,PA4MK?ttB63 _ NOVICE Koper, 31. decembra 1973 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, ____PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA št. 22 VSEBINA Občina Ilirska Bistrica - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. - ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi stopnje občinskega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje v letu 1973 - ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnji prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1973 - ODLOK o uporabi presežkov dohodkov od davka iz osebnega dohodka iz de'ovnega razmerja za leto 1973 za financiranje temerne izobraževalne skupnosti in skupnosti zdravstvenega zavarovanja - ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1973 - ODLOK o začasnem financiranju občine Ilirska Bistrica za čas od 1. januarja do 31. marca 1974 - ODLOK o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ilirska Bistrica Občina Izola - ODLOK o ukinitvi sklada za gradnjo stanovanj za udeležence NOV v občini Izola - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Izola za leto 1973 - ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Izola za čas od 1. januarja do 31. marca 1974 - ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona - ODLOK o delovnem času prodajaln na drobno, gostinskih obratov, obrtnih delavnic in drugih javnih služb v občini Izola Občina Koper - ODLOK o spremembah odloka o zunanjem videzu in komunalni ureditvi naseljj v občini Koper - ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Koper - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Koper za leto 1973 - ODLOK o začasnem financiranju občine Koper za čas od 1. januarja do 31. marca 1974 Občina Piran - ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Piran za leto 1973 - ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Piran za čas od 1. januaija do 31. marca 1974 Občina Postojna - ODLOK o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča - ODLOK o prenehanju občinskega družbenega sklada za financiranje kulturnih-telesno kulturnih dejavnosti - ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti občana - ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Postojna za leto 1972 - ODLOK o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin - ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Postojna za leto 1973 - ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Postojna za I. trimesečje 1974. - ODLOK o delitvi sredstev povprečnin - ODLOK o spremembi odloka o priznavalninah - ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti - ODLOK o ustanovitvi sklada za izgradnjo doma počitka v Postojni Občina Sežana - ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - ODLOK o dopolnitvi odloka o prispevku za vzgojo in izobraževanje - ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Sežana za leto 1973 - ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sežana za leto 1974 - ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti - ODLOK o zazidalnem načrtu pokopališča RTP z okolico v Sežani - ODLOK o ustanovitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč Obalni solidarnostni stanovanjski sklad - PRAVILNIK o kriterijih in pogojih za določanje vrstnega reda za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini - PRAVILNIK o pogojih in merilih za uporabo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV obalnih občin - PRAVILNIK o pogojih za pridobitev in odplačilo posojil za investitorje najemnih stanovanj v družbeni lastnini Splošna vodna skupnost Primorske Koper - SKLEP o odškodninah za leto 1974 . lanuarja ^ 206 URADNE OBJAVE* 31. decembra 1973 — St. 22 0BČ!NA !URSKA BtSTMCA Na podlagi četrtega odstavka 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, tarifa posebnega občinskega prometnega davka (Uradne objave, št. 21/72 in 20/73), se točke 4, 5 in 7 tar. št. 2 spremenijo in se glasijo: dinaijev za liter od specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 din 7,00 nad 15 dinaijev 9,50 od likeijev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 17 do 23 din 18,00 nad 24 dinaijev 25,00 v % od vrednosti 7. od drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah od 1 do 6 60 % 2. člen Tarifna številka 3 se črta. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od l.januaija 1974. St.: 010-36/72-7/1 Ilirska Bistrica, 28. decembra 1973 Predsednik JOŽE GRILJ, l.r. Na podlagi 6^. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK O PODALJŠANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O DOLOČITVI STOPNJE OBČINSKEGA PRISPEVKA OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZA IZOBRAŽEVANJE V LETU 1973 1. člen Veljavnost odloka o določitvi stopnje občinskega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje v letu 1973 (Uradne objave, št. 6/73) se podaljša za leto 1974. 2. Člen Ta odlok začne veljati 1. januaija 1974. $t.: 010-14/73-3/2 Ilirska Bistrica, 28. decembra 1973 Predsednik JOŽE GRILJ, I. r. Na podlagi 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK O PODALJŠANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O STOPNJI PRI-SPEVKA ZA DNEVNO VARSTVO OTROK V LETU 1973 1. člen Veljavnost odloka o stopnji prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1973 (Uradne objave, št. 5/73) se podaljša za leto 1974. 2. člen Ta odlok začne veljati l.januaija 1974. Št.: 010-3/73-3/3 Ilirska Bistrica, 28. decembra 1973 Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r. * t Na podlagi 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 28. decembra 1973 sprejela ODLOK O UPORABI PRESEŽKOV DOHODKOV OD DAVKA IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZA LETO 1973 ZA FINANCIRANJE TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI IN SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 1. člen Dohodki od davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1973, ki presegajo višino, določeno po 1. členu zakona o omejitvi dohodkov od davka in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71/72 in 59/73) se uporabijo za financiranje dejavnosti temeljne izobraževalne skupnosti in skupnosti zdravstvenega žavarovanja, če z vsemi svojimi dohodki ne zagotavljajo potrošnje na ravni, določeni v družbenem dogovoru o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973 in v aneksu k temu dogovoru (Uradni list SRS, št. 41/73), in sicer le do višine, kije določena v tem družbenem dogovoru oziroma aneksu k družbenemu dogovoru. 2. člen * Višino presežkov dohodkov in potreb iz 1. člena tega odloka, ki se ugotovi po obračunu za leto 1973, sporočijo oddelku za gospodarstvo in finance interesne skupnosti in Služba družbenega knjigovodstva v skladu z družbenim dogovorom in aneksom k družbenemu dogovoru. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-38/73-8/1 Ilirska Bistrica, 28. decembra 1973 Predsednik JOŽE GRILJ, I. r. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Slovenji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 20. decembra 1973 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1973 1. člen Odlok o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1973 (Uradne objave, št. 6/73) se v 1. členu spremeni in se glasi: al. decembra 1973 — Št. 22 „Pioračun občine Ilirska Bistrica za leto 1973 obsega: dinarjev dohodke, ki znašajo ^ 1,230.382 razporejene dohodke, ki znašajo 11.226^500 nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v znesku: i aa- 2. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnih objavah, uporabna pa se od 1. januaija 1973. St.: 010-13/73^/10 Ilirska Bistrica, 20. decembra 1973 Predsednik JOŽE GRILJ, L T. PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1973 Vrsta dohod. DOHODKI 1 Davki iz oseb. dohodka in na dohodek 2 Davki 3 Takse 5 Dohod, po poseb. zvez. pred. (prispev. za uporabo mest. zemljišča) 6 Dohod, uprav. org. in razni drugi dohodki 7 Dopolnilna sredstva 9 Presei. po prorač. za preteklo leto Skupaj dohodki Štev. Stari Novi glav. Stari Novi plan plan namena RAZPORED DOHODKOV plan Plan 01 Izobraževanje in vzgoja 31.100 3.767.400 3.907.400 03 Kulturno prosvet. dejav. 376.000 382.000 4.865.000 5.025.000 04 Socialno varstvo 1.927.600 2.118.140 610.000 610.000 05 Zdravstveno varstvo 790.200 988.960 06 Komunal, dejavnost 770.000 ,775.000 07 Delo držav, organov 4.359.185 4.769.785 280.000 280.000 12 Krajevne skupnosti , 30.000 30.000 13 Dejavnost družb, polit. 350.000 350.000 organ, in društev 887.000 954.000 550.000 550.000 14 Negospodar. investicije 585.515 620.515 16 Gospodarski posegi 38.000 236.000 507.982 507.982 17 Prorač. obvez. iz prejšnjih let 210.000 206.000 18 Rezervni sklad 115.000 ' 115.000 19 Nerazporejeni dohod. (tekoč, proračun, raz.) 841.882 3.882 Razporejeni in nerazpor. 10.930.382 11.230.382 dohodki skupqj 10.930.382 11.230.382 Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 20. decembra 1973 sprejela ODLO K 0 ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1974 LETA 1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1974, vendar najdlje do 31. marca 1974, se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Hhska Bistrica in njenih organov financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ 25 % dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1973. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1974. 3. člen Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko skupščina občine Ilirska Bistrica najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz sredstev lastnega rezervnega sklada. ^ t 4. člen Svet za finance je pooblaščen, da v prvem trimesečju 1974 do-vo)iuje črpanje proračunske rezerve (nerazporejena sredstva). 0 črpanju proračunske rezerve mora svet za finance poročati skupščini občine na prvi seji po vsakem črpanju. ! 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januaija 1974. St.:010-36/73 Ilirska Bistrica, 20. decembra 1973 ^ Predsednik: JOŽE GRILJ, 1. r. Na podlagi drugega odstavka 2. točke XXXIII. amandmaja k Ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 20. decembra 1973 sprejela ODLOK O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Z namenom, da se zagotovi zavestno in družbeno usmerjanje stanovanjskega gospodarstva predvsem pa graditve, uporabe in gospodarjenja s stanovanji na osnovi združevanja sredstev, se ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost občine Ilirska Bistrica. Ime skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: Stanovanjska skupnost). 2. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba. Za obveznosti odgovarja skupnost z vsemi svojimi sredstvi. 208 URADNE OBJAVE* 3-1. decembra 1073 — St. 22 3. člen Stanovanjska skupnost ima svoj statut. Statut stanovanjske skupnosti ureja predvsem tale vprašanja: - določa organe upravljanja in njih delovno področje, - določa način izločanja in združevanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, - določa način sprejemanja delovnega in finančnega načrta, zaključnega računa ter poslovnega poročila skupnosti, - določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči, - določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in poslovanja skupnosti, -, ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje skupnosti. Statut stanovanjske skupnosti sprejme skupščina skupnosti najpozneje dva meseca po ustanovitvi skupnosti, potrdi pa ga skupščina občine. 4. člen Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so: - skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, izvršilni odbor skupnosti, - sveti skupnosti, - komisije skupnosti. Mandatna doba članov organov upravljanja skupnosti traja štiri leta. 5. člen ' Skupščina skupnosti šteje 41 delegatov. Delegate v skupščino skupnosti izvolijo samoupravni organi organizacij združenega dela oziroma interesnih skupnosti. Organizacije združenega dela, ki zagotavljajo sredstva skupnosti, izvolijo v skupščino skupnosti 16 delegatov. Upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada izvoli sedem delegatov, zbor vlagateljev za kreditiranje usmeijene stanovanjske gradnje izvoli šest delegatov in hišni sv&ti štiri delegate. Po enega delegata izvolijo še: skupščina občine, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, občinska zveza združenj borcev NOV, občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, Komunalno-stanovànjsko podjetje Ilirska Bistrica, Društvo upokojencev in stanovanjski varčevalci. Postopek in način izvolitve članov skupščine skupnosti določi statut skupnosti. Skupščina skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli skupščina skupnosti. 