PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 216 (13.447) Trst, sreda, 20. septembra 1989 Minister za prevoze obljubil nova pogajanja z Avstrijo Po zagotovilih ministra Beminija avtoprevozniki preklicali blokado Čedalje bolj nujno preusmeriti del težkega prometa na železnico O vprašanju cestnega prevoza razpravljal tudi kabinetni svet Avstrija še zmeraj vztraja pri svojih prvotnih stališčih BOČEN Doseženi sporazum med ministrom za prevoze Bernini-jem in predstavniki italijanskih avtoprevoznikov, ki že osem dni vztrajajo s cestno blokado glavnih cestnih mejnih prehodov proti Avstriji, je prinesel nekaj optimizma, kar obeta, da se bo položaj že v kratkem zadovoljivo rešil. Po razgovorih z ministrom so namreč predstavniki sindikalnih združenj italijanskih avtoprevoznikov sklenili, da prekličejo sklep o blokadi mejnih prehodov. Sklep sindikalnih predstavnikov morajo sicer potrditi še na skupščini voznikov, ki so zbrani pred mejnim prehodom na Brennerju. Dokončnega sklepa torej še ni, čeprav bo najbrž obveljalo stališče sindikalnih predstavnikov. Ostra protestna akcija italijanskih prevoznikov pa je tudi včeraj precej glasno odmevala v Italiji in tudi v tujini. Ob zasedanju kabinetnega sveta in srečanja ministra Berninija s predstavniki prevoznikov velja omeniti nekaj reakcij, ki jih je povzročila blokada mejnih prehodov. Tako južnotirolska SVP meni, da blokada prehoda pri Ster-zingu ni primeren način za reševanje problemov v zvezi s tranzitnim prometom po Avstriji. SVP se s tem v zvezi zavzema za postopno preusmeritev prometa težkih vozil s cest na železnico, kar po mnenju te juž-notirolske stranke zahteva nujno povečanje zmogljivosti brennerske železnice. Povsem očitno so avstrijska stališča podprli predstavniki zelenih iz Južne Tirolske, ki so blokado ocenili kot »nesprejemljivo izsiljevanje«. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Madžarska partija se je odpovedala monopolu oblasti BUDIMPEŠTA — Socialistična delavska partija Madžarske je z opozicijo podpisala sporazum, ki bo Madžarsko popeljal iz enopartijskega v večstrankarski sistem. Na okrogli mizi, na kateri so poleg partije in opozicije sodelovala tudi partiji naklonjena gibanja, so podprli šest zakonskih osnutkov, ki bi jih moral sedaj odobriti madžarski parlament. Osnutki spreminjajo ustavo, določajo norme za ustanavljanje in delovanje strank, spreminjajo volilni sistem in določajo norme za prihodnje politične volitve leta 1990. Sporazum je podpisalo šest od devetih gibanj opozicije, med katerimi je tudi demokratski forum, ki je v parlament že poslal nekaj svojih predstavnikov. Sporazuma pa niso podpisali predstavniki Zveze svobodnih demokratov, mladinska neodvisna organizacija Fidesz in Demokratična zveza neodvisnih sindikatov. Ta gibanja ne nasprotujejo sporazumu, poudarjajo pa, da bi morali istočasno razpustiti partijsko delavsko milico, prav tako bi morali razpustiti partijske celice v delovnih obratih, obenem navajajo, da imajo v sedanjem parlamentu večino komunisti, kar ni jamstvo za objektivnost. Kljub vsemu temu pa je lahko vsakomur jasno, da je Madžarska obrnila novo stran v svoji zgodovini, saj bo postala prva država realnega socializma, kjer se je partija brez kontrarevolucije odpovedala monopolu oblasti. RIM — Sinoči je končno prišlo do delne razjasnitve na silno temačnem nebu protesta avtoprevoznikov, ki je popolnoma ohromil težki promet na Brennerju med Italijo in Avstrijo. Minister za prevoze Bernini (na sliki) je po urah in urah razpravljanja na raznih ravneh končno dosegel okvirni sporazum z združenji avtoprevoznikov. Minister je namreč po sklepu kabinetnega sveta, ki se je sestal v palači Chigi v dopoldanskih urah pod predsedstvom ministrskega predsednika Giulia Andreottija, zagotovil, da bodo mednarodni dvostranski sporazum med Italijo in Avstrijo, ki je bil Podpisan leta 1960, ponovno prerešetali ter postavili na nove temelje zlasti kar zadeva skupno število prevoznih dovoljenj, ki jih Avstrija vsako leto izda. Ta pogajanja s severno sosedo se bodo začela že prve dni oktobra. Minister Bernini je nadalje zagoto-vil, da bodo vsi avtoprevozniki, ki imajo že osem dni ustavljena svoja težka vozila na Brennerju, že to noč dobili ustrezno dovoljenje za vožnjo Preko avstrijskega ozemlja. Med sinočnjim srečanjem med ministrom “erninijem in predstavniki avtoprevoznikov je bilo tudi sklenjeno, da se Prihodnji torek začnejo resni pogovori ?ed ministrom, predstavniki državnih Železnic in predstavniki avtoprevoznikov, da bi se korenito lotili problema soodvisnosti prevozov po železnici in Prevozov po cestah. .Predstavniki šoferjev težkih tovornjakov so se okvirno strinjali s tem sPorazumom, so si pa seveda pridržali Pravico, da s tem seznanijo združenja Svtoprevoznikov, ki permanentno zadajo v Sterzingu in ki bodo o tem lZrekii zadnjo besedo. Minister Berniki je s svoje strani zagotovil, da bo do p- decembra letos zajamčeno zadosti5 število dovoljenj za prevoz blaga Preko avstrijskega ozemlja. Če pa bi ,a dovoljenja ne zadostovala, bo italijanska vlada vprašala avstrijske oblas-v za nekakšno predhodno izdajo do-, °j]enj, ki so sicer predvidena za pri-°dnje leto. Pri tem pa je Bernini doba' bodo morala biti ta dovoljenja dana po drugačnih kriterijih kot v jv^teklosti, da bi ne prišlo do nepot-bnih nesporazumov. Iz dovoljenj bo j^ralo biti skratka j_asno razvidno, mu so namenjena. Ze z današnjim m em bo v ta namen na delu posebna Vgdjstrska komisija, ki bo ob sodelo-v07 U. Predstavnikov samih avtopre-terja^kih organizacij določevala kri-Vnz 6 za uporabo ter upravljanje pre-ojnh dovoljenj. kot Vs.em tem je v dopoldanskih urah, bjn (®čeno, razpravljal ministrski ka- Piste listtn* svet- Ob koncu sestanka je mi-r6tlbr Bernini priredil tiskovno konfe-na kateri sicer ni razkril --------1 spetih vladnih predlogov za rešitev rtiejiT' 141 te Privedel do ohromitve Pa jg 9a prehoda na Brennerju, izrazil tev | Precejšen optimizem glede reši- pod- V Moskvi se je začel plenum CK KPSZ o narodnostnem vprašanju Gorbačov anticipiral 28. kongres partije in republikam obljubil večjo avtonomijo MOSKVA Tudi na toliko pričakovanem plenumu CK KP Sovjetske zveze o narodnostnem vprašanju in medetničnih odnosih je sovjetskemu partijskemu in državnemu voditelju Mihailu Gorbačovu uspelo prehiteti svoje nasprotnike. Povsem nepričakovano je za šest mesecev anticipiral redni, 28. kongres partije, ki bo tako oktobra prihodnje leto. Na njem bodo po Gorbačovovih smernicah partijo prilagodili novim izzivom perestrojke s spremembo partijskega statuta in z novimi ljudmi. »Partijo trenutno bremenijo zastarele in zapletene strukture, ob okostenelih pravilih in smernicah,« je poudaril Gorba- V Čadu izginil DC 10 PARIZ — Letalo DC 10 francoske družbe UTA je izginilo v prvih popoldanskih urah, le deset minut po vzletu z letališča v N'Džameni v Čadu. DC 10 je letel na progi Brazaville-Pa-riz z vmesnim pristankom v N’Džameni. Na krovu letala je bilo 155 oseb. Še v poznih večernih urah niso izsledili letala, čeprav so alžirske oblasti menda javile, daje lahko DC 10 padel v morje med Alžirijo in Sardinijo. čov, ki je navedel, da je končni cilj uresničevanja humanega in demokratičnega socializma še daleč. Po tej politično-partijski potezi se je Mihail Gorbačov lotil osrednje teme - narodnostnega vprašanja in medtetničnih odnosov, ki z mednacionalnim sovraštvom v Zakavkazju in v azijskih republikah ter s centrifugalnimi težnjami v baltskih grozijo trdnosti sovjetske federacije. Gorbačov je izhajal iz leninističnega načela samoodločbe narodov, ki po njegovem pa ne pomeni pravice do odcepitve, temveč pravico do samouprave. Samoodločba narodov torej obsega potrditev narodnega ponosa, razvoj lastnega jezika in kulture, pravico do utrjevanja politične, gospodarske in družbene avtonomije. V Sovjetski zvezi je treba torej vzpostaviti nove odnose na relaciji republike - zveza, tako da bodo imele republike večje pristojnosti, obenem je treba jasno določiti vlogo zvezne oblasti, da ne bo prišlo do sporov o pristojnosti med republikami in zvezo. Gorbačov je priznal, da se je Sovjetska zveza leta 1940 izneverila svojemu načelu o nasprotovanju delitvi ozemelj na interesne sfere. Po njegovem pa je bila priključitev Litve, Latvije in Estonije odraz volje ljudstev baltskih republik. Taka samovoljna razlaga pakta Molotov-Ribbentrop, ki je pokopal neodvisnost baltskih republik, ne bo navdušila Litovcev, Latvijcev in Estoncev. Gorbačov pa se ni omejil le na te tri republike, priznal je, da je v preteklosti prišlo do odstopanj, s katerimi je suverenost posameznih republik postala gola formalnost. Pod pritiskom gospodarskih, družbenih in demografskih faktorjev je raba nacionalnih jezikov pešala, kdor pa se je hotel temu upreti, je bil proglašen za nacionalista. Nič čudnega torej, da se sedaj posamezni narodi borijo za pravice svojega jezika. Vsaka republika ima torej pravico, da jezik svojega večinskega naroda proglasi za uradnega in mu s tem zagotovi vse možnosti zaščite in razvoja. Gorbačov je obenem poudaril, da je v interesu vseh narodov Sovjetske zveze, da ruščina postane jezik za medetnične odnose. Gorbačov je prav tako podprl zahteve, da bi ob republiških uradnih jezikih bila ruščina uradni jezik na vsem sovjetskem ozemlju. Sovjetski voditelj je tudi obljubil, da bodo rešili še odprta mednacionalna vprašanja, ki jih je povzročilo prisilno preseljevanje ljudstev v drugi svetovni vojni, Armence in Azerbajdžance pa je pozval, naj ponovno vzpostavijo nekdanje prijateljstvo. Prav predvčerajšnjim so Azerbajdžanci z noži do smrti ranili dva miličnika v Agdamu, edinem okraju z azerbajdžansko večino Gorskega Karabaha. Ta armenska enklava na azerbajdžanskem ozemlju je še vedno odrezana od sveta, saj Azerbajdžanci nadaljujejo z blokado, tako da živeža primanjkuje celo pripadnikom vojske ministrstva za notranje zadeve. Šinigoj ugodno ocenil ukrepe za izhod iz krize BOGO SAMSA LJUBLJANA »To je to?« je bilo o pomenu pričetka resnične protiinflacijske politike, ki naj na nove temelje postavi jugoslovanski gospodarski sistem, vprašanje našega dopisnika predsedniku slovenskega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju, ki je včeraj dobri dve uri novinarjem pojasnjeval ukrepe Markovičeve vlade in slovenske načrte v tej zvezi. Dušan Šinigoj je bil jasen in odrezav: »To je to! S tem se strinjamo in s tem se morajo strinjati vsi, ker ni nikakršne druge alternative. Drugače je možno zamrzovati cene in plače, uvesti administrativne ukrepe in zabresti še v globlji propad, iz katerega se s težavo spravljamo.« Predsednik slovenske vlade je svoj oris in poglobljeno razpravo pričel s podatki o slovenskem gospodarskem stanju. Dejansko je še slabše, kot kažejo uradni kazalci, ker so podjetja napihnila dohodke in dobičke, skupno po ocenah kar za 25%. Najhujši slovenski in celotni jugoslovanski problem je inflacija. Hiperinflacija vodi v stanje, ko ne bo več mogoče obvladati položaj, zato je inflacija predvsem politično vprašanje. Ukrepi zvezne vlade so osredotočeni na identifikacijo deficitov v bankah, v javnih financah in podjetjih, na preprečevanje novih deficitov, njihovo pokrivanje z resničnim denarjem. Vse to pa poteka v času, ko Jugoslavija plačuje svoje dolgove, a nima nobenih novih kreditov in torej plačuje v tujino več, kot prejema. To pomeni neto odliv družbenega proizvoda. Osrednji del svojih pojasnil je Šinigoj posvetil prizadevanjem slovenske vlade, gospodarstva in družbe v celoti, da odstrani vse vire inflacije, to je izgube bančnega sistema in nekaterih velikih investicijskih kompleksov, kot so na primer železarne in predelovalna industrija. V ta namen so tujim družbam naročili, da za metalurgijo izdelajo projekte, v nekaterih primerih pa so izvedli stečaje. Tako je zdaj Tomos, seveda novi, na zdravih temeljih, enako se je zgodilo z ljubljansko Avtoobnovo in drugimi podjetji. Ta proces se je pričel v Sloveniji sedaj, v Lombardiji pa na primer 1980. leta. Končni cilj je zdrava velika (relativno zmanjšana) industrija in vrsta majhnih in srednjih visoko akumulativnih podjetij. Osrednje težišče ukrepov zveznega izvršnega sveta je v monetarni politiki, omejevanju tiskanja bankovcev in ustvarjanja umetnega denarja z jugo-menicami, čeki in podobnim. Izredno zanimanje seveda zbujajo plače, ki bodo temeljile na mesečnih obračunih, ti pa morajo prilagajati plače poslovnim rezultatom podjetja. Na izrecno vprašanje, kako je s slovensko ustavo, je Šinigoj lakonično odgovoril, da je prepričan, da jo bo slovenski parlament soglasno odobril 27. septembra v besedilu, ki ga je izdelala ustavna komisija. To vprašanje ni v pristojnosti slovenskega izvršnega sveta, ki pa se že sedaj pripravlja, da uskladi državni aparat, občine in državno upravo z novo ustavno ureditvijo. Ukinili bodo vse interesne skupnosti, za šolstvo in zdravstvo bo skrbela slovenska vlada. Treba je urediti lastnino, za začetek bo nosilec država. Vse to je treba narediti do prihodnjega marca ali aprila, ko bodo svobodne volitve, tako, da bo državni aparat v skladu z novim parlamentarnim sistemom. Šinigoj je izredno pozitivno ocenil razgovore med Markovičem in Andreottijem. Za osimske ceste je potrdil, da so se dogovorili, da bodo »maksimalno pospešili gradnjo«, za kar so prejele pooblastila tri obmejne vlade dežele FJK, Slovenije in Hrvaške. Doslej so predložili že nad sedemsto amandmajev Opozicija napoveduje obstrukcijo v razpravi o zakonu o narkomaniji RIM Parlamentarni boj okrog zakona o narkomaniji bo dolg in oster. To je bilo jasno že ob sami predstavitvi zakonskega osnutka, ko se je iz opozicijskih vrst dvignil zbor odločnih protestov nad tistim delom osnutka, ki predvideva kaznovanje ne le prekupčevalcev in razpečevalcev mamil, temveč tudi zasvojencev z mamili. Popolnoma jasno pa je postalo včeraj, ko so v senatu, kjer se je začela v združenih komisijah za pravosodje in zdravstvo razprava, predložili popravke k zakonskemu osnutku. Vseh popravkov je več kot sedemsto, kar je jasno znamenje, da namerava opozicija izvajati obstrukcijo. To število bo verjetno še narastlo, kajti amandmajem se bodo prav gotovo pridružili še številni subamandmaji. Največ amandmajev (več kot šeststo) so predložili radikalci in zeleni, ki so sploh najbolj bojevito razpoloženi. Precčj so jih predstavili tudi komunisti, a še zmeraj znatno manj kot radikalci. Predsednik komunističnih senatorjev Ugo Pecchioli je že v dopoldanskih urah sporočil, da njegova skupina ni izdelala veliko popravkov, izrazil pa je željo, da bi bili tisti, ki jih bo predložila, sprejeti. V popoldanskih urah so sporočili, da je komunističnih popravkov petdeset in da je že v prvem zaobseženo bistvo komunističnega stališča do narkomanije. Prvi popravek se namreč glasi: »Zasvojenost z mamili je škodljiva za posameznika ter predstavlja škodo za skupnost«. Nekaj popravkov (kakšnih dvajset), ki pa so zgolj tehnične narave, je predstavila sama vlada. Deset popravkov je predložila neodvisna levica, 21 so jih predložili misovci, dvajset republikanci, pet liberalci, deset socialisti ter tri krščanski demokrati. V tem vzdušju precejšnje napetosti se je torej včeraj začela v združenih senatnih komisijah razprava. Na eni strani večinska koalicija, ki si s sicer nekoliko različnimi niansami želi takšen zakon, ki bi odločno obsodil tudi uživanje mamil; na drugi strani pa opozicija (brez misovcev), ki izhaja iz ugotovitve, da je zasvojenost z mamili neke vrste bolezen, ki jo je treba zdraviti ter jo preventivno odpravljati, ne pa kaznovati. Da bi se zoperstavili volji vladne večine, so se predstavniki opozicije zato odločili za obstrukcijo. Večina pa skuša to izkoristiti pred javnim mnenjem rekoč, da levica zavlačuje odobritev zakona, ki postaja zaradi neustavljivega naraščanja pojava narkomanije iz dneva v dan bolj potreben. Opozicija je spričo teh očitkov včeraj zaigrala še eno pomembno karto. Na seji komisije so namreč komunisti, neodvisna levica, radikalci in zeleni predlagali, da bi iz zakonskega osnutka zaenkrat izluščili tisti del, ki predvideva kazenski postopek za narkomane. To bi omogočilo, da bi bil zakon čimprej in brez večjih problemov odobren, saj je to v interesu vseh. Potem pa bi se lahko povrnili še k izluščenemu delu. Toda večina je ta predlog zavrnila. Po mnenju podministra za zdravstvo Elene Marinucci je bil ta predlog le dodatna izguba časa, saj je opozicija vedela že prej, da ne bo sprejet. Socialistični poročevalec zakona Ca-soli pravi, da je večina s tem dokazala svojo kompaktnost. Komunistični predstavniki pa so nasprotno mnenja, da je večina zapravila s tem odlično priložnost, ki ji je bila ponujena na zlatem krožniku. (DK) Deng kritičen do Vzhoda Kitajski voditelj Den Xiaoping je ponovno nastopil v javnosti (drugič v nekaj dneh po nekajmesečnem molku) in izkoristil priložnost sestanka z japonskimi državnimi zastopniki, da je ostro kritiziral vse vzhodne države, ki so ga napadle zaradi ukrepov po demonstracijah na Tienanmenu. Telefoto AP) Slovenija z zaupanjem preživlja ustavno krizo LJUBLJANA Pred vhodom v poslopje založniške hiše »Dela« stoji skupina strokovnjakov: politikov in znanstvenikov, lepo pomešanih med seboj: partija, socialisti, alternativa. Vneto se pogovarjajo. Seveda je govor o slovenski ustavi, pa ne o neodvisnosti, suverenosti in podobnih spornih stvareh. Volitve, priprave nanje, kako bodo šteli in delili glasove, pa preference, vse tisto, česar so italijanski volilci že navajeni. Slovenija preživlja ustavno krizo izredno mirno, zaupa v lastni prav in s tem tudi v lastno moč. Polna pa je tudi pričakovanj, kaj naj pomeni novi ustavni sistem, ki uveljavlja demokracijo, pluralizem lastnine, v temeljih spreminja družbeni ustroj. O izidu glasovanja prihodnji teden v slovenski skupščini nihče ne dvomi. Danes bo predsednik slovenske skupščine Miran Potrč domačim in tujim novinarjem pojasnil, kaj pomenijo in kako dalekosežne so slovenske ustavne spremembe. Kot smo že napisali, je o tem vprašnju opravil z enim samim stavkom predsednik slovenske vlade Šinigoj, katerega skrbi razvoj podjetij, gospodarstva, bančnega sistema, pa zaščita kulture, znanosti, zdravstva. Beograjska »Politika« je povsem nepričakovano prekinila »ogenj« na Slovenijo. O ustavnih spremembah, kršenju zvezne ustave, veleizdaji, razbijanju Jugoslavije in podobnih obtožbah, katerih so bili prejšnje dni polni njeni stolpci, v včerajšnji številki ni več ne duha ne sluha. Zato pa se zaostrujejo polemike s SR Hrvaško. V Beogradu je včeraj zasedalo zvezno partijsko predsedstvo. Govorili so o programu izrednega kongresa, morajo se dogovoriti o datumu. Na dnevnem redu bo spor med srbsko in hrvaško partijo. Nekje proti koncu razprave bodo na vrsti seveda tudi slovenske ustavne spremembe. Za sedaj se o razpravi nič ne ve, zasedanje pa se bo nadaljevalo še danes. B. S. • V Avstriji najbrž ne bodo popustili pred zahtevami italijanskih prevoznikov Po dogovoru z ministrom Berninijem bodo težki tovornjaki najbrž počasi zapustili mejne prehode z Avstrijo (AP) NADALJEVANJE S 1. STRANI Potem ko so zahodnonemški avtoprevozniki solidarno podprli akcijo italijanskih kolegov in tudi sami zaprli dostop do mejnega prehoda z Avstrijo pri Lindauu na Bavarskem, je včeraj zahodnonemški pravosodni minister to akcijo obsodil in jo ocenil kot nesprejemljivo in nedovoljeno. Minister Engelhard je še dejal, da ne glede na nekatere upravičene zahteve avtoprevozniki ne morejo na nezakonit način braniti svojih interesov. V Avstriji pa je včeraj avstrijski minister za gospodarstvo Wolfgang Schuessel govoril o gospodarskih posledicah blokade prehoda pri Brennerju. Na priložnostni tiskovni konferenci je Schuessel povedal, da blokada ni povzročila nobenih težav v preskrbljenosti Avstrije z blagom. Stališče avstrijskega prevoznega ministrstva, da ne poveča števila dovoljenj italijanskim avtoprevoznikom, pa so včeraj podprli tudi avstrijski liberalci. Načelnik njihove parlamentarne skupine je izjavil, da se mora Avstrija braniti pred preplavit vij o z mednarodnim cestnim prometom tudi tako, da skuša ta promet preusmeriti na železnico. Po drugi strani pa so predstavniki tirolske deželne vlade iz Innsbrucka pozvali italijanske prevoznike, naj prekinejo z blokado, »saj se problemi mednarodnega prometa ne morejo reševati s silo,« istočasno pa je tirolska vlada še enkrat potrdila svoje nasprotovanje morebitnemu povečanju števila dovoljenj tujim avtoprevoznikom. Ob tem je predsednik tirolske deželne vlade Partl govoril tudi o velikem onesnaženju, ki ga povzročajo težki tovornjaki in izrazil podporo avstrijskemu prevoznemu ministru Streicherju, ki ni popustil hudemu pritisku. Na vsak način pa naj bi bolj jasno sliko o morebitni rešitvi tega mednarodnega cestnega zapleta dobili že v petek, ko se bodo v Innsbrucku sestali prevozni ministri Avstrije, Italije, Švice in ZRN. Vatikan zavzel stališče, ki demantira dosedanje izjave poljskega kardinala Glempa Karmeličanke bodo zapustile Auschwitz VATIKAN — O aferi karmeličank, ki imajo svoj samostan znotraj bivšega koncentracijskega taborišča v Auschwitzu, je končno dvignil svoj glas tudi Vatikan. V papeževem imenu je spregovoril kardinal Giovanni Willebrands, predsednik komisije za verske odnose z židovsko skupnostjo pri papeškem svetu za promocijo enotnosti med kristjani. Vatikan je tako izbral svojega uglednega glasnika, da je poljskemu primasu Glempu in z njim najbolj reakcionarnim in protižidovskim vejam poljske katoliške Cerkve, sporočil, naj nikar ne vztrajajo na dosedanjih stališčih. Vatikan je namreč uradno sporočil, da »pozitivno sprejema« ženevsko deklaracijo iz leta 1987, o kateri je kardinal Glemp še pred dnevi trdil -priložnost mu je nudil intervju za francosko televizijsko mrežo Antenne 2 -, da nima nikakršnega pravnega pomena. Kardinal Glemp je celo dvomil v to, da so bili ženevski razgovori med zastopniki katoliške Cerkve in židovske skupnosti kaj več kot golo kramljanje in izkazovanje »skupne dobre volje«. Papež Janez Pavel II. se s tem očitno ne strinja, še posebno zaradi tega ne, ker bi stališče poljske cerkve resno ogrožalo njegovo pastoralno politiko, ki je že pred leti ubrala pot nove sprave z židovsko skupnostjo. Vatikan je torej sprejel ženevsko deklaracijo in je zaradi tega pripravljen konkretno sodelovati pri izvajanju vseh postavk, ki so bile iznešene na takratnem zasedanju. Med temi je bilo tudi vprašanje samostana karmeličank, ki jim je poljska Cerkev, oziroma krakovška nadškofija, določila, da bodo služile postavkam beraškega reda v poslopju nekdanjega nacističnega gledališča znotraj območja koncentracijskega taborišča Auschwitz I. V Ženevi so vprašanje Auschvvitza rešili tako, da so se zastopniki katoliške in židovske skupnosti domenili za gradnjo »informacijskega centra, name-njenga stikom, dialogu in molitvi«. V ta center naj bi se preselile karmeličanke, ki bi tako zapustile kraj, v katerem je dejansko umrlo tudi veliko katoličanov, a ostaja kljub vsemu lager, v katerem so nacisti načrtno pobijali Žide. Da bi razsodnost čim prej navdihnila tudi kardinala Glempa in z njim vse, ki znotraj poljske Cerkve vztrajajo na stališčih, da so Židje bili le nečesa krivi, je Vatikan izjvail, da bo »finančno« pripomogel k realizaciji centra. Vatikanske izjave so naletele na izredno pozitivne odmeve, predvsem s strani poljskih škofov, ki se potegujejo za spravo z židovsko skupnostjo, in italijanskega rabina Elia Toaffa. Jugoslovani na zasedanju MDS BEOGRAD — Včeraj je v Was-hington odpotovala jugoslovanska delegacija, ki jo vodi član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za finance Branimir Zekan. Delegacija bo sodelovala pri delu na letni skupščini Mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke ter njihovih komitejev in tudi pri delu medvladne skupine 24 držav v razvoju za mednarodna denarna vprašanja. Med letno skupščino bo imel sekretar več bilateralnih srečanj s finančnimi ministri posameznih držav in z vodstvi mednarodnih finančnih institucij, kakršne so mednarodni denarni sklad, svetovna banka, mednarodni koordinacijski komite komercialnih bank jugoslovanskih upnikov. V delegaciji je tudi Dušan Vlatkovič, guverner Narodne banke Jugoslavije, (dd) Inflacija v Jugoslaviji ne skrbi trgovskih partnerjev ŽENEVA Časopisni naslovi o »jugoslovanski inflaciji, ki je skoraj tisoč odstotna«, so alarmantni, vendar skoraj ne vplivajo na trgovino, so ocenili zahodni poslovneži v anketi časopisa Business Eastern Europe. Mnoge zahodne firme to leto več in bolje poslujejo z Jugoslavijo kot kdajkoli prej, piše v tej specializirani publikaciji, ki jo izdaja skupina The Economist. V državah, ki prehajajo s planskega na tržno gospodarstvo, je inflacija pričakovan problem, ki pa je po teoriji tudi obvladljiv, vzporedno z naraščanjem ponudbe in večjo produktivnostjo, ki bi jo morale spodbujati višje cene in povpraševanje, ocenjuje časopis. Pravila iz zahodnega tržnega gospodarstva se ne morejo kar tako uporabljati v socialističnih državah. Presaditev srca v Vojvodini SREMSKA KAMENICA V kliniki za kardiovaskularne bolezni v Sremski Kamenici pri Novem Sadu je prof. dr. Ninoslav Radovanovič presadil tuje srce prvemu Slovencu, 36-letnemu Alojzu Klobučarju iz Črnomlja. Srce mu je podaril 21-letni mladenič, srbske narodnosti, ki je umrl zaradi strelne poškodbe glave. Starši nesrečnega fanta so takoj privolili v presaditev srca in ledvic. Presaditev je povsem uspela in Alojz Klobučar se počuti zelo dobro, (dd) Na gradbišču stadiona v Turinu umrl delavec TURIN — Gradbišča na stadionih, kjer bo prihodnje leto svetovno nogometno prvenstvo, so včeraj zahtevala novo žrtev. Po petih umrlih delavcih na stadionu v Palermu 30. avgusta, je včeraj v Turinu umrl 20-letni delavec Vincenzo Petroni. Do nesreče je prišlo med izkopom za postavitev kanalizacijske napeljave ob gradbišču novega stadiona v Turinu. Po prvih podatkih iz preiskave naj bi Petroni delal v približno štiri metre globoki jami, medtem ko naj bi ob robu jame s kopačem upravljal 42-letni Francesco Men-dicino. Nenadoma se je zaradi doslej še neugotovljenih vzrokov zemlja z vrha jame vsula v notranjost in pokopala pod seboj Vincenza Petronija. Prisotni kolegi so takoj začeli z odkopavanjem nesrečnega Petronija, kar jim je po nekaj minutah tudi uspelo, vendar je bil nesrečni mladenič že mrtev. Na kraj nesreče so takoj prispeli županja Maria Mag-nani Noya, odbornika za šport in javna dela pri turinski občini ter namestnica državnega pravdnika Elena D'Alo-isio, kateri je bila poverjena preiskava o tej novi smrtni nesreči na prizoriščih svetovnega nogometnega prvenstva. Solidarnost jugoslovanskih avtoprevoznikov BEOGRAD — Jugoslovanski avtoprevozniki so solidarni s svojimi italijanskimi tovariši zato, ker imajo enake probleme pri opravljanju mednarodnega cestnega prevoza. Zaradi raznih administrativnih omejevanj, ki jih za cestna vozila uvajajo posamezne države, avtoprevozniki ne morejo normalno opravljati svojega dela. Tako negativne posledice trpijo sami prevozniki, pa tudi blagovna menjava med posameznimi državami. Avtoprevozniki morajo zaradi nerazumevanja administracije uporabljati vsa sredstva, ki so na voljo z.a reševanje teh težav. Zaradi okrepljenih restrikcij, ki jih uvajajo proti cestnemu prevozu, lahko pričakujemo, da bodo podobno kot italijanski, ravnali tudi prevozniki drugih držav. Nezadovoljstvo zaradi premajhnega števila dovoljenj za prevoz blaga so italijanski prevozniki izrazil1 tako, da so s svojimi tovornjaki blokirali avstrijski mejni prehod Brener. Nič presenetljivega ni, da so jih pri tem podprli avstrijski tovariši, ki prav tako občutijo vse negativne posledice restriktivne politike v cestnem prometu, ki 1° vodijo posamezne vlade. Takšna politika povzroča velike težave tudi jugoslovanskim mednaro ni m cestnim prevoznikom, za so dogodki na italijansko-avstni ski meji spodbudili odgovorne združenju prometa gospdars zbornice Jugoslavije, da se °9 sijo. Jugoslovanski avtoprevoz ki so povsem solidarni z italga skimi in avstrijskimi kolegi. S posveta o internacionalizaciji in globalizaciji tržišč v Benetkah Guido Carli: Javni deficit bomo ublažili samo s privatiziranjem BENETKE — Javni deficit se da omejiti le s politiko privatiziranja "tout-court". To je recept zakladnega ministra Guida Carlija za ozdravitev italijanskih javnih financ. Iznesel ga je včeraj na 14. mednarodni konferenci organizmov, ki so zadolženi za nadzor borznih poslov. »Breme javnega sektorja je mogoče omiliti samo tako, da upravljanje podjetij, ki se jih je polastila država prek izrecno političnih odločitev in zlasti zato, da sanira krizna žarišča, spet preide v tržne pristojnosti,« je nadaljeval Carli in dodal: »Taki načini privatizacije so bili doslej le redki in na pobudo ustanov z državno udeležbo.« Minister je zaželel, da bi prodaja premičnin in nepremičnin - seveda ob zaščiti javnih interesov in po korektni poti - koristila tako omejevanju bremen na račun obresti, ki težijo javne bilance, kot omejevanju političnih izbir na gospodarskem področju: edino s privatiziranjem je mogoče imenovanja vodilnega podjetniškega osebja zakonito iztrgati vplivu javnih oblasti, kajti »samo tržna demokracija lahko omeji velikanski manevrski prostor, ki ga ima politična demokracija«. Carli je tedaj na- vedel primer Francije, »kjer je prepletanje javnih in zasebnih interesov v privatiziranih bankah omogočilo marsikatero packarijo«. Glede teme konference - Globalizacija in internacionalizacija tržišč - pa je minister poudaril, da mora globalizaciji slediti tudi resno sodelovanje med nadzornimi telesi: »Danes imamo pravo orgijo izrazov - deregulacija, kompjuterizacija itd., ki pa pomenijo eno in isto, to, da se je obseg manipuliranega kapitala neznansko povečal. To koristi tako investitorjem kot podjetnikom, prinaša pa tudi marsikateri rizik.« Zato so po Carli-jevem mnenju potrebna jasna mednarodna pravila, a nadzorstvo nad finančnimi posli se ne sme omejiti na državno ozemlje, temveč mora zaobjeti celoviti sistem; priporočilo o tem je prišlo že julija s finančnega vrha v Parizu. Sodelovanje med kontrolnimi dejavniki, pa naj gre za borzne in bančne nadzorne organe ali za emisijski zavod, naj se razprede v gosto mrežo, ki bo jamčila finančnemu tržišču vso njegovo svobodo in tudi preprečila, da bi tržišče postalo sredstvo za izplakovanje umazanih, nezakonitih profitov. D. G. Anketa o Jugoslaviji Inflacija ne zavira izmenjave ŽENEVA — Časopisni naslovi o ti-sočodstotni inflaciji v Jugoslaviji so alarmantni, vendar neznatno vplivajo na trgovinsko izmenjavo te države s tujino. Tako piše v anketi med zahod-nonemškimi poslovniki, ki jo je objavil specializirani Business Eastern Eu-rope (izdaja ga založba The Econo-mist). Ne samo, mnoga zahodna podjetja letos še bolj trgujejo z Jugoslavijo. V državah, ki prehajajo s planskega na tržno gospodarstvo, je inflacija reden pojav in teoretično obvladljiv z večjo ponudbo in proizvodnostjo; to je mogoče z vzponom cen in povpraševanja. Pravil tržnega gospodarjenja v socialističnih državah ni mogoče uveljaviti brez težav: zapreke tičijo med drugim v delovni moči in omejeni razpoložljivosti surovin ter kapitala, ki je potreben za to, da se tržna ponudba prilagodi ravni povpraševanja, zaključuje Business Eastern Europe. Družba ŠTET v Sov. zvezi MOSKVA — Na povabilo sovjetskega ministrstva za komunikacije ter Komiteja za znanost in tehniko prireja italijanska družba ŠTET (IRI) od danes pa do sobote, 23. septembra, v Moskvi razstavo in seminar o telekomunikacijah. Na seminarju bodo orisali značilnosti telekomunikacijskih sistemov v Italiji s posebnim poudarkom na novih storitvah in novih tehnoloških dosežkih. Razstava pa bo ta pregled samo še dopolnila s prikazom najsodobnejših telekomunikacijskih aparatur in opreme, s katerimi razpolaga ŠTET. Pobuda se uokvirja seveda v postopek postopnega odpiranja sovjetskega tržišča zahodnemu blagu in tehnologiji, za kar so močno zainteresirana tudi proizvodna'in storitvena podjetja, ki delujejo v sklopu italijanske družbe. V Ljubljani »VEPRA 89« LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so' včeraj odprli prvi jugoslovanski sejem prediva "YUPRA 89". Na njem sodeluje sedemnajst slovenskih in italijanskih proizvajalcev vlaken, trikotaže, vezenin, vsakovrstnega prediva in drugih tekstilnih izdelkov. Jugoslovanski proizvajalci se otepajo s precejšnjimi težavami pri nabavi prediva, prav zaradi tega pa so se odločili, da po tujem zgledu razčlenijo oziroma popestrijo ponudbo prediva, to pa prvenstveno s pomočjo sezonskih kolekcij. Od tod tudi odločitev, da bo naslednji sejem YUPRA na sporedu že proti koncu februarja prihodnjega leta. Nov iraški naftovod čez Savdsko Arabijo MANAMA — Irak ima nov naftovod: poimenovali so ga IPSA-2, speljan pa je po ozemlju Savdske Arabije. Na ta način bodo Iračani lahko občutno povečali izvoz nafte prek sosedne kraljevine: medtem ko je doslej znašal 500.000 sodčkov na dan, bo zdaj dosegel 1,6 milijona sodčkov dnevno. Gre za nov korak v iraški izvozni politiki, katere cilj je prebiti se do zmogljivosti 5 milijonov sodčkov na dan. Iraški minister za petrolej Isam Abdul Rahem-Al-Chalabi je vest o odprtju novega naftovoda sporočil včeraj prek radia in televizije s pripombo, da so na 155.211-tonsko cisterno Al-Qadisiyah tudi že naložili prvi naftni tovor. Novica je kajpak precej iznenadila članice kartela OPEČ. Irak se je sicer obvezal, da bo spoštoval prisojeno mu izvozno kvoto 2,783 milijona sodčkov dnevno, toda petrolejske družbe ob Perzijskem zalivu menijo, da utegnejo Iračani kljub temu to količino preseči. Zakaj? Zato, ker so močno zadolženi s tujino in bi jim povečana izvozna zmogljivost omogočila dolgove znatno zmanjšati. Zaskrblja pa jih tudi možnost ponovnega kreganja med Irakom in Iranom: če bo prvi presegel kvoto, bo to hotel tudi drugi, to pa bo spravilo organizacijo OPEČ že spet v hude škripce. 50 največjih bank na svetu Kot komentar k samemu seznamu 50 največjih bank na svetu je analitik revije Fortune upravičeno dodal: »Varčevanje se je pobarvalo v rumeno.« S tem je nazorno prikazal, da se gospodarska moč Japonske izraža ne le na industrijskem področju, ampak še bolj očitno v bančništvu. Anketa - v milijonih dolarjev -zadeva bilančne podatke z dne 21. 12. 1988 in vsebuje dva osnovna podatka: neto aktiva zavodov je seštevek vseh aktivnih postavk premoženjskega stanja, a zbrana sredstva so bila izračunana na podlagi depozitov redne klientele. Med 50 največjimi bankami je kar 23 japonskih. Sledijo Z. Nemčija^ Francija in V. Britanija - po 5 vsaka, ZDA - 4, , Švica, Italija in Nizozemska - po 2, pa še zavoda iz Kanade in LR Kitajske. Na prvih 9 mestih lestvice, ki jo vodi Dai-Ichi Kangyo Bank (Tokio) z neto aktivo 379.322 milijonov dolarjev in z 283.185 mio zbranih sredstev, so le japonske banke iz Tokia, Osake in Nagoye. (Pri navedbi lokacije bank upoštevamo sedež osrednje uprave ne glede na gospodarsko moč podružnic v svetu.) Na zavidljivem 10. mestu je Credit Agricole iz Pariza (aktiva 210.566 mio, sredstva 167.103). Prva ameriška banka je šele na 12. mestu, to je Citicorp iz New Yorka (207.666 in 124.072). Na 14. mestu je Bar-clays Bank (London - 189.250 in 157.401). Deutsche Bank (Frankfurt) je le na 22. mestu (172.142 in 154.824). Na dobrem 26. mestu je Bank of China iz Pekinga (149.997 in 60.068); ta zavod ima razmeroma malo zbranih sredstev v primeri z neto-aktivo, saj je pri ostalih zavodih razlika krepko manjša (10% do 20%). Zanimivo je tudi, da imata dva zavoda isto ime; drugi ima tajvanski kapital ali vsaj sedež v Tajpehu. Banki se desetletja poslovno izpopolnjujeta in si nista konkurenčni; nekaj časa je kazalo, da sta si porazdelili interesna področja. Švicarski banki UBS iz Zuricha (110.907 in 92.510) in Swiss Bank Corp. iz Basla (102.602 in 86.544) sta na 32. in 34. mestu. Kljub utemeljenim govoricam o ogromnih depozitih iz objavljenih podatkov izgleda, da ta dva zavoda poslujeta popolnoma normalno. Nipa seveda moč ugotoviti, kolikšno bogastvo tiči v sefih in drugje. Omenili smo, da sta na seznamu tudi dva italijanska denarna zavoda. Na 44. mestu se nahaja Banca nazionale del lavoro iz Rima (90.968 in 76.262). Prav zanimivo bi bilo primerjati to statistiko s številkami, ki bodo izšle iz bilančnih podatkov za poslovno leto 1989. Že dejstvo, da so bile delnice BNL vzete z borze, dokazuje določen nemir, ki je upravičen spričo pomnoženih sodnih postopkov. Na 50. mestu je Istitu-to bancario San Paolo iz Turina (81.648 in 61.861). (mž) » Banca Agricola > Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE 15.9. 19.9. 15.9. 19.9. URADNE kotacije ____________________' Generali.................... 46700 46200 Lloyd ...................... 20170 19400 Uoyd risp................... 11000 10800 Ras ........................ 31510 31200 Ras risp.................... 14000 13900 Sai ........................ 21150 20750 Sai risp..................... 8850 8750 Montedison .................. 2440 2406 Montedison risp.............. 1334 1315 Rirelli ..................... 3975 3790 Rirelli risp................. 3845 3760 Rirelli risp. nc ............ 2510 2500 snia ........................ 3375 3360 Snia risp.................... 3350 3400 Snia risp. nc................ 1720 1735 Rinascente................... 7430 7370 Rinascente priv.............. 3760 3740 Rinascente risp.............. 3620 3550 Rremuda ..................... 1970 1940 Rremuda risp................. 1260 1250 SIP ......................... 3670 3675 SIP risp..................... 2680 2680 Sastogi...................... 413 410 C°mau ....................... 4260 4235 Fidis....................... 8450 Gerolimich................... 133 Gerolimich risp............... 95 SME ....................... 4200 Štet........................ 4870 Štet W 10 ..................... — Štet W 9 ................ Štet risp................... 3978 Tripcovich ................. 9300 Tripcovich risp. nc......... 3750 Alt. Immobiliari ........... 4800 FIAT ...................... 11765 FIAT priv................... 7545 FIAT risp................... 7205 Gilardini................... 5750 Gilardini risp.............. 3900 Dalmine .................... 372 Marzotto.................... 8700 Marzotto risp. ...,......... 8700 Marzotto risp. nc........... 6750 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. U................... 810 SO. PRO. ZOO................. 900 Carnica Ass................ 10800 8520 130 91 4180 4885 3890 9350 3600 4735 11680 7446 7170 5750 3900 360 8510 8690 6850 810 900 10800 MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM I* 19.9. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI ____ BTP junij 1990 10,5% _____ 98,55 —0,05 BTP maj 1990 ............. 98,60 —0,05 BTP januar 1990 12,5% . . . 100,40 —0,05 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA_______________ CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92.10,5% CCT ECU 1985/93 9% CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75% CCT april 1992 10% .... CCT julij 1992 IND ..... CCT januar 1991 IND . . . CCT julij 1993 IND...... 99,95 — 101,25 — 103,85 —0,05 102,30 —0,20 98,45 —0,05 99,60 —0,05 96,50 — 101,10 —0,05 95,60 — 97,50 —0,10 99,55 — 98,20 — I: I Pilili'ir Hilli iHiiliiiiliili iiiiiiiiiiiii MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE 19.9. spr. % 19.9. spr. % 9VILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Al'var . , . °uitoni . . tridania . Drogina . 11700 —0,34 7950 —0,19 Italcementi............... 131250 —2,05 Unicem..................... 28000 +0,36 Unicem risp................ 15030 —0,46 — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI ^VAROVALSTVO - BANČNIŠTVO £| ean?a Ass.......... a ®anza Ass. risp. por. 2Ss'talia............. eUsonia q na Ass. ord........ Itai?6rali Ass....... ;a> Ass. 1000 ....... i keille , 44300 39550 16300 2229 16250 46000 13080 120000 62150 La ^nndiaria spa lin vidente ................ 24350 p.?Vd Adriatico ............ 19350 ^|fraz...................... 31100 V nsp- port................. 13890 Un° °rd..................... 23100 B ''po1 Priv................ 18890 Ban C°mm. Italiana .... 5450 CW° di Roma ................. 2350 lnt!a',d Italiano ........... 2825 H.anca priv.............. 59450 6d|°banca.................. 28680 INDUSTRIJA - CEMENT VEsnBurgo ord............... 16800 blona sso................... 24990 Monii r' ................... 33000 poiio ori Priv.............. 27350 C6nraf- Editoriale........ 5925 6n,ir ................... 3579 —1,56 —0,75 —2,10 —2,19 —1,22 + 2,13 —2,39 —4,31 —0,56 —2,37 —3,15 —1,30 —1,14 —3,55 —1,61 —1,00 —2,43 —2,05 + 0,02 —1,44 Calp ........................ 4225 Fidenza Vetrar 1000 ......... 8770 Italgas ..................... 2650 Mira Lanza . . : ........... 59980 Montedison 1000 ............. 2405 Montefibre .................. 1580 Pirelli ..................... 3780 Pirelli risp................. 3755 Recordati ord............... 13100 Saffa....................... 11270 Siossigeno.................. 45150 Snia BPD .................... 3389 Snia Fibre .................. 1920 Snia Tecnopolimeri........ 7975 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE —0,25 —1,02 —1,93 —0,02 —2,95 —1,25 —1,87 —2,52 —1,43 —2,59 —1,31 —2,42 —3,03 —0,50 —1,75 —2,57 —0,33 —0,29 —0,42 —0,69 Rinascente 7360 —1,01 Standa 32950 —1,61 Standa risp. port. . . 11900 — Alitalia cat. A 2505 —1,76 Alitalia priv 2010 —0,99 Italcable 15650 —1,76 SIP 3630 —1,89 SIP risp. port 2661 —1,41 Sirti 10899 —0,92 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5630 —0,35 3305 +0,30 19.9. spr. % Bastogi . 401,50 —3,25 Bonifiche Siele ■ — Bonifiche Siele risp — — CIR - Comp. Ind. Riunite . 5810 —1,78 CIR risp 5880 —1,64 Cofide 5065 —1,65 Comau Finanziaria 4235 —0,61 Editoriale SpA 3820 —1,55 Euromobiliare — — Ferruzzi Agric 1545 —0,32 Fidis 8350 —2,10 Fimpar 2755 , Finarte 6050 —2,42 Fiscambi Holding 6550 —3,68 Fiscambi risp 2290 —0,43 Fornara 3320 —0,91 Gaic 23700 —1,13 Gemina 2420 —1,55 Gemina risp 2439 —1,14 Gerolimich 130 —1,14 Gerolimich risp. port. . . . 91 -2,15 IFI priv 26300 —1,65 1FIL fraz 7050 —0,84 IFIL risp. port. fraz 3410 —0,44 Italmobiliare . 200300 —2,77 Pirelli & C 9510 —1,96 Riva Finanziaria 9510 —0,63 Sabaudia Finanziaria . . . — — Saubaudia risp. nc — — Saes 3485 —1,87 SME 4140 —1,66 SMI Metalli 1526 —1,61 SMI Metalli risp 1165 — SOGEFI — — Štet 4848 —1,26 Štet risp. port 3840 —1,16 19.9. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,75 — CCT februar 1991 IND ... 99,50 — CCT februar 1997 IND 92,70 —0.05 CCT junij 1993 CV IND ... . . 96,15 —0,05 CCT marec 1991 IND 99,45 — CCT nov. 1993 CV IND 96,30 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,60 + 0,05 CCT avgust 1992 IND 98,10 —0,05 CCT avgust 1993 IND 98,10 + 0,05 CCT avgust 1990 IND 99,65 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 99,90 — CCT avgust 1995 IND 93,85 —0,05 CCT avgust 1996 IND 92,95 —0,11 CCT april 1991 IND 100,45 + 0,05 CCT april 1995 IND 92,40 —0,11 CCT april 1996 IND 92,80 —0,22 CCT december 1990 IND . . 101,10 —0,05 CCT december 1991 IND . . 100,00 + 0,05 CCT december 1995 IND . . 94,20 — CCT december 1996 IND . . 