Stran L
^LOVHKKC«, dn« 4 oktobri 1WW
äterv 238.
Bežigrajsko gimnazijo že letos začno
»Slovan«« j* že poročni o gradnji III realne rtmnazije, Kratko »bežigrajske gimnazija«, objavil le ludi kliiiran načrl le moderne glmnazi|e ki ho v ro«nirt ponos za bežigrajski okraj. Tehnični oddelek heiwke uprave je prejel od |iroavelnega in gradbenega minislralvu potrjena načrte, ki jih Jo lülelal bsn. inž n Knill Nasiiisek Tehnični oddelek jr bil luili pooblaščen. ><• v nalkraišeni rnkn r»z|uše ponudim llcltaeijo v«, h gradbenih In drieiih del tu lo giiniiasljeko poslopje. Colokupnl »iri'rin »i proričuiiiinl im hin 8.11001107 Tehnični oddelek je ledaj razpisal oudajti 'let. in »ieer v Iroh skupinah. Kit kur hitro bo licitacija ugodno izvršen« piično inkuj « kopi njo m temelja in » prvimi grail boni ml deli, tako >1* računajo. da t.n lahkii |si»lo|iJe t surovim »lanu lo pre.I zimo P*l streho ?.ln''i Se lin vladalo laku lopo jesen-»ko vrene- kakor doslej. Po skupinah bodo dele oddana
Uri taci)» za I skupino del ho ill. oklobra na Ith ničnem odilellui bnniko uprave т Gleda
36 let zvesta službe grobovom
I »a. oni i h S6 lat
____ v sluzi grobovom
' n n -kopališču pri -v Krištofu naš /.»inii KnmiHil Itžiš (lik Nuj Ifa poni.u ■ :o I л LO u b 1J it um! Sri j -i jMikopulišča Sv. Krištofa brus Frun-«inn io več misliti ie moremo. Ti gro hov i bi no motrit dohiti zvnstejšega pri-jnti-lja in »krbnoj-»оцц varuhu, knkor so «n v Francelnu. Njeitnvo sree je kar liri rastju k tem jrro-s-ilz.ulmi oč.mi sko-gleda sedanje p ro-
bovom. Tako težko. e rnj in * lRi!o.-ini Wem
padanje pokopališča, Gospodar hi x večjo Imljo no mogel gledati propadanje «vojegn eni n I ft, kakor iflodn Fruneel propadanje pokopališča riv. Krištofa. Kakor bi šel koI ek srca. mu je, ko ero knk grob a pokopu-iča. Kakor hi itffuhil xveninfn prijatelja, mu jo ko zravnava zemljo 'a kakim prone -onim grobom. «Toliko let -eni ga oskrboval!« navadno Umu. ko gleda za vozoin. ki • к|ре|је ostanke na drnira pokopališka.
In kako poziin vsnk grob, vso njegovo zgodovino. vso zgodovino družin teh grohov. [•a. Fnincel n- živa zgodovina pokopališča sv. Krištofa. Naj bi so našel kdo. ki bi njegove spomine nlirngil
ln kakn uslužen je bil vsem žalujočim sorodnikom, ki »o nhjakovnti le grobove' Kakor bi hil i njimi v najbl Siijern aorodstvu Kako je znal lajšati 1'igo in brisati solze mamienm ob groheh e svojo prijnxiios»t.io, -oeutjem. poitehrio pa s svojo pnutrežlji voh t j. i! Saj je bilo njegovo stanovanj« last vseh sorodnikov grobov, shnjitlišf-e vseh. na razpolago vsem z. vsem. kar je imet.
Kot oskrhnik pokopališč» je pa oprnv-tjal vsa let:» tndi onnko zvesto službo rs-r-kovnika, veliko list brezplačno. Tudi sv. Krištof hi ne bil mogel najti zveste,jšega oskrbnika. kakor ga jo v Franeelnn. Knkor je zveist čuvnr pokopališča, tako je bil -i služabnik živun. ki en se zbirali v tej oerkvi. Nobeno delo mu ni bilo preveč, nobena ura prepozna ali prexjjvMliiju.
