Gasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 37 - Leto XVIII - 29. september 1979
in
laz
ire-
»rg-
39"
'le-
*
ikfi
rila
ne-
itja
ipa
ro-
Ice
to-
no
nji
led
*
I
g
I-
V
I


>*»eee*ee#<
i NNNP 79
•
e
e
Kratica NNNP je danes zagotovo znana vsakomur, saj nam pomeni geslo in akcijo ..Nič nas ne sme presenetiti!"
Danes in jutri bo vso Slovenijo, od najstarejšega občana pa tja do pionirja zajela najširša akcija, ki naj jasno pokaže, kako smo pripravljeni za primere nafliujših elementarnih nesreč ali pa izrednih stanj, saj nas v nobenem primeru nikoli in nikdar zares ne sme nič presenetiti.
V to široko akcijo praktičnega preizkusa naše samoupravne obrambne pripravljenosti in družbene samozaščite se je vključila tudi celotna Iskra po vsej Sloveniji in priprave nanjo so trajale dlje časa, o čemer ste lahko že doslej brali na straneh našega glasila. Torej tudi Iskro v tem smislu ne bo med akcijo prav zares ničesar presenetilo.
Nedvomno je naša dežela ena izmed redkih dežel na svetu, ki ima tako podružbljeno in množično ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Zavest o obrambi dežele, pomoči in učinkoviti akciji ob elementarnih in drugih nesrečah je prodrla tako na široko med naše ljudi, da nas v tem smislu nima kaj skrbeti. Še več, nekateri nedavni dogodki, kot potres v Črni gori in nekatere večje prometne nesreče so nedvomno pokazale ne samo velike pripravljenosti in organiziranosti.
In v tem smislu zato ni nobenega dvoma, da bi zdajšnja akcija NNNP spet in ponovno ne dokazala, da niso le zgolj besede in fraze naša ljudska obramba in družbena samozaščita, temveč, da je to del naše vsakdanje resničnosti in prakse, nenehne pripravljenosti in organiziranosti
Pri tej akciji in nenehni pripravljenosti pa seveda rte smemo pozabiti tudi na vlogo Zveze komunistov ne samo v tej akciji, temveč v vseh obrambnih pripravah, pri katerih igrajo prav komunisti glavno in odgovorno nalogo. Ob tej priložnosti vsekakor ni potrebno posebej omenjati, kako so prav na tem Področju med NOB komunisti odigrali usodno in odločilno vlogo, ki jo tudi danes, v razmerah miru, igrajo natanko v tem smislu, saj imamo nenehno pred očmi Titovo misel, da delajmo tako, kot da bo sto let miru in jutri vojna. Seveda pa je vloga komunistov tudi v tem, da nenehno zagotavljajo organizirano frontno delovanje med delovnimi iju*ni in občani v smislu
*
* čelne, dosledne in neomahljive
£ nenehne obrambne pripravlje-
• nosli in družbene samozaščite.
% In ta naloga vsekakor ni niti ^ lahka niti nepomembna, saj se • dobro zavedamo, da je Jugo-davija prav zavoljo svoje na-
neuvrščenosti tarča
•	Politike % najrazličnejših pritiskov z vseh } strani, kar vsekakor terja od nas
•	še več budnosti, akcijske enot-
•	nosti in ' nenehne pripravlje-8 nosti, ker geslo in akcija „Nič
•	nas ne sme presenetiti" ni in ne
•	sme biti prazna beseda, temveč % dejstvo, dejanje, resničnost. d.Ž.

V ponedeljek, 24. t. m. je bila v DO Kondenzatorji v Semiču 15. redna seja odbora za spre-mljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra, s katere je tudi ta posnetek.

, v, v.V,.,-,.v.\ v, v, v, v;.-v", j v',•.

