3. štev.
Marc — 1890. Letnik XIII.
Bil GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred "2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr.
Vredništvo in opravništvo je v hiši „Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov",
Poljske ulice št. 10.
Cecilijanski ideal.
(Dalje)
V 1. številki letošnjega „Glasbenika" sem razložil, kateri je cecilijanski ideal; je namreč pravi 1 n o ob h ajanje lit urgične, slovesne službe božje. V tistem članku sem tudi naštel speve, kateri pripadajo pevskemu zboru, da jih izvrši. Sedaj pa imam namen obravnati te posamezne dele, in jih pojasniti na vse strani. I)eus in adjutorium meum intende!
Introitus.
Introitus, vhod je tisti spev, ki se poje med stopnjimi molitvami cele-branta. Kakošen je pa zgodovinski začetek introita? — V starih časih se je slovesna služba božja bolj pogosto obhajala. Kadar je škof maševal, morali so biti pričujoči vsi duhovniki. Škof se je, kakor dandanes, v cerkvi napravljal za sv. mašo, med tem pa so duhovniki in kleriki prepevali psalme. Kakor hitro pa je škof dal znamenje, končali so psalme s hvalnico Gloria Patri. Iz te navade je nastal današnji introit, v katerem razločujemo tri dele: a liti fo no, eno vrstico psa ima in Gloria Patri. Antifona in psalmova vrstica ste navadno iz istega psalma. H koncu se ponovi antifona.
Introit ima namen, da vernike navda s tisto mislijo, s tistim čustvom, katero naj v njih prevladuje med celo slovesnostjo; introit naj vernike cerkvenemu času primerno razpoloži. Sv. cerkev namreč želi, obuditi v nas po različnosti praznikov različna čustva. V adventu naj bi nas navdajalo hrepenenje po Zveličarju, o božiči veselje zavoljo rojstva Sinu božjega, v postu žalost nad grthom, o veliki noči odkritosrčna radost, ker je Jezus Kristus se svojim vstajenjem premagal smrt in hudobnega duha. Ob praznikih svetnikov nas hoče spodbujati k posnemi njihovih čednosti. Ta čustva tedaj so
z malo besedami izražena v introitu, toraj lahko rečem s kardinalom Wise-man-om, da je introit ključ do sv. maše.
»Glasbenik" je prinesel mnogo introitov v prevodu; vsak se toraj lahko prepriča, kako primeren izraz praznika je v njem. Samo en izgled. Na praznik vnebovzetja Device Marije je postavljen ta introit: „Veselimo se v Gospodu vsi, ki obhajamo praznik na čast blažene Device Marije, katere vnebovzetja se vesele angelji, ter hvalijo Sinu božjega. — Ps. Iz srca mi vre dobra beseda; svojo pesem pojem kralju. — Čast Očetu itd."
Kako lepo je tukaj razodeto veselje nad vnebovzetjem Marijnim. Berite introite in našli bodete v njih čutila veselja, žalosti, kesanja, upanja, hrepenenja, strahu, časti, hvale, prošnje, itd, Iz tega je razvidno, zakaj cerkev nikakor ne more biti zadovoljna, da se introit zanemarja; naj reče kdo, kar hoče, brez introita nekaj manjka. Kaj bi rekli, če bi orgljavec črno mašo pričel s Kyrie? Mi vsi bi se izpotikali, rekli bi: Kaj počenjaš? Danes je Requieili in ti pričneš s Kyrie. Zakaj bi pa tako neradi pogrešali besedo Requiem? Zato, ker se ž njo prične introit pri černi maši, in ta beseda nam pove glavno misel, nam pove vse. Črna maša se namreč obhaja, da bi duše ranjcih „re-quiem", t j. mir zadobite zavoljo neskončnega zasluženja Kristusovega, ki v sv. maši ponavlja svojo daritev. Iz ravno tacega vzroka se mora pa tudi pri druzih mašah pričeti z introitom. Da se je introit jel opuščati, krive so edino le naše posvetne maše; Schiedermayer pa koral nista šla vkup. Prvi je ostal, koral pa je dobil mesto edino še v velikem tednu in pri mrtvaških opravilih.
Vendar ko tako gorko priporočam introit, zna mi kdo ugovarjati: „ Kaj pomaga introit, saj naši ljudje ne umejo, kaj se na koru poje". — Na to ugovarjam, da so papeži vsikdar opominjevali pridigarje, naj razlagajo vernikom liturgične molitve. In ravno pridigar ima najlepšo priliko, introit, razložiti ljudstvu, ker ga prav primerno lahko porabi za uvod svoji pridigi. Po tem pa je naloga dobrih m o 1 i t v e n i k o v, da vernike vpeljejo v duha liturgičnih molitev. Slovenci imamo pač obilo molitvenikov, a večidel so proizvod subjektivne nabožnosti; na misale se malo, nekateri prav nič ne ozirajo. Vendar je pa le tisti molitvenik najboljši in v resnici katolišk, ki se popolnoma naslanja na misale in brevir. V tej zadevi bo treba nastopiti drugo pot, potem bo gori omenjeni ugovor sam od sebe padel. V starih časih so bili ljudje liturgično bolj izobraženi. To kažejo molitveniki in tudi viseče pratike, kjer se še dandanes nedelje imenujejo po začetnih besedah introita, n. pr. Oculi, Laetare, Gaudete i. t d.