П«, tako zvesto je služil mrtvim in živim, da so je oelo pozabil poročiti in ostal fant.
In takega je zalotila njegova sedemde eetlelniea.
Znto ni čuda. da so se ich snoči spomnila vsa cerkvena društva župnije sv. Cirila In Metoda in mu priredila sioer skromno, ven dar prisrčno podoknioo in mu častitala.
Vemo pa. da govorimo i?, srna vse Ljub l.iane. sko mu k tej slavnoeli ludi jnvno čestitamo in želimo. <ln hi Kraneel ie dol"o more; hodili po pokopališču sv. Krištofa, naj se /godi s pokopališčem že karkoli
Slrie Francel, fing Va« živi!
s
Mesto tvena na цто1> gosp. ravnatelja I"Hner|i daruje ienlpetcr-ki ElizSb konferenci gospe Ivanka Klcmenčič Din liXt B.g povrni!
Mariborske vesli:
liiki u I In Oddana bodo naslednja dsla: tetaro betonska dela. proračuiians na l)in 2.070.124.1*1. zidarska Din 2,014	lesataka Din 228.10« 42.
klepsrska Din 472ЛД..ВД, miunka Din 1 milj 0ea.762.4l in ključavničarska Din 1*2.71764.
line 21. oklobr« /jt II skupino: pleskarska «».«7052. slikarska (BÄ*i.4H. steklarska l«t.fiWt.0e, pečarska W.400Ä», purkrl.rska ИИЛ^ОГ. i,p,.t niška ШН'Н7.(Ј8. imlaganlo l|i>nlo|s ilt Г, Г.4:':2Л in luk«for-«».trklile ,*».2a0.
Dne 2tt oklobra r.n (It skupino: olektričiui inštalacija 1ЈИИ2. slrklrostrnjna oprema I2&.H-J0, «iri-lovodaa naprava 422B, plin lnit;itarija 17.014, inilalaeija vodovoda ta iiikio iii toplo vodo 1нп lisoč tH7 48 in Inilalacija toplovodne i-entralne naprave h61.7!IH.72 Din.
MmI stavbeniki in podjetniki je io aedui veliko lanimanja u fnld.ijn teh del tet Je pričakovali, da bo uileleibo pri licitaciji velika, no letns Ia Cimnar.ija edino večje grudbon« delo v letošnji aeaooi.
© 0 e»liarl«ličaeni k«B*re»u bo predavenje nocoj na prvem pna-vslnem vnčt-ru Prosvetne »ve
т.е v verandni dvorani hotela Dnioil, S pomočjo čisto novih krasnih diapoiilivov Isi o lunijskem evharisličnein kniigreatu predaval tajnik g. Vinko 7.0r. Kdor hoče inova doJ.iveti najgrandioauejše Ia najgloblje trenutke, kar jih pomni uodovina naših verskih niarileslecii, naj nocojšnjega predavanju n» zaiiunli. Klim o ki>it||rosu, ki je pri dosedanjih predvajau|lh poveod doživel navdušen »preloui, šibo na tem prosvetnem večeru predvajal v Ljubljani ladnjlč In Je slanti v Interesu »nl«k<- mladino, du aj ga ogleda, iz trfj« rnxlnga je vstopnina ui dijake uillamt rui 1 Din llkratu opoiurjaino p. n. Občin* sivo, da si- t. noi-njsnjim večerom prične proevelnit ae»ona. ki bo obsegala v vreli vsaknlisP-nskih pre davanj itboi itnjsaniinivejših in najaklualneišili vprašani i vseli področij današnjega življenj«. Pred proilaja vatnpnic: sedeli 3 Dm, stojlič« 2 Din, diJaHe 1 Din v Prosvetni «vezi. Miklošičevi! r. 7.
