GDK:165--011.1 Izrazi gozdne genetike, ki jih pogosteje srečamo Lado ELERŠEK*, Igor JERMAN** Genetika je izraz, ki ga je Bateson vpeljal na začetku tega stoletja .za nauk o dedova- nju. Proučuje vpliv dednih faktorjev na raz- voj za vrsto značilnih znakov in njihov prenos na potomstvo. Mnenja o tem, koliko truda je vredno vložiti v gozdarsko genetiko, so v svetu (in pri nas) precej različna; vendar je dejstvo, da se danes pri vzgoji lesa v nasadih ta panoga vse bolj uveljavlja. Wurz (1990) meni, da si v gozdarstvu želimo kvalitetno drevje in večje donose, kar zahteva večje posvečanje pozornosti genetiki v gozdarstvu. Vključevanje gozdne genetike v gozdarstvo mora biti odgovorno, saj ne sme prispevati k izgubi genske pestrosti. Wurz je prepričan, da bi lahko v Avstriji obnovili 1 O% gozdov z generativ- nimi potomci izbranih dreves ter 1-2% z vegetativnimi potomci elitnih dreves, ne da bi bila genska pestrost avstrijskih gozdov zaradi tega ogrožena. Specifični izrazi te relativno (še zlasti za gozdarske kroge) mlade vede so nam go- zdarjem večkrat le delno ali slabo poznani, vendar se njihova uporaba vse bolj uveljav- lja. Zato sva izbrala nekaj pomembnejših izrazov, večinoma že zbranih v članku (Nat- her, Muller 1990), v priročnikih (Leksikon 1985, Berberovic, Hadžiselimovic 1976, Brinar 1970) in po knjigi Zobela in Talberta (Zebel, Talbert 1984) ter jih pomensko predstavljava. V oklepaju navajava nemške izraze. Alel (AIIel) - Različna (alternativna) oblika nekega gena. Prisotnost različnih alelov na nekem rastišču je vzrok polimor- fizma. DNA (DNA) - Dezoksiribonukleinska ki- slina, ki je nosilka genetičnih informacij v .. L.E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija *.* Dr.I.J., dipl. biol., NESBIM, 61000 Ljubljana, Slovenija 37 4 G. V. 7-8/91 celicah (celičnih jedrih). Osnovna molekula genov in kromosom cv. Efektivna velikost populacije (Efektive Populationsgrosse)- Delež individuov ene populacije, ki aktivno sodelujejo pri razmno- ževanju vrste. Ekotip (Okotyp) - Del populacije, pod- vržen istim ekološkim razmeram (npr. dedno ustaljena in na specifično okolje prilagojena drevesna rasa). Elektroforeza (Eiektrophorese) - Loče­ vanje proteinov z izrabo razlik v električnem naboju in velikosti molekul. Pomemben po- stopek populacijske genetike za določanje variabilnosti proteinov med populacijami in v samih populacijah. Elitno drevo - Izbrano drevo, ki se je v ustreznih testih izkazalo za genetsko supe- riornejše od velike večine drugih dreves iste populacije. Ex situ (Ex situ) - Zunaj prvotnega rastišča nekega sestaja, lahko v laboratoriju ali na testnem polju (zunaj samega mesta). Fitnes (Fitness)- Relativna reprodukcij~ ska stopnja neke populacije; izhaja iz spo- sobnosti preživetja in rodnosti. Gen (Gen) - Osnovni nosilec dednosti (enodimenzionalni odsek nitaste DNA mo- lekule), nameščen v delu kromosoma (gen- skem !okusu). Določajo posamezne last- nosti osebkov, ki se prenašajo na potomce. Genska banka (Genbank) - Objekt, opremljen za daljše skladiščenje genskega materiala, namenjenega za reprodukcijo. Genotip (Genotip) - Vse genske infor- macije dedne mase v celici (organizmu), ki so v celicah organizma. Genski sklad (fond) (Genpol) - Skup- nost dednih informacij vseh osebkov neke populacije. Genetična raznolikost (Genetische Vielfalt) - število različnih genotipov v eni populaciji. Genski rezervat (Genreservat) - večji del gozda, npr. 30-50 ha, ki ga tvori na- ravna gozdna združba s prvobitnim gen- skim skladom in kjer deluje