Pa preidimo k introitu samemu- V predgovoru k rimskemu Gradualu najdem o njem tale pravila: Pevci naj ne prično z introitom, dokler ni prišel duhoven k altarju. Navadne dni in pri manjših slovesnostih naj prične en
sam pevec ter poje do znamenja zz| in festis semiduplicibus et Doininicis
naj pričneta dva pevca, ob večih slovesnostih štirje. To velja seveda za zbore, ki so mnogoštevilni. Od onega znamnja poje ves zbor. Pervi del psalma, kakor tudi polovico verste Gloria Patri pojo posamezni pevci, drugi del zbor. H koncu se ponavlja introit do psalma. — Introit se poje pri vsaki
maši razun na veliko in binkoštno soboto. O velikonočnem času se introitu prideneta dva „A 1 leluj a", — Od tihe nedelje do velikonočne nedelje se Gloria Patri izpusti, če ne pade kak praznik vmes, in precej po psalinu se ponovi introit.
Mnogo se je pisalo o vprašanji, če se sme introit samo recitovati (slovesno brati). Najbolj jasno razpravlja to stvar profesor A. Walter v Musica sacra 1888, str. 17. On opira svojo razpravo na Caeremoniale Episcoporum, ki ima zavezavno moč. Iz te razprave je razvidno, da je dovoljeno petje z orglanjem nadomestovati, t. j. ni potrebno, da bi kor vse speve pel koralno ali figuralno, lahko ga orgle nadomestujejo. Vendar dobro pomnite: Kadar orgle nadomestujejo, mora en pevec iz zbora z razumljivim glasom vse to recitovati, kar se zavoljo nadomestovalnega orglanja ne poje. In hvale vredno je, če pevec vzajemno z o r g I a m i r e -eituje zjasnim glasom. — Kadar pa j e Gredo v maši, ne sme zbor menjavati z o r g 1 a m i, marveč zbor mora c e 1 i C r e d o p r e d-našati z razločnim petjem,
Glede introita pravi Caeremoniale: Kakor hitro je škof (ali mašnik) prišel do stopnjic altarja, jenja orglanje in kor prične z introit om. Te besede posredno dajo na znanje, da naj se introit poje, ne pa recituje. Naravnost sicer ni zapovedano, da bi se moral peti, vendar pa tudi introit ni štet med tiste speve, ki se sinejo z orglami nadomestovati, oziroma recitovati. Če pa pomislimo, da je introit prva stvar, s katero pričenja kor svoje delovanje pri sv. maši, moramo prav dati Thalhoferju, ki v „Handbuch der kath. Liturgik" str. 566 pravi, „da bi bilo protinaravno, petje se supli-ranjem orgel pričeti", ali kar isto pričeti ga z recitovanjem. Navada je pa splošnja, da se antifona vdrugič kar recituje, popolnivši jo, če se poje. Slednjič je pa gotovo bolje, da se introit recituje, nego popolnoma izpusti.
Sedaj še praktična stran introita. Večina, in sicer velika večina korov na Kranjskem nima rimskega Graduala, v katerem se nahajajo introiti in drugi koralni spevi za sv. mašo Marsikater orglavec bi pričel, pa ne ve, kako in kaj. Najpoprej si je treba omisliti Graduale de Tempore & de Sanctis. Dobi se pri Pustetu v Regensburgu s črnim in rdečim tiskom vezan za 4 gl.; samo v črnem tisku nekako za 2 gl. 70 kr. Spremljevanje z orglami stane vezano 7 gld. 20 kr. Toraj en desetak za eno dobo človeško in še več. Naroči se lahko v vsaki bukvami. Gradivo je lepo razvrščeno po misalu. Vsak duhovnik lahko pomaga orglavcu najti dotične speve, in potem ni druzega treba, ko dobre volje in skrbne vaje. Od kraja je najbolje, da orglavec sam poje. če si ne ve pomagati, naj se gre o priliki posvetovat s tovarišem, ki je tega že vajen. Jaz pa hočem tukaj postaviti en izgled. Ne pišem pa za veščake, marveč za priproste orglavce, ki imajo dobro voljo, pa ne vedo kako in kaj. Vzemimo votivno mašo od Sv. R. Telesa, za katero se ravno pripravljamo (ob predpustni tridnevnici). Eden ali dva pevca pričneta „Cibavit eos", kakor je na 20. strani.
Eden. i