6. člen Skupščina skupnosti ima zlasti tele pristojnosti: - sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, - daje osnove za dolgoročni program družbeno-ekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjskega gospodarstva, - sprejema srednjeročni program graditve stanovanj in letne etape za realizacijo programa ter skrbi za njegovo izvajanje, - skrbi za smotrno in učinkovito graditev stanovanj z uveljavljanjem kompleksne racionalizacije v sistemu graditve staovanj, - sprejema srednjeročni program za dajanje družbene pomoči, - sprejema letni finančni načrt skupnosti in letno poročilo z zaključnim računom, - daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, - voli predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora svetov in komisij ter upravnih odborov skladov, - pripravlja zasnove samoupravnega sporazumevanja o določanju najnižjega odstotka sredstev za gradnjo stanovanj in družbenega dogovora o združevanju in vezavi dela ter sredstev, - usklajuje in usmerja delo vseh subjektov, ki pripravljajo urbanistično dokumentacijo za nova zazidalna območja, programirajo in financirajo komunalno urejanje, odkupujejo, pripravljajo in opremljajo gradbena zemljišča, izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, gradijo in upravljajo družbena stanovanja, - v skladu s programom gradnje stanovanj daje skupščini občine predloge za kompleksno razlastitev in izbiro območij, na katerih naj se uve^avi prednostna pravica nakupa zemljišča, - priprav j a zasnove za politiko stanarin in daje skupščini občine predlog za določitev ravni stanarin, - usklajuje pobude krajevnih skupnosti za gradnjo objektov, prostorov in skupnih površin, ki so na območju krajevne skupnosti potrebna za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov, - s hišnimi sveti in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za smotrno uporabo stanovanj ter varstva okolja, ustanavlja temeljne organizacije združenega dela za uresničevanje svojih nalog in s sredstvi sodeluje pri širjenju določenih dejavnosti za uresničevanje svojega programa, - sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri načrtovanji in zadovoljevanju skupnih potreb družbenega standarda, - organizira informativno službo za stanovanjske interesente, - organizira izobraževanje delavcev s področja stanovanjskega gospodarstva, - opravlja druge naloge, ki so določene z obstoječimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. 7. člen Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti so: - obvezni prispevki za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki je določen na osnovi družbenega dogovora oziroma z odlokom skupščine občine, - izločena in vezana sredstva, katerih višina se določa z družbenimi dogovori oziroma odlokom, - neuporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV ter anuitete iz posojil, odobrenih i sredstev tega prispevka, - neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin, - namenska sredstva, ki jih prispeva občina, - sredstva, ki jih v sklad vložijo organizacije, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani, - sredstva, ki jih za razšiijeno reprodukcijo vežejo v banki organizacije združenega dela, - krediti poslovnih bank, - sredstva, ki so namenjena za razširjeno reprodukcijo na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva, - anuitete posojil, ki jih je prejel investitor za gradnjo družbenih stanovanj za potrebe solidarnostnega stanovanjskega sklada. 8. člen Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti se uporabljajo: - za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane (družbeni dogovor in odlok), - delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice (odlok o delni nadomestitvi stanarin), - za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja (pravilnik), - za dajanje kreditov varčevalcem za stanovanjsko graditev (individualno oziroma nakup etažnih stanovanj, pravilnik), - za gradnjo stanovanj za potrebe organizacij združenega dela na osnovi vezanih sredstev in danih kreditov poslovne banke (družbeni dogovor), - za raziskovalno delo v komunalno-stanovanjskem gospodarstvu, - za pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč, - za izdelavo zazidalnih načrtov in investicijsko tehnične dokumentacije, - za ostala dela s področja stanovanjske in komunalne graditve, - za poslovanje skupnosti. ' Obseg posamezne oblike družbene pomoči in drugih finančnih aranžmajev določi skupnost s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim načrtom. Finančni načrt sprejema skupščina skupnosti za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa za daljše obdobje v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini. Vsakoletni finančni načrt in srednjeročni program se pošlje v razpravo vsem, ki v sklad vplačujejo sredstva za družbeno pomoč in usmerjeno gradnjo. 31. decembra 1973 — St. 22 URADNE OBJAVE* 209 10. člen Zaključni račun in letno poročilo skupnosti sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Zaključni račun in letno poročilo skupnosti predloži izvršilni odbor skupnosti vsem, ki v sklad vplačujejo sredstva za družbeno pomoč in usmeijeno gradnjo ter razultate poslovanja javno razglasi. 11. člen Skupnost ima lahko svoje strokovne službe za opravljanje administrativnih, finančnih ter upravnih in strokovno-tehničnih opravil. Za opravljanje teh opravil pa lahko pooblasti drugo organizacijo. - Delovna skupnost strokovnih služb ima pravice in obveznosti temeljne organizacije združenega dela. 12. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupnosti oziroma oseba, ki jo za to pooblasti izvršilni odbor. 13. člen Do konstituiranja skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti opravlja funkcije organov upravljanja skupnosti iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Ilirska Bistrica. Prve volitve v skupščino skupnosti razpiše iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Ilirska Bistrica. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 010-35/73^/3 Ilirska Bistrica, 20. decembra 1973 Predsednik: JOŽE GRILJ,!.r. 0Bč!NA ÌZ0LA Na podlagi 26. in 30. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. decembra 1973 sprejela ODLOK 0 UKINITVI SKLADA ZA GRADNJO STANOVANJ ZA UDELEŽENCE NOV V OBČINI IZOLA 1. člen Sklad za gradnjo stanovanj za udeležence NOV iz sredstev, zbranih od prispevkov iz osebnega dohodka v občini Izola, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada (Uradne objave, št. 11/69), K ukine. 2. člen Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti se prenesejo na obalni solidarnostni stanovanjski sklad. 3. člen S prenosom sredstev in virov sklada na obalni solidarnostni s tato vanj ski sklad preneha delo upravnega odbora sklada. 4. člen Ta odtok začne vejati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 022-40/73 boia, 18. decembra 1973 „ . . - Predsednik JERNEJ HUMAR, L i- Na podlagi 1., 4., 16., 19. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, St. 33/72, 28/73 in 54/73) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČINI IZOLA 1. člen 5. člen odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Izola (Uradne objave, št. 1/73 in 20/73) se spremeni in se glasi: posebni občinski davek se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, kije sestavni de! tega odloka." 2. člen 7. člen se spremeni in se glasi: „Zasebnim proizvajalcem naravnega vina in naravnega žganja se za potrebe družinske skupnosti prizna 350 litrov naravnega vma in 12 litrov naravnega žganja na vsakega člana družinske skupnosti, ki je star nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 % pri vinu in 2 % pri žganju." 3. člen Tarifna številka 2. tarife občinskega posebnega davka, ki je sestavni de! odloka se spremeni in se glasi: Od alkoholnih pijač 1. Naravnega vina 2. Penečega vina 3. Naravnega žganja in medice 4. Specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter - nad 12,00 do 15,00 dinarjev - nad 15,00 dinaijev 5. Likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: - nad 17,00 do 24,00 dinaijev - nad 24,00 dinaijev dinaijev za 1 liiter 1,20 2,80 4,60 8,60 10,80 18,10 25,00 v % od vrednosti 6. Piva 40 % 7. Drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točka 1 do 6 68 % OPOMBA: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci sp tudi obrtne organizacqe združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi. 210 *URADNE OBJAVE- 31. decembra 1973 — St. 22 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. 4. člen V tarifni številki 9 se prva opomba oštevilči z zaporedno številko 1, doda pa se 2. opomba, ki se glasi: „2. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in zasebne pravne osebe družbeno pravnim osebam/* 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januaija 1974 dalje. St.: 421-5/73 Izola, 27. decembra 1973 Predsednik] JERNEJ HUMAR, L r. _____________; ' Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 102. in 111. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1973 l.člen V odloku o proračunu občine Izola za leto 1973 (Uradne objave, št. 6/73 in 18/73) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: „SKUPNI DOHODKI PRORAČUNA OBČINE IZOLA dinaijev ZA LETO 1973** ZNAŠAJO: 13,033.300 1) Za razporeditev po posebnem delu proračuna 11,104.200 2) Za razporeditev v posebno proračunsko rezervo 120.000 3) Za izdvojitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča v korist Sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč 365.000 4) Za izdvojitev občinskega prispevka iz OD iz delovnega razmeija v višini 0,25 % v korist Sklada za pospeševanje telesne kulture 400.000 5) Za izdvojitev republiškega prometnega davka in republiškega davka od avtorskih pravic v korist Temeljne kulturne skupnosti 6) Za izdvojitev občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v korist Sklada za pospeševanje kmetijstva 7) Za izdvojitev dohodkov nad 9 % omejeno osnovo proračuna po družbenem dogovoru sklada skupnih rezerv gosp. organizacij 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Št.: 400-80/73 Izola, 27. decembra 1973 Predsednik: JERNEJ HUMAR, 1. r. 240.000 60.000 744.100 PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV REBALANSA PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1973 Vrsta Dohodki znesek dinarjev 1. Davki občanov 6,910.000 2. Davki 3,343.000 3. Takse 730.000 5. Doh. po pos. zvezn. prcdp. 365.000 6 Doh. org. in drugi dohodki 875.000 7. Dopolnilna sredstva 61.100 9. Prenesena sredstva 749.200 SKUPAJ DOHODKI 13,033.000 - odvod v sklad za urej. mest. zemlj. 365.000 - odvod v sklad za telesno kulturo 400.000 - odvod za Temeljno kulturno skupnost 240.000 - odvod v sklad za pospeševanje kmetijstva 60.000 11,968.300 * t Št. skup. Razporeditev dohodkov 03 Kult. prosvet. dejavnost 04 Socialno varstvo 05 Zdravstveno varstvo 06 Komunalna dejavnost 07 Delo državnih organov 12 Dej. krajevnih skupnosti 13 Dej, družb .političnih organizacij 14 Negospodarske investicije 16 Gospodarski posegi 17 Prorač. ob v. iz preteklih let 18 Vlaganje v rezervni sklad 19 Nerazporejeni dohodki Izdvojitev doh. nad omejeno osnovo prorač. Znesek dinaijev 398.000 949.300 185.200 1,867.500 4,341.000 220.000 435.220 2,280.300 31.000 271.680 125.000 120.000 11,224.200 744.100 11,968.300 Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64,10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE IZOLA ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1974 1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1974 se bodo proračunske potrebe občine Izola financirale na podlagi trimesečnega na- črta dohodkov in izdatkov v mejah 25 % (petindvajset odstotkov) proračuna občine Izola za leto 1973. 2. člen Zneski dohodkov in izdatkov, pobranih oziroma porabljenih na podlagi tega odloka bodo sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov proračuna občine Izola za leto 1974. 3. člen V primeru nesorazmernega dotoka proračunskih sredstev, lahko najame skupščina občine Izola posojilo za kritje izdatkov v višini sredstev svojega rezervnega sklada. Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča o kratkoročni zadolžitvi proračuna, če dohodki neenakomerno pritekajo. 4. člen V času začasnega financiranja občinskih proračunskih potreb, odobrava posamezna izplačila iz proračunske rezerve, predvidene v prvem tromesečju 1974, svet za družbeni plan in finance. 