naravna evolu- cijska dinamika. Heteroza (Heterosiseffekt) - Hibridni po- tomec dveh različnih ras, ki se odlikuje z neko lastnostjo zaradi heterozigotnosti (nasprotje - endogamija). Heterozigot (Heterozygot) Potomec staršev različnih dednih lastnosti (aleli gen- skih parov so različni) Homozigot (Homozygot) - Potomec staršev enakih dednih lastnosti (aleli gen- skih parov so enaki). ln-situ (ln situ) Na rastišču obravnava- nega sestaja (na mestu samem). Genska izolacija (ras, populacij, sku- pin osebkov) (lsolation) - Izolacija, ki je vzpostavljena s prostorsko (ali drugačno) osamitvijo in je osnova za ohranitev lokalno prilagojenih oblik. Klon (Klon) - Genetsko identični potom- ci, ki so razmnoženi na vegetativen način iz ene rastline ali njenega dela, vključno s to rastline oziroma njenim delom. Pri ceplje- nju se matična rastlina imenuje ortet, iz nje razmnožen posamezen osebek pa ramet. Mešanica klonov (Kiongemisch) - Za- radi dovolj velike variabilnosti mora nasad sestavljati večje število klonov (po pravilu 50-500 klonov). Plus drevo - Drevo, ki se bistveno odlikuje od drugih dreves iste populacije. Taka drevesa ponavadi izbiramo za osno- vanje semenskih plantaž. Populacija (Population)- Množica oseb- kov iste vrste, ki se med seboj spolno razmožujejo in so enotnega (krajevnega in časovnega) izvora. Različne populacije iste vrste se med seboj razlikujejo tako, da so med seboj prostorsko izolirane. Prilagoditvena sposobnost (Anpas- sungsfahigkeit) - Sposobnost populacije, Popravek da se prilagaja zaradi genske variabilnosti na različne načine spremenjeno okolje. Re- zultat tega v različnih okoljih je polimorfi- zem. Provenienca (izvor) (Herkunft) - Naha- jališče neke drevesne populacije (v njenem arealu), kjer se je nabralo seme ali drug material za razmnoževanje drevja. (Pra- izvor mesto, kjer se nahaja avtohtona drevesna populacija.) Selekcija- Procesi in pojavi, ki se izra- žajo v večji ali manjši reprodukcijski uspe- šnosti osebkov, družin, populacij ali vrst. Ločimo naravno selekcijo glede na dolo- čene lastnosti osebkov (naravni izbor) in umetno selekcijo (umetni izbor). Variabilnost (Variabilitat) - Lastnost osebkov iste vrste, da se med seboj razliku- jejo. Zgodnji test (FrOhtest) Primerjalno prezkušanje lastnosti zgodnje razvojne dobe osebkov, iz katerega lahko sklepamo na lastnost osebkov v kasnejšem obdobju. Predpostavlja določeno korelacija med zgodnjimi in poznimi znaki osebkov. LITERATURA '1. Berberovič, L., Hadžiselimovic, R., '1976. Rječnik genetike. IGRKO Svijetlost, Sarajevo, '134 str. 2. Brinar, M., 1970. Gozdarski slovar. ZIT, Ljubljana, 320 str. 3. Nather, J., MOller •.. F., 1990. Wichtige forst- genetische Begriffe. Osterreichische Forstzei- tung, Wien, '101, '12, s. '12. 4. Wurz, R., '1990. Forstgenetik .. als Vorausset- zung zur Waldverbesserung. Osterreichische Forstzeitung, Wien, '1 01, '12, s. 9. 5. Zobel, B., Talbert, J., '1 984. Applied Forest Tree Improvement. John Willey & Sons, New York. 6.*, 1985. Leksikon. Biologija. Cankarjeva zalo- žba, Ljubljana, s. 245. Pri urednikovanju se na moč trudimo, da bi vzdušje ali tudi posamezni elementi balkanske folklore · ne pljusknili v naše strokovno glasilo. Včasih je, kot kaže, vpliv vendarle premočan ali pa tiskarski škrat deluje kot peta kolona. V Vsebini 6. številke Gozdarskega vestnika je namreč balkansko dendrofloro spremenil prav v balkansko folk/oro in s tem uspel zvezek v celoti približati jugovzhodu. Bralcem in avtorju se za napako opravičujemo. G. V. 7·8/91 375