t r i±
Zbor. 0-
»
' • t
=1 j-fi
5 i
1 * ' _ «
Ci-ba - vit e -
r
i

os
ex a-di-pefru-men - ti et depe-tramel - le
1• i		hrt'	: g jf
c V	l:- - fs M	[4-i,	
Eden.
O-

sa-tu-ra - vit
1 ^J-
0 0 ^ - __
[ V t-
i
■ —i-- e-
-G>~
e-
i
S i i Ž
0^0
X- I: t
os. Psalm. Ex-sul-ta-te De-o
l l te! »
t
# », - 0 * * » # #
.p:;.p1 £' p t -P "F f
Zbor.
if S -

1 « (2
Ep

-
0
-0- F-
ad-ju-to - ri no-stro: Ju-bi-la - te De - o Ja
± J.
3 i *
- - - cob.
i 1 i iž J
t-t-
Eden.
' ' ' P- f	t
Glo - ri - a Patri, et Fi-li - o,

et Spi-ri
* * • 0 0 m
t- Lr""t-" t-1 -r
- tu - i san - cto.
Zbor.

h
d. i 0
v-

» 0
C2--
r r
Si - cut e - rat in prin-ci - pi - o et
I
nune
l: ^

1	S	p
I	r	r
1	I '	I
et	sem -	per,
V" •
» t—t"


et
-
• g, 1
irl"
« 01

S '
■F
E:
»—s—«--,
in sae-cu-la sae-cu-Io - rum.
s	0	t	: ^—JJ
p i	0 1	m- 1	frF
rum.	A	-	men.
	—	—	t f---S
--	T	p.	; II
Slednjič se antifona „Cibavit" ponavlja ali pa kar recituje recimo tako-le:
1.