5. člen Dokler ne bo urejen nov način financiranja samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1974, pripadajo tem skupnostim tudi v letu 1974 dohodki, ki so bili zanje določeni s predpisi, veljavnimi na dan 31. decembra 1973. 6. člen Ta dlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, , uporablja pa se od 1. januarja 1974. St.: 400-35/73 Izola, 27. decembra 1973 * - ' Predsednik: JERNEJ HUMAR, l.r. Na podlagi 13., 85., 92., 110. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) ter 103. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK 0 UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA 1. člen Občani lahko z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno (v nadaljnjem besedilu: obrtne ali druge gospodarske dejavnosti) pod pogoji, ki jih določa obrtni zakon in ta odlok. 2. člen Ugotavlja se, da je dan družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti: a) opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami, b) izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb, c) dimnikarstvo, č) popravila športnega in lovskega orožja, d) opravljanje prevozov oseb in blaga s plovnimi sredstvi in avto-taksiji, e) prodaja na drobno, f) pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza. Za opravljanje gostinske dejavnosti v bifejih je podan družbeni interes, če to ugotovi s sklepom Svet za gospodarstvo, po predhodnem mnenju krajevne skupnosti. Občinska skupščina lahko ugotavlja družbeni interes tudi za dejavnosti, ki niso naštete v prejšnjem odstavku tega člena, z družbenim , dogovorom, ki zajema celotno območje SR Slovenije. 3. člen Za prodajo na drobno po tem odloku se šteje prodaja: - kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev, - galanterijskih in drogerijskih proizvodov, sredstev za Osebno in gospodinjsko rabo ter čistilnih gospodinjskih potrebščin za vsakodnevno uporabo, - šolskih potrebščin, - tobačnih proizvodov in vžigalic, - razglednic, papirja, znamk in časopisov, - kmetijskega orodja, - tekočih goriv in maziv, izdelkov domače obrti in spominkov. ^ Prodajalna sme kupovati in prodajati proizvode, naštete v prvem odstavku tega člena po določilih obrtnega zakona. 4. člen Prodajalne na drobno lahko ustanovijo občani v manjših in oddaljenih območjih ter na območjih, kjer je preskrba prebivalstva z določenimi proizvodi nezadostna. Mnenje o tem, ali je neko območje manjše, oddaljeno ali nezadostno oskrbovano, daje svet za gospodarstvo. 5. člep Obratovalnica sme praviloma prodajati svoje izdelke v svojih poslovnih prostorih. t * Izjemoma lahko obratovalnica prodaja svoje izdelke oziroma opravlja storitve priložnostno tudi zunaj poslovnih prostorov, to je na sejmih, prireditvah in ob drugih podobnih priložnostih, če ima zagotovljeno prodajno mestOs in če dobi za to dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. 6. člen V skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu, upokojenci in gospodinje, opravljati obrt tudi kot postranski poklic, izključno v storitveno obrtni dejavnosti. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pa se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne dejavnosti: - opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami, - zidarstvo, razen popravil in manjših adaptacij, - opravljenje živilske obrti, - opravljanje osebnih storitev v dejavnostih, kjer se zahtevajo posebni zdravstveni pregledi, - kemično čiščenje, barvanje in impregniranje preje, tkanin in oblek, - optika, - dimnikarstvo. 7. člen Imetnik dovoljenja po prejšnjem členu mora imeti predpisano strokovno usposobljenost po določilih 87. do 91. člena obrtnega zakona in za opravljanje dejavnosti primerno urejen poslovni prostor. Primernost prostora ugotavlja, pred začetkom opravljanja dejavnosti, pristojni inšpekcijski organ. Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, morajo predložiti soglasje organa upravljanja svoje organizacije združenega dela oziroma družbene pravne osebe ali samostojnega obrtnika, pri katerem so zaposleni. 8. člen Občani smejo v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah oddajati sobe za prenočevanje le preko organizacij združenega dela ali družbeno-pravnih oseb s področja turizma, gostinstva, ki imajo na območju občine poslovalnico za organizirano recepcijsko službo. 9. člen Samostojni obrtnik, ki se ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, lahko zaposli tudi več kot pet, toda največ sedem delavcev. Oddelek za gospodarstvo in finance izda dovoljenje o dodatnem številu zaposlenih, na podlagi utemeljene prošnje samostojnega obrtnika in sklepa sveta za gospodarstvo. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 313-119/73 Izola, 27. decembra 1973 Predsednik: JERNEJ HUMAR, 1. r. 212 URADNE OBJAVE* 31. decembra 1973 — St. 22 Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK O DELOVNEM ČASU PRODAJALN NA DROBNO, GOSTINSKIH OBRATOV, OBRTNIH DELAVNIC IN DRUGIH JAVNIH SLUŽB V OBČINI IZOLA Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se ureja najkrajši delovni čas za prodajalne na drobno, družbene in zasebne obrtne delavnice storitvenih dejavnosti, promet, zdravstvo in bančno poslovanje ter najdaljši delovni čas za družbene in zasebne gostinske obrate (v nadaljnjem besedilu: poslovalnice). Delovni čas v poslovalnicah iz prejšnjega odstavka tega člena določajo samoupravni organi organizacij združenega dela oziroma lastniki zasebnih obratov, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, potrebe turizma, načelo dobrega gospodarjenja in določbe tega odloka. Prodajalne na drobno 2. člen / - Prodajalne na drobno morajo biti ob delavnikih odprte: I. Prodajalne z industrijskim blagom, drugimi gospodinjskimi potrebščinami, knjigarne in papirnice: a) v poletnem času od 7.30 do 12. ure in od 17. do 19.30 ure b) v zimskem času od 8. do 12. ure in od 15.30 do 18.30 ure II. Prodajalne z živili, sadjem in zelenjavo: a) v poletnem času od 7. do 12. ure in od 17. do 19.30 ure b) v zimskem času od 8. do 12. ure in od 15.30 do 18.30 ure III. Prodajalne kruha in mleka: a) v poletnem času od 5.30 ure do 19. ure b) v zimskem času od 5.30 ure do 18. ure IV. Prodajalne svežega mesa: a) v poletnem času od 6. do 11. ure in od 17. do 19. ure b) v zimskem času od 6. do 11. ure in od 16. do 18. ure V. Prodajalne tobaka, časopisov in spominkov: a) v poletnem času od 7. do 12. ure in od 17. do 19.30 ure b) v zimskem času od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure VI. Prodajalne maziva in goriv: a) v poletnem času od 6. do 20. ure b) v zimskem času od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, razen ene prodajalne, ki mora biti odprta skozi vse leto od 0.00 do 24. ure. Prodajalne so lahko en dan v tednu, za pol dnevaa zaprte. Katerega dne bodo prodajalne zaprte, določijo organizacije združenega, dela same in to sporočijo oddelku za gospodarstvo in finance. 3. člen Najdaljši delovni čas v posameznih prodajalnah določijo delovne organizacije same, ki so o sprejetem delovnem času dolžne obvestiti Oddelek za gospodarstvo in finance. 4. člen Dela prosti dnevi so nedelje in državni prazniki, ki so po veljavnih predpisih dela prosti dnevi. Ob nedeljah poslujejo le dežurne prodajalne z živili, sadjem in zelenjavo ter časopisi z naslednjim delovnim časom: a) v poletnem času od 7. do 10. ure b) v zimskem času od 8. do 11. ure Vrstni red dežurstva se določi sporazumno z delovnimi organizacijami in Oddelkom za gospodarstvo in finance. Med državnimi prazniki, ki trajajo več dni skupaj, prodajalne z živili ne smejo biti zaporedoma zaprte več kot dva dni. Obrtne delavnice 5. člen Obrtne delavnice, ki opravljajo storitve po individualnem naročilu, morajo biti ob delavnikih odprte: a) v poletnem času od 7. do 12. ure in od 17. do 19. ure b) v zimskem času od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure Obrtna delavnica je lahko en dan v tednu v popoldanskih urah zaprta. Katerega dne bo delavnica zaprta določi organizacija združenega dela sama oziroma samostojni obrtnik. 6. člen Najdaljši poslovni čas posameznih obrtnih delavnic določijo organizacije združenega dela oziroma samostojni obrtniki, ki so o sprejetem delovnem Času dolžne obvestiti Oddelek za gospodarstvo in finance. i Javne službe 7. člen Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost prometa, zdravstva, bančništva in drugih podobnih dejavnosti morajo skozi vse leto poslovati za stranke najmanj 35 ur tedensko. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se morajo PTT storitve ob delavnikih nuditi strankam skozi vse leto od 7. do 19. ure. Določitev delovnega časa so organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka tega člena dolžne sporočiti Oddelku za gospodarstvo in finance. Gostinski obrati 8. člen Gostinski obrati, gostišča, zasebne gostilne in bifeji, ki nudijo tople obroke hrane (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati) smejo biti odprti ob delavnikih, nedeljah in praznikih: a) v poletnem času od 6. do 24. ure b) v zimskem času od 7. do 23. ure- Bifeji, ki ne nudijo toplih obrokov hfane, smejo biti odprti ob delavnikih, nedeljah in praznikih a) v poletnem času od 7. do 22. ure b) v zimskem času od 8. do 21. ure V izjemnih primerih lahko Oddelek za gospodarstvo, na zahtevo gostinskega obrata dovoli, da je gostinski obrat odprt tudi preko delovnega časa, določenega v prvem in drugem odstavku tega člena. 9. člen Ne glede na določila 8. člena tega odloka so lahko gostinski obrati odprti vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 30. aprila na 1. maj, od 3. julija na 4. julij, od 21. julija na 22. julij, od 28. novembra na 29. november, v nočeh pred občinskim praznikom, praznikom pomladi, ribiškim praznikom, na pustno soboto in na pustni torek. 10. člen Delovni čas hotelov, hotelskih restavracij in obratov urejajo samoupravni organi organizacij združenega dela sporazumno z Oddelkom za gospodarstvo in finance, ne glede na določila 8. člena tega odloka. 11. člen Gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt zaradi čiščenja lokala ali zaradi tedenskega počitka zaposlenega osebja. Skupne določbe 12. člen Za poletni čas v smislu tega odloka se šteje čas od 1. maja do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 30. aprila. 13. člen Delovni čas in vsa obvestila o spremembah delovnega časa morajo biti objavljena v slovenskem in italijanskem jeziku na vidnem mestu v vseh poslovalnicah tako, da so vidna od zunaj. 14. člen Določitev dolžine in vse spremembe delovnega časa so posloval-niče dolžne sporočiti Oddelku za gospodarstvo in finance. 15. člen Oddelek za gospodarstvo in finance sme v izjemnih primerih zaradi adaptacije, inventure, letnega dopusta, bolezni in drugega upravičenega razloga dovoliti, da se poslovalnica zapre tudi med delovnim časom. pl decembra 1973 —L St. 22 URADNE OBJAVE* 213 T Poslovalnica mora za dovoljenje iz prejšnjega odstavka zaprositi najmanj tri dni pred predvidenim zaprtjem, če bo zaprta več kot dva zaporedna deiovna dneva, oziroma obvestiti pristojni upravni organ, če bo zaprta do dveh delovnih dni, najmanj dva dni pred zaprtjem. Ce je poslovalnica zaprta zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, morajo biti na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo zaprta in kdo je izdal ustrezno dovoljenje. Oddelek za gospodarstvo in finance ima pravico spremeniti datum zaprtja poslovalnice zaradi usklajevanja. Kazenske določbe 16. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija, pristojni upravni oigan Oddelka za gospodarstvo in finance, komunalni redar ter uradne osebe enote službe javne varnosti. 17. člen Organizacija združenega dela in lastnik samostojne obratovalnice se kaznujeta za prekršek z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din, če: - ne določita delovnega časa v skladu s tem odlokom, - delovnega časa vidno ne objavita (13. člen), - delovnega časa ne priglasita pristojnemu organu (14. člen), - pri poslovanju ne upoštevata delovnega časa, določenega s tem odlokom, - brez upravičenega razloga začasno zapreta poslovalnico v nasprotju s 15. členom tega odloka. 18. Člen Z denarno kaznijo od 20 do 100 din se kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori prekršek po 4. in 5. alineji 17. člena tega odloka. Za prekršek iz tega člena lahko izterja tržni inšpektor denarno kazen takoj na mestu. Prehodne in končne določbe 19. člen Poslovalnice so dolžne uskladiti delovni čas z določbami tega odloka v enem mesecu po njegovi uveljavitvi. 20. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odredba o najkrajšem poslovnem času trgovskih podjetij in trgovin na območju občine Izola (Uradne objave, št. 9/67), Odlok o najkrajšem poslovnem času obrtnih delavnic na območju občine Izola (Uradne objave, št. 22/67 in 10/71) in Odlok o obratovalnem času v gostinskih podjetjih in gostiščih na območju občine Izola (Uradne objave, št. 23/67). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 14-27/73 Izola, 27. decembra 1973 Predsednik: JERNEJ HUMAR, l.r. 0BČ!MA KOPER Na podlagi 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in na podlagi 119. člena statuta občine Koper je skupščipa občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. decembra 1973 sprejela: ODLOK 0 SPREMEMBAH ODLOKA O ZUNANJEM VIDEZU IN KOMUNALNI UREDITVI NASELIJ V OBČINI KOPER 1. člen Uradno besedilo odloka o zunanjem videzu in komunalni uredit" naselij v občini Koper (Uradne objave št. 15/69) se besedilo „Teme j- nega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in 15/67) nadomesti z besedRom „Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73)". 2. člen Prvi odstavek 58. člena odloka o zunanjem videzu in komunalni ureditvi naselij v občini Koper se spremeni in se glasi: „Z denarno kaznijo od 100 do 600 dinarjev se kaznuje za prekršek:" Zadnji odstavek se spremeni in se glasi: „Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od 3000 do 6000 dinarjev, odgovorno osebo pravne osebe pa z denarno kaznijo od 100 do 600 dinarjev." $. člen Prvi odstavek 59. člena se spremeni in se glasi: „Z denarno kaznijo v znesku 50 dinarjev se kkznuje za prekrške:" 4. člen 61. člen se spremeni in se glasi: „Kdor v določenem roku ne izvrši odrejenih ukrepov pristojnega upravnega organa po tem odloku, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 200 do 600 dinarjev. Pravna oseba se kaznuje za prekršek po prvem odstavku tega člena z denarno kaznijo od 3000 do 6000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njena odgovorna oseba s kaznijo iz prvega odstavka tega člena. 5. člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-16/73 Koper, 14. decembra 1973 Predsednik MIRO KOCJAN, I. r. Na podlagi 13., 85., 92., 110. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. decembra 1973 sprejela ODLOK O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA 1. člen Občani lahko z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško, brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno (v nadaljnjem besedilu: obrtne ali druge gospodarske dejavnosti) pod pogoji, ki jih določa obrtni zakon in ta odlok. 2. člen Ugotavlja se, da je podan družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti: a) opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo; b) izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov; c) popravila športnega in lovskega orožja; č) opravljanje prevozov oseb in blaga s plovnimi sredstvi in avto-taksiji; d) prodaja na drobno; e) gostinska dejavnost v bifejih; f) pridobivanje kamna. Občinska skupščina lahko ugotavlja družbeni interes tudi za dejavnosti, ki niso naštete v prejšnjem odstavku tega člena, z družbenim dogovorom, ki zajema celotno območje SR Slovenije. 3. čim Za prodajo na drobno po tem odloku se šteje prodaja: - kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev; / 214 -URADNE OBJAVE* 31. decembra 1973 — St 22 - galanterijskih in drogerijskih proizvodov, sredstev za osebno in gospodinjsko rabo ter čistilnih gospodinjskih potrebščin za vsakodnevno rabo; - šolskih potrebščin; - tobačnih proizvodov in vžigalic; - razglednic, papirja, znamk in časopisov; - kmetijskega orodja; - tekočih goriv in maziv; - izdelkov domače obrti in spominkov. Prodajalna sme kupovati in prodajati proizvode, naštete v prvem odstavku tega člena po določilih obrtnega zakona. 4. člen Prodajalne na drobno lahko ustanovijo občani v manjših in oddaljenih naseljih, kjer je preskrba prebivalstva z vsakodnevnimi potrebščinami nezadostna. Mnenje o tem, ali je neko naselje manjše, oddaljeno ali nezadostno oskrbovano, daje svet za gospodarstvo v soglasju s pristojno krajevno skupnostjo. 5. člen Obratovalnica sme praviloma prodajati svoje izdelke v svojih poslovnih prostorih. Izjemoma lahko obratovalnica prodaja svoje izdelke oziroma opravlja storitve priložnostno tudi zunaj poslovnih prostorov, to je na sejmih, prireditvah in ob drugih podobnih priložnostih, če ima zagotovljeno prodajno mesto in če dobi za to dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. 6. člen V skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu, upokojenci in gospodinje, opravljati obrt tudi kot postranski poklic, izključno v storitveni obrtni dejavnosti. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pa se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne dejavnosti: - zidarstvo, razen popravil in manjših adaptacij; - opravljanje živilske obrti; - opravljanje osebnih storitev v dejavnostih, kjer se zahtevajo posebni zdravstveni pregledi; - kemično čiščenje, barvanje in impregniran je preje, tkanin in oblek; . - optika. 7. člen Imetnik dovoljenja po prejšnjem členu mora imeti predpisano strokovno usposobljenost po določilih 87. do 91. člena obrtnega zakona in za opravljanje dejavnosti primemo urejen poslovni prostor. Primernost poslovnega prostora ugotavlja, pred začetkom opravljanja dejavnosti, pristojni inšpekcijski organ. Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu morajo predložiti soglasje organa upravljanja svoje organizacije združenega dela oziroma družbene pravne osebe ali samostojnega obrtnika, pri katerem so zaposlene. 8. člen Občani smejo v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah oddajati sobe za prenočevanje le prek organizacij združenega dela ali družbeno pravnih oseb s področja turizma ali gostinstva, ki imajo v kraju samem organizirano recepcijsko službo - poslovalnico. 9. člen Ce se samostojni obrtnik u^cvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrti!^ in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, mu lahko občinski upravni organ na podlagi sklepa sveta za delo dovoli, da sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev. Na podlagi 1., 4., 16. in 17. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, številka 33/72, 55/72, 28/73 in 54/73) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. decembra 1973 sprejela ^ ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V OBClNl KOPER 1. člen V 7. členu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave, št. 1/73) se količina „250 litrov** nadomesti s količino „350 litrov**. 2. člen V tarifi, ki je sestavni del tega odloka se tarifna štev. 2 spremeni in se glasi: Od alkoholnih pijač dinarjev za liter 1. naravnega vina 1,20 2. penečega vina 2,80 3. naravnega žganja in medice 4,60 4. Specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatičnih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter - nad 12 do 15 dinarjev 8,60 - nad 15 dinarjev 10,80 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter - nad 17 do 24 dinarjev 18,10 - nad 24 dinarjev 25,00 v % od vrednosti 6. piva 40% 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 68 % Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tar. številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja, z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. /, 4. Posebni republiški prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnih vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. 3. člen Tarifna številka 3 se črta. 10. člen .. .. 4- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. ^ tarifni številki 6 se doda nova opomba z zaporedno številko 3, St.: 313-6/73 ki se glasi: Koper, 14. decembra 1973 "3* Davek po tej tarifni številki se ne plačuje za storitve, ki jih Predsednik opravljajo družbeno pravne osebe, občani in zasebne pravne osebe MIRO KOCJAN, 1. r. družbeno pravnim osebam.** 5. člen v tarifni številki 9 se prva opomba oštevilči z zaporedno številko 1 la doda nova. Opomba z zaporedno številko 2 se glasi: „2. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plača za prevoz potnikov m blaga, ki ga opravljajo občani in zasebne pravne osebe družbeno pravnim osebam.** 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St.: 421-2/73 Koper, 23. decembra 1973 Predsednik MIRO KOCJAN, 1. r. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih dupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. decembra 1973 sprejela ODLOK 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1973 1. člen 1, člen odloka o proračunu občine Koper za leto 1973 (Uradne objave št. 6/73 in 13/73) se spremeni in se glasi: ,Skupni dohodki proračuna občine Koper za leto 1973 znašajo: 1. Bruto dohodki skupaj 2. Od tega zneska se razporedi a) v posebnem delu proračuna b) v tekočo proračunsko rezervo c) izloči prispevek za uporabo mestnega zemljišča v sklad za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč č) izloči sredstva občinskega davka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja v višini stopnje 0,44 % in 4,5 % občinskega prometnega davka in maloprodajo (vključno od prometnega davka od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu) v sklad za investicije na področju vzgoje in izobraževala dinarjev 44.682.000 39.299.000 200.000 531.000 3,193.000 d) izloči odstopljena sredstva republiškega prometnega davka in davka od avtorskih pravic temeljni kulturni skupnsoti Koper . 1,459.000** 2. člen Za 14. členom se doda nov 15. člen, ki se glasi: ,JS tem odlokom se v posebnem delu proračuna zagotavljajo družbenim dejavnostim, ki se financirajo iz proračuna občine Koper in Temeljni Izobraževalni skupnosti Koper, dodatna sredstva za uskladitev osebnih dohodkov za 11. polletje 1973 v skupni višini 914.000 dlnajrev v skladu z aneksom k družbenemu dogovoru o ^višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe, ter o omejitvi njihove Porabe v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 41/73).** 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 197 3. Štev.: 400-29/73 Koper, 18. decembra 1973 Predsednik MIRO KOCJAN, l.r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDITEV DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE KOPER ZA LETO 1973 Vrsta dohod. Dohodki Skupaj 1 Davki iz osebnih dohodkov 19,587.000 2 Drugi davki 20,059.000 3 Takse 3.090.000 5 Dohodki po posebnih predpisih 546.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 1,400.000 SKUPAJ DOHODKI 44.682.000 St. glav. namena RAZPOREDITEV DOHODKOV 01 Vzgoja in izobraževanje 03 Kulturno prosvetna dejavnost a) v % od republiških dohodkov b) v določenem znesku 04 Socialno skrbstvo 05 Zdravstveno varstvo 06 Komunalna dejavnost a) v % - prispevek za uporabo ' mestnega zemljišča b) v določenem znesku 07 Delo državnih organov — 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 13 Dejavnost družb, političnih organizacij in društev 14 Negospodarske investicije a) v % v korist sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja b) v določenem znesku 15 Gospodarske investicije 17 ProraČ. obveznosti iz prejšnjih let 18 Rezervni sklad 19 Nerazporejeni dohodki a) Tekoča proračunska rezerva b) izločena sredstva iznad dovoljene porabe po družbenem dogovoru SKUPAJ RAZPOREDITEV DOHODKA 1.459.000 1.627.500 531.000 3.485.000 3.193.000 6.970.000 200.000 1.854.000 Skupaj 243.000 3.086.500 5.903.200 555.400 4.016.000 13.196.000 800.000 2.490.900 10.163.000 211.000 1.253.000 710.000 . 2.054.000 44.682.000 Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitične skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66,1/67, 54/67 in 30/68) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. decembra 1973 sprejela s ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE KOPER ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1974 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1974, vendar najdlje do 31. marca 1974, se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Koper in njenih ofganov začasno financirale na podlagi trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna. Višina sredstev, predvidenih v trimesečnem načrtu za izvajanje občinskega proračuna sme znašati le toliko, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istem obdobju za leto 1973, toda največ 25 odstotkov vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1973. 216 URADNE OBJAVE* 31. decembra 1973 — St. 22 2. člen Sredstva za izobraževanje in vzgojo se formirajo po določbah odloka o stopnjah občinskih davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Koper (Uradne objave, št. 6/73). 