mmmmm
Hli
lillliiiii
V zadnjih dveh desetletjih smo v Iskri postoterili vrednost mednarodne menjave. To je uspeh, zlasti na področju izvoza, ki nam ga upravičeno zavidajo marsikje doma in v tujini. Tudi naša bodočnost temelji na stopnjevani rasti obsega zunanje trgovine, predvsem izvoza, kajti domači trg je premajhen, da bi nam omogočal proizvodnjo v gospodarnih količinah.
Za uspešno vključevanje v mednarodni trg pa niso dovolj primerni izdelki in ne povpraševanje po njih v tujini. Med proizvajalcem in porabnikom je delovno področje strokovnih delavcev v zunanji trgovini, ki skrbe za rastoče, gospodarske in vame tokove izdelkov in plačil zanje — povrh pa prinašajo v domovino vedno nove pobude za bogatenje Iskrine proizvodnje in sploh dejavnosti.
Delo v zunanji trgovini Iskre je zato že dve desetietji privlačen izziv dobrim strokovnjakom, ki ne poznajo le pravil mednarodne trgovine, temveč tudi svet, v katerem nastajajo potrebe kupcev Iskrinih izdelkov in storitev — in seveda Iskro od razvoja do proizvodnje, zmogljivosti in urejenosti.
Iskra poverja svojim delavcem v zunanji trgovini veliko odgovornost in tudi velika sredstva. Zato je naravno, da prihajajo ti delavci predvsem iz proizvodnih delovnih organizacij Iskre — in da se tja občasno tudi vračajo. To je najboljše jamstvo za pripadnost Iskri in za razumevanje Iskre, ki si ga novinec zgradi šele z daljšo izkušnjo.
Prav ta pretok delavcev iz proizvodnih delovnih organizacij v Iskrino zunanjo trgovino ter nazaj smo v

zadnjih letih zanemarili, dostikrat zaradi premajhne odločnosti pri pobudah pa tudi zaradi ozkosti pogledov.
V osrednjem delu Iskrine izvozne organizacije skuša danes obvladovati približno enako število nosilcev poslov tri do petkrat večji obseg izvoza, kot pred nekaj leti. To seveda ni povečevanje storilnosti, ampak vodi v manj strokovno in manj agresivno obdelavo poslov.
To stanje moramo brž spremeniti, sicer bo Iskrin izvoz, ki ga že itak pesti vrsta objektivnih težav, začel pešati in bo zavrl razvoj Iskre v celoti — že čez leto ali dve.
Odpreti moramo vrata med proizvodnimi delovnimi organizacijami ter Iskrino zunanjo trgovino — tako v domovini, kot v mreži enot na tujem. Sodelavcem, ki bi hoteli in znali prevzeti delo v zunanji trgovini pa je treba omogočiti kar najbolj učinkovito pridobitev strokovnih znanj.
Takšni so bili sklepi 8. konference Iskre o zunanji trgovini na Bledu letos februarja in v to smer vodi pobuda vodstva Iskre, o kateri je prejšnji teden na široko razpravljal strokovni kolegij Področja za kadre v SOZD Iskra. Odgovorni predstavniki vseh Iskrinih delovnih organizacij so poslušali poročilo o doslej storjenem in se dogovorili za ukrepe vnaprej.
Kadrovsko področje SOZD Iskra je povzelo pobudo, da bi zbrali primemo skupino 20 do 30 bodočih novih sodelavcev za zunanjo trgovino Iskre in jim v večmesečnem celodnevnem šo-(Nadaljevanje na 2. strani)
V Semiču je bila 15. seja odbora
ZA SPREMLJANJE IZVRŠEVANJA PROGRAMA IN DELOVNIH NAČRTOV PREOBRAZBE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V SOZD ISKRA
Svojo 15. redno sejo je to pot imel odbor DS SOZD Iskra za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra v DO Kondenzatorji v Semiču. Člani odbora in poročevalci k posamezni točki dnevnega reda so si po prihodu v Semič najprej ogledali proizvodnjo v TOZD.	>
Sejo je vodil predsednik odbora Pavel Mermolja in se je začela s poro- ‘l-čilom Lotarja- Kozine o oblikovanju predloga Samoupravnega sporazuma o zagotovljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij Iskre. Po poročilu Lotarja Kozine in raspravi so člani odbora sklenili naj prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma odbor za kakovost predloži DS SOZD.
