečnejše do sedaj! marše:041988988 AvtoAkustika www.avtoakustika.si Pooblaščeni zastopnik družbe Mobitel d.d. OGREVAJTE S PLUSOM - CEISEJE in OKOLJU PRIJAZNO Škrjančevo 8, Radomlje, Tel.: 722-89-20, 722-74-96, GSM: 041/659-592 www. vodoterm.si e-mail: vodoterm.radomlje@siol.net Vsem strankam želimo prijetno božično praznovanje in srečno v letu 2007! X ebnična trgov/og Ljubljanska 3/c, Kamnik telefon: 01/839 47 97 * AVDIO VIDEO TEHNIKA * RAČUNALNIŠTVO * BELA TEHNIKA * MALI GOSPODINJSKI gggrajkggM trg°n~< * * se gospodinjske apab^ , : ; ; :,v ;■ Pssst... med 11. in 12. uro I BO PRI NAS BOŽIČEKi " Možnost nakupa na 36 mesecev preko položnic BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI! ali na 24 mesecev preko trajnika! novoletni program od 18.12. do 31.12.2006 Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesel Božič in srečno Novo leto. SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 sam T>topdom ■ •Si#lfl| - # m z jirrj| ter delikatesnih ali Af j makova, pakirana, 500 g || \ .2,08 EUR H Mercator Center Kamnik vabi s prazničnimi dogodki in najboljšo ponudbo v četrtek. 21, decembra, ob 17. uri Animacijska predstava Snežinka Potepinka v petek. 22. decembra, ob 17. uri: Cirkuška predstava Mi se mamo radi v soboto. 23. decembra, ob 18. uri:1 OBISK BOŽIČKA v nedeljo. 24. decembra, ob 11: uri: Božična ustvarjalna delavnica za otroke v petek. 29. decembra, ob 17. uri: OBISK DEDKOV MRAZA AiPraznujmo skupaj! r mmmrm DELOVNI ČAS MERCATOR CENTRA V DECEMBRU: Od ponedeljka do \j/ sobote odWjoJ20. ure, ob nedeljah od 8. do 15. ure, 25.12. in 1.1. zaprto, 26.12. in 2.1. odprto od 8. do 13. ure. Srebrna Radgonska ^kakovostna, p< , , penina polsuha penina, 0,75 litra ^Radgonske Gorice; -^Gornja Radgona najboljša cena Mercator Trajno nizka cena Potica 1.349srr _____163 EUR1 Minister za zdravje opozarja, aa prekomerno itfe alkohola \ko škoduje zdravju. v vinot