Cibavit cos ex adipe frumenti, et de petra melle saturavit eos.

pm


i»

ali pa 2.

m
2=ps=t-
m


psfc
4 tt
i
Orglavec mora introit prav dobro znati, zlasti spremljevanje, da gre vse gladko in jasno; naj ne gleda toliko na veljavo not, kot na besedni povdarek. Ako bi se pa introit vnemarno in neumetno prednašal, zopet bi diskretiral koi'al in cecilijanske napore, kakor nekatere maše, ki so sicer liturgične, a dolgočasne in brez muzikalne vrednosti. Pomniti je pa, da pri introitu mora biti spremljevanje jako diskretno, tiho, da ne zakrije glasov; k večemu pri psalmu bodi malo močneje. Orglavec bodi spreten, uren, gleda naj, da za pevci ne zaostane, pa pevcev tudi ne zadržuje, sicer je vsa poezija pri kraji. Zdi se mi, da dobro in umetno izpeljani introit da koj od začetka slovesni službi božji katolišk značaj.
Še glede recitovanja moram spregovoriti par besed. Izbere naj se za recitovanje tak pevec, ki ima najlepši in najrazločniši izgovor. Pevec sam pa naj pazi, da vsako besedo prav naglaša, zadnjih zlogov ne zateguje, marveč glasno in slovesno bere. kakor n pr. subdijakon bere list v slovesni sv. maši. Recituje naj se v istem tonu, v katerem je pisan Kyrie dotične maše, ki se ima peti. Ko bi bil pa ta ton previsok, poje naj se v dominanti, iz katere potem orgljavec z enim akordom preide v trizvok tonike.	(Dalje prih.)
Dvanajsti občni zbor nemškega Cecilijinega društva v Brixenu od 10. — 12. septembra pret. 1.
(Dalje; glej preteč, letnik.)
Po zadušnici je pel stolne cerkve kor čvrsto in čilo naslednje skladbe: 1. O rex gloriae, štiriglasni motet Hallerjev, ki posnema stare in nove klasike. Ta mogočna in z mladenškim vzletom prednašana skladba je nekaj spominjala na Palestrinin „Dum complerentur". 2. Magnificat VI. toni in cantu brixensi, falsobordone 5 voc. auct. Lud. Viadana, in sicer se je pel en verzikel v šestem tonu, drugi pa petglasno v falsobordonu, „Gloria Patri" pp. „Sicut erat" pa f. 3. Laudate Dominum, osemglasni motet sedanjega
cecilijanskega predsednika Frid. Schmidta; dva kora sta ob enem tekmovala hvaliti in slaviti Boga. Sveža, efektna, ognjevita skladba — v Wittovem slogu, je v obče zelo dopadala. 4. Gloria iz Fr. Wittove štiriglasne maše opus 12. Ta zadnji komad pevske produkcije je dirigoval mlad duhovnik, na orgle pa je tedaj igral Mitterer*). Sestavljavci programa niso zastonj to Wittovo skladbo postavili na zadnje mesto, kot sklep cele produkcije. Saj nosijo na sebi malo da ne vse skladbe Wittove pečat njegovega genija: bujno melodično življenje, organično celoto polno fantazije in moči, dinamiko polno efekta, čarobni blesk — a pri vsem tem resnično izraženi in globoko občuteni tekst Ko so nehale po akustičnem domu razlegati se divne melodije navdušenega in navdušujočega speva „Gloria", rekel sem sam pri sebi: „Škoda, da so končali! Zakaj ne pojejo pevci cele Wittove maše? Poslušal bi to angeljsko petje noč in dan". Vsaka nota Wittove skladbe je pisana, rekel bi, z njegovo srčno krvjo, zato tudi gre do srca in ogreva ter navdušuje poslušalca. Zdelo se mi je, da nam po tej skladbi ranjki Witt govori k slovesu: „Mojo srčno kri škropite! ... In srce jim bo ogrelo!" (S Gregorčič.) —