Član KPO Anton Bukinis je nato podal nekaj uvodnih misli k predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za financiranje naložb v organizacije zdmženega dela SOZD Iskra, upoštevajoč vse bistvene spremembe in dopolnitve. Po razpravi so člani sklenili, naj se prečiščeno besedilo takoj objavi v „Iskri“.
Član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar je nato odbom poročal o izho-
diščih za samoupravni sporazum o skupnem sodelovanju na področju programske usmeritve med SOZD Iskra in SOZD ELKOM iz Maribora. Po nekaterih dopolnitvah Staneta Jenka so sklenili naj se osnutek tega samoupravnega sporazuma da v javno razpravo in objavi v „Iskri“. V nadaljevanju seje je bilo po krajši raspravi prav tako sklenjeno naj delavskemu svetu SOZD odbor predloži kot predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju med SOZD Iskra in VDO Fakulteto za elektrotehniko in VDO Fakulteto za strojništvo univerze „Edvarda Kardelja".
Več razprave je bilo k naslednji točki dnevnega reda, ko je član KPO Pavle Gantar informiral člane odbora o strokovni in družbenopolitični oceni SOZD Iskra, seja pa se je končala nato še s pojasnili Pavla Gantarja o stališčih za pomoč delegatom pri opravljanju njihove funkcije v zborih združenega dela ObS skupščine SRS, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organih. Pri tem je bilo ugotovljeno, da bi strokovne službe morale delegatom nuditi večjo pomoč,
-C-
ir:

■z$&yzr.xm
S E S i A \ L J i; XI O R (i AMZACUl ZDRVŽFM-GA DELA ISKRA v KR ANJI
SVEČA NO j I ST S NO INI VE R2E
•; vt„ < s* r r.u<ii^žw;4r$išt8-	'v*- .Vv".
z
•• X 1	• ■	•

• ■■
xUT&iivr>th .x..<.vdXtis> v >4‘T
(>80>\ OR K.5 V. rVR.<N<nr
r-/	•'
UNIVERZITETNO PRIZNANJE ISKRI
Prav gotovo ni naključno, da je SOZD Iskra dobila svoje najvišje priznanje na področju visokega šolstva prav iz mlade univerze v Mariboru, ki je zrasla iz neposrednih potreb združenega dela in zavestnega vzgona znanstvenikov in strokovnjakov iz te regije in njenega zaledja, ki so hoteli čim bolj povezati potrebe proizvodnje z raziskovalnim in pedagoškim delom.
Priznanje, ki ga je poleg naše SOZD Iskra dobila še SOZD ELKOM, je sprejel Vladimir Klavs, ki nam je v posebni izjavi za naše glasilo osvetlil velik pomen tega priznanja in podal karakteristiko ne samo priznanja mariborske Univerze, ampak tudi vseh, danes tako aktualnih priznanj na področju šolstva, ki bo dejansko koristilo našemo gospodarskemu in družbenemu razvoju.
V tem smislu je tudi to priznanje, ki ga je dobila Iskra, še ena potrditev več o pravilnosti poti, za katero smo se odločili v svojih srednjeročnih in dolgoročnih planih.
Član poslovodnega kolegija SOZD Iskra Vladimir Klavs je, odgovarjajoč na našo prošnjo za neposreden pomenek, ugotovil: „Izreden poudarek je bil letos dan 20-letnici mariborske univerze, ki sovpada tudi s 60-letnico univerze v Ljubljani, ki poslej nosi ime Edvarda Kardelja. To je gotovo utemeljeno. Kot pogoj za uspešni nadaljnji razvoj se vsepovsod pojavlja zahteva po vse večjem in vsestranskem znanju.