(5 OjMitarjamu na klaiir-ki teerr liana Nuni. ki bo v pelel. dn- t I. m. ob JO v Kilharmonični dvorani. Ptanisl Ivan Noč je v minuli «eronl ■ lulj časa mnogo igrnl r. ntniiini sveinvnim pianistom Kamalakein In hre» dvoma je nd «iuvnegii mojslru mnogo pridobil glede interpretacije Chopinovfh skladb. Zatn je nnpoliioiua naravno akn hn na letošnjem svojem koncertu izvnjal več del slavnega |M>ljski-|!a koiuponlala, in sirer njegov valček v ;i» duru, 12 preludliev in 2 eludl. Poleg Chopina so na sporedu io skladatelji Itarh. Koolhoven ill Liszt. Sedeži po običajni «eni v knjigarni Glasb. Matice
(Mlihi! Trgovci!
izredna prilika, dobra loika. te nitdi pri dražbi dne 16. oktobra i» Irislanovanitko hiio i majhnim trnovskim lokalom na nailetill »traol vel Liubljane Informacije daie od 12 do 14 ure K oltar Llubljana. TvrUva cesla «ev. 9. 11. udslropj»
- Ko-laujsrji Na Iru prilutja |trt i kostanj, ie še tiran /a domač knslanj ashtevaio & Din lilor Moalna občina |e podelita «knli 25 prosilcem li ronit, da »mejil na določenih prostorih prmlajeli l-ečen kostanj l^lor so bili *a iMMlelitev licenco niorodujni predion I soeialno-poliličiiega inl»oke, kl jc- upofleval v prvi vrsti prneilce, ki aiiuujo -lal-novn caslutka. Gospodarski urad je le na pudingi toll preillogov izdal radevm- licenci Proslor elune »Ji »exijo od PSI do MU Din. kakršna |e njega prometna vninosl in logu.
© Neva tnm t n lika tarifa. Včeraj »o dobiti tramvajski sprevodniki novo tramvajsko tardo. ki je hila i«- uveljavljena In Je mnogo bolj komplicirane kakor dosedanja Tarifa slnpi v veljavo dne
1. novembra.
(?) 2f danrs opozarjamo na zelo zanimivi lilrn «Dezertrr«, ki ga od jutri naprej ijrral kino Ko-dtljevo.
O Transliifija krvi jc ti marsikateremu hudo bolnemu reftila /ivt[enje Transfuzija »c za priro-dosiovca etia najzaiiin-ivejših operacij Dne ">. I m. bo o tej operaciji govoril v okviru rednih predavanj Prinxkisloviifga druMv» ц prim dr. B. Lavrič ki ki nam ho tr.in-luzijo obrazložil v govora in sliki. Tudi kratek lilm bo pojasnjeval potrk irun-shizij, kakor |0 izvajajo na II kirurškem ojdelku v Ljubljani pod »odstvom na.-cga predavatelja. Predavanje bo S. t m zveter ob 18. v preda i a I-nici Minerakičkega Instiluta univeize (Mani In pri-lalelji Prirodoslovnega društva, pridite v čim večjem številu!
Gozdarska šola
Maribor. 8. oktobra.
S I. oktobrom js dobila gnxdnrska šola v Mariboru xopel nov naraščaj, ftllt so sprejemni izpili, včeiaj fco je vršil tdravniiki prngled in vpisovanje. V »ulu je »prejetih v enoletni teOaj 18, v dveletni |ia l& Isntuv, v*e sami Slovenci ranen treh, kl ao ■ Hrvatskega. Danes ae Je pričela šola s av mašo v stolnici, kateri so prisostvovali dijaki ler profesorski xbnr i ravnateljem na čelu S tem stopa uiitriborska gozdarska šola v inalu teto svnjog« nl>stoja in primerno Je, da nekoliko podčrtamo vninoet te ustanovo, ki se lako malo upošteva, da ii je groxila lela t»« i-elo ukinitev, kl bi Jo bila nunska uprava ludi najbrž izvedla, da nI tak rut «Slovenec« upravičeno opoxnril javnost na цгохебо nevarno«! raxpusta gnidurske šole in se je na podlagi našega jioxiva vsa mariborska javnoet energično taviela za njen obstoj. &ola ie vedno nima
0	Zasedanje reklitmariJskeK* oilhnra pri ml-
ribor»ki davčni ii|>ravi »e je začelo 1. oktobra.
