GDK:165--011.1 
Izrazi gozdne genetike, ki jih pogosteje srečamo 
Lado ELERŠEK*, Igor JERMAN** 
Genetika je izraz, ki ga je Bateson vpeljal 
na začetku tega stoletja .za nauk o dedova-
nju. Proučuje vpliv dednih faktorjev na raz-
voj za vrsto značilnih znakov in njihov 
prenos na potomstvo. Mnenja o tem, koliko 
truda je vredno vložiti v gozdarsko genetiko, 
so v svetu (in pri nas) precej različna; 
vendar je dejstvo, da se danes pri vzgoji 
lesa v nasadih ta panoga vse bolj uveljavlja. 
Wurz (1990) meni, da si v gozdarstvu 
želimo kvalitetno drevje in večje donose, 
kar zahteva večje posvečanje pozornosti 
genetiki v gozdarstvu. Vključevanje gozdne 
genetike v gozdarstvo mora biti odgovorno, 
saj ne sme prispevati k izgubi genske 
pestrosti. Wurz je prepričan, da bi lahko v 
Avstriji obnovili 1 O% gozdov z generativ-
nimi potomci izbranih dreves ter 1-2% z 
vegetativnimi potomci elitnih dreves, ne da 
bi bila genska pestrost avstrijskih gozdov 
zaradi tega ogrožena. 
Specifični izrazi te relativno (še zlasti za 
gozdarske kroge) mlade vede so nam go-
zdarjem večkrat le delno ali slabo poznani, 
vendar se njihova uporaba vse bolj uveljav-
lja. Zato sva izbrala nekaj pomembnejših 
izrazov, večinoma že zbranih v članku (Nat-
her, Muller 1990), v priročnikih (Leksikon 
1985, Berberovic, Hadžiselimovic 1976, 
Brinar 1970) in po knjigi Zobela in Talberta 
(Zebel, Talbert 1984) ter jih pomensko 
predstavljava. V oklepaju navajava nemške 
izraze. 
Alel (AIIel) - Različna (alternativna) 
oblika nekega gena. Prisotnost različnih 
alelov na nekem rastišču je vzrok polimor-
fizma. 
DNA (DNA) - Dezoksiribonukleinska ki-
slina, ki je nosilka genetičnih informacij v 
.. L.E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in 
lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 
2, Slovenija 
*.* Dr.I.J., dipl. biol., NESBIM, 61000 Ljubljana, 
Slovenija 
37 4 G. V. 7-8/91 
celicah (celičnih jedrih). Osnovna molekula 
genov in kromosom cv. 
Efektivna velikost populacije (Efektive 
Populationsgrosse)- Delež individuov ene 
populacije, ki aktivno sodelujejo pri razmno-
ževanju vrste. 
Ekotip (Okotyp) - Del populacije, pod-
vržen istim ekološkim razmeram (npr. 
dedno ustaljena in na specifično okolje 
prilagojena drevesna rasa). 
Elektroforeza (Eiektrophorese) - Loče­
vanje proteinov z izrabo razlik v električnem 
naboju in velikosti molekul. Pomemben po-
stopek populacijske genetike za določanje 
variabilnosti proteinov med populacijami in 
v samih populacijah. 
Elitno drevo - Izbrano drevo, ki se je v 
ustreznih testih izkazalo za genetsko supe-
riornejše od velike večine drugih dreves 
iste populacije. 
Ex situ (Ex situ) - Zunaj prvotnega 
rastišča nekega sestaja, lahko v laboratoriju 
ali na testnem polju (zunaj samega mesta). 
Fitnes (Fitness)- Relativna reprodukcij~ 
ska stopnja neke populacije; izhaja iz spo-
sobnosti preživetja in rodnosti. 
Gen (Gen) - Osnovni nosilec dednosti 
(enodimenzionalni odsek nitaste DNA mo-
lekule), nameščen v delu kromosoma (gen-
skem !okusu). Določajo posamezne last-
nosti osebkov, ki se prenašajo na potomce. 
Genska banka (Genbank) - Objekt, 
opremljen za daljše skladiščenje genskega 
materiala, namenjenega za reprodukcijo. 
Genotip (Genotip) - Vse genske infor-
macije dedne mase v celici (organizmu), ki 
so v celicah organizma. 
Genski sklad (fond) (Genpol) - Skup-
nost dednih informacij vseh osebkov neke 
populacije. 
Genetična raznolikost (Genetische 
Vielfalt) - število različnih genotipov v eni 
populaciji. 
Genski rezervat (Genreservat) - večji 
del gozda, npr. 30-50 ha, ki ga tvori na-
ravna gozdna združba s prvobitnim gen-
skim skladom in kjer deluje naravna evolu-
cijska dinamika. 