3. člen Sredstva za financiranje sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja se formirajo po določbah odloka o stopnjah občinskih davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Koper (Uradne objave, št. 6/73). 4. člen Znesek predvidenih dohodkov in znesek razporejenih dohodkov za nosilce oziroma uporabnike na podlagi trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna je sestavni del občinskega proračuna za leto 1973. 5. člen Svet za proračun in finance je pooblaščen: - da iz posebne proračunske rezerve odobrava izplačila za namene, ki jih ob sprejemanju trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev s tem, da znesek izplačil ne sme presegati 5.000 dinarjev; - da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada zaradi zagotovitve sredstev proračuna, kadar dohodki neenakomerno pritekajo; - da potrjuje trimesečni načrt za izvajanje občinskega proračuna, ki ga sestavlja občinski organ, pristojen za finance. 6. člen Sredstva, razporejena občinskim organom, zavodom in organizacijam se prenašajo na njihove račune po trimesečnem načrtu za izvajanje občinskega proračuna. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. januarja 1974. Št.: 400-23/73 Koper, 25. decembra 1973 , Predsednik MIRO KOCJAN, 1. r. 0BČ!MA HEAM Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in določil zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo dave% od prometa proizvodov in storitev (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem davku - Uradni list SRS, št. 54/72 ^ih 14/73) ter 82. člena statuta občine Piran je skupščina občini Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ODLOK O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE 1. člen Na območju občine Piran se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem prometnem davku, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski prometni davek od prometa proizvodov se plačuje od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo (tudi od maloprodajneega prometa na trgih z ambulantno prodajo), razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje temeljni oziroma posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z zakonom o posebnem republiškem prometnem davku ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. 3. člen Zavezancu-proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od nabavljenega in porabljenega materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem prometnem davku. 4. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani ob-čanodt in zasebnim pravnim osebam. 5. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, kije sestavni del tega odloka. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnek znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek. Višino tega davka določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu, načinu poslovanja in vrsti dejavnosti zavezanca ter ocenitve na podlagi primeijave podatkov z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmeri po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. ( 7. člen , Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe družinske skupnosti prizna 350 litrov naravnega vina in 12 litrov naravnega žganja na člana družinske skupnosti, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 % pri vinu in 2 % pri žganju. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januaija 1974. S tem dnem preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, objavljen v Uradnih objavah, štev. 6/73 in 20/73. St.: 421-4/73 Piran, 27. decembra 1973 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64,40/68 in 43/70) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela * \ ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1973 l.člen Prvi člen odloka o proračunu občine Piran za leto 1973 (Uradne objave, št. 6/73 in 20/73) se spremeni in se glasi: Skupni dohodki občinskega proračuna za dinarjev leto 1973 po spremembi znašajo 18,866.000 od tega: pl decembra 1973 — St. 22 URADNE OBJAVE« 221 3. člen Prodajalne na drobno lahko delovni ljudje ustanovijo v manjših in oddaljenih naseljih in kjer je preskrba prebivalstva z vsakodnevnimi potrebščinami otežena zaradi slabih prometnih zvez in če organizacije združenega dela s področja blagovnega prometa na območju občine nimajo interesa, da ustanovijo svojo poslovalnico. Občinski upravni odbor, pristojen za izdajanje obrtnih dovoljenj, ugotavlja interes takih organizacij združenega dela s tem, da pribavi njihovo mnenje. 4. člen Na območju naselij, določenih v 3. členu tega odloka, je dovoljena prodaja na drobno naslednjih proizvodov: - kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev, - galanterijskih in drogerijskih proizvodov, sredstev za gospodinjsko rabo ter čistilnih gospodinjskih potrebščin za vsakodnevno rabo - šolskih potrebščin, - tobačnih proizvodov in vžigalic, - razglednic, papirja, znamk in časopisov, - kmetijskega orodja, - izdelkov domače obrti in spominkov. Prodajalne smejo prodajati proizvode iz prejšnjega odstavka samo neposredno potrošnikom. Prodajalna sme kupovati in prodajati proizvode iz tega člena po določilih obrtnega zakona. 5. člen Kamen, glino, pesek in gramoz se lahko pridobiva v krajih, kijih poprej določi za gradbene zadeve pristojen organ občinske skupščine. / 6. člen Ne glede na 2. člen tega odloka lahko svet za gospodarstvo skupščine občine Postojna v upravičenih primerih dovoli opravljanje katere izmed dejavnosti, za katero ni podan družbeni interes. i 7. člen Z morebitnim družbenim dogovorom, ki bi zajemal celotno območje SR Slovenije se lahko določi, da občinska skupščina ugotavlja družbeni interes tudi za dejavnosti, ki niso naštete v 14. členu obrtnega zakona. 8. člen V skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom smejo delovni ljudje opravljati obrtno dejavnost kot postranski poklic. Delavci, ki so v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, se smejo ukvarjati le z obrtnimi dejavnostmi za posameznike. 9. člen Ne glede na določbo iz prejšnjega člena, se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti: - opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko ter z viličarji, - izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter predelava živilskih proizvodov in začimb, - prodaja na drobno, - izdelovanje kemičnih izdelkov in izdelkov iz plastične mase, * in take proizvodnje ali storitve, ki se z uporabo avtomatov in dmgih visoko produktivnih strojev opravljajo storitve ali proizvaja za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno Predelavo surovin. 10. člen Delovni ljudje smejo v krajih, kjer so organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma, oddajati sobe za prenočevanje v gospodinjstvih samo preko teh organizacij. V krajih, kjer takih organizacij ni, lahko oddajajo sobe neposredno. 11. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Koper Postojna, 27. decembra 1973 * Predsednik MIRAN FAJDIGA, 1. r. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela ^ ODLOK O USTANOVITVI SKLADA ZA IZGRADNJO DOMA POČITKA V POSTOJNI 1. člen Ustanovi se sklad za izgradnjo Doma počitka * Postojni. 2. člen Ime sklada je: Sklad za izgradnjo doma počitka v Postojni (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sedež sklada je v Postojni. 3. člen Namen sklada je financiranje izgradnje doma počitka v Postojni. 4. člen / * Sklad je pravna oseba. 5. člen Sklad upravlja 9-članski upravni odbor. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Postojna izmed svojih članov in predstavnikov organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij. Mandatna doba upravnega odbora traja do zaključka izgradnje. Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora. 6. člen Sklad posluje po določbah zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti in drugih ustreznih predpisih. Za svoje obveznosti sklad odgovarja z vsemi svojimi sredstvi. 7. člen Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa skupščina občine Postojna. 8. člen Naloge upravnega odbora sklada so: 1. sprejema statut sklada, 2. sprejema program dela, 3. sprejema finančni načrt in zaključni račun, 4. skrbi za zbiranje sredstev sklada in za namensko uporabo sredstev, „ 5. skrbi za točno in pravočasno izvajanje programa dela, 6. opravlja druge naloge, ki so mu naložene s predpisi oziroma sklepi skupščine v zvezi z izvajanjem programa razvoja zavodov za starejše ljudi v občini Postojna, * 7. poroča skupščini in njenim organom ter zainteresiranim samoupravnim skupnostim, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam o delu ter o poteku izgradnje doma počitka. * 9. člen - Dohodki sklada so: 1. dotacija sklada za stanovanjsko izgradnjo upokojencev pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, 2. prispevki organizacij združenega dela/ 3. prispevki iz občinskega proračuna, 4. krediti, 5. drugi dohodki. , 10. člen Dohodki in izdatki sklada se določijo v finapčnem načrtu in zaključnem računu in ju sprejema upravni odbor. Skupščina občine Postojna da soglasje k finančnemu načrtu sklada in zaključnemu računu. t 222 -MRADNB OBJAVE* H. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je pred-sednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ga dotoči upravni odbor izmed sebe. / - 12. čten ^ Administrativne in strokovno tehnične zadeve opravka za sktad Center za socialmy delo Postojna, finančne in knjigovodske zadeve pa odsek za finance v oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine Postojna. 13. čten Delo sklada je javno. Način in postopek za zagotav^anje javnosti dela sklada določa statut sklada. / 14. čten Ta odlok začne vejati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 402-37/73 Postojna, 27. decembra 1973 Predsednik: MIRAN FAJD!GA,1. r. OBOKA S HAMA Na podlagi četrtega odstavka 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni tist SFRJ, št. 33/72) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK O SPREMEMB! ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !N OD PLAČIL ZA STORITVE 1. člen V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je sestavni de! odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave, št. 21/72,13/73 in 17/73) se vnesejo naslednje spremembe: V tarifni številki 2 se stopnje prometnega davka od alkoholnih pijač nadomestno z novimi, tako da se plačuje dinarjev za liter 1. od naravnega vina 1,20 2. od penečega vina 2,80 3. od naravnega žganja in medice 4,60 4. od specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter " desert, pijač, če znaša nabavna cena zaliternadl2dol5din 6,10 nad 15 din , 9,30 5. od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter 18,10 nad 17 do 24 din 25,00 nad 24 din 25,00 v % od vrednosti 6. od piva 40 7. od drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1. do 6. 63 . Tarifna številka 3 se črta, dosedanje tarifne številke 4,5,6,7, 8 in 9 pa postanejo tarifne številke 3,4,5,6,7 in 8. 2. č!en Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Št.: 421-16/72-5 Sežana, 26. decembra 1973 ^ Predsednik RUD! KODR!C, 1. r. 3J. decembra 1973 — St. 22 Na podlagi 26. in 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih In financiranju vzgoje in izobraževanja v Slovenci (Uradni list SRS, št. 8/69), 7. člena družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih !ahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za krhje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe, ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 41/73) ter 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na siji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O PRISPEVKU ZA VZGOJO !N IZOBRAŽEVANJE 1. člen 4. člen odloka o prispevku za vzgojo in izobraževanje (Uradne objave, št. 6/73) se dopolni tako, da sc za prvim odstavkom doda nov drudi odstavek, ki se glasi: „Razen sredstev, ki se zberejo za financiranje vzgoje in izobraževanja po prvem odstavku 4. člena tega odloka, pripadlo teme)jnl izobraževalni skupnosti Sežana za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1973 tudi sredstva od dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov in davka na posest osebnih avtomobilov.** 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dar^po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973. t . Št.: 402-7/67-3 .. Sežana, 26. decembra 1973 \ PrcdsednŽt RUD! KODR!C,Lr. Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št: 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ? ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1973 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Sežana za leto 1973 (Uradne objave, št. 6/73 in 17/73) se spremeni in se glasi: Občinski proračun za leto 1973 obsega: - dohodke v znesku - razporejene dohodke v znesku - nerazporejene dohodke v znesku 2. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna in Mihova razporeditev sta zajeta v novi bilanci občinskega proračuna za leto 1973, ki je sestavni del odloka. 3. člen Ta odlok začne vejati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabja pa se od 1. januarja 1973. St.: 400-9/72 Sežana, 26. decembra 1973 Predsednik RUDI KODRIČ, l.r. dinarjev 18.936.484 18.922.484 34.000 31. decembra 1973 — St. 22 URADNE OBJAVE* PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA LETO 1973 Vrsta doh. oz. raz. Znesek dohodkov Dohodki dinarjev 1. Davki iz dohodka 4,690.000 2 . Prometni davek in davek na premoženje 10,580.000 3 Takse 2,460.000 5 Odškodnina ža uporabo mest. zem(j. 380.000 6 Dohodki organov in razni drugi doh. 330.000 7 Dopolnilna sredstva 494.300 9 Prenesena sredstva J ' 22.184 Skupaj 18,956.484 Namen , . *. . . glavni Razpored dohodkov 01 Izobraževanje 1,066.245 03 Znanstveno kulturno prosv. dej. 1,108.645 04 Socialno skrbstvo 3,701.102 05 zdravstveno varstvo 994.445 06 Komunalna dejavnost 1,556.000 07 Delo državnih organov 7,182.417 11 Prispevek za uporabo mest. zemlj. 380.000 12 Delo krajevnih skupnosti 700.000 13 Dejavnost družb, političnih org. in društev 828.313 14 Negospodarske investicije 781.294 17 Prorač. obvez, iz prej. let 434.423 18 vlaganje v rez. sklad 189.600 19 Nerazporejena sredstva 34.000 Skupaj razpored dohodkov 18,956.484 St. glav. Začasno namena * Razpored dohodkov financiranje 03 Znanstveno kulturna, prosvetna dejavnost 143.100 04 Socialno skrbstvo 778.700 05 Zdravstveno varstvo 42.000 06 Komunalna dejavnost 269.000 07 Delo državnih organov 1,764.400 11 Prispevek za uporabo mest. zemtj. - 12 Delo krajevnih skupnosti 150.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 194.300 14 Negospodarske investicije 110.000 16 Gospodarski posègi — 17 Proračunske obveznosti iz prejš. let 50.000 18 Vlaganje v rezervni sklad 50.000 19 Nerazporejena sredstva - Skupaj razpored 3,551.500 + Na podlagi 13., 85., 92., 110. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) ter 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTI 1. člen S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, določajo pogoji za opravljanje obrti kot postranskega poklica, pogoji ^a prodajo izdelkov obrtnih delavnic iz drugih občin na območju občine Sežana, pogoji za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti izven stalnega poslovnega prostora ter pogoji za sprejemanje gostov na prenočišče in hrano v zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah občanov. Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE SEŽANA ZA LETO 1974 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Sežana za leto 1974, se bodo proračunske potrebe občine Sežana začasno financirale na podlagi proračuna za leto 1973 po njegovih splošnih določbah. Začasno financiranje sme trajati najdalj do konca meseca marca 1974 in sme doseči največ 25 odstotkov vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1973. * 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sežana za leto 1974. * t , ' - - . 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, "poiabjjapaseod 1. januarja 1974. St.: 408-8/73 Sežana, 26. decembra 1973 - - ' * Predsednik RUDI KODRlC,l.r. 2. člen V občini Sežana je glede na srednjeročni in dolgoročni program gospodarskega in družbenega razvoja podan družbeni interes za opravljanje tudi naslednjih obrtnih dejavnosti z zasebnimi delovnimi sredstvi: 1. opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, avtodvigali, z avtovleko, z viličarji in vlečnicami, 2. izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb, 3. popravila športnega in lovskega orožja, 4. opravljanje prevozov oseb z avto taksiji, 5. dimnikarstvo, 6. pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza, 7. gostinska dejavnost v bifejih, 8. prodaja na drobno. 3. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena se obrtna dejavnost mesarstvo in izdelovanje klobas in gostinska dejavnost v bifejih smeta opravljati le v manjših in oddaljenih naseljih in v naseljih, kjer je preskrba s svežim mesom nezadostna, gostinska dejavnost pa slabo razvita. Mnenje o tem ali je neko naselje manjše, oddaljeno, nezadostno oskrbovano in s slabo razvito gostinsko dejavnostjo, daje svet za gospodarstvo potem, ko je prejel obrazloženo mnenje organizacije združenega dela, ki se ukvarja s predmetno dejavnostjo in mnenje krajevne skupnosti. Bife mora poleg alkoholnih in brezalkoholnih pijač nuditi tudi hladna in enostavna topla jedila. Dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza se lahko izda le na podlagi sklepa sveta za gospodarstvo. \ 224 -URADNE OBJAVE* ; '' V.' ^ 31 decembra 1973 — St. 22 ; t . 4. člen Dovoljena je prodaja na drobno naslednjih proizvodov: 1. kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozSnih sadežev, 2. šolskih potrebščin, 3. tobačnih proizvodov in vžigalic, 4. razglednic, papirja, znamk in časopisov, 5. izdelkov domače obrti in spominkov, t 6. galanterijskih in drogerijskih proizvodov, sredstev za osebno in gospodinjsko rabo ter čistilnih gospodinjskih potrebščin za vsakodnevno rabo. Prodajalna sme kupovati in prodajati proizvode, naštete v prvem odstavku tega člena, po določilih obrtnega zakona. 5. člen ' Sveže sadje, zelenjavo in gozdne sadeže je dovoljene prodajati na vsem območju občine Sežana, ostale proizvode pa le v naseljih iz 3. člena tega odloka. 6. člen V skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom smejo občani opravljati obrtne dejavnosti tudi kot postranski poklic. Prostor, v katerem namerava občan opravljati obrtno dejavnost kot postranski poklic, .mora izpolnjevati predpisane higiensko-tehnične in varnostne pogoje. , Ne glede na dolpčbe iz prvegg odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti: , 1. opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovieko, z viličarji ter vlečnicami in podobno, 2. izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter predelava živilskih proizvodov in začimb, 3. kbzmetika obraza in telesa, 7 ) 4. kemično čiščenje oblek in tkanin, 5. optika, 6. dimnikarstvo. ' . Obrtna dejavnost frizerstvo sc kot postransM poklic sme opravljati v mestu Sežana in naseljih: Divača, Dutovlje, Hrpelje, Kozina, Komen in Senožeče, le po predhodnem sklepu sveta za gospodarstvo. Obstoječa dovoljenja za opravljanje frizerske obrtne dejavnosti kot postranski poklic v navedenih krajih ostanejo v veljavi. 7. Člen Gostinski obrat lahko ob priložnostnih prireditvah in podobno opravlja svojo dejavnost tudi izven stalnega poslovnega prostora, če poskrbi za higiensko poslovanje. Začasni poslovni prostor je treba označiti s firmo ter poslovanje izven stalnega poslovnega prostora priglasiti občinskemu upravnemu orgahU za obrt. Storitve iz prejšnjega odstavka lahko ob enakih pogojih opravlja na območju občine Sežana tudi gostinski obrat s sedežem izven občine Sežana. 8. člen \ Obrtna delavnica iz druge občine lahko prodaja svoje izdelke tudi na območju občine Sežana ha tržnici, v kioskih in drugih trgovskih lokalih s tem, da svoj prodajni prostor (mesto) označi s firmo in dejavnost priglasi upravnemu organu za obrt. 9. člen Na območju občine Sežana smejo občani v krajih, kjer so organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma ali družbene pravne osebe (turistična društva), sprejemati goste na prenočišče in hrano le preko njih. V krajih, kjer gostinskih ali turističnih organizacij ni, morajo občani voditi evidenco o gostih sami. / 10. Člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 313*7/73 Sežana, 26. decembra 1973 , Predsednik ' RUDI KODRIČ, l.r. Na podlagi 12. in L3. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 119. člena statuta občine Sezanà je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ' j ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU POKOPALIŠČA IN RTP Z OKOLICO V SEŽANI 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za izgradnjo pokopališča in RTP z okolico v Sežani, ki ga je izdelal „Invest biro** Koper, zavod za projektiranje, urbanizem, ekonomiko in urejanje mestnih zemljišč pod številko 73-21/175. ' / . ; 2. člen Svet občinske skupščine pristojen za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve se pooblasti, da po zaslišanju odgovorne urbanistične organizacije, dovoli manjše odstope od zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka glede posameznih objektov in komunalnih naprav. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St. 350-4/73-3 Sežana, 26. decembra 1973 ' t Predsednik RUDI KODRIČ, L r. Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupAi seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1973 sprejela ODLOK O USTANOVITVI SKLADA ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1. člen Ustanovi se sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad). Ime^sklada je: SKLAD ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ. Sedež sklada je v Sežani. 2. člen 'Naloga sklada je zbiranje in smotrno ter usklajeno trošenje sredstev za komunalno urejanje gradbenih zemljišč. 3. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima statut, s katerim je določena organizacija in poslovanje sklada. * 4. člen Sklad ima upravni odbor, ki šteje 7 članov, ki jih imenujejo: - občinska skupščina Sežana enega člana, - krajevna skupnost Sežana enega člana, - krajevna skupnost Divača enega člana, - krajevna skupnost Hrpelje-Kozina enega člana, - uprava komunalne dejavnosti Sežana enega člana, - Kraški vodovod Sežana enega člana, - Elcktro Gorica, enota Sežana enega člana. Mandatna doba članov je 4 leta. 31. decembra 1973 — Št. 22 5. člen Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje naloge- - sodeluje pri usklajevanju družbenih koristi ter realizaciji zazi-dalnih načrtov, - skrbi za priprave in opremljanje stavbnih zemljišč v sodelova-Hju z investitorji in komunalnimi organizacijami - usklajuje financiranje graditve komunalnih objektov in drugih naprav, - sprejema statut in spremembe statuta sklada - sprejema finančni načrt sklada, - odloča o koriščenju sredstev sklada, - sprejema zaključni račun sklada, - opravlja vse druge naloge, ki so bistvenega pomena pri vodenju politike urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč. Vsaka odločitev sklada mora biti sprejeta z absolutno večino vseh članov upravnega odbora. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 022-23/73-3 Sežana, 26. decembra 1973 Predsednik RUDI KODRIČ, 1. r. OBALM! SOUDARNOSTN! STANOVAMSK! SKLAD Na podlagi 2. in '10. člena statuta Obalnega solidarnostnega stanovanjskega sklada je skupščina sklada na seji dne 27. novembra 1973 sprejela 6. člen Sredstva sklada so: -, sredstva prodanih gradbenih zemljišč, - prispevek za komunalno urejanje zemljišč, - dotacije iz proračuna, - posojila, - druga sredstva. Sredstva iz prve in druge alinee tega člena se posebej evidentirajo. 7. člen Sredstva iz prejšnjega člena se uporabljajo v skladu z zakonom o urejanju in oddajanju stavbnih zemljiščter z odlokom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča. 8. člen Dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom. Finančni načrt za vsako koledarsko leto sprejema upravni odbor sklada. Program, finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje skupščina občine Sežana. PRAVILNIK O KRITERIJIH IN POGOJIH ZA DOLOČANJE VRSTNEGA REDA ZA DODELJEVANJE NAJEMNIH STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI I. člen Pravilnik predpisuje kriterije, pogoje in merila za določanje vrstnega reda za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini, ki so bila zgrajena s sredstvi Obalnega solidarnostnega stanovanjskega sklada (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Pravico do reševanja stanovanjskega vprašanja po tem pravilniku imajo: - družine ali občani z nižjimi dohodki - mlade družine in - stari ljudje Za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV se uporablja poseben pravilnik. 9. člen Sklad lahko najema posojila. Za najemanje posojil mora sklad dobiti predhodno soglasje sveta za finance. 