□	Knitajnr v ptri»kiivj. Včeraj |e sačel preiskovalni sodnik vsa. Kraniec < zasliševanjem razbojnika Košajnra. Kokovnjač pn je ostal zaenkrat tndi pred preiskovalnim sodnikom zakrknjen.
□	Dveletna dekleii-e tiva baklja. V strašnih lailečinah je v mariborski bolnišnici izdihnila dveletna Magdaloiui. hčerka jiosestulka Ferlanda od Sv .luriju v Slnv noricah Punčko so pripeljali v »ledo v Maribor vso člslo opečeno. Vse teleece je ti i Iu ena »sinu rana. na trebuhu pa je bilo mosn čisto v črilu ožgino. Dekletce je v torek zvečer doma plezalo n.-i inizu ter |>revrnilo po sebi petrolej-<ko svetiljko. Petrolejka »e je ruxl'ila. tekočina isle ra/liln i si otroku in so vnela. V trenutku je bilo
••lo t plamenih, ki «n jili domači sicer pogasili, vendar pu Je niso mo^li i^lli opeklin, katerim je sredo kmalu |io prevozu i boliiišnien podlegla
G .4SK Marulun. 1'deležencl IV. jiohnrskega loka odidejo na Pohorje danes v »oholo ob 15 i iiisvne^a trga Kdoi ne more v soboto, gre v nedeljo z vlakom ob 5.44
1	' Za Ia» ii»el »mrli. Na železniški progi med hi. lijem In Cerknico ji- včeraj 8 letni poseslniškl sin Avgust čeniorih za las ušel smrti pod kolesi lokomotive. Fantek je stal na enem tiru ter gledal za tovornim vlakom, ki je vozil od Maribora proti
Iltu. Pri tem je preslišal rojsit osetiuegu v'.iikn. ki je prlvozil iz $1 tlja išele v prav zadnjem trenutku so je zavedel Strašne nevarnosti ter »e tik pred lokomotivo vrgel vstran in k sreči padel dovoli daleč od lintice Strojevodja osebnega vlaka je hil prepričan. 'Ia je fantu povozil ler je ustavil vlak »redi proge, našel pn je funtu po »rečnem naključju ne|ioškodovaiienu
L Plinarna -e mnilrrnlzira. dni je bila dovršena v mestni plinarni prenovljena retortna peč, v kateri se bo premog mnogo b<Hj izrabljal, kakor v dosedanji. Polog peči м< je pa zgradil nov stroj za proizvodnjo pale »istemu bronomiser. ki ixrnb-Ija u gretje vode vroče pline, kateri so doslej ubit i-ili »kor.l dimnik. Paru se bo uporabljala za vodni plin retortnih pečeh in xa zcoščevanje kalnimi, ki ga plinarna produrlra
O Proliluberkalnini dinar je « konreni septembru dosegel lepo VHOlo 18K.OOO Din.
O Niiirtnnusna kap V Žugali št. t! je umrl lastnik hotela g. .loslji Sagllteister. star 40 let Zadela ga je kap. Naj počiva v miru.
□	Pucmlha je pogitilba! V soi-iahiopolltlčnem uradu mestnega niičelnve so imeli včeraj celo rn-buko. Prišla je velika skupina delavcev |irotes|iral, da jih podjetniki, kl glade novo šolo v Mandnlen-skein predmoslju. no sprejmejo na delo, dasl •« jim je lo na občin obljubilo Med mestno občino in podjetniki Je namreč pogodba, da mnrajo ti prvenstveno sprejemati u* delo MM mariborske brez-noseine delavce in »e|o. če teh no bi bilo zadosti, tudi delavce od drugod. Pod letniki pu so zajioslill H0 delavcev iz mesta, nad kl pa drmrih in so začeli mostne odklanjati, češ, du nine jiravi ležaki. iiinpuk prihajajo iz druslli poklicev in kot taki niso primerni za tciaškn dela. Nsstoji iniiriUimkih ileluvcev je hil povsem upravičen In bo enlovo našel odmeva tudi na merodajnlh mestih C~e io mesto žrtvuje tolike milijone za novo zgradbo, naj Iniujo od tega nekaj zaslužka tudi domači brei|»o-selni, suj bi jih drugače mesto niorulo iz drugih sredstev vzdrževati. Za podjetnike pa vetju predvsem |»nodha in le «e brtiln pač morali striktno držati.
