UMORJENA  ORANŽA
Gustav   K r k 1 e c
Ne v sanjah  ne sredi sončne bleščave ne v starodavni tišini niso oranže tako ognjeno plave. kakor so v mesečini.
Tadej, na Ugljanu še lani so to noč oranže zrele gorele na tvoji dlani.
01> zidu starinskem je deblu ponosnemu rast usahnila. S svojo ledeno sekiro brez sramu ga je zima pobila.
Zaman zdaj k mesecu molim. Mraz pod nogami pozvanja. In noč ugljanska me gola z golim nožem  vso  noč p uganja.
696