10. člen Sklad ima službo za opravljanje administrativnih, finančnih in strokovno organizacijskih poslov v sklopu samoupravne stanovanjske skupnosti Sežana. Ta služba tudi oddaja in ureja stavbna zemljišča pb zakonu in odloku o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč. 11. člen ; Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada. 12. člen Upravni odbor sklada sprejme statut sklada in ga predloži v potr ditev skupščini občine Sežana v treh mesecih od uveljavitve tega odloka. 13. člen Poseben račun sredstev za urejanje gradbenih zemljišč se ukine. Aktivo in pasivo sredstev iz tega računa prevzame novoustanovljeni sklad. 14. člen .. Z ustanovitvijo samoupravne stanovanjske skupnosti prei -lovanje tega sklada v pristojnost skupnosti. 3. člen Sredstva sklada za nakup najemnih stanovanj se razvrščajo po posameznih grupah upravičencev iz prejšnjega člena: Sredstva se razvrščajo na posamezne grupe upravičencev v skladu s potrebami, vendar tako, da se ne prizadene posamezne grupe upravičencev. 4. člen Z namenom, da sklad pride do podatkov o potrebnem številu stanovanj, uvede vsakoletni razpis prijav prosilcev za stanovanja iz sredstev sklada. Na podlagi razpisa zbere sklad podàtke o prosilcih za stanovanja in jih razporedi po grupah ter o temu napravi tudi razporeditev investicijskih sredstev sklada po posameznih grupah. 5. člen Na podlagi podatkov iz 4. člena tega pravilnika se sestavi prednostno listo prosilcev za stanovanja v okviru posamezne grupe. Na tej osnovi se ugotovi kje in kakšna stanovanja potrebuje sklad. Prednostna lista se sestavi glede na število točk, ki pripadajo posameznemu prosilcu po tem pravilniku. 6. člen Prednostni vrstni red se izdela in javno objavi za vsako koledarsko leto posebej do konca meseca februarja. Družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije in delovne organizacije lahko pošljejo svoje pripombe na izdelani prednostni vrstni red v roku 15 dni po objavi. 226 URADNE OBJAVE* 31. decembra 1973 — St. 22 7. člen Sprejeti prednostni vrstni red se med letom praviloma ne spreminja. Izjemoma lahko izvršni odbor sklada vrstni red med letom spremeni, toda le v primeru višje sile (potres, požar, poplava, nesreča ipd.) ko ostane posamezni prosilec brez stanovanja. 8. člen Pri določanju vrstnega reda in dodeijevanju stanovanj posameznim upravičencem je treba zagotoviti smotrnost uporabe stanovanja z upoštevanjem odloka obalnega sveta Koper o stanovanjskih standardih. Smotrna izkoriščenost se ugotovi po številu in površini prostorov, po številu porabnikov, njihovi starosti, spolu, zdravstvenem stanju ter drugih kriterijih. t ' ' . t 9. člen Prr sestavljanju prednostne liste prosilcev stanovanj se uporablja točkovna metoda na podlagi kriterijev. Kriteriji se po grupah delijo v: - splošne - dodatne in - posebne kriterije Splošni kriteriji veljajo za vse upravičence, dočim se dodatni in posebni kriteriji uporabljajo samo za tiste upravičence, ki izpolnjujejo dodatne in posebne pogoje po tem pravilniku. 10. člen KRITERIJI 1. SPLOŠNI KRITERIJI 1. Upravičenec nima stanovanja. Upravičenec nima stanovanja sam ali družinski član ni nosilec stanovanjske pravice ali če stanuje v stanovanju, ki meri manj kot 6 kv. m na družinskega člana oziroma, če je podstanovalec v stanovanju, ki meri manj kot 100 kv. m na družinskega člana upravičenca. 2. Upravičenec nima ustreznega stanovanja. Stanovanje je neustrezno, če meri od 6 do 12 kv. m na družinskega člana. Neustrezna stanovanja delimo v tri stopnje: a) stanovanja, kjer pripade na enega družinskega člana od 6 do 8 kv. m stanovanjske površine b) stanovanja, kjer pripade na družinskega člana od 8 do 10 kv. m c) stanovanja, kjer pripade na družinskega člana od 10 do 12 kv. m 3. Upravičenec ima neustrezno stanovanje glede na ločene stanovanjske prostore, v katerih stanuje družina. Za tako neustreznost se šteje, če mora družina stanovati v ločenih stanovanjskih enotah (ločenih zgradbah). 4. Upravičenec ima neustrezno stanovanje glede na opremljenost. Sem sodijo: a) stanovanja brez vodne napeljave v zgradbi b) stanovanja brez sanitarij, kjer ni možna niti sou^raba le-teh c) stanovanja, kjer morajo mladoletniki in starši ali mladoletniki različnih spolov uporabljati isti spalni prostor d) stanovanja brez kuhinje II. DODATNI KRITERIJI: 1. Težko ozdraviva bolezen (pogojno kužne bolezni, nekatere vrste kroničnega bronhitisa in druge dolgotrajne bolezni, pri katerih mora imeti bolnik ločen spalni prostor). 2. Prosilec s stalnim bivanjem na obalnem področju, ki čaka že dalj časa na stanovanje in nima stanovanja v drugem kraju. 3. Gmotno stanje prosilca. Merilo je povprečni osebni dohodek na družinskega člana v preteklem letu. III. POSEBNI KRITERIJI: Ne glede na doslej naštete kriterije lahko mlada družina pridobi stanovanjsko pravico za določen čas petih let na podlagi pridobljenega števila točk iz 13/111. člena tega pravilnika: ( 1. da namensko varčuje za stanovanjsko graditev pri poslovni banki najmanj 15 % svojih osebnih dohodkov, in, da organizacija, pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo rešila njihov stanovanjski problem v roku 5 let od dneva vložitve zahteve za pridobitev stanovanja iz sredstev sklada., 2. da nobeden od članov družine ni starejši od 35 let 3. da skupna delovna doba enega ali drugega zakonca ne presega 15 let. . * * * * * 11. člen Stari ljudje pridobijo določeno število točk na podlagi števila družinskih članov. Za stare ljudi se štejejo ženske, stare nad 55 let in moški nad 60 let starosti. 12. člen Delovne organizacije lahko dajejo namenske dotacije skladu za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev^ ki so uvrščeni v določene kategorije prosilcev po kriterijih tega pravilnika. 13. člen Za posamezne kriterije, navedene v 10. členu tega pravilnika, se določi naslednje število točk: I. 1. če upravičenec nima stanovanja - 100 točk 2. neustrezno stanovanje a) 45 točk b) 30 točk c) 15 točk 3. ločeni prostori - 5 točk 4. opremljenost stanovanja a) 10 točk ' b) 10 točk c) 10 točk d) 10 točk Točke po kriterijih 2., 3. in 4. se lahko seštevajo, vendar največ do 90 točk. II. 1. težko ozdraviva bolezen: a) če boluje 1 družinski član 5 točk b) če bolujeta dva ali več družinskih članov 10 točk 2. doba čakanja na stanovanje: a) od 1-3 let 5 točk b) od 3-5 let 10 točk c) od 5 let 13 točk gmotno stanje prosilca - dohodek teklem letu: , na družinskega člana v pre- a) do 600,00 din 50 točk b) od 600,00 din do 800,00 30 točk c) od 800,00 din do 1000,00 20 točk število družinskih članov: a) en član ' 5 točk b) dva člana ^ 10 točk c) trije člani 15 točk d) štirje člani 20 točk e) pet in več članov 25 točk IH. Mlade družine, ki izpolnjujejo pogoje posebnih kriterijev iz 10. člena tega pravilnika pridobjč določeno število točk glede na višino dohodka na družinskega člana: a) do 1.400,00 din b) od 1.400,00 din do 1.7 00,00 din c) od 1.700,00 din do 2.000,00 din 30 točk 20 točk 10 točk 14. člen Mlade družine in stari ljudje pridobijo poleg točk iz 13/H. člena tega pravilnika na družinsko stanje še naslednje število točk: a) samec $ točk b) dvočlanska družina ^ c) tričlanska družina 1$ d) štiričlanska družina 20 točk e) petčlanska družina 25 točk 15. člen Pri dodeljevanju in nakupu najemnih stanovanj se glede potrebne stanovanjske površine na gospodinjstvo upoštevajo kriteriji, ki so določeni z odlokom obalnega sveta Koper o določitvi stanovanjskega standarda. 16. člen Komisija je v svojem delu samostojna in opravlja zlasti tele naloge: - objavi razpis prijav za stanovanja - razvršča prljavljence po posameznih grupah - sestavlja prednostni red upravičencev za dodelitev stanovanj - odloča o smotrni uporabi in izkoriščenosti stanovanj Delo komisije je javno. Komisija javno objavi .prednostni vrstni red upravičencev za stanovanja. Komisija poroča o svojem delu izvršnemu odboru skupščine in skupščini sklada. Na podlagi 2. in 10. člena statuta Obalnega solidarnostnega stanovanjskega sklada je skupščina sklada na seji dne 27. novembra 1973 sprejela PRAVILNIK O POGOJIH IN MERILIH ZA UPORABO SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ UDELEŽENCEV NOV OBALNIH OBČIN 1 ! l.člen S tem pravilnikom se določajo kriteriji in merila za uporabo namenskih sredstev Obalnega solidarnostnega stanovanjskega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV obalnih občin Izola, Koper, Piran. 2. člen Namenska sredstva prejšnjega člena določi skupščina Obalnega solidarnostnega stanovanjskega sklada vsako leto z letnim finančnim načrtom. / 3. člen Sredstva se uporabljajo za: ' kreditiranje gradnje ali nakup najemnih stanovanj, - dodeljevanje posojil za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, - za dograditev ali adaptacijo lastnih in družbenih stanovanj. Namenska sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV razporeja skupščina sklada za vsako koledarsko leto s programom uporabe sredstev. O uporabi razporejenih sredstev odloča komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV obalnih občin (v nadaljnjem besedilu komisija) tako, da določi prednostni vrstni red razdelitve sredstev in višino posojil. 17. člen Komisija obravnava le pismene vloge prosilcev, opremljene z ustreznimi prilogami, katere predpiše komis j a s posebnim sklepom. Pri obravnavanju posameznih prošenj lahko komisija zahteva mnenje krajevne skupnosti, pristojnega občinskega organa za posamezno vprašanje ali pa imenuje posebno komisijo, da ugotovi za presojo pomembno dejansko stanje. 18. člen , Na podlagi sprejete prednostne liste sklepa komisija o dodelitvi stanovanj posameznim prosilcem. Odločbo izda strokovna služba. Zoper sklep komisije in odločbo ima prizadeti prosilec pravico pritožbe na skupščino sklada v roku 15 dni. Odio čitev skupščine sklada je dokončna. 19. člen Upravljanje in gospodarjenje s stanovanji sklada se ureja v smislu veljavnih predpisov za najemna stanovanja. 20. člen Ta pravilnik začne vejati z dnem objave v Uradnih objavah. Koper, 27. novembra 1973 Predsednik skupščine: IVAN BREČKO, 1. r. 4. člen Pravico do reševanja stanovanjskega vprašanja im^jo borci-ude-leženci NOV, ki stalno prebivajo na območju obalnih občin Izola, Koper in Piran in imajo dobo udeležbe v NOV šteto v dvojnem trajanju (35. člen zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja) - vdove padlih in po vojni umrlih borcev in aktivistov NOV - otroci padlih in po vojni umrlih borcev NOV, če so za pridobitno delo nesposobni Določbe 1. odstavka ne veljajo za borce-udeležence NOV, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo do uveljavitve tega pravilnika že rešeno z dodelitvijo ustreznega stanovanjaaliskreditomzagradnjoali adaptacijo stanovanjske hi?e, ne glede na to, kdo je pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja sodeloval. 5. člen Pri ugotavljanju prednostnega vrstnega reda in določanju višine posojila je treba upoštevati: - čas udeležbe v NOV in revolucionarnem delu pred vojno - da upravičenec nima stanovanja ali je v podnajemniškem oziroma sostanovalskem odnosu - higiensko tehnično stanje stanovanja - zdravstveno stanje upravičenca in članov njegove družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu - invalidnost, če je upravičenec WI - prezasedenost stanovanja - socialne razmere upravičenca - čas stalnega bivanja na območju obalnih občin 228 URADNE OBJAVE* 31. decembra 1973 St. 22 6. člen Sprejeti prednostni red se med letom praviloma ne spreminja, le izjemoma sme komisija prednostni vrstni red spremeniti, če poznejši prosilec za stanovanje ali posojilo izpolnjuje pogoje za uvrstitev v vrstni red in če so na razpolago finančna sredstva. 