Zapustiti smo morali hram božji, kjer smo toliko dušne naslade, toliko svete navdušenosti in koristnega poduka zajemali, ter se podamo k sklepnemu zborovanju v knezoškofov Vincentinum.
Udje nemškega cecilijanskega društva so se v Brixenu dvakrat zbrali in sicer li. in 12. sept. posvetovat se o izključljivo društvenih zadevah. Pred-sedništvo je bilo prvi dan poslalo v Rim ponižno prošnjo, da bi sv. Oče društveno zborovanje blagoslovili. Drugi dan je prinesel telegraf veselo sporočilo, da sv. Oče popolnem namene društva odobravajo ter da vsim društvenikom delijo sv. blagoslov. V zahvalo za tako milost so vsi društveniki, pozvani od g. predsednika, zaklicali sv. Očetu trikratno „slavo"!
Ker ocl dne do dne rastejo cecilijanske skladbe - ko gobe po dežji — zato predlaga predsednik, da bi se število društvenih referentov ali kritikov zvišalo od 13. do 16. Na to so bili izvoljeni triji novi kritiki, in sicer: dr. Franc. Ksaver Haberl (iz Ratisbone), skladatelj Mihael Haller (kapelnik v Ratisboni) in prof. Walter (iz Landshuta), iskreni prijatelj in životopisec ranjcega Witta.
Za tem prideta dva imenitna in za obstoj in razcvitanje društva vele-važna predloga na dnevni red. Društveni blagajnik g. H. Pawelek, knjigar v Ratisboni, videč v društveni blagajnici premalo denarnih sredstev za vzdr-žavanje in razširjanje društva, predlaga naj bi zanaprej vsak društvenik plačeval kak letni donesek, kateri pa naj določi občni zbor.
G. Edin. Langer, knjižničar iz Tešen-a, stavi predlog, naj se nemško cecilijansko društvo začne dogovarjati z drugimi inostranskimi cecilijanskimi društvi, ki bi se z nemškim društvom zjedinili v organično celoto in naj bi občni zbor pooblastil glede teh dogovarjanj g. predsednika: pri prihodnjem občnem zboru pa bi se cela zadeva na podlagi predsednikovih sporočil prere-šetala in definitivno odločila.
*) Orglanje v stolnici ni bilo prav vzgledno, kakoršno se tirja pri občnih zhorih, bodisi da so bile orgle preslabe in starokopitne, bodisi da orglavec ni imel sabo primernih skladb, ali pa da orglavec ni bil kos svoji nalogi. Sploh se je orglanje smatralo kot postranska stvar.
Glede teli dveh predlogov nastane živahna in zanimiva razprava, katere so se vdeležili posebno dr. Fr. Ks. Haberl, prof. Walter, prelat K ari on in župnik Huhn iz Monakovega. Na zadnje se sprejmeta oba predloga v obliki, kakoršno je ponudil msgr. Kar Ion: Predsednik se pooblasti sestaviti mnogobrojen odbor, kateri naj pretrese oba predloga in sicer: 1. denarni dohodki društva naj se skušaja pomnožiti a) z vstopnino, katera se ima uvesti; b) s častnimi členi; c) z zvišanjem naročnine pri listu „Fliegende Bliittei1", ki bode v bodoče društveno glasilo („Musica sacra" se je prodala Frideriku Pustetu za 2400 mark); d) z drugimi sredstvi. 2. Zaradi mogoče zveze z drugimi inostranskimi društvi naj se društvena pravila pregledajo, popravijo
in naj se iz njih vse odstrani, kar bi oviralo vstop drugim društvom
(Konec prih.)
Dopisi.