ГЈ Zveia Maistrovih Imrrev ima jutri zvečer v Narodnem domu svojo prireditev z godbnnlml in pevskimi točkami. Vstopnine ni.
stalno xaingurane bodočnosti, ki |M je nujno potrebna, da bi se jetrni njeno delovanje poznalo ludi v širšem delokrogu ler bi dobila primeren vpliv na razvoj gozdarstva vse Slovenije. Dokončno bo tretui urediti vprašanje šolskega gozda; kompleks Plešivra na Pohorju v izmeri 1000 ha, kl ga je dotiita ilriuva z agrarno reformo ter io dosedaj nikomur ni dodeljen, je telo primeren kot šolski gnzd. Treba bo Se reorganizirati notranje iolsko delo, kar bo zahtevalo nekoliko novib učnih moči. lx|Hi|K>lni1i je treba zbirke ter sploh preurediti ualroj tole tako. da bi nastal tukaj nekak znanstveni institut, na kalereg« bi ae obračali val zainteresirani krogi Za uaše goxduo gospodarstvo, ki ga bo na vsak način treba načrtno urediti, bi uneln potem lako organizirana goxdarska Sola odločilen vpliv.
□	Carinski duhmlkf »o v preteklem mesecu
znašali Din 4.220,73M. , oil tega pa samo Din 17-HflO.— oil iiviixn. Depoziti ui pogojno uvoženo blago so znnfiall Diu &li.011.
□	Ljudsko gibanje. Narodilo se je v Mariboru
meseca septembra 1*1 olrok. In alrer fi2 dečkov in 44 deklic. Umrlo je 40 ljudi. 24 moških In 22 iensk
poročilo pa ac jc 48 |Nirov.
Celje
(r ГНтлпј dr Steinlclscr zopet rrdno ordinira
Л Ma|dl£eva trgovina pršila * .-vmikc roke. Pred »valovno vojno, ko au sc morali Slovenci v Celju boriti proti prmiirajočemu nemitvu za vsako malenkost, jc bil posebno vesel pojav v naiem slovenskem Zivlju (osjiodarika ocamosvojilev. Res «c se zadnji dv* W.tlelji pred »velovno vojno utrdile v Celju nekatere tvrake, katere eo bile v ponot aloven.tvu, pu-iebno pa ie nairmu narodnemu gospodarstvu, lakrat je splošno veljalo načelo svoji k svojim ia le tuko ic hiln mogoče, da sla obrt in Irfiovlna v preilvon t-m navidez nemškem Celju zelo lepo napredovali. Danes, ko ilvimo 17 let v li;go*lnviji, moiamo pač z.tznamo\ali ravno v lem oziru ialostnr poiavc Z žalostjo moramo jiledati. kako nekdaj riaivečj« In naisolidnejie slovenske tvTdkv preliaiajo polaiinma druga za drugo r nemike roke- 7. žalo.tlio moramo konstatirati, da ie pač za nale gospodarstvo dovolj žalosten pojav, da ni gospodarskih krogov ki bi znali take transakcije preprečili in »vaje ohraniti. Kakor do-znavamo iz dobro poučenih virov, je le dni znana
"	Maji"
Rakuechcve rake.
celjska veletrjiovina z tetezum MajdIC prešla r uechcve rake.
(f Drultvo za dekoracijo ju reklamo v Celju
priredi koncem okobra za avnjc člane brezplačni aranžerokt tečaj Prijave sprejemi do 10- oklobra g Reinhold Blechinger pri Fa Kakutch. Istočasno se sprejemajo novi člani
e Smrtna pi>sle(li-a nesreče. V torek smo poročali. da |e 36 letna dninarlca Podbraiki Katica z Zg. Rrczdna pri Humu ob Sotli pila po pomuti namesto žgania ocetnn kislino. Kljub temu, da so jo takoj pripeljali v crl^ka bolniinico, zanjo ni bilo več reiilve. V «redo je v bolnMnid umrla. Prepeliana So v tvoj rojtlni kraj.
er Smrtna kosa. V bolnitniti »o nmrli Bizja't Jurij, Ml let, abč. revež ii Polzele, Linko Jožefa, II lel hči drvarja z Liubnvia. / ajode Kari. 63 let, sedi. mojster brez posla iz zreč. N. v m p.