93,95 e 19.9. spr. % Tripcovich 9350 —1,06 Tripcovich risp. nc 3600 —2,17 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4735 —1,31 Calcestruzzi 18600 —1,59 Cogefar , 6750 —1,95 Del Favero 6010 — Grassetto SpA 15260 —0,26 IMM Metanopoli 1514 —1,56 Risanamento Napoli 36100 —0,69 Vianini 3950 —1,25 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3710 —1,04 Danieli & C 9150 —0,54 Data Consyst 13590 —0,18 Fiar SpA 25200 + 0,20 Fiat 11690 —1,52 Fiat priv 7465 —2,25 Fiat risp 7179 —0,76 Franco Toši 30500 —0,81 Gilardini 5696 —1,03 Magneti Marelli 2255 —1,96 Merloni 3220 —1,23 Necchi ord 3800 + 2,70 Olivetti ord 8880 —0,11 Olivetti priv 5560 —0,89 Pininfarina 13525 —3,32 Rodriguez SpA 10100 —1,94 Safilo 10000 —1,48 Safilo risp 8900 —8,34 Saipem 2661 —1,08 Saipem risp 2650 + 1,92 Teknecomp 1430 —2,19 CCT februar 1991 IND . CCT februar 1992 IND . CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND , CCT februar 1996 IND . CCT februar 1997 IND , CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND CCT januar-1992 IND CCT januar 1992 11% CCT januar 1993 IND CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND CCT januar 1995 IND CCT januar 1996 IND . CCT julij 1990 IND CCT julij 1991 IND CCT julij 1995 IND CCT julij 1996 IND CCT maj 1991 IND CCT maj 1992 IND CCT maj 1995 IND CCT maj 1996 IND CCT maj 1997 IND CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 IND CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND . . CCT nov. 90 EM 83 IN CCT nov. 1991 IND . , CCT nov. 1992 IND , . CCT nov. 1995 IND . . CCT nov. 1996 IND . . CCT oktober 1993 IND CCT oktober 1990 IND CCT oktober 1991 IND CCT oktober 1995 IND CCT oktober 1996 IND CCT sep. 1990 IND . , CCT sep. 1991 IND . . CCT sep. 1995 IND . , CCT sep. 1996 IND . CTS marec 1994 IND CTS april 1994 IND ED SCOL 1975/90 9% ED SCOL 1976/91 9% ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . 19.9. spr. % 100,80 98.10 99.75 95.25 93.70 92.70 100,15 100,55 100,10 101,10 99.10 98.60 97.10 95.00 93.10 93.80 99.85 100,10 94.55 94.10 100,40 97,45 92,65 93*20 93.25 100,10 92.65 92.95 93.15 97.70 101.00 100,15 97.60 94,30 93.55 97.80 99.70 100,10 94,35 93,40 99.65 99.95 93.80 92.85 73.75 73.70 105.00 100.00 99,50 102,70 72.15 —0,05 —0,05 + 0,21 —0,05 —0,10 —0,05 + 0,05 + 0,10 + 0,10 —0,05 + 0,05 —0,10 + 0,05 + 0,11 —0,05 + 0,05 —0,05 —0,05 —0,11 —0,15 —0,10 + 0,05 + 0,05 + 0,05 —0,10 + 0,05 —0,05 —0,14 —0,07 S predavanjem Toneta Pavčka uradno otvorili seminar za slovenske šolnike »Za Slovenijo in ves svet se odpira obdobje drugačnega odnosa med ljudmi in oblastjo« S predavanjem pesnika in kulturnega delavca Toneta Pavčka na temo »Slovenski pisatelj med kulturo in politiko« se je včeraj uradno začel letošnji 25. jubilejni seminar za slovenske šolnike na Tržaškem, ki ga prirejata Šolsko skrbništvo v Trstu in Republiški komite za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SR Slovenije. Toneta Pavčka, ki je že pred šestimi leti pri Tone Pavček speval svoje poročilo na otvoritvi seminarja, je uvodoma predstavila profesorica Elvi Slokar, ki je letos zamenjala profesorico Lauro Abrami (ta je po dolgoletnem službovanju odšla namreč v pokoj) pri vodenju seminarja. Pavček je takoj na začetku s svojo običajno hudomušnostjo dejal, da smo se v šestih letih vsi postarali, a da so se prav v teh letih začele dogajati novosti, ki sicer ne napovedujejo ponovnega spočetja sveta, a »obdobje drugačnega iskanja poti v prihodnost, drugačnega odnosa med ljudmi in oblastjo, k čemur aktivno prispeva tudi slovenski človek, ki je bil vedno hkrati žrtev in subjekt političnega dogajanja.« S temi besedami se je Pavček lotil napovedane tematike in jo seveda uokviril v novejše dogajanje v Sloveniji, kjer so pisatelji od vedno — začenši s Prešernom, ki je oblikoval prvi nacionalni program imeli veliko zaslugo pri samoizrekanju slovenskega naroda. Prav tako so slovenski pisatelji v zadnjih letih ogromno prispevali k podiranju enosmernega političnega sistema ter k uvajanju dialoga. »Politika, ki je v zadnjih 40 letih pljuskala v slovenski prostor,« je dejal, »je bila enosmerna in je zato ustvarjala gnil prostor, kjer razvoj ni bil mogoč. Socialistični projekt, ki je sedanjost žrtvoval "bodoči sreči", je omalovaževal odvečne ljudi. V takem prostoru je bila konfrontacija onemogočena, medtem ko je svet "cvetenje vseh barv in vseh prepričanj". Lanskoletni proces proti četverici je odprl proces razgrinjanja dogem, vsega, kar je bremenilo slovenski narod in ga utesnjevalo v preozke okvire. Slovenskemu narodu še dolgo ne bo lahko življenje na tej zemlji, vendar tudi v spreminjanju slovenskega sveta črnogledost ni na mestu... Kljub sesipanju sistemov moramo moško opravljati svojo nalogo in ostati zvesti plemeniti misli humanizma.« Društvo slovenskih pisateljev je bilo v preteklosti vzvod in inštrument politike, sedaj pa je spremenilo svojo vlogo, saj ne obstaja več samo v odnosu do oblasti, pač pa kot samostojen družbeni subjekt, ki je imel izrazito vlogo pri rojevanju novih strank oziroma zvez ali pri pisanju nove ustave (ki je v teh dneh izredno aktualna tematika). Na tej poti so bile nekatere akcije DSP bistvenega pomena za politični razvoj, na primer zborovanji o slovenski samobitnosti in o odnosu Slovencev do drugih jugoslovanskih narodov, sodelovanje pri sestavljanju letošnjih majniške in temeljne deklaracije. Na koncu je Pavček omenil še nekatera sporna vprašanja novejšega dogajanja, kot predlog Spomenke Hribar, da bi postavili spomenik vsem žrtvam vojnega nasilja ali samozaščito slovenskega naroda pred migracijo drugih jugoslovanskih državljanov v Slovenijo in Slovencev v tujino. Po Pavčkovem predavanju je prof. Slokar uradno otvorila seminar in pozdravila osebnosti, ki so se udeležile uradnega dela slovesnosti, med katerimi so bili šolski skrbnik Čorbi, predstavnik prefekture Guetta, predstavnik komiteja za vzgojo in izobraževanje SRS Horvat, bivši šolski svetovalec Fatur in sedanji Dujc, svetovalka za italijansko manjšino v Istri Serra in italijanski konzul v Kopru, ter se v imenu vseh šolnikov zahvalila svoji predhodnici profesorici Abramovi. Slovenske šolnike sta nato pozdravila šolski skrbnik Čorbi in Horvat, ki sta med drugim omenila tudi pereč problem demografskega padca in iz-praznjevanja slovenskih šol. Čorbi je podčrtal, da je temu negativnemu trendu treba odgovoriti z dviganjem kakovosti, Horvat pa je poudaril, da bo ta problem mogoče rešiti le, če ima večinski narod razumevanje za specifiko manjšine in če zna to specifiko upoštevati tudi pri svojih odločitvah. Pred glasbenim nastopom dua Lo-renz-Novak pa je tajnica Sindikata slovenskih šol Živka Marc opozorila še na najbolj pereče probleme slovenske šole v Italiji, ki ji stvarno onemogočajo, da opravlja svoje poslanstvo, da postane tisti "most" med dvema kulturama, o katerem so spregovorili tudi mnogi včerajšnji govorniki. Po slovesnosti v veliki dvorani je v imenu generalnega konzulata SFRJ v Trstu pozdravil šolnike konzul Benko, ki je učitelje in profesorje povabil nato na pravcat sprejem, (bg) Slovenska šola osnova skupne slovenske kulture Vsakoletni seminar za slovenske šolnike, kot je v svojem pozdravu dejala tudi nova direktorica seminarja Elvi Slokar, ima nenadomestljivo vlogo, saj slovenskim šolnikom ne nudi samo možnosti, da se izpopolnjujejo na posameznih področjih, a je tudi okno v dogajanje v Sloveniji in pomemben dejavnik za ohranjanje oziroma ustvarjanje slo-veftskega skupnega kulturnega prostora. Vsako leto sodelujejo na seminarju ugledni strokovnjaki in kulturni delavci, ki poleg novih didaktičnih spoznanj posredujejo tudi utrip tega, kar se dogaja v Sloveniji. To je pomembno zlasti danes, ko nas v zamejstvu dogajanja v matični domovini večkrat prehitevajo in iznenadijo in ko se z vse večjo težavo čutimo del tega skupnega kulturnega prostora. To velja tudi za letošnji jubilejni seminar, na katerem je Tone Pavček spregovoril o dogodkih, ki niso usodni samo za matično domovino, marveč tudi za nas, ker nas silijo, da razmislimo o samobitnosti slovenskega naroda in torej tudi o nas samih, ki živimo v Italiji. Prav je, da se o tem razmišlja na seminarjih, namenjenim šolnikom, to je tistim našim kulturnim delavcem, ki poleg družine posredujejo otrokom znanje in vrednote. Naše kulturne in srčne vezi s Slovenijo so namreč vse krhkejše, tako da se včasih čutimo odrinjene v samosvoj prostor, v "naš mali svet", ki pa brez pretoka ne more biti ustvarjalen in bogat. Prav zaradi tega mora biti slovenska šola, ki je — kot pravi Alojz Rebula — najdragocenejša inštitucija v zamejstvu, nosilec in pobudnik te skupne slovenske kulture. b. G. Tudi v Trstu so upokojenci šli na ulice v obrambo svojih pravic »Vse naše zahteve lahko strnemo v eno samo: uveljaviti hočemo pravico biti stari v tej družbi!« Tako je vzkliknil pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu na shodu, ki so ga včeraj dopoldne priredili na Goldonijevem trgu tržaški sindikati CGIL, CISL in UIL, da bi podobno kot drugod v državi manifestirali za novo ekonomsko in socialno politiko do upokojencev. Treu je govoril predvsem o stanju na Tržaškem, kjer upokojenci tvorijo približno tretjino prebivalstva. Posebno se je zaustavil ob vprašanju, kako je mogoče, da doslej ni bilo ničesar izvedenega od tega, kar predvideva pred dobrim letom odobreni deželni zakon 33/1988 o socialnem skrbstvu. Zakon je po ocenah sindikatov na splošno dober, za njegovo izvajanje pa bi morale poskrbeti pokrajinske in občinske uprave. Toda prav tu pa se je zadeva zataknila. Po mnenju Treua se to ne dogaja povsem slučajno, saj bi izvajanje deželnega normativa načelo tudi konkretne interese. Pokrajinski tajnik CGIL je pri tem mislil na razne zasebne domove in penzione, ki v Trstu »cvetijo« na račun ostarelih, razmere v njih pa so takšne, da bi jih včasih upravičeno primerjali lagerjem. Treu je zaključil z mislijo, da je potrebno globoko spremeniti politiko in še prej miselnost, ki zdaj prevladujeta v odnosu do starejših članov naše družbe. Teh in drugih pomanjkljivosti tržaških krajevnih uprav na področju socialnega skrbstva sta se dotaknila tudi ostala dva govornika na včerajšnji demonstraciji v Trstu, t. j. pokrajinski tajnik UIL Giancarlo Trebbi in član pokrajinskega vodstva sidikata upokojencev CISL Bruno Degrassi. Med drugim sta povedala, da pokrajinska in krajevna zdravstvena uprava nista doslej hoteli niti sprejeti sindikalno predstavništvo, ki je hotelo z njima načeti resen pogovor o socialni problematiki. Stvar je posebno huda v primeru Pokrajine, ki bi na osnovi že omenjenega deželnega zakona 33/1988 morala poskrbeti za izdelavo izvršilnih načrtov. Toda Trebbi in Degrassi sta govorila predvsem o vsedržavni problematiki. Pokrajinski tajnik UIL je poudaril, da je enotna sindikalna zveza postavila vprašanja upokojencev med glavne točke platforme, na osnovi katere se bo soočala z vlado na pogovorih o snujočem se finančnem zakonu za leto 1990. Sindikati namreč zahtevajo povišek starih pokojnin, dokončno povezavo pokojnin z dinamiko plač in' reformo celotnega pokojninskega sistema. Seveda vse to terja dokajšnja finančna sredstva, a Trebbi je dejal, da bi vlada morala poskrbeti za nove dohodke z odpravljanjem obsežnih obstoječih po- Obnovljen pokrajinski odbor za tržišče dela na Tržaškem trat ter z doslednejšo in predvsem učinkovitejšo davčno politiko. Degrassi je omenil še druge zahteve sindikatov na vsedržavni ravni. Opozoril je, da parlament še vedno ni odobril okvirnega zakona o socialnem skrbstvu, kakor tudi ne zdravstvenega načrta. Po drugi strani pa smo v zadnjih časih bili priča uvedbi zloglasnih ticketov na zdravje in klestenju javnih izdatkov na zdravstvenem in socialnem področju. Degrassi je poudaril, da vlada mora temeljito spremeniti takšna svoja stališča in razviti socialno politiko, ki naj izhaja iz priznanja cen-tralnosti človeka v enakopravni družbi. Na Goldonijevem trgu se je zbralo več sto upokojencev. Mnogi so držali napise in transparente, med katerimi jih je nekaj bilo tudi dvojezičnih. Udeleženci shoda so nato krenili v sprevodu po Korzu Italia in prišli do Trga Unita, kjer so se ustavili pred vladno palačo. Delegacijo upokojencev in sindikalistov je nato sprejel prefektov namestnik. Na sliki (foto Magajna) sindikalist Degrassi govori demonstrantom na Goldonijevem trgu. Pred dnevi se je na sedežu tržaške pokrajinske uprave v Palači Galatti sestal pokrajinski odbor za tržišče dela. Bila je to njegova prva seja, odkar se je obnovil, zasedanju pa je predsedoval predsednik Pokrajine Dario Crozzoli. Pokrajinski odbor za tržišče dela je bil ustanovljen na osnovi deželnega zakona 76 iz leta 1982. Njegova naloga je, da na osnovi povpraševanj tržišča vsako leto poroča in izdela predloge o tem, kakšno strokovno izobraževanje je potrebno na Tržaškem. Pri tem mora vzeti v poštev tako izobraževanje mlade oziroma nove delovne sile kot prekvalifikacijo ali izpopolnjevanje ljudi, ki so že zaposleni. Sestanka v Palači Galatti so se udeležili predstavniki poklicnih združenj, delodajalcev, sindikatov in strokovnih izobraževalnih zavodov. Na njem je prišla močno do izraza potreba po večji povezavi in obveščanju med svetom proizvodnje in zavodi za poklicno izobraževanje in izpopolnjevanje, tako da bi slednji lahko učinkoviteje opravljali svojo nalogo. Jasno je namreč, da strokovno izobraževanje, ki se ne ozira na stvarne potrebe tržišča, pomeni hudo potrato in še prej neodgovorno ravnanje z ljudmi. Prav zaradi tega je treba strokovnemu izobraževanju priznati strateški pomen v iskanju ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na tržišču dela, ki je povrh v zadnjih časih vse bolj dinamično in spremenljivo. Na osnovi rečenega je tudi jasno, da pokrajinskemu odboru za tržišče dela pripada pomembna in hkrati zelo odgovorna naloga. Predsednik pokrajinske uprave Crozzoli je dejal, da se bo zavzel za polno zaživet j e tega telesa, ki naj postane forum, na katerem bi se plodno srečevali vsi nastopajoči na tržišču dela, se med sabo prosto soočali in si izmenjali stališča in poglede, tako da bi lahko izdelali čim tehtnejše predloge in navodila za usmerjanje strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja na Tržaškem. Imenovanje začasnih suplentov Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da - v pričakovanju objave razpisa natečaja za stalna mesta na osnovi naslovov za slovenske nižje in višje srednje šole v smislu ministrskega odloka z dne 12. julija 1989 - pooblašča ravnatelje omenjenih šol, da na razpoložljiva mesta v šolskem letu 1989/90 imenujejo začasne suplente na osnovi pokrajinskih lestvic in posebnih seznamov, ki jih je sestavilo šolsko skrbništvo za šolski leti 1989/90 in 1990/91. Izbira mest bo na liceju France Prešeren v Trstu, in sicer v torek, 19. septembra, ob 16. uri za sup-lence iz literarnih in drugih humanističnih predmetov, v sredo, 20. septembra, ob 15. uri pa za suplence iz tehničnih in znanstvenih predmetov. V Luteranski cerkvi mednarodna glasbena revija Koncert kitarista Paola Spadetta S koncertom italijanskega kitarista Paola Spadetta se je v soboto v Luteranski cerkvi na Trgu Panfilli sklenil krajši dvodelni ciklus "Mednarodne revije'za kitaro 1989", v okviru katerega so se predstavili štirje kitaristi različnih evropskih šol. Paolo Spadetto je začel študij kitare na konservtoriju B. Marcello v Benetkah pri mojstru Amatu, nato pa se ■je v letih 1978-79 izpopolnjeval pri pedagogih Pon-ceju v Parizu, Gonzalesu v Alicanteju in Williamsu v Londonu. Osvojil je prvi mesti na mednarodnih tekmovanjih v Linzu v Avstriji in v Atenah, že več let pa koncertira na turnejah po Avstriji, Nemčiji, Jugoslaviji, Madžarski, Avstraliji in seveda Italiji Snemal je tudi za radijske programe na Bavarskem, sicer pa nastopa razen solistično tudi v duih, triih in v manjših komornih zasedbah. Kitaro poučuje v tirolski glasbeni akademiji v Insbrucku in na koroški višji šoli za kitaro. Za svoj tržaški natop si je izbral precej zahteven izbor izvirnih in prirejenih skladb za' klasično kita- ro. Tako je v prvem delu zaigral dve Bachovi Suiti (napisani v izvirniku za lutnjo), v drugem delu pa Giulianijeve variacije na Haendlovo skladbo »Fab-bro armonioso« op. 107, Sorove variacije na Mozartovo »čarobno piščal« op. 9, Duartove variacije na katalonsko melodijo »Canco del lladre« op. 25 in Paganinijev Cappriccio N. 24 (tema, variacije in finale). V bistvu obligatne Bachove suite so v vseh stavkih izzvenele dovolj preciozno tako v tehničnem kot interpretativnem pogledu, manjše nečistosti v premu strune in razmeroma šibak zvok pa gre verjetno pripisati resonančni lastnosti inštrumenta, pa nekaj tudi samemu kitaristovemu načinu interpretiranja, ki ne teži k zunanjim učinkom pač pa bolj k stilnemu muziciranju in dograjevanju tehničnih fines, kar je prišlo lepo do izraza zlasti v Sorovih mojstrsko napisanih variacijah na Mozartovo »Čarobno piščal« in v Paganinijevem Cappricciu, medtem ko je kitarist v Duartovih variacijah na kata- Obisk iz Anglije Predsednik deželnega sveta Paolo Solimber-go in nekateri deželni svetovalci so včeraj sprejeli delegacijo angleških poslancev v zgornjem in spodnjem domu. Gre za poslance, ki zastopajo obe vodilni stranki, laburistično in konzervativno. Angleški gostje so prišli v Italijo, da bi se pobližje seznanili z deželo. V okviru svojega obiska pa so izbrali tudi deželo FJK. Zanima jih predvsem to, kako dežela deluje kot ustanova, ki je v Angliji ne poznajo. Ionsko melodijo z delikatnim izvajanjem prijetno f2 pristno poustvaril ljudsko melodiko. Ne preveč številni poslušalci so kitarista nagM' dili s toplimi aplavzi, (j. k.) Pred današnjo izvolitvijo deželnega odbora Slovenci znova kamen spora pri reševanju deželne krize Za predčasne občinske volitve Miljska Lista Frausin predstavila kandidate Deželni svet bo danes dopoldne izvolil novo deželno vlado, ki bo politično gledano praktično fotokopija dosedanjega odbora. Predsednik Biasutti (KD), ki bo potrjen na to mesto, bo vodil upravo, v kateri bo sedem demokristjanov, pet socialistov, po enega odbornika pa bodo imeli socialdemokrati in republikanci. Odbor bo kot do sedaj užival politično podporo šeststrankarske koalicije KD-PSI-PSDI-PRI-SSk-PLI, njen program pa podpirajo tudi zeleni s simbolom marjetice in Lista za Trst. Demokristjane bodo poleg Biasuttija — razen presenečenj zadnjega trenutka — zastopali Videmčana Cruder in Benvenuti, Pordenončani Angeli, Antonini in Di Benedetto, Goričan Brancati in Tržačan Rinaldi. Cisi-lino bo predstavljal PSDI, Barnaba pa republikance. Socialistično delegacijo v odboru pa so oblikovali na sinočnji seji strankinega deželnega vodstva, ki se je zavlekla pozno v noč. V preteklih dneh in tudi sinoči je znova prišlo do sporov med notranjimi komponentami, ki se sklicujejo na podpredsednika vlade Martellija, na zunanjega ministra De Michelisa in na levico, ki jo pri nas vodi podtajnik na ministrstvu za pravosodje Castig-lione. Na tehtnici je predvsem vloga dosedanjega podpredsednika Dežele Carboneja, ki bo baje moral prepustiti mesto strankinemu somišljeniku Francescuttu, ki je doma iz Pordenona in je eden izmed najvidnejših voditeljev krajevne De Michelisove komponente. Politični sporazum za izvolitev nove vlade so tajniki šeststrankarske koalicije podpisali v ponedeljek ponoči v Vidmu, včeraj pa so politično koalicijo izpopolnili še s tako imenovano programsko večino z zeleno marjetico in LpT. Za večino ljudi, ki jim itak ni jasno, zakaj je pravzaprav prišlo do te krize, bo ta rešitev, če jo tako lahko sploh imenujemo, povsem nerazumljiva in bo gotovo še dodatno ošibila zaupanje, ki ga ima javno mnenje do političnih dogajanj. Zeleni Vivian bo v zameno za podporo Biasuttiju dobil predsedstvo posebne komisije za probleme okolja, ki je za sedaj samo v načrtu, melonarsko gibanje, ki mu je očitno veliko do stolčkov, pa se je zadovoljilo z megleno obljubo, da bo verjetno Cecovini vodil še neustanovljeno komisijo za vprašanja mestnih jeder. Manjšinska problematika je bila tudi na ponedeljkovem srečanju v Vidmu kamen spora in tudi zelo ostrih polemik med strankami. Lista za Trst je že v začetku meseca razglašala na vse vetrove, da bo stopila v koalicijo le pod pogojem, da bo Biasutti zavzel jasno stališče v prid preštevanju naše narodnostne skupnosti, proti kateremu je od vsega začetka odločno nastopila Slovenska skupnost. Problem preštevanja pa je kasneje dal povod za grobo obračunavanje med socialisti in demokristjani. Delegacija PSI je na pogajanjih zavzela zelo nejasna in protislovna stališča do tega vprašanja, saj je dolgo časa vneto podpirala vstop LpT v večino in se zaradi tega očitno ni hotela zameriti melonarjem. KD pa je potegnila s SSk in nasprotovala vsakršnemu namigu na preštevanje manjšine, do katerega naj bi na zahtevo LpT prišlo čez dve leti ob priložnosti uradnega ljudskega štetja. Temu zapletu so se v ponedeljek še pridružila zelo različna gledanja na vsebino vladnega zaščitnega osnutka, ki naj bi ga minister Maccanico v kratkem predložil senatni komisiji za ustavna vprašanja. Na koncu so se delegacije šestih strank vendarle sporazumele. SSk ni dosegla, da bi v politični program koalicije vključili jasno stališče proti preštevanju, dosegla pa je odobritev neke vrste političnega dodatka, v katerem zavezniki izrekajo nasprotovanje vsakršnemu preštevanju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Kar zadeva zaščito slovenske manjšine in odnose med Italijo in Jugoslavijo, piše v tem dodatku, se KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk obvezujejo, da bodo ob odobritvi Biasuttijevega programa predložile in izglasovale v deželni skupščini resolucijo, ki poudarja potrebo po odobritvi zakona za zaščito Slovencev in po čimprejšnjem izvajanju sporazuma, ki sta ga pred kratkim podpisala Andreotti in Markovič. Ta sporazum predvideva tudi obrambo potreb italijanske manjšine v Jugoslaviji. Koalicijske stranke zato nasprotujejo preštevanju obeh manjšin. Ta politični dodatek so podpisali Longo (KD), Zanfagnini (PSI), Bertoli (PSDI), Tabacco (PLI), Esposito (PRI) in Jevnikar (SSk), nanj pa je včeraj popoldne pristal tudi zeleni Vivian. V političnem sporazumu pa piše, da se bo večina zavzemala za pospešeno odobritev zakonske zaščite Slovencev in zato poziva vlado, naj oblikuje ustrezni zakonski predlog. Delegacija SSk je izdala tiskovno noto, v kateri med drugim ostro kritizira stališče zastopstva PSI, »ker je v ustvarjanju dobrih pogojev za pristop LpT zahtevala izločitev stališča proti vsakemu preštevanju manjšin iz programskega dokumenta. Programska obveza šestih strank glede tega pa je ostala.