Iz vseh govorov in iz vsega, kar je bilo povedanega, je bilo jasno razvidno, da bo družba kot celota dajala še vnaprej velik poudarek razvoju šolstva v smislu zakona o usmerjenem izobraževanju.
Poseben poudarek odlikovanju, ki ga je SOZD Iskra prejela od mariborske univerze daje dejstvo, da smo to odlikovanje dobili v Mariboru kot delovna organizacija, kajti prav mariborska univerza je zrasla iz neposrednih potreb v povezavi med združenim delom in najvišjo izobraževalno ustanovo. Značilno je še to, da je kadre za svoj nastanek mariborska univerza že od vsega začetka črpala iz družbene zavesti, znanja v združenem delu in regijah.
Zato je ta visoka šola bistveno bolj povezana z družbo in združenim delom, in ima zato tudi temu primeren prilagojen program izobraževanja, s tem mislim tudi na štiriletno izveden stopenjski študij.
Prav gotovo pa ni zanemarljiv tudi podatek, da kar 52 % vseh študentov mariborske univerze študira ob delu. To pa je seveda pogojeno s tem, da prav na tej inštituciji dajejo primeren poudarek nadaljnjemu šolanju v smislu permanentnega izobraževanja in inoviranja znanja. Naše gospodarstvo bomo lahko prestrukturirali le, če bomo res lahko študirali ob delu, na ta način bogatili znanje in se tako lažje vključevali v vse gospodarsko napredne tokove.
Prepričan sem, da je Iskrino priznanje zasluženo, saj je Iskra od vsega začetka (še ko je bila sedanja univerza le višja komercialna šola) šolala vrsto ljudi na tej inštituciji. Kasneje, ko se je šola razvila tudi v Kranju, pa je tam mnogo novih strokovnjakov kadrirala prav iz te šole.
______________________________________________________________Mak
III. TOVARIŠKO SREČANJE ZINVOJ V NOVEM TRAVNIKU
V Novem Travniku v SR Bosni in Hercegovini je bilo v dneh 21. do 23. septembra že 3. tovariško srečanje športnikov tovarn, ki izdelujejo vojaško opremo, združenih v Zajednici industrije vojne opreme Jugoslavije. Blizu 1.300 športnikov iz 27 tovarn je pomerilo svoje moči v številnih športnih zvrsteh; med njimi ekipa OZD Kamnik iz Kamnika in prvič tudi 30-članska ekipa Iskre — DO Elektrozveze. Slednja se je kljub skromnim pripravam uvrstila na 17. mesto. Glede na to, da je bilo 3. tovariško srečanje ZINVOJ veličastna manifestacija, ne samo v športnem pogledu bomo v prihodnji številki objavili obsežnejši zapis. Na sliki: generalpolkovnik Petar Babič je odprl letošnje srečanje na štadionu v Novem Travniku.
K__________________________________________________________________________y
iiiiilliiBiiilllilil

Položaj in organiziranost družbenopolitičnih organizacij
Pričujoča družbenopolitična ocena o SOZD Iskra je nastala na osnovi pobude RO sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin SRS ter je bila pripravljena za razgovor o problematiki sestavljenih organizacij na osnovi poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Ocena pomeni zbir političnih ocen delovnih organizacij, ki so jih pripravile konference sindikata v delovnih organizacijah Iskre na osnovi navedene pobude RO. V njih obravnavamo tista poglavja za katera smo menili, da so ključna za oceno položaja delavca v SOZD Iskra, ter oceno delovanja in položaja družbenopolitičnih organizacij v SOZD Iskra. V oceni obravnavamo posamezna poglavja predvsem z vidika SOZD kot celote, pri čemer je potrebno ugotoviti, da je trenutno stanje v j-osa-meznfli TOZD na nekaterih področjih tudi dokaj različno, vendar je v skupni oceni nemogoče v kratkem obravnavati vso heterogenost odnosov, ki se v SOZD pojavljajo, posebno zaradi tega, ker se odnosi in položaj v posameznih TOZD izredno dinamično spreminjajo.