Na Dunaji -24-. febr. G. vrednik! Ne vem, kak škrat se je vrinil v Vašo tiskarno, da Vam preobrača stavov črke. Poročilo o XII. občnem zboru nemškega Cecilijinega društva v Brkenu ste bili v 1. štev. t. 1. na čelo zapisali „dalje in konec", a i štev. t. 1. kaže, da poročila noče biti še „konec". Svojemu zadnjemu dopisu iz Dunaja sem bil se svinčnikom zapisal „konec"; a Vi ali pa Vaš stavec je ta konec tolmačil (o sladka zmota! Vr.) kot .konec prihodnjič" in tako ste me prisilili, da moram omenjeni dopis nadaljevati in dovršiti. Današnji ta dopis bo torej nekak .dodatek" prejšnjemu. Bojim se, da s tem ne ustreženi ne Vašim bralcem ne stavcem,*) ker ne vem, posebnega in novega dostaviti. Vrh tega je vže ime .dodatek" zadnja leta tako vsodepolno postalo v naši literaturi, da se ga nihče večne upa zapisati svojim spisom, akoravno je kaj pozabil. Latinec pravi: in cauda venenum t. j. v repu je strup. Tedaj pozor, g. vrednik! Nasadite si najost.rejša očala, poostrite si pero in črtajte brez usmiljenja!
Sam ne vem, kako je prišel D. A. Slavjanski v moje pero in celo v Vaš list. Se svojim lepim petjem je bil nas vse ta slovanski Orfej kar očaral. Pa kako nas je tudi prevalil in poparil ta Slavjanski tam v Aradu popevaje pred spomenikom „aradskih mučenikov" on, ki je imel nositi slovansko ime in slovanski spev po celi Evropi, on, ki si je stavil nalogo prepričati izobražen svet o napredku ruske glasbe in naobraženosti!! Noben avstrijski Slovan bi se ne bil upal niti v sanjah kaj tacega storiti, še manj pa to pristoja tujcu Slavjanskemu. Da, da videti je. da umetniki zmerom zaidejo, kedar se mešajo v politiko, zatorej naj drugikrat ostanejo pri svoji umetnosti.
A nam ni bilo toliko za osebo ruskega korovodja in skladatelja, kolikor za stvar, katero zastopa, namreč za rusko glasbo, posebno za cerkveno glasbo rusko. Komur ni sreča tako mila, slišati osebno ruski zbor, naj si pomaga s partituro onih ruskih pesni, katere je L. Kuba v „Slovanstvu ve svych zpevech", knjiga VI. zbral. Tu se dobivajo nekatere pesni, katere Slavljanski pri svojih koncertih popeva, n. pr. „Ej uhnem', Ali ti Volga", itd.
Naštevaje one cerkve dunajske, v katerih se poje kakikrat v cecilijanskem zinislu, sem bil izpustil votivno cerkev (Votivkirche), kjer imajo celo farno društvo za cerkveno glasbo in izdajejo list „Blatter fur Kirclienmusik. Organ des K. M. Vereines Votivkirche in Wien": Korovodja tej podružnici je neki Kretschman, goslač v dvorni operi, vrednik listu pa je GarI Mayer. V kakem duhu hočeta delovati? društvo in list, ne morem razumeti. Dr. Fr. X. Haberl je v svoji Musica sacra št. 11. 1889 naravnost pozval vrednika, naj jasno pove, kaj namerava. Stvar je res sumljiva, če sami vredniki tako mistično govorijo kakor delfijski orakel, najbrž zato, da se še nadalje cinca med desno in levo. A tedaj je nevarnost, da se pade med dvema stoloma — na tla, kakor se je vže nekemu bilo zgodilo.
Morda bo Vas zanimal program c. kr. dvorne kapele v letošnjem postnem času. Do sedaj so se ob nedeljah pele te-le maše: Septuagesima - Preyerjeva, Sexagesiina — Bro-
sigo va, Quinquagesima — Mozartova v C moli. I. nedeljo postno — P a les t rini na Missa Papae Marcelli šestglasno; tudi vlogi „Sicut cervus" in „Peccavimus" ste bile Palestrinini. Tedaj imamo v c. kr. dvorni kapeli napredek — bolje povratek k starim. Palestrina se je pel tako — tako; tu velja ono pravilo: črka je mrtva, duh je, ki oživlja. G. Helmes-berger naj gre enkrat v Ratisbono poslušat, kako se ima peti Palestrina. Še najbolje se je pela vloga .Peccavimus", ker nima tako zavite in umetne polifonije. Sicer so bili glasovi najboljši —.najbrž prvih opernih pevcev, ki so peli vse pravilno točno, ujemali so se kakor piščali najboljših orgelj — a Palestrina je ostal vendarle samo — na. papirji. Vendar vže to je .imenitno", da se poje v c. kr. dvorni kapeli — Palestrina, mojster glasbenikov.