Kamnih
Razveseljivo dejstvo beležimo zadnji čas v naiem kraju, ki je precej industrijski V tovarni Kemec & Co. na Duptici ki zaposluje več ko 200 delavcev, se razmere za delavstvo vidno boljšajo. Znatna naroČila omogočalo tovarni intenzriv nejšo zaposlitev ter v istem razmerja rastem delavski dohodki. Posebno dobro je pa to. da delav' sivo dela mirno in brez strahu pred kakimi reduk cijanii. bodisi plač, bodisi samih delavcev.
Novo meslo
Za nudznrnikii .irtanislov novomeške dekanije je od škofijslva Imenovan učitelj narodne šole v Novem mestu g Venčeslut Skehe. ki že dolgo vr slo lel orglu in visi: j>nlje pri tr.iiičiškanill
Mrtta»niru n.i »tarem (KikopnliSču je z obzidjem vntl poilrln. Ob vratih je bila v zid vzidana plošč n, katere napis |inve. da je bila mrtvašnica sezidana letu 1810. lorej isto telo. kakor Je bilo |iokO|>ulišče blagoslovljeno.
KuHurn1 o h zornik
Ljiibljnnsha drama i
Jože Kranfc: Direhlor Campa
Spies! Jože Kranje. Rržitcr M. Ski4nnl'k (Premiera 2. oktobra 1995.)
-lože K'anjc je doslej izdal dve knjigi proze in dramo Katakomb» V leb knjigah vidimo pisa-telievu DC-pubredno-,1 do iivijenja, v tej neposrednosti pa lenil.-nco, ds zgoščena negativno«! »ama vzbuia odpor, hkraU pa Izziva novo ideologijo mla-dir.e, ki v živlienjti noCc reda. poštenja in boljše večnost: lik je tndi »Direktor Campa«. Vendar bi rad zavrnil pisat-.-lja že od vsega početka. Njegova »nov. otbrana iz se-.tanjos|i in prav zadnje preteklosti, so re* individualni, socialni, politični tn vzgo|M grehi, tuda niso sstno greSi alarih, smpsk grehi ttabega človt-ss voriče ker Irh in podobnih grehov ni nič mani med miadi>n kakor m d atarim tvelom V bistvn gre ssmo za človeško onn--jeaost, lopott in brsx^riHio't. ki vznemirja in kliče k odporu tn obračunu. Direktor Ca tup Ln njegova okolica sn rs» omejeni, bre*«rčni, atrsho-petni in krivični hudie. njihova deianja. ki niso drugega kol nafle'vne «n-l.dote, ,« jim eicsr prilegajo, toda boj proti njim je na odrti lako Inhak. da n«- zanima dran<e. an*j>aVt smo r* :-orterja m se eb mem naslaja »smo kronika Ikandslov.