V	skladu z ustavnimi opredelitvami položaja in vlogi družbenopolitičnih organizacij v družbi in še posebej v združenem delu, smo v SOZD Iskra v času priprav na kongrese ZKS, ZSS, ZSMS in ZB SRS v letu 1978 začeli z reorganizacijo družbenopolitičnih organizacij. Cilj teh reorganizacij je bil, da dosežemo novo vsebinsko vlogo družbenopolitičnih organizacij v delovanju znotraj samoupravnega sistema v SOZD Iskra.
V	skladu s temi prizadevanji smo dosegli naslednje oblike organiziranosti posameznih družbenopolitičnih organizacij:
a)	Zveza komunistov
V	skladu s statutarnimi določili ZKS 'smo že v maju 1978 ukiniU svete ZK na ravni SOZD in delovnih organizacij ter aktivnost ZK prenesli na OOZK, ki so neposredno vezane na občinske konference ZKS. Tako imamo trenutno v SOZD Iskra preko 80 OOZK, ki so vezane na 26 občinskih konferenc ZK samo v SR Sloveniji.
Takšna nova organiziranost ZK nam je po prvih iskanjih najboljših akcijskih povezav že dala določene rezultate, saj so se začele OOZK akcijsko bolj vezati na občinske konference s čemer smo dosegli boljšo povezanost ZK v Iskri z enotno organizacijo ZK in preprečili pojave, ki so se prej odražali v podjetniški usmerjenosti delovanja organizacije ZK.
Skupna aktivnost ZK na ravni delovnih organizacij in SOZD poteka sedaj na problemskih konferencah, ki so se dosedaj pokazale kot zelo uspešne pri sprejemanju vsebinskih akcijskih izhodiščih, manj uspešne pa pri izvajanju sprejetih dogovorov, kajti OOZK še vedno v večini primerov ne spremljajo tekočega izvajanja teh za-Idjučkov in ne obravnavajo aktivnosti svojih članov pri njihovem uresničevanju na vseh ravneh.
Drug problem se pojavlja pri vskla-jevanju tekočega dela ZK v delovnih organizacijah, saj je neposredna povezanost OOZK na občinske konference prekinila neposredno, akcijsko povezanost OOZK znotraj posamezne delovne organizacije. Prizadevanja, da bi člani občinskih konferenc v posamezni občini opravljali koordinacijo tekočega sodelovanja OOZK s SOZD Iskra v svoji občini tudi niso dala ustreznih rezultatov, saj so v večini občin locirane TOZD različnih delovnih organizacij.
Tako nujno prihaja do tega, da se OOZK sicer vsklajujejo glede problematike, ki izhaja iz sklepov občinske konference, vsklajevanje stališč OOZK do problemov, ki so povezani s teko-
čo samoupravno prakso v posamezni delovni organizaciji pa bodo izostala. *-Zaradi tega se srečujemo s pojavi, da je ZK prisotna v samoupravnem delovanju v delovnih organizacijah in SOZD preko ostalih družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa prek sindikata.
b)	Sindikat
Tudi sindikalna organizacija v SOZD Iskra je v letu 1978 doživela nekatere organizacijske spremembe, ki se odražajo predvsem v vsebini delovanja. Največje spremembe so bile storjene na ravni SOZD Iskra, saj smo ukinili vse izvršilno politične organe, ki so v poprejšnji aktivnosti predstavljale transmisijo delovanja sindikata v SOZD in ustanovili koordinacijski odbor, v katerem konference sindikata delovnih organizacij razčiščujejo, vsklajujejo in poenotujejo svoja stališča glede bistvenih vprašanj skupnega delovanja.