« Z zelo kritičnim stališčem se je oglasil tudi deželni sekretar KPI Viezzi, ki napoveduje ostro opozicijo svoje stranke in obsoja vstop LpT v programsko večino, »kar močno premika na desno politična ravnotežja na deželni ravni«. Tajnik KPI je bil posebno kritičen do KD, ki nosi po njegovem največjo odgovornost za nastalo politično zmedo. j Korado Švab Dosedanji župan Claudio Mutton je nosilec Liste Frausin na oktobrskih občinskih volitvah v Miljah, vsi ostali kandidati pa so uvrščeni po abecednem vrstnem redu. Mutton, neodvisni levičar, ki izhaja iz katoliških vrst, je prvi nekomunist na vrhu liste Frausin, kar ima nedvomno svoj politični pomen v miljski stvarnosti, kjer je imela KPI skoraj do včeraj absolutno večino glasov. Na listi, na kateri je tudi poslanec Bordon, so tudi štirje kandidati slovenske narodnosti in sicer neodvisna Korado Švab in Boris Gruden ter članici KPI Slavica Barut in Damiana Colarich, ki so bili izbrani po posvetovanju z Društvom Slovencev miljske občine. V prejšnji mandatni dobi so v občinskem svetu kot predstavniki slovenske manjšine sedeli pokojni Peter Viola, kulturni delavec in duša milj-skih Slovencev Kiljan Ferluga in Jurij Vodopivec, ki je dolgo let tudi uspešno opravljal funkcijo odbornika. Med kandidati je samo devet nekdanjih svetovalcev, vsi ostali pa prvič kandidirajo za izvolitev v občinsko skupščino, ki šteje trideset članov. Kandidatno listo je miljska sekcija KPI predstavila na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta se je poleg krajevnih strankinih voditeljev udeležila tudi poslanec Bordon in pokrajinski sekretar KPI Costa. Lista Frausin, ki združuje komuniste in neodvisneže, je mnenja, da je Mutton najboljši kandidat za župana, bodoča uprava pa mora biti na vsak način sad sodelovanja naprednih sil, »saj bi bila morebitna pet-strankarska večina pogubna za milj-sko občino«. Bordon je demantiral časopisne vesti o že vnaprej podpisanem sporazumu med KPI in zelenimi, Costa pa je v pogovoru s časnikarji jasno namignil na potrebo po novih odnosih na levici, posebno med komunisti in socialisti, ki so skoraj štirideset let skupno vodili upravo, nato pa je prišlo do polemik in do znanega političnega razkola, po katerem je PSI ubrala pot opozicije. Lista Frausin se vsekakor prvenstveno zavzema za stabilno večinsko upravo in za jasna programska izhodišča v znamenju kontinuitete z dosedanjim odborom, a tudi nujnih novosti in pogumnih upravnih izbir. Med kandidati je, kot že rečeno, mnogo novih imen. Bordon, ki kljub znani politični aferi uživa med milj-skimi komunisti veliko podporo, je na tretjem mestu kandidatne liste, na kateri je tudi pokrajinski svetovalec KPI Cordara, predsednik tržaške sekcije združenja »Italia nostra«, tradicionalno staro gardo krajevne KPI, če jo lahko tako imenujemo, pa zastopa dolgoletni svetovalec Donadel. Komunistični kandidati so bili izbrani na podlagi tako imenovanih primarnih notranjih volitev, na katerih je prejel največ preferenc Mutton, ki je po poklicu kmetijski izvedenec. Volitve, za katere vlada tudi v pokrajinskem merilu veliko pričakovanje, bodo v nedeljo, 22., in v ponedeljek, 23. oktobra, volilna kampanja pa se bo uradno pričela prihodnji teden. j Zaradi novih odredb in številnih popravljalnih del Tržačani doživljajo prometni šok Tako je izgledal včeraj promet na Trgu Garibaldi Nagrade za lastnike starih hranilnih knjižic V letošnjem oktobru bo v Nabrežini na pobudo domače posojilnice več prireditev v počastitev pomembnih obletnic posojilnic, ki so delovale na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Predstavljena bo knjiga o delovanju teh posojilnic. Prirejena bo razstava raznih zadružnih knjig in dokumentov o gospodarskem razvoju krajev na Nabrežinskem krasu. Nagrajeni bodo tudi imetniki najstarejših hranilnih knjižic domačih kreditnih zavodov. V poštev pridejo hranilne knjižice naslednjih kreditnih zavodov: Hranilnega in posojilnega društva v Nabrežini (ustanovljeno leta 1888), Kmečke hranilnice in posojilnica v Devinu - sedež v Štivanu (ustanovljena leta 1908), Ljudske hranilnice in posojilnice v Nabrežini (ustanovljena leta 1914) in kmečke hranilnice in posojilnice v Sempolaju (ustanovljena leta 1914). Kdor hrani stare hranilne knjižice teh zavodov, naj jih čimprej prinese v Pisarno nabrežinske posojilnice. Lastniki najstarejših knjižic bodo namreč Prejeli nagrade. Obvestilo SSŠ Sindikat slovenske šole sporoča študentkam pedagoške akademije ob delu, da je vpis v 3. letnik študija razrednih učiteljev - nadaljevalni Program, na pedagoški akademiji enota Koper, v petek, 22. septembra. Trst je z včerajšnjim dnem pričel doživljati nov prometni šok, kateremu se bodo avtomobilisti vsaj tako je pokazal prvi dan novih prometnih odločb — le s težavo prilagodili. Zaradi raznih popravljalnih del na vodni in plinski napeljavi in zaradi del na samem cestnem omrežju in pločnikih, so od včeraj dalje povsem spremenili smer prometa preko Garibaldijevega trga, kjer je sedaj strogo prepovedano vsako parkiranje avtomobilov. Poleg tega je prepovedan promet po Ul. Fosco-lo in Pascoli in tudi glavni promet od Goldonijevega do Garibaldijevega trga in naprej po Drevoredu d'Annunzio se odvija dvosmerno na začetnem delu drevoreda, nato pa ponovno normalno do Senenega trga in dalje. Dela so bila nujna in potrebna, so dejali odgovorni, in prav gotovo bo to tudi držalo. Toda kako bo sedaj potekal promet prav v tem najbolj nevralgičnem mestnem predelu? Že včeraj so začeli mestni redarji s strogim kaznovanjem vseh tistih, ki se novih predpisov še niso naučili, oziroma jih niso spoštovali. Veliko avtomobilistov je dobilo kar visoke denarne globe za nepravilno parkiranje, sami pa smo videli na delu tudi 'pajke", ki so vestno odnašali nepravilno parkirane avtomobile. Spremembe v prometu skozi Garibaldijev trg so včeraj povzročile že velike težave v vsem mestnem prometu, avtobusi, polni potnikov, pa so vozili s precejšnjimi zamudami. Tako sta se na nekaterih linijah pojavila naenkrat dva avtobusa z isto številko, medtem ko so potniki na drugih linijah tudi več kot četrt ure čakali na svoj avtobus. Če k vsemu temu pridamo še, da so v samem mestnem središču v teku številna dela pri popravljanju ulic, pločnikov ter vodnih in plinskih napeljav, da so tudi na številnih stanovanjskih poslopjih v samem mestnem središču v teku obnovitvena zidarska dela, potem lahko zapišemo, da preživljajo Tržačani glede na promet in tudi na samo bivanje v mestnem središču, težke trenutke. Kje bodo avtomobilisti v času preu-reditvenih del parkirali svoja vozila? Kako se bo odvijal promet v samem mestnem središču? Kako bodo vse to doživljali tudi potniki avtobusov? To nam je ostalo, po včerajšnjem prometnem kaosu v mestnem središču, prava uganka. (N. L.) Zapustil nas je naš dragi Guerrino Savi Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Križ. Žalostno vest naznanjajo: žena Vanka, sinova Peter z Manuelo in Natalino z ženo Sonjo ter ljubljeni vnukinji Janja in Tadeja. Križ, 20. septembra 1989 Godbeno društvo Vesna iz Križa izreka Natalinu in Petru ter družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Ob prerani smrti tovariša Guerri-na Savija izrekata sekcija KPI J. Verginella in odbor Ljudskega doma iz Križa družini iskreno sožalje. Letniki 1929 iz Križa izrekajo družini Savi globoko sožalje ob prerani izgubi dragega Guerrina. KD Vesna sočustvuje z Natalinom in Petrom ter z ženo ob smrti dragega očeta in moža Guerrina. Ob izgubi sestre Vide izrekata Bianki in Lidiji iskreno sožalje KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria. Tehniki Videoesta na dnu Labodnice za snemanje Timave Od začetka poletja je v teku snemanje televizijskega dokumentarca o Reki in Timavi z naslovom »Reka prikazen« (»Fiume iantasma«). Gre za delo Roberta Iveja in Giampaola Penca v produkciji Videoesta, se pravi televizijske agencije našega Založništva tržaškega tiska. Snemanje dokumentarca predstavlja pravi podvig, saj se snemalci spuščajo tudi v jame, dnu katerih teče Reka-Timava. Na tak način bodo praktično prehodili ‘n preiskali vse področje od Snežnika nad Ilirsko Bistrico do izliva Timave pod Štivanom. Se poseben podvig čaka snemalce danes. Nameravajo se namreč sPustiti v 329 metrov globoko jamo Labodnico pri Trebčah, in sicer s Pomočjo jamarjev društva Societa Adriatica di Speleologia. Pri tem bodo rabili 500 metrov žic že samo za napeljavo elektrike, drugih 300 metrov Po je bodo potrebovali za povezavo projektorjev. To med drugim tehta skoraj pol tone, kar ni majhna teža za »sprehod« pod zemljo. Poleg ekipe snemalcev se bo v jamo spustilo kakih 15 jamarjev. Na Površju bo delala druga skupina. Opremljeni bodo z električnim agrega-'J,n za 30 kilowatov. Kolikor je znano, gre za prvi tovrstni podvig v 9odovini televizijskih dokumentarcev. ■ Kot smo slišali, se za današnje snemanje v Labodnici zanima tudi i ^jonska državna televizija RAI. Današnji podvig je zavarovala družba °yd Adriatico. V prometni nesreči v Miljah mopedistka huje ranjena Sinoči okrog 21. ure so na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo 19-letno dekle, ki se je malo prej ponesrečila v Miljah. Mariagrazia Tata — tako je ranjenki ime — ki stanuje v Miljah v Ul. Meccanici 33, se je z mopedom vozila po Ul. DAnnunzio, ko je na križišču z Ulico Roma trčila v dostavno vozilo, katerega je upravljal VValter Scheriani iz Ul. Cernia 4. Iz Trsta je na pomoč dekletu takoj pohitel reševalec Rdečega križa, ki je Tatovo prepeljal v katinarsko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da se je v nesreči močno udarila v glavo in so si pridržali prognozo. Izvide o nesreči so opravili karabinjerji iz Milj, ki o nesreči sinoči niso posredovali drugih podrobnosti. Včeraj zjutraj na Nabrežju Nazario Sauro Motorist zbil upokojenca Na Nabrežju Nazario Sauro se je včeraj zjutraj okrog 7.30 pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje ranil 78-letni upokojenec Ermanno Comar, ki stanuje v Drevoredu XX. septembra 60. Mestni redarji so po nesreči ugotovili, da je Comar prečkal Nabrežje Sauro, ko ga je z motornim kolesom zbil 19-letni Angelo Forleo iz Ul. Apiari 20. Ranjenca so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je močno udaril v glavo, si zlomil levo nogo in se potolkel po rokah. Na zdravljenje so ga sprejeli s pridržano prognozo. Jesen je pred vrati in obeta obilo sadov. V Bregu že trgajo, gornjo sliko pa je pred dnevi posnel naš fotograi M. Magajna Vesela trgatev iz Brega __________gledališča______________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Avtonomna ustanova občinskega gledališčaG. Verdi iz Trsta razpisuje avdicije, predvidene med 19. in 24. septembrom, za pevce v zboru za vse glasove za morebitno pogodbeno zaposlitev v prihodnji glasbeni sezoni. Za vsako nadaljnjo informacijo in podrobnost se lahko zainteresirani obrnejo na urad za osebje ustanove. Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Jutri ob 20.30 (red A) prvi koncert. Dirigent V. Sinajski, pianist M. Pletniev. Ponovitev v petek ob 20.30 (red B) in v soboto ob 18. uri (red S). koncerti Štivanska cerkev V petek, 22. t. m., ob 20.30 bo v stari štivanski cerkvi na sporedu zadnji koncert v okviru glasbenega srečanja TI-MAVSKE NOTE, ki ga organizira glasbena šola Punto Musicale iz Sesljana pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. Nastopil bo duo Fabio Casci-oli (kitara) in Claudia Valdi (klavičemba-lo). Repentabrska cerkev V nedeljo ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe na sporedu koncert čembalistke Dine SLAME. Na sporedu skladbe Luz-zaschija, Frescobaldija, Zipolija, Scarlat-tija in Plattija. razstave Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V galeriji Cartesius je do 28. t. m. odprta razstava petih dunajskih grafikov. V galeriji Minerva je do 24. t. m. odprta razstava slikarke FULVIE CRO-VATTO. V občinski galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja CLAUDIA SIVI-NIJA. V galeriji S. Michele bodo danes ob 18. uri otvorili razstavo del FRANCA VALUSSIJA, ki bo trajala do30. t. m. kino ARISTON - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r. Nanni Moretti. EXCELSIOR - 17.15, 22.15 Poliziotto a guattro zampe, kom., i. J. Belushi. EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 L'-insolito caso di Mr. Hire, r. Patrice Leconte, i. Michel Blanc, Sandrine Bonnaire. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 In una not-te di chiaro di luna, r. Lina VVertmul-ler, i. Rutger Hauer, Nastassia Kinski. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 II ritorno degli Ewoks, fant. NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Le casa-linghe preferiscono i stalloni, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Legge cri-minale, krim., □ G RATTACIELO - 17.00, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lovvell. MIGNON - 17.30, 22.15 Emanuelle, i. Sylvia Kristel, □ EDEN - 15.30, 22.00 Moana e le sue bes-tie, porn., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil. CAPITOL - 17.30, 22.00 Un amore, una vita, i. Dennis Quaid, Jessica Lange, Timothy Hutton. LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore, i. Philippe Noiret. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Caldo sapore di sesso, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom 1 -18. letom šolske vesti Osnovna šola A. Sirk iz Križa sporoča, da se pouk prične jutri, 21. t. m., ob 8. uri. Šolska maša bo v nedeljo, 24. t. m., ob 10. uri. Ravnateljstvo srednje šole Fran Erjavec obvešča starše in dijake, da bo šolska maša danes, 20. t. m., ob 9.30 v rojan-ski cerkvi. Po maši vabi ravnateljstvo vse starše, da se zglasijo na šoli za kratek informativni razgovor. Nižja srednja šola Igo Gruden obvešča, da bo šolska maša danes, 20. t. m., ob 8. uri v nabrežinski cerkvi. Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan sporoča, da se bo pouk v šolah O. Zupančič pri Sv. Ivanu, F. S. Finžgar v Barkov-ljah in Bazoviški junaki v Rojanu začel jutri, 21. t. m., ob 8.30. Srednja šola Simon Gregorčič iz Doline obvešča, da bo šolska maša danes, 20. t. m., ob 9. uri v dolinski cerkvi. REDEN POUK za vse razrede se bo pričel jutri, 21. t. m., ob 8. uri. Ravnateljstvo srednje šole Sv. Cirila in Metoda sporoča, da se bo začel reden pouk pri Sv. Ivanu kot na Katinari jutri, 21. t. m., ob 8. uri. Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem obveščajo, da bo začetna šolska maša jutri, 21. t. m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Dijaki naj se zberejo ob 10. uri v razredih posameznih šol. Ravnateljstvo srednje šole Ivan Cankar v Trstu obvešča starše in učence, da se prične redni pouk jutri, 21. t. m., ob 8. uri. Po pouku bo v župni cerkvi pri Sv. Jakobu šolska maša. Ravnateljstvo srednje šole S. Kosovel na Opčinah obvešča starše in učence, da se prične redni pouk jutri, 21. t. m., ob 9. uri. Pred poukom in sicer ob 8. uri bo v župni cerkvi na Opčinah šolska maša. Pouk na osnovnih šolah J. Jurčič in K. Štrekel se bo začel jutri, 21. t. m., ob 8. uri. Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik s Proseka sporoča, da se bo pouk začel jutri, 21. t. m., ob 8. uri in končal ob 12.25. Šolska maša bo jutri, 21. t. m., ob 11.30 tako na Proseku kot v Križu. Na osnovni šoli Prosek se pouk začne jutri, 21. t. m., ob 8. uri. Zberemo se v šoli. Didaktično ravnateljstvo iz Doline obvešča, da se začne redni pouk na vseh osnovnih šolah jutri, 21. t. m. Vsa nadaljnja navodila bodo starši prejeli prvi dan pouka. Učitelji osnovne šole V. Šček sporočajo, da se bo redni pouk pričel jutri, 21. t. m., ob 8. uri. Učenci naj pridejo v šolo v spremstvu staršev. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo ter prvim razredom pedagoškega liceja sporoča sledeče: 1. v šolskem letu 1989/90 bo tajništvo sprejemalo vsak dan izključno od 9. do 11. ure; 2. prva seja profesorskega zbora bo jutri, 21. t. m., ob 8. uri. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu sporoča staršem učencev osnovne šole F. Milčinski na Katinari, naj se zberejo jutri, 21. t. m., ob 8.30 pred šolo. Od tod bodo v spremstvu učiteljev odšli v šolo na Melaro. Učenci vseh razredov osnovne šole F. Bevk z Opčin pričnejo redno s poukom jutri, 21. t. m., ob 8.15. Uprava Občine Zgonik sporoča, da bo šolski avtobus vozil učence osnovnih in nižjih srednjih šol od jutri, 21. t. m., dalje po običajnem urniku. Učitelji COŠ 1. maj 1945 in Lojze Ko-koravec-Gorazd sporočajo, da se bo pouk začel jutri, 21. t. m., z urnikom od 8. do 12. ure. Osnovna šola Jože Srebrnič iz Gabrovca obvešča, da se prične pouk jutri, 21. t. m., ob 8.30. COŠ Šempolaj - Slivno obvešča, da se bo začel reden pouk jutri, 21. t. m., ob 8. uri. Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo potekalo vpisovanje novih gojencev in potrditev vpisa v glasbeno šolo za leto 1989/90 v Ricmanjih - Babna hiša in sicer jutri, 21., v petek, 22., v ponedeljek, 25., in torek, 26. t. m., od 17. do 19. ure. Možen je vpis v razred trobil-pihal in tonkal ter v eksperimentalni vokalno-in-štrumentalni tečaj za otroke od 4. do 10. leta po sistemih Kodaly-Orff. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA OBVEŠČA da bo ponovno odprta od ponedeljka, 25. t. m., dalje od 9. do 19. ure. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ OBVESTILO Jutri, 21. t. m., ob 20. uri bo generalna vaja za nastop, ki bo v soboto, 23. t. m., v Pordenonu na srečanju z italijanskimi partizani. Iz Bazovice bomo odpotovali z avtobusi ob 10. uri. čestitke SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še eno prosto mesto na dveletnem poklicnem tečaju za dodeljene uradniškemu delu. Dodatne informacije do 22. t. m. na sedežu zavoda, Ul. Ginnas-tica 72, tel. 577941. [ali>i‘()a UL. SV. FRANČIŠKA 20 vabi jutri, 21. t. m., ob 18. uri na otvoritev antološke razstave Viktor Sulčič Arhitekt Razstava je organizirana v sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine in znanstvenim inštitutom filozofske fakultete iz Ljubljane. izleti včeraj-danes Danes, SREDA, 20. septembra 1989 MORANA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.07 - Dolžina dneva 12.18 - Luna vzide ob 21.38 in zatone ob 13.24. Jutri, ČETRTEK, 21. septembra 1989 BLAGOSLAV PLIMOVANJE DANES: ob 0.59 najvišje 18 cm, ob 6.15 najnižje -19 cm, ob 12.33 najvišje 41 cm, ob 19.38 najnižje -37 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,7 stopinje, zračni tlak 1021,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 82-odstotna, nebo-jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tiziano Povrženič, Gi-acomo Covez, Silvia Valentina Patussi, Francesco Giglio, Mathias Ippolito, Cris-tina Ivic. UMRLI SO: 69-letni Guido Malisan, 92-Ietna Anna Cociancic vd. Stereo, 82-letna Anna Cociancich vd. Fontanot, 75-letni Egidio Chersin, 69-letna Carmen Battilana, 68-letna Armida Bonetti, 80-letna Regina Budicin, 76-letni Pietro Fer-luga, 88-letni Giuseppe Sibelja, 94-letni Attilio Barzelogna, 49-letni Claudio Lizi-er, 64-letna Fulvia Minca, 60-letni Ezio Dalla Pozza, 80-letni Dušan Žerjal. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. septembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 -MILJE. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 - MILJE. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 - MILJE. OPČINE - Trg. Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve SPDT prireja v nedeljo, 24. t. m„ avtobusni izlet v Val Pesarino in do_ koče De Gasperi. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767304. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače. Informacije nudi Franc Armani (tel. 415318). Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Črni vrh nad Idrijo in obisk samostana v Kostanjevici danes, 20. t. m., ob 7.30 izpred deželne palače na Trgu Oberdan. razna obvestila Dekliški zbor Devin sporoča, da je začel na svojem sedežu z rednimi pevskimi vajami. Vaje so ob ponedeljkih in petkih ob 20.30. Dobrodošle nove pevke. KD Ivan Grbec iz Skednja (Ul. di Ser-vola 124) vabi svoje pevke na prvo vajo ženskega zbora danes, 20. t. m., ob 20.30. Vabljene tudi nove pevke. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 10., in v četrtek, 12. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure, tel. 360324. Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni danes, 20. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljene tudi nove pevke. Če ti je všeč lepo petje in rad krožiš po svetu, se nam pridruži! Sprejemamo vsak ponedeljek in četrtek v društvu v Ul. Cerreto 12 ob 20. uri. MPZ Milan Pertot. Sklad Mitja Čuk obvešča starše otrok, ki so obiskovali poletni center, da lahko dvignejo razne predmete in oblačila svojih otrok na sedežu, Proseška 131. Obenem sporoča, da so že pripravljene fotografije. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da je moški pevski zbor že začel z rednimi vajami ob torkih in četrtkih od 20. do 22. ure v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da bo prva vaja otroškega zbora v soboto, 30. t. m., ob 14.