Maši kraji in ljudje druStev. ki mo priglasili mvoio udeldfca f Lani, ke Ja lite nagrarta prrK podelJo- ...» . ..... < — I—l— —— ofaiMlr Ra. Priprave za svečanosti v Ljubljani Spored slavnostne akade- mije vojnih dobrovoljcev Vstopnice za slavnostno akademijo, k jo priredijo vojni dobrovoljci Freske or- ganizacije v Ljubljani pod častnim pokro- viteljstvom Odbora za postavitev spome- nika v Ljubljani dne 5. t. m. ob pol 21. \ opernem gledališču, se dobijo v predpro- daji od 10. do pol 13. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v Operi Spored akademi- je je nastopni: 1. Pozdravni govor. Govori Josip Jeras, predsednik Sreske organizacije vojnih do- brovoljcev v Ljubljani 2. A. Lajovic: a) Begunka pri zibelki, I. Pavčič. b) Kaj mi pravi ptičeik ta? — Poje gdčna Milica Polajnarjeva, operna pevka. 3. Oton Župančič: 11. oktobra 1934. — Recitira Berger Marijan akademik. 4. Lik kralja Aleksandra I.: Govori pred- sednik Zveze vojnih dobrovoljecv v Beo- gradu, polkovnik-mvalid Lujo Lovrič. 5. Pavel Golia: Besede o materi iz igre »Dobrudža 1916«. — Predvaja Ivan Levar, član Drame. Po 1. delu kratek odmor. 6. H Rabaud: Nočna procesija, simfo- nična slika. — Izvaja operni orkester. 7 P. Čajkovski: a) Arija Kneza Gremi- nsi iz opere »Evgenii Onjegin«. S. Premrl: b) Znamenje. — Poje F. Lupša, operni pe^^ ec 8. R. Paul m: Tako je bilo. — Igrokaz iz življenja vojnih dobrovoljcev na solun- ski fronti — Izvajajo člani Drame: Cesar, Jan, Gregorin in Poto 16. pred po- slopjem Glasbene Matice (Vegova ulica) v korist zimske pomoči ljubljanske mestne občina ima naslednji spored: 1) državna himna — pojo združeni mešani pevski zbo- ri — dirigira Preme! Mirko. 2) Leskovic Bogo: Domovina — simfonična pesnitev za veliki orkester, nagrajena od kr. ban- ske uprave s I. nagrado, prva izvedba. Di- rigira Neffat Anton. 3)a Gotovac Jakov: Himna svobodi, pojo združeni mešani pev- ski zbori z orkestrom Ljubljanske filhar- monije. Dirigira Neffat Anton, b) Ventu- rini Fran: Kralj Matjaž — pojo združeni mešani pevski zbori s spremljevanjem god- be na pihala. Dirigira Premelfi Mirko. Od- mor. 4) Beran Emerik; Slavnostna ko- račnica, dirigira Svetel Heribert, 5) Jenko Davorin: Kosovo — dirigira v. k. Smre- kar Lojze, 6) Pešta Jan: Jugoslavija — svečana uvertura posvečena gen. Maistru dirigira v. v. k. Herzog Ferdo. Igrajo zdru- žene godbe: 40. pp. Triglavskega, godba »Sloge« ln godba I. plan. polka v škof ji Loki. Prodaja vstopnic v knjigarni Glas- bene Matice. Edini cam Zveze kulturnih društev! Predsedstvo je v sporazumu z odborom za postavitev spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani sklenilo, da bo le ono položilo venec za vse svoje članice. Zastopniki razen sokolskih. se zberejo v tajništvu Zveze ob 8.30 (vhod skozi kavarno), odko- der odidejo na zanje določeni prostor. Vse članice vabimo, da se odkritja polnošte- vilno udeležijo. Obrtniki; Skupno združenje obrtnaSrov v Ljubljani vabi vse svoje cenjene člane in ostale obrtnike, da se udeleže odkritja spomenika Viteškega kralja. Ker ae bo- do slovesnosti udeležili vsi sloji naroda in vse organizacije, apeliramo tudi na naje obrtništvo, da sodeluje pri tej veliki sve- čanosti in na ta način izkaže pieteo do blagopokojnega