Kakor iz vsega tega razvidite, vre tudi na Dunaji in se kuha. Nadejamo se, da nam to vrenje sčisti cerkveno glasbo, katera naj se po tem nikdar več ne skvari v — birso.
Zdaj pa naj bo teb „dodat,kov" konec!	,S.
Smartin pri Kranji*) L2t. jau. — Prijetno nalogo imam Vam naznaniti, da se poje pri nas pri petih sv. mašah (missis cantatis) vsikdar natanko po določilih cerkvenih. •Ako bi bil kak zadržek, pa izostane peta sv. maša.	M. Moli ar,
^	organist.
Stanga ) 27. jan. — Sporočam C. Glasbeniku, da se pri nas opravlja slovesna sv. maša popolnem po cerkvenih določbah. Ordinarium missae: Kvrie. Gloria, Čredo, Sanctus, Benedictus in Agnus Dei, se poje z neprikrajšanim tekstom; ravno tako Introitus, Graduale, Offertorium in Coimnunio, kakor se nahajajo v misalu,	B. Pirnat,
urganist.
Leže*) 11. febr. — Pri nas se ravnamo „secundum legem" v vsem, zlasti pa glede cerkvenega petja. Vgajajo nam zraven korala zlasti Treschov Enchiridion (Pustet, Regens-burg) in priloge C. Glasbenika........Več luči!**)	Janez Tavčar,
župnik.
*) Enaeih izjav tudi od drugod željno pričakujemo: saj verno, da so se cerkv. zbori tudi po drugih krajih povspeli do ,Cecilijanskega ideala".	Vred.
**) Lepo prosimo, posvetite dotičnikn; hvaležni Vam bodemo.	Vred.
Razne reči.
Najstarejši liturgični rokopis iz začetka i. stoletja, antifona za praznik razgla-šenja Gospodovega (Epiphania Domini, 6. jan.) v grškem jeziku nahaja se v ? zbirk i papirov" nj. ces. visokosti, nadvojvode Raioerja. Popisal ga je profesor dr. G. Bickell v Ino-mostu 1. 1S87.
(Odlikovanje). Č. g. W. Baumker. kapelan v Niederkruchten-u ob Reni je od Vratislavske univerze imenovan doktorjem bogoslovja (horiaria causaj zaradi .odličnih zaslug za zgodovino nemškega in nizozemskega cerkvenega petja". — Mož je to odliko zaslužil in iz srca mu čestitamo na nji.
—	t Umrl je v Monakovem dne 20. jau. t. 1. kr. vrhovni glasbeni vodja, dr. Fr. Lachner, rojen 1. 1804. Ranjki je bil jako dober skladatelj in eden najboljših dirigentov sedanjega časa; mnogo reči je zložit tudi za cerkev.
—	Župnija Sain t.-Cy>r-en - Val, blizo Orleansa na Francoskem ima častitljivega pevca g. Tomaža Baron-a, kateri izpolnuje svojo cerkveno službo že nad 60 let. Preč. škof orleanski mu je poslal v znamenje svojega visocega čislanja krasno diplomo.
—	Za cerkveno glasbo na Polskem mnogozaslužni stolni kapelnik v Poznanji (Posen) č. g. dr. .1. Surzynski izdaje skladbe skladateljev polskih, ki so živeli za časa Palestrine in so delali v njegovem slogu. Zdaj se bavi z izdajo i glasnih psalmov G molke dalje s „polsko hy mitologijo*; dovršil pa je 3. zvezek ,Mo numenta musices in Polonia" s oglasno „Missa paschalis" Martina Levovskega. (Izhaja pri Jaroslavu Leitgeber-u v Poznanji.)
HPBfT" Zaradi neogibljivih ovir v tiskarni današnja štev. Cerkv. Glasbenika ne prinese glasbene priloge; zato bode pa imela prihodnja številka dve.