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja obvešča, da bo prva vaja mladinskega pevskega zbora v ponedeljek, 25. t. m., ob 18. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja obvešča, da se bo glasbena šola za klavirsko in diatonično harmoniko začela z organizacijskim sestankom, ki bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 19. uri v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. SILVANI MAGAJNI ob srečanju z Abrahamom želita vse najboljše družini Kuret in Vannelia. Danes praznujeta srebrno poroko VLASTA in FRANKO s Kolonkovca. Vse najboljše in še mnogo skupnih let jima želijo mama, oče in vsi, ki ju imajo radi. Danes slavi naša draga ADRIJANA ŠKRINJAR lep jubilej. Vse najboljše ji želijo Devan, Vesna, Rado in Marko. mali oglasi Vaške skupnosti iz Gročane, s Peska in iz Drage prirejajo v sodelovanju z Občino Dolino 2. RAZSTAVO-SEJEM KMETIJSKIH PRIDELKOV KRASA, ki bo v Gročani v soboto, 23., in v nedeljo, 24. t. m. Program: v soboto, 23. t. m. - ob 15. uri odprtje razstave-sejma. Od 20. ure dalje ples z ansamblom TA1MS. V nedeljo, 24. t. m. - ob 9. uri odprtje razstave-sejma, ob 15. uri pozdravi in nastop skupine godcev na diatoničnih harmonikah GLAS HARMONIKE od Domja ter klepetavih Vanke in Tonce iz Boljunca. Od 19. ure dalje ples z ansamblom HAPPY DAV. Obiskovalcem bodo na razpolago tipične domače jedi in specialitete na žaru. Oba dni bodo obiskovalci lahko kupili domače pridelke in kmetijske pripomočke. KD Lonjer-Katinara in Kolesarski klub Adria prirejata v petek, 22., soboto, 23., in nedeljo, 24. t. m., v Lonjerju PRAZNIK GROZDJA. Program: v petek ples z ansamblom BIVŠA KLAPA, v soboto ob 16. uri ex-tempore za otroke in zvečer ples z ansamblom BIVŠA KLAPA, v nedeljo ob 10.30 kolesarska dirka za Trofejo Agraria S. Močilnik, ob 17. uri nastop godbe od Korošcev, ob 19. uri ples z ansamblom TAIMS. Vabljeni! PRODAM aprilio ASI v odličnem stanju. Tel. 0481-21057. PRODAM 300- in 400-litrske kostanjeve sode. Tel. 0481-489530. PRODAM yamaho 600 TT letnik '87, prevoženih 6000 km in peugeot 104 letnik 78. Cena po dogovoru. Tel. 0481-882091. PRODAM trgovino v središču mesta. Tel. v dopoldanskih urah na št. 731226. KOMBI fiat 242 v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 0481-533497. HOTELSKEGA tajnika/co z znanjem jezikov, računovodstva in dela s kom-pjuterjem sprejme v službo hotel v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Palače hotela, Corso Italia 63 - 34170 Gorica-Gorizia. HLAVATVJEVE akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. do 20. ure na št. 413142. PRODAM prostorno hišo v središču Lo-njerja. Tel. na št. 228390. KUPIM stanovanje ali hišo z majhnim vrtom veliko od 75 do 80 kv. m v okolici Trsta. Tel. 813824. V HRUŠEVJU pri Postojni prodam novo komfortno opremljeno pritlično hišo, 80 kv. m, sončna lega, urejen vrt s sadnim drevjem. Tel. 003861-551402. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. 003867-87121. IMPORT-EXPORT išče uradnico-stroje-pisko prosto takoj, eventualno poznanje srbohrvaščine. Telefonirati na št. 211424 od 15. do 17. ure. prispevki Namesto cvetja na grob Silvestra Berdona darujeta Just in Miran Švara z družino 50.000 lir za SKD Slavec. Ob prvi obletnici smrti Pepija Trampuša darujejo žena E Ida in otroci 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Angela Roliča darujeta Antek in Tatjana 50.000 za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje Angelo Košuta (Križ) 10.000 za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob pokojnemu bratu daruje Stano 40.000 lir za UNICEF. V počastitev spomina Albina Bandela, dobrega moža, očeta in nonota, daruje žena Zora 140.000 lir za cerkev sv. Jerneja v Barkovljah. V spomin na vnuka Uroša darujeta nono in nona 10.000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti Tatjane Blažič por. Tavčar se je spominjata Olga in Valerija ter darujeta 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Erikinega nonota daruje družina Santin 20.000 lir za šentjaboksko društvo. Samo Pahor daruje za Sklad za dvojezičnost 62.000 lir razlike med stroški za razmnoževanje in prostovoljnimi prispevki zbranimi 12. t. m. V spomin na g. Ljubo Žerjal daruje g. Valerija Godina 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Angela Rolic-ha daruje Slavica Pertot 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na očeta Marja Kocjana daruje sin Ladi z družino 100.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V spomin na napozabno Tatjano Bla-žič-Tavčer darujeta ŽPZ in odbor KD Ivan Grbec iz Skednja 150.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Albina Godine - Voja daruje Nada Škrap-Okroglič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na sestre Stano, Zofijo, Vido in druge člane družine Škerlj daruje brat 100.000 lir za Dijaško matico in 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na svaka Pepija Komarja darujejo Justi Sossi ter sinova 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 10. obletnici smrti Rudija Sossija (Palonče) darujejo žena Justi ter sinova 50.000 lir za kotalkarsko sekcijo pri ŠD Polet. V spomin na Erminio Lozar daruje 9' Irena Metlikovec 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. Ob 4. obletnici smrti nepozabljen® hčerke Tatjane Taucer, darujejo starš’ Justa in Rudi Blažič 50.000 lir za bolnic® Franjo. menjalnica 19. 9. 1989 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVC’ trst Ameriški dolar .... . 1411,750 1395. Japonski jen 9,647 9,40° Nemška marka . 721,160 717. Švicarski frank 828,800 829.-" Francoski frank ... . 213,380 211.— Avstrijski šiling 102,430 101,50° Holandski florint . . 639,620 635. Norveška krona .... 197,650 194.-" Belgijski frank . 34,445 34. Švedska krona 213,110 210" 8,20° 11,20° Funt šterling . 2209,050 2180. Portugalski eskudo 8,598 Irski šterling ...... . 1923,700 1900. Španska pese ta .... 11,543 Danska krona . 185,580 182. Avstralski dolar .... 1091,600 1050." 0,03° Grška drahma 8,328 8. Jugoslov. dinar Kanadski dolar .... . 1191,450 1170. ECU 1494,000 ri BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/6700] Agencija Domjo 831-1^ Agencija Rojan 411-6'* Auditel meri gledanost pvopagandnih oddaj Učinkovitost reklame Ženska in njena stvarnost MILAN Zasebne in državna televizijska mreža so se dolgo časa prerekale, katera postaja je najbolj gledana, dokler niso sporazumno uvedle enotnega kriterija za merjenje gledanosti. To nalogo je prevzela služba Auditel, ki dan za dnem in teden za tednom posreduje analitične podatke o gledanosti oddaj. In številke zaenkrat kažejo, da ima državna televizija kar precejšnjo prednost pred zasebnimi, ker je del italijanske publike zlasti na Jugu alergičen na reklamne prekinitve. Podatki o gledanosti pa niso rešili vprašanja učinkovitosti ekonomskih propagandnih oddaj na malem ekranu. Pri reklami je namreč pomembno, koliko ljudi jo gleda, prav tako pomembno pa je, ali propaganda doseže publiko, kateri je predvsem namenjena. Zato je Auditel izdelala sistem za ocenjevanje učinkovitosti propagandnih oddaj. Že dobra dva tedna deluje namreč mreža merilcev, ki ugotavljajo, koliko ljudi sledi reklamnim vložkom in torej učinkovitost oglaševanja. Sistem merjenja je orisal predsednik družbe Auditel Giulio Malgara, ki je poudaril, da je Auditel želela nuditi podjetnikom in reklamnim agencijam podatke, na osnovi katerih lahko odločajo o svojih investicijah. Od 3. septembra niso pod »drobnogledom« samo televizijske oddaje, pač pa tudi vse reklamne prekinitve. Podatkov o gledanosti reklame pa Auditel ne objavljala dan za dnem kot objavlja podatke o gledanosti oddaj. Vsakih 15 dni bodo podatki o učinkovitosti reklame na razpolago podjetnikom in reklamnim agencijam, medtem ko doslej ni še jasno, ali bodo podatki tudi objavljeni. »Nočemo namreč narediti neke vrste Hit parade reklamnih oddaj,« je poudaril Malgara, »ker to ne bi bilo korektno do podjetij. Merjenje učinkovitosti reklame je predvsem sredstvo, s katerim podjetniki lahko ugotavljajo učinkovitost reklame, predvsem pa lahko ocenijo, ali je bil v oddaji v primerni uri in med primerno oddajo, da bi propaganda dosegla publiko, kateri je namenjena.« Nekaj številk pa so predstavniki Auditela morali med tiskovno konferenco le povedati. Tako je prišlo na dan, da je v nedeljo, 3. septembra, največ gledalcev (okoli 7 milijonov) sledilo reklamni oddaji, ki je na sporedu na prvi mreži RAI ob 20.30 in ki je med dnevnikom ter začetkom večernega zabavnega sporeda. Toda statistiki so takoj dodali, da podatki enega samega dne niso dejanski pokazatelj. Potrebno je daljše obdobje in potrebni so tudi jasni kriteriji obdelovanja in ocenjevanja podatkov. Številke pa vsekakor dokazujejo, da je učinkovitost reklamnega sporočila tesno povezana s sporedom postaje, oziroma z odmevnostjo oddaje, v katero je reklama vključena. Trenutno Auditel meri gledanost reklame na mrežah RAI in Fininvesta, v kratkem pa bo pod drobnogledom tudi Odeon. Pri zasebnih televizijah, ki ne morejo oddajati istočasno, ker nimajo možnosti neposredne povezave in neposrednega prenosa, Auditel meri gledanost reklame s posebnim sistemom »sinhronizacije«, ki sloni na zahtevnem računalniškem programu. ■ NEAPELJ — V petek bodo po prvi mreži RAI v evrovizijskem prenosu oddajali z neapeljskega Trga Plebiscito »Festo«, s katero naj bi se neapeljsko mestno središče spremenilo v orjaški sugestivni oder. Toda pobuda je, kot kaže, izzvala nasprotovanje nekaterih krogov, ki so v teh dneh grozili uslužbencem podjetij, ki imajo v zakupu pripravo trga, naj opustijo delo, češ »tu lahko delajo le Neapeljčani«. Prav tako so neznanci nalepili po trgu protestne lepake, češ da sodeluje premalo neapeljskih umetnikov. Zaradi groženj je neapeljska policija močno poostrila nadzorstvo v bližini trga. Že od nekdaj velja pravilo, da ni lepo, kar je lepo, temveč kar je všeč. Z drugimi besedami povedano ocenjevanje lepega je zelo osebno. Kljub tem že zdavnaj osvojenim ugotovitvam razna lepotna tekmovanja na različnih ravneh še vedno bohotno cvetijo. Ob naraščajočem številu mladih nadebudnih mis, ki se ponašajo s sila raznovrstnimi naslovi, pa je zelo priljubljeno iskanje najlepših med že uveljavljenimi zvezdami in zvezdicami. Ker je v ZDA že itak izredno priljubljen šport iskanje prvega v razredu v dobrem ali v slabem, prihaja največ pobud na tem področju prav iz te države. Tako na primer razne revije izbirajo najbolj reprezentativne ženske, ki so v dobi prevlade zunanjega izgleda seveda najlepše. In ker so v veliki meri lepe ali vsaj opazne ženske igralke ali pevke, se je izbor letošnjih najlepših Američank v bistvu omejil na ti dve kategoriji. Kljub vsem omejitvam pa ima lestvica, ki so jo sestavili v uredništvu revije Harpers Bazaar, svojstven pomen. Namen revije je bil, kot so zapisali, da predstavi deset najbolj zapeljivih žensk ZDA oziroma, da poišče deset znanih Američank, ki najbolje zastopajo današnjo žensko očarljivost »made in USA«. Lestvica, ki so jo objavili v zadnji septembrski številki znane modne re- šimi« ni ne priljubljenih »seks bomb« ne predstavnic sekte »šport - zdravje -lepota«. V seznam so namreč uvrstili »ženske z izrazito in polno osebnostjo, ki privlačijo množice«. Ža najlepšo so pri Harper s Bazaarju izbrali igralko Jodie Foster, na vrhu pa ji delata družbo ne več rosno mladi Faye Dunaway in Susan Sarandon (na sliki desno). Sledijo jim Kelly Le Brock, Julia Roberts, Melanie Griffith, Geena Davis, Anjelica Huston in na koncu še dve predstavnici ameriške popevke Whitney Houston (na sliki levo) in Jody Watley. (bip) Ameriška merila očarljivosti n današnji televizijski in radijski sporedi f~~(| RAI 1________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dokumentarna oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik, nato Srečno poletje! 14.10 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 15.00 Speciale Scuola Aperta 15.30 Dok. oddaja: Novecento 16.00 Nanizanka: Pippi Calze-lunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.00 Nanizanka: Anna dai capelli rossi 17.55 Aktualno: Iz parlamenta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nan.: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Piccole spie (pust., ZDA 1987, r. Greg Beeman, i. Mickey Roo-ney, Robert Costanzo) 22.05 Aktualno: Prvi dan 23.00 Dnevnik 23.15 Šport v sredo 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ^ RAI 2__________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: Ouesta sera o mai (kom., Fr. 1960, r. Mic-hel Deville) 9.30 Božanska komedija 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 10.45 Glasba: Bianco, rosso e verde 12.00 Nadaljevanka: La quin-ta stagione 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie, nato risanke 16.20 Aktualno: Iz parlamenta 16.25 Dnevnik - kratke vesti 16.30 Film: Mezzo dollaro d'-argento (vestern, ZDA 1966) 18.00 Videocomic, nato šport 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik 20.10 Nogomet: Italija-Bolga-rija (iz Cesene) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.10 Cinema, che follia! 23.10 Koncert ob otvoritvi literarne nagrade Italia 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Film: Tess (dram., Fr,-VB 1979, r. Roman Polanski, 2. del) ^ RAI 3_________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Passaggi (ured. Mariella Serafini) 15.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 16.00 SP v umetnostnem kotalkanju (iz Roccarase) 17.05 Dokumentarna oddaja: Cieli atlantici - Immen-so oceano di pace e di guerra 18.10 Nogomet under 21: Ita-lija-Bolgarija (iz Foggie) 19.00 Dnevnik in vreme 20.00 Deželne vesti 20.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.30 Film: Sissi la giovane imperatrice (biografski, ZRN 1956, r. Ernst Ma-rischka, i. Romy Schnei-der, Karlheinz Bohm, Vilma Degischer) 22.15 Dnevnik 22.20 Avtorska TV (urejuje Rosaria Bronzetti): Enzo Biagi - 1935 e dintorni (1982) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Aktualno: Južnoafriška kronika RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 TV Mozaik. Dokumentarna oddaja: Premagana gora, 10.50 Osmi dan, 11.30 Svet na zaslonu 12.10 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. Osmi dan, 17.30 Svet na zaslonu 18.20 Video strani 18.25 Spored za otroke in mlade: Murni, 18.35 lutkovna igrica Butalske noči (Milčinski-Cvetko) 19.00 Risanka 19.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 VrGiriG 20.05 Ciklus latinskoameriških filmov: Vera (dram., Brazilija 1986, režija Sergio Toledo, igrata Ana Beatriz Nogueira, Raul Cortez) 21.30 Angleški kratki film: Jahte Valef 21.50 Dnevnik 22.00 Vreme 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Svet poroča 23.15 Video strani |~jjjP) TV Koper____________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: nemško prvenstvo (pon.) 15.30 Dokumentarna oddaja: Čampo base (ponovitev) 16.00 Nogomet: nizozemsko prvenstvo (ponovitev) 17.45 Športna oddaja: Juke gox (ponovitev) 18.15 Športna rubrika : Pillole 18.30 Wrestling 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet: tekma zahod-ponemškega prvenstva 21.45 Športna oddaja: Golden Juke box (vodi Dan Pe-terson, 2. del) 23.15 TVD Novice 23.25 Nočni boks) ^ RTV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Dokumentarna oddaja: Sto let Mestne hranilnice ljubljanske 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Glasbeno-dokumentar-na oddaja: "Lamour de la vie" (Arthur Rubin-stein) 22.05 Izbor iz JRT sporedov 22.05 Poskusni satelitski prenosi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otr. kotiček: Beli očnjak (po romanu Jacka Londona, izvaja Radijski oder, 3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.45 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Folklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča, nato Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.30 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. CANALE 5______________ 7.30 Nanizanke: Aliče, 8.00 Fantasilandia, 9.00 Aktualno: Agenzia matrimo-niale 9.30 Aktualno: Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Nanizanki: I Jefferson, 12.30 Hotel 13.30 Kviza: Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia mat-rimoniale 15.30 Aktualno: Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 0. K. il prezzo e giusto. 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Film: II fiume delVira (dram., ZDA 1984, r. Mark Rydel, i. Mel Gib-son, Sissy Spaček) 22.45 Aktualno: Forum 3-30 Variete: Maurizio Costanzo Show Estate 1.00 Film: Matalo! (vestern, It. 1970, r. Cesare Canevari, 1. Lou Castel) 2.50 Nanizanka: Mannix -Fuga disperata RETE 4________________ 8.30 Nanizanki: In časa Law-rence, 9.30 La grande vallata 10.30 Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d -amore 18.30 Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Quincy 20.30 Film: Il sole nella stanza (kom., ZDA 1963, r. Hen-ry Keller, i. Peter Fonda, Sandra Dee) 22.15 Nanizanka: Spenser -Sete di giustizia 23.15 Aktualno: Praznik Unita 23.30 Film: Bunny Lake e scomparsa (krim., VB 1965, r. Keir Dullea, r. La-urence Olivier, Carol Linley) 1.30 Nanizanki: Ironside -Nove misteriosi numeri, 2.30 Adam 12 ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Strega per amore, 9.00 Mork e Min-dy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Mag-num P. I. 14.35 Deejay Television 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam 16.10 Risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Domani mi sposo (kom., It. 1984, r. Frances-co Massaro, i. Jerry Cala, Isabella Ferrari, Milly Carlucci) 22.20 Nanizanka: Starsky e Hutch 23.20 Dok.: Jonathan 23.50 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari -Dramma nello spazio, 0.50 VVonder Woman -Signora dalle dita lievi 1.50 Deejay Television (ponovitev) ODEON__________________ 9.30 Nanizanki: Uno di trop-po, 10.00 Bollicine 10.45 Nad.: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Ouattro donne in carriera, 20.30 Mister Ed 21.00 Film: Breaker Morant (dram., Avs. 1979, r. Bruce Beresford) 23.15 Šport: Prestige 23.45 Film: Riflessi di luce (dram., It., r. Mario Bian-chi, i. Pamela Prati) TMC 11.00 Nan.: Ai confini delLAri-zona, 12.00 II giudice 12.30 Nadaljevanka: Anarchi-ci grazie a Dio 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: I predatori delVidolo doro 16.00 Film: Gangster cerca moglie (glas., ZDA 1956, r. Frank Tashlin, i. Jane Mansfield) 18.00 Nan.: Flamingo Road, 19.00 Operazione ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L'aria che uccide (dram., ZDA 1986, r. Rick VVallace) 22.15 Nogomet: švica-Portu-galslra 24.00 Vesti nocoj 0.15 Film: Harry O (krim., ZDA 1974, r. J. Thorpe, i. D. Janssen) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Condo 12.00 II salotto di Franca 12.30 Dokumentarec 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nadaljevanki: Anna Ku- liscioff, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatra del West 20.25 Film 22.30 Morski športi 23.00 Glasbena oddaja: Jazz -Lino Patruno ricorda 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Vesti: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. V Tržiču pokrajinski shod v okviru vsedržavnega dneva boja Tisoč upokojencev na manifestaciji za pokojninsko in zdravstveno reformo (Foto Čubej) Okrog tisoč upokojencev iz celotne goriške pokrajine se je včeraj v Tržiču udeležilo javne manifestacije, ki so jo priredile pokrajinske sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL in sindikati upokojencev. Včerajšni protestni shod je potekal v okviru vsedržavnega dneva sindikalnega boja za pokojninsko reformo, izboljšanje zdravstvenih in socialnih storitev ter prilagoditev pokojnin nivoju plač odvisnih delavcev. Sindikalne zveze so med drugim želele tudi spodbuditi odgovorne organe za takojšnji začetek izvajanja deželnega načrta za socialno oskrbo, ki ga predvideva deželni zakon št. 33 iz leta 1988. Sindikati nadalje zahtevajo, da mora novi finančni zakon, ki ga bodo najverjetneje že danes dokončali v Rimu, vsebovati vsa potrebna denarna sredstva za izvajanje omenjenega deželnega načrta. Udeleženci shoda so ob 9.30 krenili v sprevodu izpred športne palače v Drevoredu Cosulich po glavnih mestnih ulicah do Trga Republike, kjer je ob prisotnosti županov tržiških občin, sindikalistov, delegacij delavcev v kmetijstvu, industriji in terciarnih dejavnostih govoril v imenu vseh treh sindikalnih zvez deželni tajnik CGIL Graziano Pasguale. Večina upokojencev prejema, je dejal Pasguale, le minimalno pokojnino, toda prav upokojenci morajo odšteti največ denarja za vsakovrstne zdravstvene usluge. Današnji vsedržavni boj je namenjem upokojencem in vsemu italijanskemu delavstvu, to se pra- Govorniški oder v Tržiču vi osebam, ki so pri vsakem novem finančnem zakonu najbolj oškodovane. Pasguale je poudaril, da bi se italijanska država morala držati obljub, pa naj si bo to zdravstvena reforma ali nova davčna politika. Sindikalni predstavniki podpirajo vlado, ko želi izboljšati javni dolg, ki je medtem že dosegel kar milijon milijard lir, toda ne pod pogojem, je nadaljeval govornik, da bodo ponovno najhuje oškodovani prav upokojenci in delavstvo nasploh. Italijanska vlada ne namerava prilagoditi pokojnine nivoju plač odvisnih delavcev, je menil Pasguale, ki je obenem ugotovil, da se je kupna moč pokojnin v zadnjih ne- kaj letih zmanjšala za približno 30 odstotkov, kar ni malo. Deželni tajnik CGIL se je obregnil še ob problem neustreznih domov za ostarele, ki so bili pred dobrim mesecem v središču pozornosti