Viteškega kralja. Zbirali- šče bo v petek ob pol 9. pred pisarno zdru- ženja na Gosposvetski cesti St. 12. naspro- ti evangeljski cerkvi, odkoder odidemo skupno na Slavnostni prostor. Klub koroških Slovencev v Ljubljeni vabi vse svoie članice in člane, da se • čim večjem številu udeleže slavnosti od- kritja spomenika. Zbirališče ob 9. na Tr- gu kralja Petra I pred Miklošičevim spo- menikom. Venec položi osrednr odbor tu- di za pododbore. na, sta jo prejela, za orkestralni stavek Sa- mo Hutaed in sicer za »Psaln« na Kosove- lov tekst, za zborovsko skladbo pa Jurij Gregorc, napisano na Zupančičev tekst »Prebujenje«. Letos Je obe nagradi prejel Jurij Gregorc ln Staer b mešani zbor, komponiran B* ŽupSoOčev »Sonet« ter za orkestralni stave* »Prttnde meiancholi- «nec. Vlak je povozil družinskega očete Smrtna nesreča blizu postaje Save Litija, 3. septembra Službujoči železniški obhodnik jej našel davi na progi med Savo in Mošenikom ne- znanca, ki je ležal na tračnicah ves v krvi, mrtev. Ko ga je železničar pog'edal bliže, je spoznal v njem 45 letnega Avguština Gašparja, ki je bil že dolgo vrsto let Ža- gar na Rotarjevi žagi v Mošeniku. Do- godek je bil tako: prijavljen prometniku na Savi, uvedena je bMa uradna preiska- va. ki je dognala, da se je Avguštin vračal pozno zvečer iz Save pioti domu. Ker je bil pozen, si je izbral bližnjico, ki vodi preko železniške proge Nesreča je hote- la, da je v trenutku, ko je stopil mož na tračnice, pridrvefi vlak. Lokomotiva ga je udarila, še preden se je utegni* umakniti, in mu razbila lobanjo. Gotovo je bil pri priči mrtev Truplo so prenesl4 v mrtvaš- nico na Savi Zapustil je ženo in pet majh- nih otrok. Pravijo, da ie nesrečm oče en- krat že ušel smrti na železniški progi. Ta- krat je vozil vlak tik mimo njega. Vmm starega prevžltkarja Novo mesto 3. septembra V Črešnjici pri Št Pttru na Dolenjskem leži na nekem posestvu v vsem okolišu dobro znani okrog 60 let stan preužitkar Teropšič Anton Pokojnik k; se je kot preužitkar bavit tudi z različn:mi opravili, je bil na domači njiv' pred dnevi ustre- ljen iz zasede Dobil je naboj iz lovske puške v hrbet in bil pri priči mrtev. Zlo- činec, ki se je skril v gosto grmovje ob njivi, je imel kaj lahko opravilo Teropšič je prišel na njivo ckoli 6. ure zjutraj in začel nabirat, fižoli ko je naenkrat padel zadet od strela. Našli sc g« šeie pet ur po umoru. Truplo fo prepeljali v mrtvašni- co, kjer je bilo izvršeno sodno raztelese- nje. Dobil je v hrbet poln nabc: in strel mu je prizadejal 16 ran ki so mu jih pov- zročila debela svinčena zrna Orožniki so pod težkim sumom zločina prijeli tri ose- be in jih predal-' sodišču. P©t na Ojstrico Celje. 2 septembra Savijnska podružnica SPD v Celi ju je zgradila izredno lepo visokoalpsko pot iz j Ustvarjeno, ko ne bi bilo° nagradnih razpi- Predsednik Savinjske podružnice SPD v Celju g. dr. Milko Hrašovec je v lepem govoru orisati ljubezen do na^ih planin in spregovoril o velike pomenu nove krasne poti ter se prisrčno zahvalil e. Andrinu Kopinšku ter njegovim sodelavcem brato- ma Plesnikom? in Ošepu Za pot so po- rabili 200 železnih kbni.v 100 m železne vrvi, mnogo cement in drugela gradiva. Gradnja lo je zahteva'a zelc mnogo tru- da, je stala okr"ači. na