Heteroza (Heterosiseffekt) - Hibridni po-
tomec dveh različnih ras, ki se odlikuje z 
neko lastnostjo zaradi heterozigotnosti 
(nasprotje - endogamija). 
Heterozigot (Heterozygot) Potomec 
staršev različnih dednih lastnosti (aleli gen-
skih parov so različni) 
Homozigot (Homozygot) - Potomec 
staršev enakih dednih lastnosti (aleli gen-
skih parov so enaki). 
ln-situ (ln situ) Na rastišču obravnava-
nega sestaja (na mestu samem). 
Genska izolacija (ras, populacij, sku-
pin osebkov) (lsolation) - Izolacija, ki je 
vzpostavljena s prostorsko (ali drugačno) 
osamitvijo in je osnova za ohranitev lokalno 
prilagojenih oblik. 
Klon (Klon) - Genetsko identični potom-
ci, ki so razmnoženi na vegetativen način 
iz ene rastline ali njenega dela, vključno s 
to rastline oziroma njenim delom. Pri ceplje-
nju se matična rastlina imenuje ortet, iz nje 
razmnožen posamezen osebek pa ramet. 
Mešanica klonov (Kiongemisch) - Za-
radi dovolj velike variabilnosti mora nasad 
sestavljati večje število klonov (po pravilu 
50-500 klonov). 
Plus drevo - Drevo, ki se bistveno 
odlikuje od drugih dreves iste populacije. 
Taka drevesa ponavadi izbiramo za osno-
vanje semenskih plantaž. 
Populacija (Population)- Množica oseb-
kov iste vrste, ki se med seboj spolno 
razmožujejo in so enotnega (krajevnega in 
časovnega) izvora. Različne populacije iste 
vrste se med seboj razlikujejo tako, da so 
med seboj prostorsko izolirane. 
Prilagoditvena sposobnost (Anpas-
sungsfahigkeit) - Sposobnost populacije, 
Popravek 
da se prilagaja zaradi genske variabilnosti 
na različne načine spremenjeno okolje. Re-
zultat tega v različnih okoljih je polimorfi-
zem. 
Provenienca (izvor) (Herkunft) - Naha-
jališče neke drevesne populacije (v njenem 
arealu), kjer se je nabralo seme ali drug 
material za razmnoževanje drevja. (Pra-
izvor mesto, kjer se nahaja avtohtona 
drevesna populacija.) 
Selekcija- Procesi in pojavi, ki se izra-
žajo v večji ali manjši reprodukcijski uspe-
šnosti osebkov, družin, populacij ali vrst. 
Ločimo naravno selekcijo glede na dolo-
čene lastnosti osebkov (naravni izbor) in 
umetno selekcijo (umetni izbor). 
Variabilnost (Variabilitat) - Lastnost 
osebkov iste vrste, da se med seboj razliku-
jejo. 
Zgodnji test (FrOhtest) Primerjalno 
prezkušanje lastnosti zgodnje razvojne 
dobe osebkov, iz katerega lahko sklepamo 
na lastnost osebkov v kasnejšem obdobju. 
Predpostavlja določeno korelacija med 
zgodnjimi in poznimi znaki osebkov. 
LITERATURA 
'1. Berberovič, L., Hadžiselimovic, R., '1976. 
Rječnik genetike. IGRKO Svijetlost, Sarajevo, 
'134 str. 
2. Brinar, M., 1970. Gozdarski slovar. ZIT, 
Ljubljana, 320 str. 
3. Nather, J., MOller •.. F., 1990. Wichtige forst-
genetische Begriffe. Osterreichische Forstzei-
tung, Wien, '101, '12, s. '12. 
4. Wurz, R., '1990. Forstgenetik .. als Vorausset-
zung zur Waldverbesserung. Osterreichische 
Forstzeitung, Wien, '1 01, '12, s. 9. 
5. Zobel, B., Talbert, J., '1 984. Applied Forest 
Tree Improvement. John Willey & Sons, New 
York. 
6.*, 1985. Leksikon. Biologija. Cankarjeva zalo-
žba, Ljubljana, s. 245. 
Pri urednikovanju se na moč trudimo, da bi vzdušje ali tudi posamezni elementi balkanske folklore · 
ne pljusknili v naše strokovno glasilo. Včasih je, kot kaže, vpliv vendarle premočan ali pa tiskarski 
škrat deluje kot peta kolona. V Vsebini 6. številke Gozdarskega vestnika je namreč balkansko 
dendrofloro spremenil prav v balkansko folk/oro in s tem uspel zvezek v celoti približati jugovzhodu. 
Bralcem in avtorju se za napako opravičujemo. 
G. V. 7·8/91 375