zaradi natančnih pregledov posebnih enot karabinjerjev, ob davčni boj proti utajevalcem in ob deželni zakon štev. 33 glede načrta za socialno oskrbo - ta namreč ni še stopil v veljavo. V popoldanskih urah je predstavništvo sindikata upokojencev in pokrajinskih zveznih sindikatov obiskalo predsednika Pokrajine Criscija in mu predstavilo obravnavane zahteve. Jutri prvi dan pouka na vseh šolah 'W Šolsko leto v znamenju selitev in drugih težav Šolsko leto se pričenja. Mnogi učenci in dijaki bodo jutri prvič prestopili šolski prag in se znašli v novem okolju, pred novimi izkušnjami. Številnejši so tisti, ki bodo šolanje nadaljevali v višjem razredu. S poukom bodo jutri pričeli tudi v državnih otroških vrtcih. Novo šolsko leto torej, ki se pričenja v znamenju pričakovanja, številnih sprememb, zlasti kar zadeva šolske prostore, pa tudi težav in skrbi zaradi počasnosti birokratskega sistema, pomanjkanja profesorjev (vprašanje je občuteno zlasti na slovenskih višjih srednjih šolah) in drugih težav, ki bodo žal pogojevale kolikor toliko reden pričetek šolske dejavnosti. Največ prostorskih sprememb, selitev in preureditev šol je v Gorici. Kakor smo že pred dnevi pisali, se bodo dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko jutri zbrali na dvorišču šole "R. Pitte-ri" v Kapucinski ulici (Via Cappuccini 10), kjer bo odslej ta šola začasno nastanjena. Odborništvo za šolstvo pri Občini Gorica je prav te dni poslalo informacijo o novi razporeditvi: osnovna šola Pitteri se bo iz sedanjega sedeža preselila (preko ceste) v prostore zavoda Lenassi. Vzročna posledica take odločitve je selitev šole F. Bevk iz zavoda Lenassi v prostore šole "F. Rismondo" v Ulici Svevo. V mestu pa so poleg že omenjenih sprememb še naslednje, nastale zaradi vzdrževalnih del. Ker bodo poslopje šole Pecorini v Stražicah obnavljali, se bo ta šola začasno preselila v prostore šole Ungaretti v Ulici Cipriani (tu bodo razredi s celodnevnim poukom) in v prostore šole Fumagalli v Ulici Capella. Spremembe bodo tudi v Podgori. V osnovno šolo se bodo začasno preselili dijaki kmetijskega tehničnega zavoda Paolino di Aguilea iz Gradišča. Za učence 2. razreda osnovne šole Regina Margherita bodo organizirali pouk v otroškem vrtcu v Ulici 4. novembra, ki bo redno posloval v teh prostorih. Glede urnika začetka pouka je ta dokaj različen. Razpored objavljamo v rubriki šolske vesti. Skoraj na vseh šolah bo jutri tudi že nekaj ur pouka, medtem ko se bo že v petek začelo zares. Pri avtobusnem prevoznem podjetju APT so nam potrdili, da bodo avtobusi vozili po znanem in ustaljenem razporedu, tako kakor v lanskem šolskem letu. V zvezi s potrebnimi selitvami šol je bilo v zadnjih tednih in mesecih kar precej razprav in tudi polemik. Zlasti kar zadeva selitev šole Ivan Trinko iz semenišča (kjer bodo prostore pričeli urejati za potrebe univerze) v šolo v Kapucinski ulici. Zdi se, da so se polemike v glavnem polegle, tudi zaradi tega, ker drugačnih in boljših rešitev ni. Najbolj glasni so bili pri tem mi-sovci, ki menda s svojim nasprotovanjem taki rešitvi še niso povsem odnehali. Goriška hranilnica pristopila k ustanovi Fondazione per la vita Kav šest resolucij o vsakovrstnih problemih okolja »Ekološka seja« pokrajinskega sveta Goriška hranilnica je pristopila kot član k ustanovi Fondazione per la vita. Ustanova ima sedež v Pordenonu in jo je ustanovila tamkajšnja hranilnica s ciljem pospeševanja in propagiranja raziskav na področju boja proti rakastim obolenjem. Pri tem naj bi podpirala zlasti dejavnost onkološkega centra v Avianu. Ustanovni kapital omenjene ustanove znaša 300 milijonov lir. Goriška hranilnica bo v omenjeno ustanovo vstopila in prispevala delež deset milijonov lir s čimer bo imela tudi svojega predstavnika v upravnem svetu. K plemeniti pobudi naj bi v prihodnje pristopile tudi nekatere druge javne ustanove, tako s področja bančništva, kakor drugih dejavnosti. Avto podrl pešca Včeraj ob 12.30 se je na križišču med Korzom Italia in ulicama XXIV Maggio in IX Agosto pripetila lažja prometna nesreča. Iz še nepojasnjenih vzrokov je golf, ki ga je upravljal 22-letni Gianfranco Cocella, Ul. Croce 21, podrl pešca 67-letno Marijo Kobal, Ul. Musnig 8. Ponesrečenki so v bolnišnici nudili le prvo pomoč. Okrevala bo v petih dneh. Včerajšnja prva od dveh zaporednih sej pokrajinskega sveta (druga bo danes ob 16. uri) je bila skoraj v celoti posvečena obravnavi ekoloških vprašanj. Uprava je namreč uvrstila na dnevni red kar šest resolucij, ki so jih od februarja dalje predstavile posamezne stranke tako glede celovite problematike okolja in politike Pokrajine na tem področju kot tudi glede specifičnih vprašanj. Tri resolucije (po vrsti so jih predstavile KPI, KD in PSI) jemljejo dokaj celovito v poštev najrazličnejša vprašanja, ki jih lahko spravimo pod ekološki "klobuk". V njih je cela vrsta priporočil in smernic, ki naj bi se jih pokrajinska uprava vnaprej držala pri upravljanju in načrtovanju posegov na teritoriju. Okrog vseh teh vprašanj se je v pokrajinskem svetu razvila obširna debata, o kateri bomo še poročali. Tri resolucije na specifične teme vedno s področja zaščite okolja so predstavili SSk, Zelena lista in misovec. Slovenska skupnost je svojo ekološko resolucijo predstavila že 8. februarja letos, kmalu po izbruhu afere v zvezi z upepe-ljevalnikom pri Sovodnjah. Deloma je besedilo že zastarelo (študijo o možnih rešitvah pri uničevanju odpadkov je Pokrajina že naročila), drugi del, ki predlaga odprtje centra za stalno nadzorstvo nad onesnaževanjem, pa je še vedno aktualen, je dejal predložitelj Špacapan. Svetovalec zelenih Giorgi je predstavil resolucijo, ki poziva Pokrajino, naj poskrbi za zbiranje in predelavo aluminijastih pločevink. V Italiji jih vsako leto odvržemo poldrugo milijardo. 50 pločevink pomeni kilogram aluminija, ki ga z lahkoto pridobimo s predelavo (pri tem je za enako količino potrebnih samo 5% energije, ki je potrebna za pridobivanje iz rudnine). Organizirano nabiranje, ki ga zeleni predlagajo Pokrajini, je izvedljivo z minimalno investi- cijo, brez velikih načrtovanj in je - bolj kot drage študije in raziskave - konkreten prispevek k zaščiti našega okolja. Zadnjo resolucijo je vložil misovski predstavnik, ki zahteva, naj ti. zelenega bencina ne bi več prodajali vozilom brez katalizatorja na izpušni cevi. Brez katalizatorja je neosvinčeni bencin za ljudi in okolje še bolj škodljiv kot navadni. Potem ko so predložitelj i podrobno obrazložili vseh šest resolucij se je razvila razprava, h kateri se bomo kot rečeno še povrnili. Z včerajšnje seje velja še omeniti polemiko glede manifestacije upokojencev v Tržiču. Svetovalca Piro-ni (KPI) in Saccavini (PSI) sta kritizirala upravo, ker na razliko od mnogih Občin ni bila s praporom prisotna na manifestaciji, niti ni kako drugače javno podprla prizadevanj upokojencev. Predsednik Crisci je odvrnil, da se nihče od odbornikov ni utegnil udeležiti zborovanja, sicer pa je uprava prav včeraj sprejela sindikalno delegacijo upokojencev. To ni zadovoljilo dveh svetovalcev, ki sta za vnaprej priporočila večjo občutljivost za socialna vprašanja. Umrl Enzo Dalla Pozza Na včerjašnji seji pokrajinskega sveta je predsednik Crisci uvodoma počastil spomin predsednika krminske zadružne kleti Enza Dalla Pozze. Prav včeraj je namreč prišla iz Trsta vest, da je Dalla Pozza kljub operaciji v 60. letu starosti podlegel težki srčni bolezni. Pokopali ga bodo danes ob 12. uri v Tržiču, kjer je stanoval. Crisci je spomnil na njegove človeške vrline in prizadevno delo na čelu krmin-skih vinogradnikov. Po njegovi zaslugi je zadružna klet dosegla izredne mednarodne uspehe. Nov hrapav asfalt na ovinkih ceste iz Devetakov v Ronke Delavci so včeraj urejali nevarne točke na cesti proti Doberdobu (Foto Marinčič) Pred nekaj dnevi smo poročali o sestanku doberdobske občinske uprave s predsednikom Pokrajine Criscijem in odbornikom za javna dela De Iustom. Na sestanku so razpravljali tudi o nujnosti ureditve pokrajinske ceste med Devetaki in Ronkami. Doberdobska občinska uprava je že večkrat opozorila Pokrajino na potrebo po njeni temeljiti obnovi z odpravo nevarnih ovinkov, kjer se ob vsakem dežju kak avtomobil zaleti v obcestni drog ali zavozi v gmajno. Za dokončno ureditev te ceste bo treba še počakati, ker Pokrajina nima potrebnih sredstev. Vendar smo včeraj lahko videli pokrajinske delavce, ki so obnavljali asfaltno prevleko vsaj na najnevarnejših ovinkih. Z novim, bolj hrapavim asfaltom bo nevarnost omiljena, če že ne odpravljena. Dokler ceste ne bodo izravnali in razširili, pa bodo morali vozniki biti še naprej zelo previdni. Sodni postopek za izterjanje davka za vojaške stroške Oporečnik je župnik Ruggero Dipiazza Na sodišču v Gorici je bila včeraj neobičajna razprava proti župniku iz Podturna. Država, oziroma davkarija ga terja za plačilo davka, ki ga je Roberto Dipiazza namenil Rdečemu križu. Dipiazza pripada namreč skupini davčnih oporečnikov, ki del davkov, ki bi jih morali plačati državi, namenijo v razne humanitarne sklade. Tako je Don Ruggero Dipiazza v prijavi dohodkov za leto 1984 odbil 5,5 odstotka dolgovanega zneska in ga namenil Rdečemu križu. Tolikšen odstotek skupnih izdatkov namreč gre iz državnega proračuna za stroške oborožitve. Na včerajšnji razpravi sta bila prisotna, poleg "dolžnika" tudi ravnatelj zavoda ITI (pri tej ustanovi je namreč Dipiazza zaposlen) in predstavnik Goriške hranilnice, ki naj bi vsoto izterjal v imenu države. Po vsej verjetnosti bodo dolgovani znesek, povečan za obresti in razne stroške, pridržali Dipiazzi na plači. Sicer pa si je sodnik vzel nekaj dni časa za odločitev. Ob sodno-upravnem postopku proti Dipiazzi goriška skupina davčnih oporečnikov izraža solidarnost župniku, ki dosledno vztraja na opredelitvi, da se je mogoče upreti stroškom za oboroževanje. Del davkov je župnik Dipiazza doslej že odbil sedemkrat. Najbrž ga čaka še prav toliko sodno-upravnih postopkov, seveda če se stvari glede davčnega oporekanja ne bodo spremenile na bolje. Obenem skupina davčnih oporečnikov opozarja na podoben in v mnogo- čem s tem dogodkom povezan proces pred tremi leti, ko je prvostopenjsko sodišče najprej oprostilo skupino mladih, drugostopenjsko pa obsodilo. Dokončno se bo o zadevi izreklo kasacij-sko sodišče in to predvidoma že 16. oktobra. šolske vesti Pouk na zavodu Ivan Cankar, na učiteljišču S. Gregorčič in na liceju Primož Trubar se pričenja jutri ob 8.20. Dijaki naj se ob omenjeni uri zberejo v razredih. Isti urnik velja tudi za dijake zavoda Žiga Zois. Na slovenski sekciji zavoda ITI se bo pouk pričel ob 8.30. Dijaki naj se zberejo na šoli. Ravnateljstvo nižje srednje šole Ivan Trinko vabi dijaki, da se jutri ob 9. uri zberejo na dvorišču šole v Ul. Cappuccini 10. Ob 10. uri bo maša v cerkvi pri kapucinih. Na osnovnih šolah goriške-ga okrožja se bo pouk pričel ob 8.30 in bo trajal predvidoma do 12.30. Učenci šole F. Bevk naj se zberejo v prostorih šole Rismondo v Ulici Svevo. Učitelji OŠ O. Župančič v gorici vabijo starše na sestanek v prostorih šole jutri ob 8.30. Na vseh osnovnih šolah doberdob-skega okrožja se bo pouk pričel jutri ob 8.30. Učenci naj se zberejo na šolah. Jutri odprejo vrata tudi državni otroški vrtci. Vzgojno-varstvena dejavnost bo prve dni potekala samo nekaj ur. razna obvestila Uprava slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, da sprejemajo prijave gojencev za šolsko leto 1989/90. Pojasnila nudijo na sedežu v Ulici Monte Santo 84 in tudi po telefonu 533495. Godba na pihala Kras iz Doberdoba vabi nove člane v glasbeno šolo. Vpisujeta predsednik godbe Franko Ferfolja (tel. 78077) in član Robert Frandolič. Začetnikom nudi godba tudi instrumente. ŠKD Vipava obvešča, da se je že pričela dejavnost kotalkanja v novi sezoni. Vadijo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro na Peči. V kratkem se bo pričel tudi tečaj kotalkanja za začetnike. Interesenti in njihovi starši naj se zglasijo ob omenjenih dneh na kotalkališču. Knjižnica D. Feigel bo od 25. t. m. poslovala po sledečem urniku: vsak delavnik (razen ob četrtkih) od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Ob četrtkih od 13. do 17. ure. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča, da so še prosta mesta za izlet z muzejskim vlakom na Bled v nedeljo, 1. oktobra. Vabljeni so vsi, člani in drugi, ki jih zanima enkratno doživetje. Za otroke do 5. leta je izlet brezplačen, za mladino do 15. leta pa je 25-od-stotni popust. Prijave sprejemajo poverjeniki in na sedežu društva (Ul. Croce 3) samo še v četrtek, 21. t. m., od 10. do 11. ure. Občina Doberdob prireja 29. in 30. septembra ter 1. oktobra tradicionalni izlet za upokojence v Assisi, Perugio in Gub-bio. Vpisovanje in pojasnila na Občini do 22. septembra. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 17.00-22.00 »007 — vendetta privata«. VERDI 18.00-22.00 »Palombella rossa«. VITTORIA 17.30-22.00 »Estate: le gonne volano«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Sfrenate donne in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.30 »Policijska akademija V«. Ob 20.30 »Princ odkriva Ameriko«. SVOBODA - Šempeter Ni predstave. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino — Verdijev Korzo 57 " tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg republike 26 — tel-410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri jezeru — Vrtna ul. 2 tel. 78300. __________pogrebi____________ Danes v Gorici: ob 9.30 Albina Delp*** Petrevčič iz bolnišnice Janeza od Bog® cerkev v Podturnu in na glavno pokop® lišče, ob 11. uri Veronika Rener iz spl° ne bolnišnice na glavno pokopališče. Posledice rasistične politike fašizma in židovske reakcije na hudo zatiranje Galebov šolski dnevnik -koristna knjiga za učence Fašistični režim je izvajal protiži-dovske ukrepe, ki niso v ničemer zaostajali za rasističnim nasiljem nacističnih oblasti. Italijanski Judje so bili sicer dolgo časa prepričani v civilno zadržanje Mussolinijevega režima, njihovi optimistični upi pa so se povsem izjalovili, ko jim je fašizem prepovedal kakršnokoli dejavnost v gospodarstvu, politiki in kulturi. Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini je na lanskem simpoziju "Voffesa della razza" (Žalitev rase) skušal osvetliti temo antisemitizma in rasistitičnih zakonov. Prispevke in akte omenjenega simpozija pa je sedaj objavil v reviji »Qualestoria« (št. 1. leto XVII). Udeleženci simpozija so skušali objektivno proučiti posledice rasistične politike fašističnega režima, a tudi reakcije, ki so se istočasno pojavljale v židovskih vrstah. Analiza doslej še neraziskanih arhivov je pokazala zanimivo ter večplastno stvarnost tako na eni kot na drugi strani. G. Corni je mnenja, da kljub številnim študijam, ki obravnavajo pojave antisemitizma, ostaja še vedno nejasen prehod iz protižidovske ideologije v konkretno politično prakso, ki je doživela svoj tragični višek s Hitlerjevim genocidom. Avtor se sprašuje, kako je lahko peščica obsedenih povsem likvidirala nemški vodilni razred. Moderni antisemitizem sicer korenini v zadnjem tridesetletju 19. stoletja, to je v letih, ko je meščanska družba doživela svoj prvi zastoj, vendar so se njeni temelji odločneje zamajali šele v prvi svetovni vojni. Židovska skupnost je bila v Nemčiji in v Avstriji polnopravno vključena v družbeno in gospodarsko dogajanje. Izjema so bili le Židje, ki so prihajali iz vzhodnih držav. Hitlerjev pogled na svet pa ni dovoljeval prisotnosti oporečnikov, med katerimi so igrali vodilno vlogo komunisti in Židje. Leta 1933 so Židje postali grešni kozel vseh težav nemškega Reicha. Nemška javnost pa je protižidovske pozive, kot ugotavlja Corni, sprejemala precej pasivno. Nasprotno je bilo z brutalnim nasiljem, ki so ga nacisti izvedli v kristalni noči leta 1938. Judovska skupnost je bila v tedanji nemški skupnosti motilni element. Corni zaključuje svoj prispevek z ugotovitvijo, da ni nujno, da je nemška javnost z navdušenjem sprejela antisemitizem, saj je zadostoval le molk oziroma brezbrižnost. Tudi U. Caffaz ugotavlja, da je bilo za italijansko javnost glede antisemitizma značilna brezbrižnost. Mussolinijeva protižidovska politika ni bila nikakršen davek Hitlerju, saj se je italijanski diktator, kot je dokazano, odločil za rasistične zakone povsem samostojno. Zato je nesmiselna in neprimerna trditev, da je antisemitizem le neke vrste oklepaj fašističnega režima. Med obema vojnama je bilo število italijanskih Židov v primerjavi z Nemčijo razmeroma nizko. Vendar so bili italijanski Židje kljub gospodarski in politični moči leta 1938 povsem izključeni iz gospodarskega in političnega življenja. B. Bocchini Camaiani proučuje odnose, ki jih je imela italijanska Cerkev do rasističnih zakonov. Vatikan se je po njegovem mnenju zelo sramežljivo izrekel proti fašistič- ni politiki. Po eni strani je odklanjal verski pluralizem in torej židovsko emancipacijo, po drugi strani pa ni mogel jasno in javno sprejemati preganjanja. Takratne najuglednejše katoliške revije so zagovarjale dejstvo, da je katolištvo ključni element italijanske stvarnosti in da so Židje le manjšina. V takratni cerkveni hierarhiji pa ni bilo nikogar, ki bi jasno nasprotoval protižidovski politiki. Pomoč, ki jo je italijansko duhovništvo izkazovalo preganjenim Židom je bila po mnenju pisca le solidarnost z revnimi in trpečimi, ne pa s celotno židovsko skupnostjo. E. Richetti piše o težavah, s katerimi se je srečeval italijanski rabinat, ki je postal povezovalni člen tudi za tiste Žide, ki so se oddaljili od židovskih korenin. V italijanskih liberalnih krogih je mislec Benedetto Croce že leta 1933 opozarjal na krutost antisemitizma. Ostro je obsodil rasizem, vendar njegove besede niso preprečile fašističnim oblastem, da bi demantirale svoje politike. O tem piše A. Caviglion. Omembe vredni so tudi prispevki, ki se lotevajo usode tržaških in goričkih Židov. O tem pišejo O. Altieri, S. Bon Gherardi, E. Ginzburg Migliorino, B. Levi Schreiber, L. Picciotto Fargion. Tržaški zapor Coroneo in Rižarna sta postala v letih 1943-44 pravo zbirališ- če Židov, od koder je vodila pot v nacistična koncentracijska taborišča. V Trst so Nemci gnali Žide iz Opatije, z Reke, iz Benetk in Furlanije, čeprav je njihovo število, zaradi nepopolnih arhivskih podatkov, težko točno ugotoviti. Da bi se izognil deportaciji, pišejo avtorji, je marsikateri Žid zaprosil za pomoč tržaško in goriško škofijo, njihove prošnje pa so bile večkrat zavrnjene. Preganjanje je ustvarilo v židovskih skupnostih velike dileme in pretrese, posebno med tistimi Židi, ki so prej verjeli v fašizem. F. Folkel ugotavlja, da je prav v vrstah tržaškega malomeščanstva večkrat prišlo do ovadb in tudi do pohlepa po denarnih nagradah, ki so jih oblasti dodeljevale tistim, ki so izdajali člane židovske skupnosti. P. Santarcangeli je mnenja, da je asimilacijo Židov na Reki preprečilo prav nacistično preganjanje, antisemitizem pa je bil po njegovem prisoten tako med Hrvati kot med Slovenci. O seznamih pripadnikov židovske skupnosti, ki so jih ljubljanske policijske oblasti sestavljale že leta 1920, piše F. Fischer, medtem ko T. Crisman Malev omenja vedno večje zanimanje, s katerim se hrvaško in srbsko zgodovinopisje lotevata židovske preteklosti na jugoslovanskih tleh. MARTA VERGINELLA Literarna jesen v Italiji Tik pred frankfurtskim knjižnim sejmom, ali celo na njem, se italijanske založbe pripravljajo na izid knjig, ki naj bi označile letošnjo literarno jesen. Kaže, da so izbrale preverjeno pot, to se pravi: manj debutantov in več znanih imen. To naj bi podkrepilo prodajne uspehe lanskega leta. Največje pričakovanje vlada za nove romane Pietra Citatija, Giorgia Manganellija, Salvatoreja Mannuzzuja, Andree De Carla, Alda Busija, Alberta Bevilacgue, Nantasa Salvalaggia in za dela, ki so najavljena za pomlad in jih bodo podpisali Alberto Moravia, Fulvio Tomizza in Nanni Balestrini. Skratka, sami znani in uveljavljeni pisatelji, ki naj bi katalizirali pozornost Italijanov, ki spet odkrivajo užitek branja. Med temi je edino novo ime ime Luciana Allampreseja, ki je napisal roman »Čudne konverzacije z ženami«. Ena izmed zanimivosti sezone pa bo bržčas »štiriročna knjiga« Giovanne in Gesualda Bufalinija o poroki. Naslov: »Poroka v ilustracijah«, ki bo predstavila poroko od prejšnjih stoletij do danes. Jutri se začenja novo šolsko leto, učenci in dijaki se bodo vselili v razrede, spremljal pa jih bo novi Galebov šolski dnevnik. Njegov izid so omogočili slovenski bančni zavodi, med njimi tudi Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Doberdobu, ki smo jo v nedeljo nenamerno izpustili iz družbe, ostalih slovenskih bank. Naj bodo te vrstice opravičilo in obenem zahvala vsem bančnim zavodom, ki so omogočili koristno publikacijo Na seji upravnega odbora Glasbene matice obravnavali vrsto novosti Sredi oktobra začetek abonmajske koncertne sezone Abonmajska koncertna sezona Glasbene matice 1989/90 se bo začela 18. oktobra t. 1. in zaključila 21. marca 1990. Obsegala bo devet koncertov, ki bodo vsi, razen enega, v Kulturnem domu v Trstu, orgelski pa v katedrali Sv. Justa. Uradna predstavitev sezone bo na tiskovni konferenci 2. oktobra v prostorih tiskovne agencije ANSA. Letošnja sezona sovpada s proslavljanjem 80-letnice ustanovitve Glasbene matice v Trstu, temu dogodku pa bo predvidoma po končani abonmajski sezoni namenjen poseben koncert z.nastopom domačih izvajalcev in po možnosti tudi s krstno izvedbo kakšne skladbe zamejskega slovenskega skladatelja. Na seji upravnega odbora Glasbene matice, ki je bila v torek, so predsednik Adrijan Semen, ravnatelj šole prof. Sveto Grgič ter podpredsednik in član umetniškega