7. člen Prednostni vrstni red upravičencev do stanovanj ali posojil ugotovi komisija na podlagi točkovnega sistema po merilih, navedenih v tem členu. a) za čas aktivne udeležbe in organizirano delo v NOV se prizna: - nosilcem Spomenice 1941", španskim borcem, predvojnim komunistom - 50 točk ^ - udeležencem NOV od leta 1941 - 45 točk - udeležencem NOV od leta 1942 - 35 točk - udeležencem NOV od leta 1943 - 25 točk - udeležencem NOV od leta 1944 - 10 točk - udeležencem NOV od leta 1945 - 5 točk Če je v družini več udeležencev NOV, se točke seštejejo. To velja samo za to merilo. b) Upravičenci, ki so brez stanovanja ali v podnajemniškem raz- meiju, pridobe - 120 točk , upravičenci, ki so v sostanovalskem razmeiju, pridobe - 70 točk c) Higiensko tehnično stanje stanovanja se ocenjuje na podlagi uradnih zapisnikov o revalorizaciji stanovanj oziroma je ocenjeno na podlagi odloka po stanovanjskih podjetjih obalnih občin in pri tem pridobi upravičenec: - za stanovanje, kije ocenjeno do 35 točk - 100 točk - za stanovanje, kije ocenjeno do 50 točk - 75 točk - za stanovanje, kije ocenjeno do 65 točk - 50 točk - za stanovanje, kije ocenjeno do 80 točk - 25 točk - za stanovanje, kije ocenjeno do 100 točk - 10 točk Za stanovanje, ki je ocenjeno nad 110 točk, ne pridobi nobene točke. Za stanovanje, ki je bilo ocenjeno z vmesnimi točkami, dobi upravičenec sorazmerno vmesno število točk. d) Šteje se, da je stanovanje prenaseljeno, če prideta na vsako posamezno sobo več kot dve osebi. e) Borcem - vojaškim vojnim invalidom se prizna še - 30 točk, borcem - invalidom upokojencem pa - 20 točk Za vsakega družinskega člana, kije po ugotovitvah pristojne zdravniške komisije trajno nesposoben za delo, se prizna upravičencu dodatnih 10 točk. i 8. člen Prosilci za posojilo lahko pridobijo namensko posojilo do naslednjih zneskov: - za adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanjske hiše do višine -din 50.000,00 - za gradnjo stanovanjske hiše ali za nakup stanovanja do višine -din 100.000,00 9. člen Upravičenec lahko koristi posojilo za novogradnjo stanovanjske hiše v višini 50% skupnega posojila, če je že plačal zemljišče, prispevek za komunalno ureditev zemljišča in če ima gradbeno dovoljenje. Ostalih 50 % posojila koristi šele, ko je stanovanjska hiša zgrajena do IH. gradbene faze. 10. člen Del stanarine, ki pomeni amortizacijo in ostala sredstva, vezana na stanovanje (dohodki od morebitne prodaje stanovanj) se uporabljajo za nakup in dograditev stanovanj za udeležence NOV neposredno iz sklada stanovanjskih hiš po predhodnem prenosu teh sredstev namensko v sklad. 11. člen Komisija dodeljuje najemniška stanovanja in posojila za novogradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanjske hiše oziroma stanovanja upravičencem na podlagi vloženih prošenj. t Na podlagi vloženih prošenj in skladno z določili tega pravilnika, izdela komisija prednostni vrstni red in ga javno objavi. Pri izdelavi prednostnega vrstnega reda upošteva komisija že izdelane in objavljene vrstne rede ukinjenih skladov za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV skupščine občin Izola, Koper in Piran. Za vsako vloženo prošnjo zahteva komisija mnenje Združenja zveze borcev. Na podlagi prednostnega vrstnega reda, mnenja krajevne organizacije ter mnenja posebne komisije, ki je ugotovila upravičenost posameznika do stanovanja ali posojila iz namenskih sredstev sklada, sprejme komisija sklep o dodelitvi stanovanja oziroma posojila posameznemu upravičencu. Zoper prednostni vrstni red in odločbi oziroma sklepu o dodelitvi stanovanja ima prizadeti prosilec pravico pritožbe v roku 15 dni na skupščino sklada, katere odločba je dokončna. 12. člen Pri dodeljevanju oziroma nakupu najemniških stanovanj se glede potrebne stanovanjske površine na gospodinjstvo upoštevajo kriteriji in merila tega pravilnika ter določila odloka obalnega sveta Koper o stanovanjskih standardih. 13. člen Na podlagi sklepa komisije o odobrenem posojilu podpiše posojilojemalec pogodbo ter predloži banki dovoljenje za vknjižbe zastavne pravice in ostale listine, ki jih v zvezi z najetjem posojila predpisujejo bančni predpisi. V izjemnih primerih, ko znaša posojilo do 10.000,00 din za dobo 10 let, se sme za zavarovanje posojila upoštevati menično jamstvo dveh porokov. t 14. člen Upravljanje in gospodarjenje s stanovanji sklada v smislu veljavnih predpisov opravlja za najemniška stanovanja dodeljena upravičencem, organizacija za gospodaijenje s stanovanji v družbeni lastnini Sob Izola, Koper, Piran. 15. člen S stanovanji, kupljenimi iz namenskih sredstev borcev NOV, razpolaga sklad. Pravico oddajanja stanovanj, katera izpraznijo upravičenci, ki jim je bilo dodeljeno v uporabo novo stanovanje ali posojilo po tem pravilniku, ima sklad, oddaja pa jih komisija. Upravičenec tudi ne more dodeljenega stanovanja odtujiti ali zamenjati br$a predhodnega soglaša komisije. 16. člen Ob koncu poslovnega leta izkaže sklad v zaključnem računu in svojem poslovnem poročilu opravljeno delo komisije in ločeno uporabo sredstev za borce NOV. Dolžnost komisije je, da sredstva, s katerimi razpolaga, razporedi čimbolj racionalno, tako, da reši čimveč stanovanjskih zadev borcev NOV. 17. člen Delo komisije je javno. Komisija obvešča o svojem delu skupščino sklada oziroma njen izvršni odbor. Komisija poroča o svojem delu skupščini sklada, javno objavi na krajevno običajen način vrstne rede upravičencev, seznani organi- 31. decembra 1973 — St. 22 URADNE OBJAVE- zacije ZZB NOV o stanju m porabi namenskih sredstev sklada tako da pošlje obalnemu odboru -ZZB NOV in krajevnim organizem enkrat letno poročilo o svojem delu, uporabi in stanju sredstev 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo vejati dosedanji akti, ki so določali kriterije in pogoje za reševanje stanovanjskih zadev borcev NOV skladov občin Izola, Koper in Piran. +19. člen' Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavah v Uradnih objavah. Kope?, 27. novembra 1973 Predsednik skupščine IVAN BREČKO Posredni kreditni odnosi nastanejo najpogosteje v primerih, ko se odobravajo posojila iz vezanih ali oročenih sredstev pri poslovnih bankah ali v primerih, ko je poslovni banki poverjen komisijski posel dajanja posojil. 6. člen Pogoji za odobritev in dodelitev posojil so naslednji: a) pri neposrednih kreditnih odnosih znaša odplačilna doba do 80 let - Udeležba m obvezna . - posojilo je brezobrestno Letna anuiteta ne more biti nižja od letne amortizacije iz stanarin za kreditirana stanovanja. b) pri posrednih kreditnih odnosih j^ odplačilna doba in obrestna mera odvisna od oročitvenega, vezalnega ali komisijskega odnosa s poslovno banko, - udeležba ni obvezna c) za rekonstrukcijo in izboljšavo obstoječih družbenih stanovanj znaša - odplačilna doba 25 let in - obrestna mera 2 % , Posojilo se v vseh navedenih primerih prične vračati v roku 6 mesecev od dneva pričetka koriščenja kredita. Na podlagi 2. točke 10. člena statuta Obalnega solidarnostnega stanovanjskega sklada je skupščina sklada na 2. seji dne 27. novembra sprejela - ' PRAVILNIK 0 POGOJIH ZA PRIDOBITEV IN ODPLAČILO POSOJIL ZA INVESTITORJE NAMENSKIH NAJEMNIH STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI 1. člen Obalni solidarnostni stanovanjski sklad (v nadaijnjem besedilu: sklad) sodeluje z denarnimi sredstvi pri graditvi in nakupu najemnih stanovanj v družbeni lastnini za potrebe določenih kategorij občanov s tem, da investitorju teh stanovanj pomaga s posojili. Ta pravilnik določa pogoje za pridobitev in odplačevanje posojil iz prejšnjega odstavka. / * 2. člen Posojila se dodeljujejo za gradnjo, rekonstrukcijo in nakup stanovanj v družbeni lastnini za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi. Investitorji, kupci teh stanovanj* so samo organizacije za gospodarjenje s stanovanji v uružbeni lastnini na območju občin Izola, Koper in Piran, Obalni svet Koper ter Sob Izola, Koper in Piran. 3. člen O dodelitvi oziroma najetju posojila se sklene pismena pogodba, v kateri se določi ožji namen odobrenega posojila in razpisne pogoje za gradnjo, rekonstrukcijo ali nakup stanovanj. t , 4. člen O odobritvi posojila sklepa posebna komisija sklada za dodeljevanje kreditov za gradnjo, nakup in dodeljevanje družbenih stanovanj. 5.čle-n Kreditni odnosi, vzpostavljeni na podlagi 2. in 3. člena tega pravilnika, so lahko: &) neposredni kreditni odnosi med skladom in posojilojemalcem b) posredni kreditni odnosi med skladom in posojilojemalcem, ko vstopi kot ponudnik poslovna banka. 7. člen Gradbena cena stanovanj, zgrajenih s pomočjo kreditnih sredstev , * sklada, ne sme presegati povprečne gradbene cene v obalnih občinah. Opremljenost oziroma standard stanovanj pa mora ustrezati standardu oziroma opremljenosti stanovanj, kije predpisana z odlokom Obalnega sveta Koper. 8. člen Najemna stanovanja, pridobljena s kreditnimi'sredstvi sklada, oddaji komisija za dodeljevanje stanovanj pri skladu. Navedena Stanovanja se smejo tudi po izpraznitvi uporabiti samo za osebe, naštete v 2. členu tega pravilnika. 9. člen , Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnih objavah. Predsednik skupščine Koper, 27. novembra 1973 IVAN BREČKO, l.r^ SPLOŠNA VÓ0MA SKUPNOST PRIMORSKE KOPER Na podlagi tretje almee 31. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66), 4. člena odloka skupščine občine Koper o določitvi melioracijskih območij v občini Koper ^Uradne objave, št. 4/67), 3. člena odloka skupščine občine Piran o mejah melioracijskega območja (Uradne objave št. 22/67) in 48. člena' statuta Splošne \pdne skupnosti Primorske Koper sta delavski svet Splošne vodne Skupnosti Primorske na seji dne 28. novembra 1973 in skupščina Splošne vodne skupnosti na seji dne 27. novembra 1973 sprejela ' SKLEP O ODŠKODNINAH ZA LETO 1974 L Uporabniki melioracijskih objektov na melioracijskih območjih iz 1. člena odloka skupščine občine Koper o določitvi meje melioracijskih območij v občini Koper in 1. člena odloka skupščine občine Piran o mejah melioracijskega območja, ki jim je osuševanje v po-srednfb ali neposredno korist in uporabniki, ki jim je zagotovljeno 230 URADNE OBJAVE* 31. decembra 1973 — St. 22 dovajanje vode za namakanje ter vsi, ki uporabijo melioracijske objekte za odvajanje odplak v naravne vodne tokove ali zbiralnike, plačujejo v letu 1974 odškodnino po določilih tega sklepa. H. Odškodnino za osuševanje zemljišč plačujejo uporabniki in lastniki zemljišč od kvadr. metra površine zemljišča, ki leži na melioracijskem območju in sicer: 1. ankaransko-rižansko polje: a) za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,028 din, b) za gradbena zemljišča stanovanjskih objektov po 0,056 din, c) za zemljišča cest in železnic po 0,140 din, d) za ostala gradbena zemljišča (industrijo, trgovino, gostinstvo, obrtništvo in drugih dejavnosti) po 0,280 din; 2. semedelsko-badaševiško polje: ^ a) za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,067 din, b) za gradbena zemljišča stanovanjskih objektov po 0,134 din, c) za gradbena zemljišča šolstva, prosvete in telesne vzgoje po 0,201 din, d) za zemljišča cest in železnic po 0,335 din, e) za ostala gradbena zemljišča (industrijo, trgovino, gostinstvo, obrtništvo in druge dejavnosti) po 0,670 din; 3. sečoveljsko polje: a) za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,049 din, b) za gradbena zemljišča stanovanjskih objektov po 0,098 din, c) za zemljišča in železnice po 0,243 din. HI. Odškodnino za namakanje zemljišč plačujejo porabniki in lastniki zemjišč na melioracijskih območjih, ki jim je zagotovljeno dovajanje vode za namakanje in sicer po 0,27 dinarjev od kub. metra dobavljene vode. IV. Odškodnino za odvajanje odplak plačujejo vsi, ki uporabljajo melioracijske objekte za odvajanje odplak v naravne vodne tokove ali zbiralnike po količini kub. metra odvodne odplake in stopnji onesnaženosti in znaša letno po 14,58 din od enega populacijskega ekvivalenta. Količina izpuščene onesnažene vode in stopnja njene onesnaženosti se preračunavajo v populacijske ekvivalente tako, kot je določeno z navodilom o načinu preračunavanja količine onesnažene vode ih stopnja onesnaženosti v enote (Uradni list, SRS, št. 12/66, 21/67 in 34/67). V. Odškodnina je dohodek Splošne vodne skupnosti Primorske Koper; plačuje se na ^jen žiro račun. Odškodnina se plačuje za čas od 1. januaija do 31. decembra 1974. VI. ^ Zavezanci odškodnine iz II. in IV. točke tega sklepa plačujejo odškodnino v štirih enakih obrokih, ki zapadejo v plačilo na koncu vsakega tromesečja, razen za IV. tromesečje, ki zapade v plačilo 15. decembra 1973, plačati pa jih morajo v 8 dneh po zapadlosti. Zavezanci odškodnine iz III. točke tega sklepa priglašajo najpozneje do 30. novembra 1974 količino kub. metrov uporabljene vode za namakanje Splošni vodni skupnosti Primorske Koper. Odškodnina iz drugega odstavka te točke se plača v enem obroku in sicer v 8 dneh po zapadlosti. Če zavezanec ne plača odškodnine v 8 dneh po zapadlosti, se le ta izteija sodnim potom. VII. Odškodnina iz II., III. in IV. točke tega sklepa se odmeri pismeno z aktom, ki ga izda direktor Splošne vodne skupnosti Primorske Koper. Zoper akt o odmeri odškodnine je ugovor na komisijo skupščine in delavskega sveta Splošne vodne skupnosti Primorske Koper. VIII. Ta sklep začne veljati z dnem objave na oglasni deski Splošne vodne skupnosti Primorske Koper. Sklep se objavi tudi v Uradnih objavah. St.: 537-653/1-73 Koper, 28. novembra 1973 Za predsednika skupščine Predsednik DS SVSP - Koper VINKO LENARŠIČ, 1. r. KLUN CVETO, I. r. * / % 1