Ivan Cankar jc učiteljem napisal -Hlapce«, eanjr pa položil poleg lipike -potega časa ie čudovito etebno in človeško bol-činu. ta bolečina p' hnja iz prvtivakih konlhktov in raste v duhovne like ki bndn živeli nad vseli čas. Jože Kran|c. «i nedvomno zs|em i svoj pogum in upor v Ivanu Cankarju. |e napisal .Direktorja Campo« Proletariern. pa hre/. oscbn.li in čiovelkih kont ikio», tudi brez globine Naz.proli negativni snovi ie postavil temo upor iu nog ,m ta 'Oj je <gn,| nazoissi; tudi r kolikor je človeiki, jc zgolj retoričen. Odveč bi bilo. ko bi ee upirali .novi sami, čeprav jo j« pisatelj zbiral m kopičil na en slan in na <-■ nazor. Isodist kot evoia individualna upaxovania. bodisi
kot sploina dejstva in kot poudarek svoji satialni In dunovni težnji po pravici in svobodi. V tci drami je lahko vse resnično, gledalec sam teli do godkov ne more niti drugače sprejemati, kakor da jih postavlja v vsakdanjo resničnost, a vpraiuiemo se, kje je tu pesnik, ki bi videl človeku bolj do konca in proniknil ponižanemu življenju do korenin? >Cas«, ki aaj ga kaže direktor Campa ima vendar evojc bitne vzroke, zalo je tame demonstracija lahka uspešen, а lažji in manjit del jtvnc obtožbe. Niti Campova kazen In ves preokret nas ne prepriča. I o dramo je namreč oblikovalo »amu realistično zbiranje in kombiniranje, čuvatvena retorika in ncbruien dovtlp. zalo si piaateli ni bil v sve«ti ali piše diamo ali komedijo in je v celoti nezanimiv Ta preprostost, ki jo čutimo, ni zrelost, ampak naivnost. Se najboljii podobi sta profesorja Koruza in Bernard, la dva nam povesta ic največ resnično človeškega. Želel hi Kranjcu, da bi gradil loblje in da bi vezanja golih dnevnih dogodkov, akor jih vidi in nhCuti tsak. it ne iimal za umetnost. Drama je ticer imela svoj zunanji uspeh, in če je bil tlevilni obisk namenjen res izvirni »In renski drami in ne politični in zasebni senzaciji, •' zu enkrat dosegla avoj numen V splotnem sodim, da so «Katakombe- napisane iz mnogo globljega in plodnej!ega pogleda v življenje. Nihče si ne sme zakrivali o<i pred loposljo in kritičnostjo današnjega ča«a, prav zalo potrebujemo 'udi globlje nmetnutti. da ga prečisti in pretrese. Sama kljubujoča Seseda le ni dnvotj, najsi se jc tprožila iz najčistejiega prepričanja. Culi ac celo. da Knnjcu nc gre /a samo resnico, ampak za fim večji poudarek krivice Vsekakor gre snov bolj do »rca кгИ рл nje obdelava. Uprizoritev sama je pttgum, ki ni b'ex vrednosti
Delo ie ispnzoril g M. Skrbiniek in tndi »am Igral direktorja Campo S svojo oalro in poudarjeno igru j« dal ludi atožer raztreseni kompoziciji, kl '•d drugega dejanja vedno bolj razpada Naenroli riemu je -gral «uplenla Križala g Stuplca. prav tako z ostrim poudarkom. Toda neupogljiva go-aposknsl Csmpovega lika se ie kakor odurno»! od bijata ob okorei preprna'osti mlsdega dctnukrala Križala. V lei večji vlo(i je pokazal g Stiplca. da ima dovolj duhovnega maleriula, toda njegovemu tgravcu želimo se krepkega razvoia Oa. [.evarjeva
je igravako mnogo dozorela, v »vojem oblikovanju jc ustaljena in jasna. Njena Zina Sušnikova, prule-tarska učenka In sirola, je rvsnična in lopla Težko, malo hvaležno Marijo, potlarno proleeorlco, ki jo Campa prevara za ljubezen in denar, jc igrala ga. Saričera: upodobila je v nji amo liho trplienjc. potopljeno v znamenje notranje bolečine in razkroja. Živo nasprotje je Kodrlčka ge .luvanovc Oba lika, ki sla ae pisatelju, kakor smo omenili, najbolj posrečila, stn profesorja Koruza in Bernard. G Cesar in g Lipah sta podala oba živa in zavestns slabiča z naravno resnično-ljn. dasi je Lipahov lik pre-legnjcn preveč v ameinosl Izvirna tipa tla bila ludi Bratinov sluga in postrežnica gr. Gahriielčičevc
I. Maroll: Tri obredia iz Zlije
(Slovenske narodoslovne študije, I. xv.) (ilaabena Matica, str. 47.