Osnovne organizacije sindikata so se v poslovniku dogovorile, da si bodo v okviru koordinacijskega odbora posebej prizadevale za:
—	uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov na ravni SOZD Iskra,
—	uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja kot osnovne metode in sredstva za urejanje medsebojnih odnosov na ravni SOZD Iskra,
— razvoj dohodkovnih odnosov, družbenega planiranja in svobodne menjave dela v SOZD Iskra,
—	zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega in družbenega standarda delavcev, kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti v SOZD Iskra,
—	sprejemanje samoupravnih sporazumov, ki so pomembni za vse delavce v SOZD Iskra,
—	nadziranje izvajanja samoupravnih, splošnih aktov SOZD Iskra ter organiziranost in delovanje organizacij skupnega pomena v SOZD,
—	vsklajevanje posameznih interesov s skupnimi interesi delavcev SOZD Iskra in družbe kot celote,
—	zagotavljanje ekonomskega položaja delavcev v SOZD Iskra pri združevanju dela in sredstev ter za vzpostavitev enotnih meril in osnov pri pridobivanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke,
—	nadzorovanje uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev na ravni SOZD Iskra,
A vsklajevanje osnov kadrovske politike v SOZD Iskra,
—	vsklajevanje osnov urejanja medsebojnih razmerij delavcev v SOZD Iskra,
ISKRA - SOZD ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3

RAZPISUJE
na osnovi 77. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA in na osnovi sklepa 7. zasedanja Delavskega sveta SOZD ISKRA z dne 30. 8. 1979 prosta dela in naloge
predsednika poslovodnega kolegija SOZD ISKRA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo,
—	da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
—	da so sposobni voditi in organizirati delo,
—	da imajo moralno-politične kvalitete,
—	da obvladajo najmanj enega izmed svetovnih jezikov ter
—	da izpolnjujejo pogoje za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih razpisa dostavijo sekretariatu Delavskega sveta SOZD ISKRA Ljubljana, Trg revolucije 3/12. etaža — za razpisno komisijo, v roku 30 dni po objavi razpisa v časopisu „Delo".
—	vsklajevanje in izvajanje skupne politike letovanja, rekreacije in društ-veno-športnih ter kulturnih dejavnosti delavcev SOZD Iskra ter
—	organiziranje izobraževanja delavcev, ki zadeva družbenopolitično delovanje in uresničevanje samoupravljanja v SOZD Iskra.
Sedanja organiziranost sindikata v SOZD Iskra zajema preko 110 OOS ki so združene v 13 konferencah sindikata delovnih organizacij. Lahko ugotovimo, da poteka sedanje delovanje sindikata v SOZD Iskra zadovoljivo in da se pojavljajo problemi vsklajevanja skupnih stališč le izjemoma. Tudi odnos med samoupravnimi organi in sindikatom je skladen z ustavnimi opredelitvami in dogovori, ki smo jih sprejeli na preteklih kongresih. Manj zadovoljivo poteka vsklajevanje delovanja med OOS in občinskimi sveti zveze sindikatov. V teh odnosih se srečujemo s podobnimi problemi kot tudi pri organizaciji ZK.
Tudi oblika delovanja sindikata preko problemskih konferenc še ni docela zaživela, saj so problemske konference na posamezno temo v sindikatu še vedno prej izjema kot pravilo v njegovem delovanju. Dosedanje problemske konference so bile bolj usmerjene v vprašanja družbenega standarda delavcev, le izjemoma pa v temeljna vprašanja uresničevanja samoupravnih pravic delavcev kot so dohodkovni odnosi, sistem samoupravnega planiranja, delovanje delegatskega sistema in delovanje samoupravnih organov itd.
c)	Zveza socialistične mladine
Tudi zveza socialistične mladine je po kongresu leta 1978 doživela nekatere spremembe, ki se odražajo predvsem v vsebini delovanja in manj v organizacijskih spremembah nasploh. Nekaj preko 80 OOZSMS se združuje v 13 konferenc OOZSM na ravni delovnih organizacij in to v koordinacijski svet OOZSM na ravni SOZD Iskra.