vodstva dr. Gojmir Demšar poudarili, da je bil spored abonmajske koncertne sezone sestavljen ob upoštevanju že utrjenih kriterijev, ki predvidevajo poleg gostovanj najboljših orkestrov, komornih skupin in solistov iz matične Slovenije, tudi nastop naših domačih glasbenih poustvarjalcev in poleg del svetovnih mojstrov tudi izvajanje del domačih avtorjev. Koncertno vodstvo se je potrudilo dobiti najboljše, kar je bilo mogoče, pri čemer pa so svojo, žal majhno, vlogo odigrala seveda razpoložljiva sredstva. Med splošnimi značilnostmi sezone je tudi poudarek na slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Upravni odbor je nato razpravljal še o drugih tehničnih vprašanjih, povezanih z izvedbo koncertne sezOie, ki po svoji kakovosti predstavlja pomemben delež v tržaškem glasbenem življenju in za katero je tudi med italijanskimi someščani vedno več zanimanja. Govor je bil tudi o tem, kako koncertno sezono popularizirati med najmlajšimi. V nadaljevanju seje je upravni odbor GM razpravljal o najbolj smotrni ureditvi glasbenega pouka (predvsem harmonike) v Miljah ob upoštevanju tamkašnjih specifičnih razmer. Pomembno novost pa je sporočil ravnatelj šole GM prof. Grgič z napovedjo obnovitve vaj otroškega in mladinskega zbora GM. Namesto dosedanjega zaslužnega, a preobremenjenega pedagoga prof. Stojana Kureta, je vodstvo obeh zborov spre- jela prof. Aleksandra Pertot, naša mlada, a že uveljavljena zborovska pedagoginja, ki je zbor "Milan Pertot" v Barkovljah dvignila v sam vrh v našem zamejstvu in tudi v širšem slovenskem prostoru. Njeno ime je zato jamstvo za ponoven dvig obeh zborov. Prvi sestanek vodstva glasbene šole GM in nove zborovodkinje s starši otrok, bo v sredo, 27. t. m„ ob 17.30 v prostorih Glasbene matice v Ul. R. Manna, na katerem se bodo dogovorili o urnikih in o kraju vadbe. Vabila za ta sestanek bo vodstvo GM razposlalo staršem tudi preko šol. Beseda je stekla še o Dekliškem zboru in njegovem delovanju v novi sezoni. Priprave na začetek novega šolskega leta šole GM so bile uspešne. Samo na Tržaškem se je v osrednjo in podružnične šole vpisalo 409 gojencev, med katerimi doslej 42 novih. Tudi ta podatek priča o velikem zanimanju naših ljudi za glasbeno vzgojo otrok. V tem šolskem letu se bo ojačil tudi oddelek za trobila, ki ga bo vodil prof. Zoran Lupine. Namenjen bo predvsem gojencem šol, ki delujejo v okviru godbenih društev na Tržaškem. JOŽE KOREN Z razstavo Viktorja Sulčiča, ki jo TKG organizira v sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine in z Znanstvenim inštitutom FF iz Ljubljane, se bo jutri ob 18. uri začela nova sezona TK Galerije. Vodstvo naše galerije se je odločilo za presenetljivo potezo, ko je sklenilo predstaviti arhitekta Viktorja Sulčiča, mnogim neznanega, a v svetu in predvsem v Argentini dobro poznanega in uveljavljenega ustvarjalca, ki se je moral, tako kot mnogi Slovenci, afirmirati prav v tujini. Kdo pa je Viktor Sulčič? Rodil se je leta 1895 v Križu kamnoseku Jožetu in Mariji Bogateč. Po študiju v Trstu, Firencah in Bologni se zaposli v Rivi ob Gardskem jezeru, nato v Zagrebu, leta 1924 pa odide v Argentino, kjer je tri leta kasneje med ustanovitelji projektivnega podjetja, ki zgradi pomembne objekte v Buenos Airesu (med drugimi stadion Boca Juniors) in drugod po dr-zsvi. Kljub veliki zaposlenosti, slikanju in projektiranju, postane Sulčič Podstarosta društva Sokol (ustanovlje-n° leta 1930), nato pa predseduje kon-zorciju, ki začne izdajati drugi slovenski tednik v Buenos Airesu, Novi list. Urednik je Viktor Kjuder, ki je v Trstu Urejal Edinost. Skratka, dejavno življenje. ki se je v letih nadaljevalo v hit-rem ustvarjalnem ritmu. Naj na tem ^estu zabeležimo, da je Sulčič z ženo odpotoval na obisk domov leta 1956, kar je v tisku vzbudilo velike odmeve. Naslednje leto je imel prvo samostojno razstavo akvarelov, potem ilustrira Beličičevo zbirko Nova pesem, leta 1965 pa izda v samozaložbi svojo pesniško zbirko Luces y Sombras, v katero vključi tudi tri slovenske pesmi. Potem izda še eno knjigo o znamenitem antropologu slovenskega rodu Juanu Benigaru itd. Viktor Sulčič je umrl 9. septembra 1973 v Buenos Airesu, star 79 let. Pokopan je v grobnici društva Slavija na osrednjem buenosaireškem pokopališču. V katalogu ob letošnji razstavi v Pilonovi galeriji in ljubljanskih Križankah med drugim piše: »Sulčič je prepotoval in slikal argentinsko zemljo. Poglobil se je v njene navade in kul- turo, a ostal tudi zaveden Slovenec. Prav v njem lahko vidimo ustvarjalno sintezo dveh svetov, ki pomeni naj višji nivo nujnih prilagodljivih procesov vsakega priseljenca. V Argentino je Sulčič prinesel ne samo svoje globoko poznavanje klasičnih umetnosti, temveč tudi tesno povezavo s skopo rojstno kraško zemljo, spomin na korenine slovenstva. Prinesel je tudi trdno, skoraj trmasto in vztrajno vrednotenje človekovega dela ter hrepenenje po lepoti.« Takega bomo spoznali tudi jutri v TK Galeriji, ko bodo na ogled fotografije, skice, projekti, akvareli... Na sliki: argentinska cerkev, ki jo je oblikoval tudi Viktor Sulčič h- "'j .'J -i Danes Italija - Bolgarija in Jugoslavija - Grčija Še iskanje uigranosti V sinočnjem 2. kolu italijanskega košarkarskega pokala Prepričljiv uspeh Stefanela CESENA, NOVI SAD Vicinijeva reprezentanca se že konkretno pripravlja na svetovno prvenstvo, ki se bo začelo čez nekaj več kot devet mesecev. Ta doba je lahko dolga, lahko pa še kako kratka, saj ni treningov nikdar dovolj. Pred petimi meseci je Italija gladko s 4:0 pregazila Madžarsko v poletni preobleki, vendar pa nikakor ni prepričala, tokrat pa bo nasprotnik nekoliko težji, pa čeprav še zdaleč ni nezadržen. Italija bo okvirno nastopila v postavi, ki bo počasi postala standardna za SP prihodnjega leta. Le Baggio, ki si zasluži mesto standardnega igralca, bo nadomestil poškodovanega Donadoni-ja ter Marocchi Bertija. "Nenadomestljivi'1 pa naj bi bili, po trditvah zveznega selektorja Vicinija, Zenga, Bare-si, Vialli in Giannini. Italija bo drevi ob 20.15 (sodnik bo Belgijec Constantin) nastopila v sledeči začetni postavi: Zenga, Bergomi, Maldini, Baresi, Ferri, Marocchi, Baggio, De Napoli, Vialli, Giannini, Car-nevale. Rezervni igralci: Pagliuca, Fer- rara, De Agostini, Fusi, Crippa, Mancini, Serena. Le nekaj ur pred člansko vrsto bodo v Foggii stopili na igrišče italijanski "under 21" prav proti Bolgariji. Tudi torat so Italijani favoriti. Že kvalificirana Jugoslavija pa bo igrala v Novem Sadu proti solidni Grčiji, ki je tudi že izpadla iz boja za SP. -Osim zagovarja politiko "tujcev", ta pa se mu je do sedaj obrestovala, saj se je kot prva reprezentanca uvrstila v finalni del Italije '90. Kaže, da uigranost med "tujci" in "domačini" ni problem, saj je ta ekipa ena najboljših Jugosla-vij v zadnjih letih. Zvezni selektor Ivica Osim je določil 17 igralcev, ki bodo danes nastopili na tekmi z Grčijo. Ti so: Ivkovič (Sporting), Spasič (Part.), Stanojkovič (Part.), Vujovič (C.z.), Vujačič (Part.), Petrič (Part.), Jozič (Cesena), Brnovič (Metz), Stojkovič (C.z.), Pančev (C.z.), Mijatovič (Budučnost), Panadič (Din.), Jakovljevič (Nantes), Brnovič (Bud.), Prosinečki (C.z.), Lekovič (Bud.), Tuce (JLA). STEFANEL - PALL. LIVORNO 93:70 (38:34) STEFANEL: Middleton 21 (3:4), Pi-lutti 23, Bianchi 7, Tyler 22, Cavazzon, Cantarello 4 (0:2), Zarotti 6, Maguolo 6 (2:2), Sartori 4, De Pol. PALL. LIVORNO: Coppari, Diana, Bonnaccorsi 3, Picozzi 8 (4:4), Lagana 4, Rolle 24 (2:3), Botteghi, Toži, Simeoli 5, Addison 26 (2:2). Sodnika: Pigozzi iz Bologne in Gu-errini iz Faenze; TRI TOČKE: Middleton 2, Pilutti 3, Bianchi, Bonnaccorsi, Simeoli, Addison 4. Z izvrstno igro in čisto zmago proti Livornu je Stefanel popravil slab vtis, ki ga je zapustil v finalni tekmi turnirja Del Negro proti Fantoniju. Tanjevi-čeva ekipa, ki je nastopila brez poškodovanih Lokarja in Fučke, je bila skozi celo tekmo boljši tekmec. Tržačani so pazljivo igrali v obrambi, v napadu pa učinkovito in domiselno. Še posebej sta se odlikovala skoraj nezgrešljivi Tyler in tokrat zelo razpoloženi Pilutti. Nasprotniki, ki jih izvedenci uvrščajo med boljše ekipe prvenstva, so preveč odvisni od obeh (sicer solidnih) tujih igralcev, medtem ko si italijanski košarkarji neradi prevzamejo odgovornosti. Stefanel bo imel priložnost, da potrdi pozitivno oceno, ko bo v prvi prvenstveni tekmi gostil enega od favoritov za prestop v A-l ligo, izkušeno ekipo Jolly iz Forlija. (Marko Oblak) SAN BENEDETTO - KNORR 75:103 (37:50) SAN BENEDETTO: Gnecchi 6 (2:4), Paravella 3, Borsi 4 (0:1), Biaggi 6 (1:2), Johnson 8 (2:2), Ponzoni 3 (1:2), Ardessi 6, Vargas 34 (6:8), Vitez 2, Esposito 3 (1:2). KNORR: Brunamonti 15 (2:2), Rom-boli, Coldebella, Binelli 27 (1:1), Johnson 12 (4:4), Righi 5 (1:2), Gallinari 7 (5:6), Boni 9 (1:1), Tasso, Richardson 28 (6:7). ON: San Benedetto 23, Knorr 21. TRI TOČKE: Richardson 4, Ardessi 2, Paravella, Biaggi in Brunamonti 1. SODNIKA: Baldini iz Firenc in Nelli iz Certalda. Igralci San Benedetta so pričeli srečanje z velikim elanom, saj so bili do 15. minute popolnoma enakovreden nasprotnik znatno močnejšemu Knor-ru iz Bologne. V nadaljevanju so Bosi-nijevi varovanci nekoliko popustili, to pa so znali gostje z Binellijem in Ric-hardsonom na čelu lepo izkoristiti. Ko je v drugem polčasu že kazalo, da je srečanja konec, se je San Benedetto v 33. minuti z zvrhano mero požrtvovalnosti približal nasprotniku na" samih osem točk zaostanka (65:73). V končnih minutah so Goričani popustili na celi črti, končni izid pa vsekakor prehudo kazhuje solidne domačine. Med gosti sta nedvomno izstopala Binelli in Richardson, med Goričani pa se je izkazal Vargas, ki je bil s 34 točkami najboljši strelec dopadljivega srečanja. Omeniti gre še, da je žal moral v 32. minuti zaradi hujše poškodbe zapustiti igrišče temnopolti goriški center Johnson, (mč) Novi sponzor Zagrebčanov Gibona EDesse ZAGREB Jugoslovanski košarkarski prvoligaš iz Zagreba Cibona, ki je daleč najuspešnejša jugoslovanska peterka v mednarodnem okviru, saj je že osvojila pokal prvakov, pokal pokalnih prvakov in pokal Korač, ima letos novega sponzorja. To je tvrdka športnih oblačil iz Perugie Ellesse. Na dresih Arapoviča, Ču-ture, Cvjetičanina in ostalih bo torej "kraljeval" napois Ellesse. Spet motorji ford za benetton PARIZ Ford bo tudi v naslednjih dveh sezonah formule ena oskrboval motor dirkalnim avtomobilom Benetton. Motor bo atmosferski, osemcilindrski z zmogljivostjo 3,5 litra. Piguet in Nannini sta z njim zadovoljna. ”Pomoč“ beguncem iz NDR KOLN — Vodstvo zahodnonemškega nogometnega prvoligaša Koln je odločilo, da bo dovolilo vzhodnonemškim beguncem, ki so prišli v ZRN v zadnjem tednu, da si ogledajo nedeljske tekme, ne da bi plačali vstopnice, z motivacijo "čimprejšnje integracije novih došlecev". Presrečen porazu navkljub Avstrijec Thomas Muster se je šest mesecev po hudi prometni nesreči (povozil ga je pijanec) vrnil na teniško igrišče v ekshibicijskem srečanju z Lendlom na Dunaju. Muster je izgubil s 6:3, 7:5, a je bil presrečen, kajti že je kazalo, da bo moral prekiniti kariero (poškodoval si je vezi na kolenu), prav v trenutku, ko se je prebil med deseterico najboljših. Na sliki AP Lendl in Muster nazdravljata med tiskovno konferenco pred dvobojem Rekord in politični zaplet Na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži, ki se odvija v Atenah, je 21-letni Sovjet Israil Militošjan v kategoriji do 67,5 kg v drugem poskusu s 160 kg dvigom postavil nov svetovni rekord in seveda dosegel zmago. Na SP pa najbolj odmeva sklep njegovega rojaka turškega porekla Hafiza Sulejmanova (ki je v soboto osvojil naslov v kategoriji do 56 kg), da zaprosi za politično zatočišče v atenskem turškem veleposlaništvu Za italijanski pokal v rolkanju David Bogateč spet pni Kvalifikacije za Pokal prijateljstva Naprej obe goriški ekipi V Guigli (Modena) je bila v nedeljo peta, predzadnja preizkušnja za italijanski pokal v rolkanju. Tekma je štela tudi za naslov emilijskega prvaka. Nastopilo je 164 tekmovalcev, od katerih jih je bilo 17 od naših dveh društev. David Bogateč (ŠD Mladina) je v kategoriji mlajših cicibanov zasedel odlično 1._ mesto, medtem ko je bil Erik lori (ŠD Grmada Hobles) med cicibani tretji. Tudi ostali so se izkazali, saj se je večina uvrstila med prvih deset. Na društveni lestvici se je Grmada Hobles uvrstila na deveto mesto, Mladina pa je bila deseta. IZIDI Mlajši cicibani: 1. D. Bogateč (Mladina) 5'37", 4. J. Umek (Grmada) 7'37”, 6. T. Drasič (Mladina) 7'55", 7. V. Pipan (Grmada) 8'01", 8. M. Košuta 8’42", 9. D. Tence (oba Mladina) 9T0". Cicibani: 1. F. Vaccaretti (Bassano) 8’37", 3. E. lori (Grmada) 951", 7. M. Lacchi 11'20", 12. D. Selatti (oba Mladina) 16’44". Mlajši začetniki: 1. F. Pozzer (Uni-cars) 20'49", 5. A. Legiša (Grmada) 22'28", 8. E. Tence (Mladina) 23T0", 16. A. Mervič (Grmada) 27'37", 21. M. Košuta (Mladina) 36'09", 22. E. Peric (Grmada) 36'54". Mlajše začetnice: 1. L. Zanella (Val Leogra) 24'14", 10. J. Umek (Grmada) 35'58". Junior:!. A. Di Gregorio (Nicolosi) 30'23", 14. R. Zečevič (Grmada) 47'04". DRUŠTVENA LESTVICA h. Unicars 587 točk, 9. Grmada Hobles 205, 10. Mladina 192. (Ervin lori) Koprčanom balinarski memorial Just Grgič Sedmo izvedbo memoriala Just Grgič je označevalo nadvse ugodno vreme, velika udeležba ekip in občinstva ter brezhibna organizacija domače balinarske sekcije. 17 ekip se je potegovalo za prestižno trofejo na padriških, bazovskih in repenskih igriščih. Izmed šestih četverk sta se v nadaljevanju tekmovanja prerili v finalni del Modri val iz Kopra in Brim iz Povirja. Daljši konec je potegnil Modri val in si je tako s tretjo zmago v pičlih sedmih letih priboril v trajno last dragoceno trofejo, ki jo je darovala pokojnikova družina. V jutranjih ter nato v večernih urah je Mužina izrekel nekaj misli o pomenu rekreativnega športa ter orisal lik Justa Grgiča. LESTVICA: Modri val iz Kopra -pokal in trofeja, 2. Brim Povir, 3. Aluminij Komen, 4. Gaja 2, 5. Gaja 3, 6. Štanjel. (A. R.) R. Hmeljak korak od naslova prvaka Robi Hmeljak je verjetno edini zamejski in morda italijanski športnik, ki svoje znanje daje na razpolago klubu v tujini, čeprav v matični domovini. Repenski motorist tekmuje namreč za AMD Novo mesto in je po sobotnih dirkah za jugoslovansko državno prvenstvu v Banjaluki zelo blizu osvojitve državnega naslova v razredu 125 kubikov. Hmeljak je osvojil prvi mesti tako na dirki motorjev 125 kot 175 kubikov. V prvi kategoriji ga sedaj ločita od vodečega Gregorja Goreča iz Domžal le dve točki in odločitev bo vsekakor padla v nedeljo na zaključni dirki na Grobniku. Zgolj teoretske možnosti za naslov pa ima Hmeljak v višjem razredu, ker se ene dirke ni udeležil. (K. B.) V Barkovljah drevi spet igrajo V tretjem kolu rekreacijskega nogometnega turnirja v Barkovljah so odigrali dve tekmi. V A skupini so Amici del Tennis z 8:3 zlahka premagali Opence in se glede na prikazano igro kandidirajo za končno zmago. V B skupini pa so Huligani s 6:4 premagali starejše igralce Co’ rivo rivo, ki so praktično izločeni iz polfinalna. Današnje kolo: ob 20.30 Mrhe - Bar-colana, ob 21.30 Fazani - Levi. (Vanja Jogan) V ponedeljek je bil v telovadnici 01ympie kvalifikacijski moški turnir za nastop na odbojkarskem Pokalu prijateljstva. Turnirja so se udeležile članske ekipe Bora Cunja Avtoprevoz, 01ympie in Vala Meblo-Imsa. Žmagal je Val Meblo-Imsa (premagal je oba tekmeca) pred 01ympio. Tile ekipi sta si na ta način zagotovili nastop na finalu v Novem mestu. Turnir je bil še posebno zanimiv, saj bodo vse tri slovenske ekipe v letošnji sezoni nastopale v C2 ligi. Srečanja so bila zelo enakovredna in sose zaključila šele po tie-breaku. IZIDI Val Meblo Imsa - 01ympia 2:1 (15:12, 16:17, 15:12), Bor Cunja Avtoprevoz -01ympia 1:2 (5:15, 15:11, 12:15), Val Meblo Imsa - Bor Cunja Avtoprevoz 2:1 (4:15, 15:13, 15:12). BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Giacca, De Carli, Aiello, Metton, Stan-cich, Betocchi, Marega, Pernarčič, Budin. OLVMPIA: A. I, J. in S. Terpin, F. in I. Spazzapan, Marassi, Sfiligoi, Vogrič, Lutman, Cotič, Dorna, Černič, Klede. VAL MEBLO-IMSA: Tomšič, A. in M. Feri, Koršič, Buzinelli, Vogrič, Lutman, Superga, Petejan. (mč) Na sliki: posnetek s turnirja v Gorici (Foto Čubej) Sloga in Sokol igrala na Reki V nedeljo sta se prvi ekipi Sloge in Sokola podali na Reko, kjer je domača Jadrolinija na odprtem igrišču priredila delovni turnir. Jadrolinija se je letos uvrstila v finalni del Pokala prijateljstva, v njenih vrstah pa igra tudi bivša dolgoletna jugoslovanska reprezentantka Novakova. Obe naši ekipi sta nastopili nekoliko okrnjeni, saj sta zaradi drugih obveznosti ostali doma Sokolova kapetanka Kraljeva in slogašica Ukmarjeva, Žbogar) eva, ki bo letos igrala za Slogo pa je lažje poškodovana. Krstni natop je v Sokolovi ekipi opravila slogašica Martina Vidali, ki bo v duhu sodelovanja med društvoma letos igrala za nabrežinsko ekipo. V troboju je vsaka ekipa zmagala po enkrat, društva pa so se domenila, da bo podoben turnir na sporedu v kratkem v Trstu. IZIDI Sloga - Jadrolinija 2:0; Sokol - Sloga 2:1; Jadrolinija - Sokol 2:1 SLOGA: Ciocchi, Fabrizzi, Grgič, Kos-mina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Miot, Sosič, Škerk. SOKOL: Ban, Brumat, Lara in Tanja Masten, Pertot, Škrk, Ušaj, Vidali, Visin-tin. (Inka) ODBOJKARSKI ODSEK ŠD KONTOVEL obvešča, da bo prvi trening ekip mi-niodbojke danes, 20. t. m., ob 16.30 na odprtem igrišču na Kontovelu. Treningi bodo predvidoma ob sredah in petkih. GIMNASTIČNI ODSEK ŠD KONTOVEL sporoča, da se bodo treningi pričeli jutri, 21. t. m., ob 16. uri za mlajše in ob 17. uri za starejše skupine na društvenem športnem igrišču. ŠZJADRAN obvešča, da so abonmaji za košarkarsko prvenstvo B-2 lige v prodaji pri: potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Milano 20, cvetličarni Nadja na Proseku, na sedežu Jadrana v Prosvetnem domu na Opčinah in na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2. PLAVALNI KLUB BOR sprejema prijave za vadbo v plavanju, ki bo v bazenu pri Alturi ob ponedeljkih in četrtkih za neplavalce starejše od 4 let, začetnike in plavalce (tel. 51377 od 17. do 20. ure). KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET sporoča, da so treningi minibasketa za najmlajše (letnik 1982/83) ob 15.00 in za starejše (letniki 1978/79/80/81) ob 16.15 ob sredah in petkih v Prosvetnem domu na Opčinah. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da poteka vpisovanje za letošnjo sezono vsak dan v uradnih urah v uradu ŠZ Bor (tel. 51377) za naslednje discipline: tekmovalna gimnastika, plesna gimnastika, skupinske vaje in akrobatika (za dečke in deklice). Prijavijo se lahko tudi zd četniki BALETNI ODSEK ŠD MLADINA sporoča, da bo potekalo vpisovanje oziroma potrditev vpisa gojenk za novo sezono 1989/90 danes, 20., jutri, 21., in v petek, 22. t. m., od 16. do 18. ure v rekreacijskih prostorih bivšega otroškega vrtca pri osnovni šoli A. Sirk v Križu. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM sporoča, da bodo treningi minibasketa ob torkih in petkih od 15. do 16. ure. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in simpatizerje na prvi redni sestanek po poletnih počitnicah, ki bo v petek, 22. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carducci 8/2. nad.). Osrednja točka sestanka bo predavanje zamejskega alpinista Petra Regenta na temo: "Jadralno padalstvo: nova veja alpinizma"-Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. SMUČARSKI KLUB BRDINA sporoča, da bo rekreacijsko-pred-smučarska telovadba od danes, 20. t. m., dalje, in sicer ob sredah in petkih od 19.30 do 21. ure v sežanski telovadnici. SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da so treningi za otroke ter za odrasle ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure, v sredah in petkih od 19. do 20. ure. Novi člani se lahko zglasijo na mestu treninga ali po tel-327342 po 14. uri. Nadalje obvešča, da se tečaj joge začne 2. 10. (od 2 • do 22. ure). Tečajniki se lahko prlja vij o še, 25. 