Tvnie 24 junija, hodevajo vem letu do sv. Treh kraljev koledujejo Koledniki in popevajo Kralitarji. Na žet- veni praznik, v videz zime, rejajo v Zilji visoči rej in štehvajo, v Metliki pa zavirajo metliško kolo. K starejšim usedlinam sme- mo prištevati ljudske igre Most, Rešetca, Robčece, Turn in Kurji boj. Sem sodijo tudi ljudski plesi, kola, ki se po večini po- pevajo in so razkrojene ostaline starejših obredij (zborovodov), mrtvaških in svat- skih plesov. Ko so imela obredja še pravi kultični namen in pomen, je naš primitivni rod vezal v teh obrednih prizorih primitiv- no besedo — zvočnost — ples v enotno ob- liko. Opravljal se je v pristno rodna obla- čila in se svečano ponašal. Vsi ti prizori so ostaline izražajev ne- kdanje preproste duševnosti našega kme- ta, ki je ustrezala tedanji stopnji njego- vega socialnega razvoja. Ta primitivna so- cialna stopnja je bila že od nekdaj ln sko- zi vse faze narodnega razvoja bistveno ra- zlična od socialne stopnje našega mešča- na, ki je bil v veliki meri tujec na naši zemlji. Socialni stopnji kmeta je tačas in še danes ustrezala v primeri s socialnim položajem našega meščana drugačna du- ševnost. Prva je bila vezana po momentih čutnosti in čustvenosti; pod njimi je bila nuja, obvezna za vse člane rodovine; zato je tudi vse izražaje te rodovine oblikovala kolektivno. To duševnost in nje dejalnost smemo imenovati kolektivno-čutnostno in čustveno, nikakor ne miselno ali celo poj- Kresnice, za pusta vulijo KOranti, ob no- movno. Pri destvujočem človeku, ki se je socialno razvojno izoblikoval do mišljujo- če osebnosti, je v njegovi duševnosti čutna in čustvena osnova močno zaostajala na rovaš miselnosti. Zato so se individualne stvaritve \ake osebnosti jele bistveno raz- likovati od pojmov primitivne duševnosti. Ta je zaradi kolektivne nuje vztrajala na prvotnejši stopnji socialnega razvoja. V tem smislu je opazovanje primitivnih pojavov členu mišljujoče družbe povečini zelo omejeno, da, nedostopno. Človek da- našnje družbe je navajen vse pojave misel- no presojati. Ni več zmožen doživljati po- jave primitivne duševnosti v vsej njihovi pristnosti. Njegova opazovanja moti logi- čno dejstvo, to je neprestano spraševanje po vzročnosti in posledičnosti. Primitivni svet je pametniku vedno neumen, njegov svet pa vedno le smiseln. Pametni opazovalec Zelenega Jurja si sočasnega nastopanja hrupne obrambe, ki koraka na čelu zborovoda, in priprošne pe- smi deklet ne vč prav razlagati, ker za to v svoji pameti ne najde opravičljive vzro- čnosti. Ne more se vživeti v primitivne gi- be kolašev v Mostu, ker ne najde za nje pametnega vzroka, zategadelj išče v tej igri dramatičnega motiva. Vse primitivne pojave bo torej opazoval kakor nezmiselna dejanja. Smatral jih bo za ideje nekakšne kmečke zaostale konservativnosti. Dejstvovanje primitivnega sveta, in to so gotovo vse ostaline naših ljudskih ob- redij, so taki deji primitivne duševnosti. So deji čutne in čustvene dejalnosti ln ne urejene miselnosti. V tem smislu nam je treba torej opazo- vati navedene pojave, usedline naših rod- nih ljudskih običajev, ki nam jih je naš primitivni človek ohranil v svojih obre- dnih prizorih izza davnih dni. Za sodobnega opazovalca ne bo ta svet