lila s lie na Malica v LJubljani pač ni mogln storili boljše, kol da je postavila za vodjo svojega Folklornega instiluln znanega glasbenika Franceta M a i o 11 a . dirigentu In vodileljn našega Akademskega zbora ier idejnega vodjo no vejSe slovenske glaabene smeri. Z nsstopi svo)ega izveibanega zlsir« v LJubljani, v Rolgrndu. Sorn-jovu in Orientii je |Mtkaxnl. da slovenski akadeni aki xtior. če hoče bili vreden svojega Imena, mora hrex|>ogojiio gojili našo pesem, in lo našo p r i a I -no pesem ne uiešimo z osladnimi evropskimi šla gorskimi in modnimi varijacijaml, preračunjsninil lie čulno ugodno,I. Z vsem svojim temperamentom •i Je dal res akademsko nalogo, ixkopali Iz redkih naših glasbenih ostankov našo melodijo, jn«no predofiti uaše narodne melodijne prvine ter |w ksrall, kako Je slovenski duh nslvarjal Iz sebe v vseh časih. S liskaninii uvodnimi besedami v zadnji koncert je Indi v zvezi s svojimi anlmdnikl iHtudarll Idejno jilal iiarodne |M-sml. njeno veli-I čino in vredno»!, obenem pn tudi odkril pntvoibo
I na»e narodne pesmi v to «oniiuienlalnosl, kol Jo sjilošno poznamo -e.laj Po »mrli našega najboljšega tflasbenegn tnlklorista dr S. Vlimiks. so |e Manili lotil (KMlrobrega dein, stremeč znanstveno raziskali naše uiusbeiie elemente, ki ao še vidni v
I naših najstarejših navadah Zato je začel v okviru Glasbene Matice izdajati »Slovenske narodopisne študij®«, ki bodo sicer gin bouega značaja. Iiodo pa nudile zanimivo »nov tudi vsakemu narodo piscu.
Kol je znano iz. uličnih objav, bo la nedelja, najbližju žalostni 15 letnici izgubljenega plebiscita na Koroškem, posvečena koroškim starodavnim navadam. kol ao še ohranjene v Zlljskl dolini. S pomočjo zbora Olash. Matice in Akademskega shorn bodo Korošci, ki bivnjn med nami, predvajali po ljubljanskih ulicah svoje najstarejše navade, ki so zvezane s starimi pesmimi. In ti vaški zlljsk1 obredi »o predmet M.irollnvi študiji, ki je izšla t« dni kol uvod v veličastno priredile»,
Maroll deskriptivno opiše več leli koroški! obredov, kl so pač najstarejše slovenske obredne oslnline. Najprej -štehvnnjet. Do potankosti po prejšnjih opisih in svojem lastnem gledanju podu ves dogodek ter nnnlizira osnovno melodijo, ki Jo jo še sam zapisal. Prav lako postopa pri drugem obredu, pri «Visokem reju poti lipo«, kjer podaja tekst pesmi v znanstveno natančnem zapisu, kakor Midi elemente melodije in očrta njen značaj. Večina študije pa je poavečena zlllskim «valovsklm obredom, ki Jili Maroll deli v več skupin: Snubljenje, |'o nevesto greiki Nevesto odpeljejo, Za|H»-n|nlea In Poroka. Opiie pravilen fwstopek obredov ler pesmi in melodije, ki so bistveno |>ri leh na vadah. Navrh doda še fj«| nelieške obceli Inr melo «lij» pri navadnih »vatovskih re|ih — Pravo vr*4-nolo lej študiji daje zgodovinsko vrednotenje in oznaka teh glasbenih prvin, ki Jim Maroll |ioiMe Izvor In iKidohnost, V samem dnn ostane nov po jem o slovenski samobilno»!! nzlmma novo spoznanje neke, doslej neslulene sestavine naše sto venske duhovne »tmktum Tako js nam Maroll tenretično prlilvlgnll oznako koroškega slovenskega duha v pesmi, kakor Jih IkkIo praktično izvajati omenjeni zbori.
V»nk. kdnr !>o hnlel nedel|ske obrede pravilne razumeti In do|e!i glohokeje kol navadne prlre rlllve. ho moral pred tem vsekakor prebrati to Maroltovo »Indijo. Glasbeno izobruleneui" "os'-kil pa bo le dvakrat koristnejša	Id