9. od 20. do 20.30 v občinski telovadnici na Proseku. SEKCIJA ZA RITMIKO IN M ORODNO TELOVADBO ŠZ DU" sporoča, da bo prvi trening v pet®/ 22. t. m., ob 16. uri v telovadnici K turnega doma. ZSSDI ob obvešča, da bo v petek, 22. t- m" ia 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu j smučarske komisije. Dnevni re ■ ^ imenovanje načelnika komisije- ^ situacija tekmovalnega smučanj razno. Gre za edino slovensko društvo na Goriškem v KSD Vipava: kotalkanje in kakovost Kulturno in športno društvo Vipava s sedežem na Peči, z uradnim delokrogom v vaseh Rupa in Peč, z dejanskim pa širše v sovodenj ski občini, predstavlja v sklopu društev in organizacij značilno hibridnost, ki se izraža v resnično uravnovešeni dejavnosti med prosvetnim delom in športno aktivnostjo. Nas v tem okviru seveda zanima drugi del. Paradna panoga društva je, kot vemo, kotalkanje, vendar se občasno in izven državnih zvez loti tudi malega nogometa, odbojke, množičnih pohodov in še česa. Ob koncu sedemdesetih in na začetku osemdesetih let, ko je pohodništvo bilo zelo v čislih in se je nekoliko kampanjsko razširilo po deželi, so tudi na Peči prirejali svoj množični pohod, ki je deloma potekal tudi preko državne meje. Smisel za tovrstne telesnokulturne prijeme je pri društvenih odbornikih in tudi članih ostal, saj so vsako leto vključeni v akcijo Kolesarjenja prijateljstva z okrepčevalnico za preko tisoč kolesarjev, ki štartajo v Novi Gorici. Nekdanjih pohodov ne prirejajo več tudi marsikje drugod. Prav zanimivo bi bilo izvesti anketo, zakaj je krivulja prisotnosti začela upadati do točke, ko se ni več izplačalo načeti take pobude. Morda so ljudje mislili, da jim bodo pohodi ah lahen tek vračali čilost, če se jim bodo posvetili dvakrat ali trikrat letno. Morda je reklama to obljubljala in ob razočaranju so se udeleženci takih akcij ohladili. Na dolgi rok se je izkazalo, da smo imeli prav tisti, ki smo vedno trdili, da ne obstajajo bližnjice; delati je treba vztrajno in stalno. Telo ti vrača, kar mu nudiš pa še tako se zgodi, da te večkrat pusti na cedilu. Kotalkanje torej. Panoga pozna šest tekmovalnih razredov in pri društvu jih vsaj z nekaj tekmovalkami pokrivajo vse razen razreda, ki zajema športnike 13 in 14 let starosti. Za potrebe vsakoletnih revij in za praznične nastope pa s približno tridesetimi kotal-karicami in kotalkarji krijejo vse starostne stopnje od 5. do 25. leta starosti. S tekmovalkami se udeležujejo treh vrst tekem: v okviru Mladinskih iger, v okviru ARCI in v okviru vsedržavne zveze. Letos so v vseh treh primerih prišli do deželne ravni, kar se je dogajalo od marca meseca dalje. Tekmovanju na državni ravni so se v tej sezoni odpovedali, čeprav so nekatera dekleta imela kvalifikacijo. Morda gre za znak naveličanosti, morda gre za stvarno oceno lastnih sposobnosti, ki izvirajo tudi iz realnih možnosti vadbe. Upajmo, da ne pomeni to upadanje poleta in motiviranosti, sicer bo padla tudi kakovost manifestativnih revij, na katere so gledalstvo že privadili ne samo v okviru občine temveč tudi izven nje. Revije so štiri leta zapored imeli v sovodenjski telovadnici in so jih ponavljali v Gorici. Kot pred časom so letos pripravili kotalkarsko revijo tudi za poletni praznik na prostem, ki je bil na sporedu konec junija. Mimogrede povejmo, da so na prazniku poleg malega nogometa priredili tudi orientacijski pohod, ki se je ob tej priliki zopet po nekaj letih pojavil na Goriškem kot hvaležna panoga izven ustaljenih pravilnikov in točkovanj. Naslednjo revijo imajo napovedano novembra meseca v Gorici ob obletnici otvoritve Kulturnega doma, ko se vsako leto odvija kaj bolj izbranega tako v gledališki dvorani, kot v razstavnih prostorih in v telovadnici. Zato so z vadbo nadaljevali takoj po avgustovskih dopustih. Verjetno niso nobeno leto imeli tako malo premora, kot se jim dogaja v letošnji sezoni. Omenjenim podatkom je treba dodati stalne stike, srečanja in nastope pri sorodnih društvih ob njihovih praznikih. Gre za kotalkarska društva iz Ronk in iz Gradišča na tej strani meje ter za Novo Gorico in Velenje v Sloveniji. Dogovorjeno srečanje z Velenjem se je letos sicer ponesrečilo zaradi trajajočega slabega vremena v tednu, ko so ga načrtovali. Vadbena prostora sta v telovadnici sovodenjske občine in na ploščadi na Peči. Za specifično vadbo zank in osmič uporabljajo ob slabem vremenu tudi kletne prostore svojega sedeža, kjer so jih zarisali na tleh. V telovadnici namreč zank ni. V načrtu imajo dozidavo enega nadstropja na društvenem sedežu, ki bo le tako vreden takega imena, saj so bili doslej celo brez sanitarij. Nekaj denarja je zagotovljenega. Obnoviti pa je treba razsvetljavo okrog cementne ploščadi zaradi varnostnih predpisov. Na obzorju je še ena težava. Po večletni uporabi in po brušenju v začetku letošnje pomladi se na cementni ploščadi začenjajo kazati znaki obrabe ali celo drobitve. Za resnejšo vadbo postajajo taki pogoji nevzdržni in bo potrebno čimprej poskrbeti. Dodajmo, da so se junija in julija vrstili poskusi igranja tenisa na isti ploščadi; če bi ta dejavnost vžgala, bi to bil razlog več za popravilo naslednjo pomlad. DRUŠTVENA IZKAZNICA Letnica rojstva: 1976. Športne panoge, ki jih je društvo doslej gojilo: kotalkanje, mali nogomet, pohodništvo, odbojka, ženski nogomet. Društveni sedež: zraven kotalkališča na Peči. Vežbališča: občinska telovadnica v Sovodnjah, cementna ploščad na Peči. Število športnikov leta 1989: 45. Dosedanji predsednik: Ivan Pete-jan. Na sliki skupina kotalkaric in kotalkarjev KŠD Vipava. ALDO RUPEL Ponavljajo se uspešne lokostrelske sezone Pri Našem prapora merijo v črno Lokostrelski odsek društva Naš prapor deluje dokaj samostojno, neodvisno od odbojkarskega sveta, načrtov in vprašanj. Vseh, ki se dejavno bavijo s to panoga, je petnajst in se delijo v nekaj tekmovalnih razredov. Pri fantih pokrivajo kategorijo naraščajnikov in mladincev, pri dekletih pa kategorijo mladink. Deset se udeležuje raznih turnirjev in prvenstev. V minuli sezoni so največ uspeha žela dekleta, ker so bili fantje precej zaposleni s šolskim študijem; vsekakor so tudi oni imeli nekaj zadoščenj na raznih tekmovanjih v Trstu, Vidmu, Benetkah, Trevi-su, Bellunu, Tolmeču, Padovi, Vi-cenzi, Veroni, v Poadižju in še kje. Ni kaj pripomniti! Tudi s to športno panogo je treba nekaj prepotovati. Novembra lani so sami priredili tekmovalno srečanje z mednarodno udeležbo iz Avstrije in Jugoslavije (vseh tekmovalcev je bilo okrog sedemdeset) v Kulturnem domu v Gorici. V isti telovadnici tudi vadijo v zimskih mesecih, medtem ko na pomlad in poleti uporabljajo ograjen travnik v Štandrežu. Tudi za lokostrelce oziroma še zlasti zanje sta dve vadbi tedensko premalo, kajti splošna kakovost je v zadnjih nekaj letih zelo narasla. Poleti vadijo tudi štirikrat tedensko, posamezna dekleta, ki so že pozimi dosegla dokaj šen nivo pa vadijo celo petkrat. Napišimo še posebnost: m mi znano, da bi kje drugod po naših društvih in odsekih vadili tudi s prvinami mentalne vadbe. No, če kje uporabljajo skrivaj te metode, naj vedo, da je za lokostrelce to potrebno in pri Našem praporu postaja normalno. Morda bo bralce zanimalo, kako je z opremo, saj ne gre«za običajne žoge, mreže, sicer redkejše kotalke ali loparje. Loki so pravzaprav orožje. Najrazličnejših vrst in cen jih je dobiti, najrazličnejše moči. Kakovost materialov pa se stalno izboljšuje. Po olimpijskih igrah so na trgu puščice po 25.000 lir kos (ko sem pred desetletjem prirejal v Trstu in Gorici prve tečaje lokostrelstva, so puščice stale 3.000-4.000 lir). Novim materialom se je treba prilagajati, zato je vsakodnevna vadba še kako potrebna. Vprašanje vztrajnosti se začne postavljati, ko si že dosegel določeno kakovost, ki jo razmeroma hitro oblikuješ. Je že tako, da pri lokostrelstvu ne sme obstajati vprašanje potrpežljivosti. (A. R.) ŠZ Soča: kovačnica mladih in perspektivnih odbojkarjev Na društveni izkaznici piše, da pokriva to društvo področje Sovodenj, Vrha, Rupe, Peči, Gabri j in Rubij, vendar je delokrog nekoliko širši, saj vadijo pri Soči tudi Ja-meljci in zaradi dogovarjanja z društvom 01ympia iz mestnega središča tudi Goričani in kakšen Bric. Izključna športna panoga je odbojka in sicer v obeh inačicah: ženski in moški. Dekleta dajemo na prvo mesto, ker so tudi časovno bila prva v društvu ob ustanovitvi leta 1981. V minuli tekmovalni sezoni so Sočanke igrale v 1. diviziji, under 16, superminiodbojki in mi-niodbojki. Medtem ko so dekleta iz kategorije under 16 zadovoljile, se starejše iz 1. divizije niso obdržale in bodo prihodnjo sezono igrale v 2' diviziji. V kategoriji supermini-°dbojke in miniodbojke so dosegle zadovoljivo povprečje ob obdrža-nju kakovsti iz lanskega leta, ko so na deželnem finalu v jeseni dosegle tretje mesto. Tudi v letošnji jeseni se bodo udeležile deželnega tekmovanja. . Moški so v že zaključeni sezoni ^rali v deželni D ligi in v prvencih under 18, 16 in miniodbojke. f^ajstarejšo kategorijo fantov je doletela ista usoda kot dekleta in bodo v prihodnji sezoni igrali v bgi niže, to je v 1. diviziji. Večje Zadoščenje so prinesli mlajši letni-v prvenstvu under 18 so bili ^rugi, v prvenstvu under 16 so niagali. K uspehu je botrovalo sodelovanje v obliki dogovarjanja in Zrnenjave igralcev z 01ympio, do esar bo vsekakor moralo priti tudi set°s' Že v času poletnih počitnic . najmlajši poskrbeli za presene-enje, kot se navadno izražamo, ki j j* dejansko ni bilo tako, če pomis-m° na njihovo kakovost in na ^ v ®kle uspehe na pokrajinski in iP Cn? ravni. Moštvo miniodbojke to °rei v začetku julija šlo v Tren-lir Da državni finale in zasedlo od-n° drugo mesto. Poleg zadošče- nja tehnične, organizacijske in vzgojne narave moramo zabeležiti dejstvo, da je ime Soča bilo zabeleženo na vrhu državne lestvice in smo še enkrat na taki ravni preko telesne kulture zabeležili našo prisotnost. Čudno izzveni podatek, da društvo ne premore svojega sedeža, kar traja že osem let. Dopisi prihajajo zasebno domov enemu izmed odbornikov. Članstvo upa, da bodo prišli do svojega prostora v okviru obnove večnamenskega občinskega središča. Zaenkrat se občni zbori odvijajo enkrat v eni vasi, drugič v drugi, še največkrat so bili v Rupi. Sicer pa so organizacijske zapletenosti podobne ostalim društvom in okoljem. Za prevoze na vadbo in na tekme poskrbijo za mlajše igralce sami starši in seveda nekaj običajnih odbornikov z zasebnimi vozili. Za same priprave in piljenje tehnike in taktike skrbijo trije trenerji. Za potrebna sredstva za vpise, opremo, telovadnice, vaditelje in še kaj skrbita dve trgovski podjetji in še kakšen posameznik zraven. Verjetno so se v teh tednih bralci zavedli, da sicer omenjamo sponsorje, jih pa ne imenujemo. Gre za to, da ti članki in te strani niso raziskave, temveč dosegajo raven poročanja. Zapletenost podpornikov, rednih in izrednih, glavnih in pomožnih, zabeleženih, na majicah in tistih, ki so znani samo nekaterim odbornikom je tolikšna, da bi njihovo nepopolno beleženje povzročilo marsikatero negodovanje. Kdo so glavni in javni pokrovitelji pa je itak znano za vsako društvo. Med pogovorom z društvenimi predstavniki so me vsekakor opozorili, naj izrazim zahvalo vsem, ki v tem smislu pomagajo. Zanimivo se mi je zdelo zaradi primerjave z ostalimi društvi, da so se pri Soči odločili za strokovno pomoč v zvezi s fiskalnimi vprašanji. Ekipa miniodbojke, ki je v Trentu postala državni podprvak Izven prvenstvenih tekmovanj se igralke in igralci srečujejo z vrstnicami in vrstniki iz Kanala, iz Nove Gorice, iz Prvačine, s kakšnim italijanskim društvom iz Posočja in seveda z drugimi slovenskimi zamejskimi društvi. Zaradi pomanjkanja tekmovanj v miniodbojki prirejajo poleg Vala in 01ympie mini turnir, omejen na Goriško med našimi najmlajšimi odbojkarji in odbojkaricami - v tem primeru je zraven Dom Agorest. Zaradi rekreacije, zaradi menjave okolja in izkušnje, zaradi popestritve vzgojnih prijemov so v minuli sezoni poskušali peljati najmlajše tudi na smučanje. Ob nedeljah naj bi se peljali z vlakom do Bohinjske Bistrice in nato bi smučali na Kohli. Vemo pa, kakšna je bila letošnja zima in koliko je bila bogata s snegom, tako je dobra namera odpadla. Poskusiti velja naslednjo zimo; morda pa bo že v pozni jeseni kaj pobelilo vrhove, zlasti na Gorenj- skem. Za pripravo na naslednjo tekmovalno sezono so uporabili zadnje dneve avgusta, ko mislijo intenzivno vaditi na odprtem igrišču v gradu v Rubijah, nekateri pa bodo šli z igralci 01ympie v Gornjo Radgono. DRUŠTVENA IZKAZNICA Letnica rojstva: 1981. Sporna panoga, ki jo je društvo doslej gojilo: odbojka (ženska in moška). Društveni sedež: ne obstaja. Igrišča: občinska telovadnica v Sovodnjah, cementna plošča pri gradu v Rubijah. Število športnikov leta 1988: 60. Dosedanji predsedniki: J. Maraž in E. Pellegrin. Tekmovalne lige: iantje - D liga, under 18, 16, miniodbojka; dekleta - 1. divizija, under 16, su-perminiodbojka, miniodbojka. ALDO RUPEL Pri Soči so najprej začeli z žensko odbojko Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JE. dnevnik 20. septembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. RIstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja -J ZTT član italijanske in tiska v- -v Trst {Hilli zveze č”°P'»nih Y ^ IMIU založnikov FIEG Najhujši orkan, ki je v zadnjih desetih letih prizadel Karibe Streha sveta Hugo je do sedaj teijal štirideset mrtvih na stotine ranjenih in več tisoč brezdomcev še vedno raste v višino LOBUCHE (NEPAL) — Pamir, Ka-rakorum, Himalaja in Tibet so nekakšna streha sveta, ki pa še ni zaustavila svoje »rasti«. To trdijo vsaj geologi in geofiziki znanstveno-alpinistične odprave, ki jo je organiziral Vsedržavni svet za raziskave (CNR) v Nepalu. Težko je v absolutnih številkah navesti, koliko znaša ta »rast«, ker podatki za posamezna gorstva niso homogeni. Tako matematik Giorgio Poretti kot geolog Francesco Palmieri s tržaške univerze sta mnenja, da se še ni iztrošila orjaška energija, ki se je sprožila, ko je indijski podkontinent trčil v evrazijsko gmoto. Še več, spajanje med indijskim podkontinentom in evrazijsko celino se nadaljuje, tako da se obe gmoti letno približujeta za kakih 6 centimetrov. »Rast« najvišjih gorstev sveta pa poleg pritiska indijske podceline pogojujeta še neprestana erozija in pogrezanje zaradi orjaške teže. Zanesljivejši podatki o morebitni »rasti« bodo znani šele čez nekaj let, ko bodo sedanje točne meritve višine primerjali z bodočimi. Italijanska znanstvena odprava pa se ubada tudi z bolj konkretnimi nalogami, saj uresničuje ge-odetično mrežo Nepala. SAN JUAN (PORTORIKO) — Štirideset mrtvih in več sto ranjenih je začasni obračun razdejanja orkana Hugo, najhujše tropske nevihte, ki je v zadnjem desetletju prizadela Karibe. Po 14 mrtvih na francoskih Antilih in ameriških Deviških otokih, je veter s hitrostjo 230 kilometrov na uro v ponedeljek pustošil Portoriko, kjer je življenje izgubilo najmanj 25 oseb, ranjenih je več kot 200 oseb, brezdomcev pa je 45 tisoč. V portoriškem glavnem mestu so že zabeležili prve primere šakalstva in plenjenja, tako da je guverner otoka Rafael Hernandez-Colon mobiliziral 2.500 vojakov, ameriškega predsednika Busha pa zaprosil, da Portoriko proglasi za prizadeto območje. Po podatkih National Hurricane Centra iz C oral Gablesa na Floridi se je Hugo nekoliko upočasnil. Hitrost vetra se je znižala na kakih 180 kilometrov. Orkan je le oplazil Dominikansko republiko, kjer je povzročil le nekaj nalivov, vsak čas pa bi moral doseči južne Bahamske otoke, kjer je preplah prve stopnje. Medtem agencijske vesti navajajo podrobnosti o razdejanju, ki ga je Hugo povzročil predvsem v Portoriku, kjer so povezave s svetom najboljše. Na portoriškem otoku Culebra je uničenih 80 odstotkov hiš, ljudje pa so se ob pomanjkanju varnih zavetišč privezali k mangrovam, da jih ne bi orkanski veter odpihal. San Juan, La Ceiba, Humacao, Fa-jardo in Luguillo so včeraj nudile nepopisno sliko razdejanja z ruševinami, prevrnjenimi avtomobili, odkritimi hišami in skrotovičeno pločevino. Kot rečeno, varnostne sile stražijo trgovine in denarne zavode, ki prav tako niso vzdržali pred razbesnelimi elementi. Še vedno niso vzpostavili telefonske povezave s številnimi priobalnimi kraji. Po prvih podatkih je Hugo skoraj povsem uničil pridelek sladkornega trsa in prizadel plantaže banan, tako da je cena sladkorja na čikaški borzi že poskočila. Na Guadalupu je po poročilu ministra za prekomorska francoska ozemlja Louisa Le Penseca življenje izgubilo 9 oseb, 85 je ranjenih, brezdomcev pa je več kot 15 tisoč. Evropska skupnost je že nakazala 1,3 milijona ecujev pomoči. Proti britanskemu otoku Monserrat pa pluje britanska fregata Alacryti, da bi nudila prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Na slikah (levo): s satelitskega posnetka orkana Huga je razvidno, da je prizanesel Hispanioli, a da se sedaj približuje Bahamskemu otočju, (desno): trgovine brez navojnic in pročelij v San Juanu so prava vaba za tolpe plenilcev (Telefoto AP) Bivši nacist in SS v službi Mosada JERUZALEM - Bivši SS-ovec Otto Skorzeny je bil v šestdesetih letih agent izraelskega Mosada. Vest bo v kratkem objavila izraelska revija Matara, neki bivši voditelj Mosada pa jo je že potrdil v intervjuju za dnevnik Yedioth Aharonot. Logika, po kateri so Izraelci prišli do bivšega nacista in ga prepričali, da sodeluje z njimi, je precej enostavna, čeprav etično zelo vprašljiva. Izraelci so se v šestdestih letih bali predvsem raket, ki so jih pričenjali načrtovati v Egiptu. Egipčani so si pri tem pomagali s skupino nemških strokovnjakov, ki so bili vsi bivši nacisti. Izraelski tajni agenti so ugotovili, da je bil med temi tudi nekdo, ki je bil svoj čas podrejen Ottu Skorzenyju in je pod njegovim poveljstvom osvobodil Mussolinija 12. septembra 1943. leta. Izraelci so sklepali, da sta disciplina in spoštovanje ukazov nekaj, kar se ne da zbrisati, zato so od Skorzenyja, ki se je skrival v Španiji in ga je izdala njegova druga žena, zahtevali naj pristopi k Mosadu (sicer bi ga obsodili na smrt, kot so Adolfa Eichman-na) in ukaže svojim bivšim vojakom, naj zapustijo Egipt. Rečeno storjeno: Egipčani so ostali brez raket. Ugrabitelj se je vdal policiji Tokrat je šlo le za vajo Tokrat ni šlo zares, vendar pa so morali piloti južnokorejskih vojaških helikopterjev pokazati vse svoje znanje, da so zadovoljili častnike. Do namišljenega napada je prišlo včeraj, tarča napada pa so bili domnevni severnokorejski položaji (Telefoto AP) Pri Liegeu nevaren bandit ugrabil 3 ženske BRUSELJ — V bruseljskem mestecu Tillf pri Liegeu je skupina banditov predsinočnjim ugrabila gospo Anne Bolurguignon in njeni 13- in 10-letni hčerki. Tolpo zlikovcev vodi menda Francoz Philippe Delaire, ki je 26. aprila letos zbežal iz zapora in velja za izredno nevarnega kriminalca, saj je bil med drugim obtožen umora zairskega boksarja Mianzule, ki ga je Delaire pokončal septembra 1985. leta prav v Liegeu. V zameno za talke zahteva Francoz helikopter ter 30 milijonov belgijskih frankov (približno milijardo lir). Preiskovalci trdijo, da je življenje treh žensk trenuto najbolj pereče vprašanje, zahtevam ugrabitelja pa še niso zadostili. Okoli stanovanja, v katerem je zaprta skupinica, mrgoli policijskih agentov, trgovine in šole pa so ostale danes zaprte. S preiskovalci sodeluje tudi neki gospod Jeuris, ki je bil na obisku pri ugrabljeni gospe, a mu je po srečnem naključju uspelo zbežati. MCKEE (ZDA) — Potem ko je osvobodil vseh enajst sošolcev, ki jih je ugrabil kot talce, se je 17-letni Dustin Pierce (na sliki AP v policijskem avtomobilu) prostovoljno in povsem mirno predal policiji- Do nenavadnega dogodka je prišlo že v ponedeljek, ko se je oboroženi Pierce skupaj s sošolci zaprl v šolsko poslopje. Zakaj je to storil, še ni znano, v pogovorih s policijo pa tudi ni imel posebnih zahtev. Drugega za drugim je postopoma izpustil vse sošolce, v zameno pa je dobil pizzo, cigarete, pijačo, policijski radio in videokaseto z grozljivko. Dustin Pierce, ki je po ločitvi staršev živel pri starih starših, je zahteval le pogovor z očetom, učitelji pa so ga opisali kot odličnega dijaka. Madžari zaplenili 28 kg heroina BUDIMPEŠTA — Madžarska policija je pred dnevi zaplenila 28 kg heroina, ki je bil skrit v nekem tovornjaku, ki ga je vozil Turek. Gre za največjo količino heroina, ki so ga letos zaplenili v Evropi in za doslej največji uspeh madžarske poli" cije v boju proti mamilom. Vrednost zaplenjenega heroina bi na trgu znašala 17 milijona dolarjev. Turka je policija ustavila na podlagi Interpolovega obvestila madžarski policiji. Kosovski preiskovalci nadaljujejo identifikacijo spomladanskih izgrednikov PRIŠTINA Na Kosovu se organi varnosti še vedno ubadajo z demonstracijami, ki so vihrale po pokrajini letos spomladi. Doslej jim je uspelo izbrskati in prepoznati 1665 udeležencev nemirov: veliko večino so predali sodnikom za prekrške, zoper 56 demonstrantov pa so sprožili tudi kazenske postopke. Produktivnost sodnikov je zadovoljiva, poroča Tanjug, saj so doslej obdelali in kaznovali že 924 demonstrantov (večina je prejela od 30 do 60 dni zapora). Pač pa miličniki še vedno iščejo izgrednike, ki so 30. maja v Podujevu vzklikali milici sovražna gesla, za nameček pa na stražnike celo streljali. Kot poroča kosovski sekretariat za notranje zadeve, zdaj že vedo, kdo je bil v skupini, čeprav so demonstrirali zamaskirani: za vsemi so razpisali tiralice. Med tem so na okrožnem sodišču v Titovi Mitroviči sporočili, da bodo v naslednjih 14 dneh preučili številne ugovore, ki so jih odvetniki Azema Vllasija in drugih obtoženih vložili v zvezi z obtožnico. V primeru, da bo sodišče pritožbam ugodilo, bo obtožnica vrnjena tožilstvu v popravo, sicer bo postala pravnomočna. Zavrnili so govorice, češ da bo strogo omejena prisotnost novinarjev na sojenju in da bodo lahko proces proti Vllasiju spremljali le sodelavci Tanjuga in prištinskih listov Rilindje ter Jedin-stva. Za zdaj namreč niti ni znano, ali sojenje sploh bo, saj je vse odvisno od postopka v zvezi s pritožbami zoper obtožnice, (dd) Vojna napoved strastnim kadilcem v obratih Forda v Veliki Britaniji LONDON — Več kot 42 tisoč uslužbencev in delavcev angleškega Forda že v kratkem ne bo smelo več kaditi v sejnih dvoranah, dvigalih, hodnikih in celo v straniščih. Kajenje bo prepovedano tudi v službenih vozilih, ki jih uporabljajo Fordovi managerji, seveda pa bo prepoved kajenja veljala tudi za vse urade, skladišča in področja za preizkuse. Edino izjemo bo predstavljala montažna veriga, kjer bodo najbolj trdovratnim kadilcem omogočili nekajminutni odmor, da bodo lahko na posebnem prostoru potešili svojo razvado. Ta vojna napoved cigaretnemu dimu predstavlja prvi popolni načrt nekega britanskega podjetja za zaščito pasivnih kadilcev. Seveda bodo protikadilske ukrepe uvajali postopoma, da bi tako strastnim kadilcem omogočili, da se privadijo na novo situacijo in skušajo odvaditi kajenja. Za kadilce je Ford predvidel tudi posebno terapijo in tisti, ki se bodo »odpovedali« cigaretam, bodo kot posebno nagrado prejeli tudi bon v vrednosti približno pol milijona lir. Pri Fordu upajo, da bodo ti ukrepi naleteli na razumevanje pri zaposlenih, za vsak primer pa so za kršilce predvidene tudi kazni-Tako naj bi tiste, ki določil ne bi spoštovali, začasno suspendirali.