primitivne duševnosti nekaj zgolj zanimi- vega, kakor na primer kakšna kolektivna drama ali slika, ki poudarja socialni mo- tiv. Slike Katte Kolhvitzove, Musorgskega drama-opera »Boris Godumov« in podobno — to so stvaritve posameznih genialnih osebnosti z močno socialno refleksivnostjo. Gleda naj primitivne pojave svojega rodu kot kolektivne izražaje, naturalne kolek- tive miselnosti, ki je po svojem izrazu vse bolj elementarna, ker je plod osnovne nuje. Ohranila je rodne prvine nepremišljeno, to- rej podzavestno, za sebe in za naprednejše činitelje brezpogojno nujno. Ne torej iz na- roda za narod, kakor je često poudarjeno geslo naše kratkovidne in ozkosrčne misel- nosti: bolje nazaj k rodni osnovni misel- nosti! V dveh pogledih je sodobnemu opazoval- cu združne miselnosti ln izraznosti dan- danes potrebno in koristno, da se jI pribli- ža. Prvi pogled mu bo odkril nujnost zdru- žne strukture primitivnega rodu in prine- sel spoznanje, da vodi individualizadja po- samezne miselnosti v slabem pomenu v egocentrično odtrgan ost od pristne bitno- sti in pravega sožitja, torej v neko kosmo- politsko opredeljenost. Iz te dejstvenosti rezultirajo vse tragične premise sodob- nega trenja med socialno visoko razvitim posameznikom in socialno nižje stojelmi, skupnostno usmerjenimi plastmi človeštva. Drugi pogled bo odkril domremu opazoval- cu, da so se prav ln edino v svetu naše primitivne duševnosti ohranile vse tiste rodne prvine, iz katerih bi moral posame- znik iskati osnov za svoje stvaritve, bodi- si v motiviki bodisi v stilizaciji v svojih rodnih osnovah, se pravi, y primitivni du- ševnosti. Metliški festival bo poleg nekaterih do- slej Belokianjcem znanih prizorov poka- zal kolikor mogoče vse rodne ostaline, ki so se doslej ohranile. Kdor bi hotel le te opazovati in se ob njih okoristiti v poudar- jenem smislu, naj ne zamudi te prilike. Socialni položaj naših primitivnih rodnih plasti se je pod nujo nastopajočega dru- žabnega razkroja močno približal neki splošnosti. Čudež je, pa tudi najboljši do- kaz našega opazovanja, da so se v tak- snem vzdušju mogle te rodne ostaline Se ohraniti. MetllSki festival narodnih prizorov bo Izkazal v primeri z lanskim mariborskim neko prednost: da se bodo ti prizori izva- jali na pristnih tleh, v rodnem vzdušju. Dolžnost gostov je v tem, da se otresejo vseh smiselnih predsodkov in prisostvuje- jo rodnemu slavju s srcem in rodno zave- stjo. Ne kakor sitni in kritični pametniki, temveč kakor dobri otroci svojega rodu. Zapiski POEZIJA IN PROZA V NOVEM ZVEZKU LJUBLJANSKEGA ZVONA V 7./8. zvezku šestdesetega letnika »Ljub- ljanskega Zvona« objavlja Miran J a r c »Tercine o življenju in umetnosti«. Pes- niku jih je narekovala današnja doba, ko Do zvezd gori krvava ljudska beda, razv&l mest babilonskih blazno gleda te z votlimi očmi, čas je iz reda... V tem času umetnik ne more samevati »z bolno vero v včeraj«, marveč si mora naložiti breme, ki mu ga daje čas, zakaj: Spoznal si, da si le občestva del. Ne beži kot puščavci prejšnje čase. In morda bo sam že pogorišče, ko r pepelu bo zatlela blagovest o zrnju, ki mu zemlja nI grobišče. Tem verzom, ki so morda prenabiti z vsebino, sledi erotični motiv Iga Grudna »V objemu«, ki je ves slika in muzika.