V	koordinacijskem svetu OOZSM na ravni SOZD OOZSM predvsem vključujejo svoje delovanje na tistih področjih, ki so posebej značilna za položaj ndadega delavca v združenem delu. Kot specifika v delu se od sindikalne organizacije razlikuje ZSM predvsem v skupnih delovnih organizacijah, usmerjenem sodelovanju s štipendisti Iskre ter na področju obujanja tradicij NOB.
V	te namene so kot oblika delovanja ZSM na ravni SOZD Iskra: — klub mladih inovatorjev — štipendistov
—	pohodna enota 99 D
— Iskrina mladinska delovna brigada in
—	marksistični krožek SOZD Iskra.
V	delovanju ZSM v SOZD Iskra že nekaj let (od poskusa uvajanja aktivov mladih delavcev) opažamo upadanje neposredne množične aktivnosti v OO ZSM. Večino interesov mladi uveljavljajo preko samoupravnih organov in sindikata, le malo z usmerjeno politično akcijo same mladinske organizacije.
d)	Zveza borcev
Že od nastanka SOZD Iskra je organizacija ZB igrala v SOZD Iskra pomembno vlogo. Ob dogovorih, da se organizacija ZB prenese v krajevne skupnosti, so borci v SOZD Iskra sklenili, da ohranijo tudi aktive v TOZD in DO.
Trenutno deluje v SOZD Iskra nekaj nad 20 aktivov ZB (v katerih je vključeno prek 500 borcev), ki se na ravni SOZD Iskra združujejo v skupen aktiv ZB SOZD Iskra.
Aktiv ZZB SOZD Iskra vsklajuje vprašanja, ki so pomembna za socialni in delovni položaj članov ZB, hkrati pa spremlja tudi razvoj samoupravnih odnosov v SOZD Iskra in tekoče probleme, ki se pojavljajo v delovanju SOZD in daje predloge za njihovo rešitev. Večino svojih interesov uveljavljajo borciprek organov sindikata.
Sodelavci in znanje za zunanjo
ISKRA — Institut za kakovost metra logi jo
LJUBLJANA, Tržaška c. 2 Komisija za delovna razmerja objavlja dela oz. naloge
RAČUNOVODJE
Pogoji:
— višja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj ali —srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj.
Poskusno delo 3 mesece.
Pismene prijave z dokazili sprejema 15 dni po objavi: ISKRA - Institut za kakovost in metrologijo. Tržaška c. 2, LJUBLJANA
trgovino
(Nadaljevanje s 1. strani)
(Dalje prihodnjič)

lanju omogočili pridobitev potrebnega dopolnilnega znanja.
To naj bi zajemalo najprej temeljna znanja o zunanji trgovini, ki jih morajo obvladati, da dobijo pravico do samostojnega dela v zunanji trgovini („zunanje trgovinska registracija"). Sledil naj bi krog dopolnilnih znanj o mednarodni trgovini, mednarodnem denarništvu, pretoku tehnologije, urejenosti in delovanju podjetij v tujini in še marsikaj. Tretji del znanj naj bi bil usmerjen v Iskro. Zajemal naj bi najprej pregled Iskrine organizacije, Iskrinih izdelkov in dejavnosti - potlej pa pregled vsebine in urejenosti Iskrine zunanje trgovinske dejavnosti.
V sporazumu med Iskra Commerce in proizvodnimi delovnimi organizacijami Iskre izbrani kandidati naj bi po „ZT šoli", kot temu šolanju za sedaj pravijo, delali ali v TOZD Zunanja trgovina Iskra Commerce v Ljubljani — s kasnejšim nekajletnim delom v eni izmed postojank Iskrine mreže v tujini — ah pa v vodstvih oziroma komercialah DO Iskre. Za vsakega izmed njih pomeni to seveda dolgoročno preusmeritev na področje
zunanje trgovine, na izredno saflif stojno in zanimivo, pa tudi naporno V1 odgovorno delo.
Prijave kandidatov so že večinoff3 zbrane — vsi po vrsti imajo višjo av, visoko izobrazbo tehniške ah eko-! nomske ali slične smeri, večinoma so v letih, ko je človekova zmogljiv05* naj večja, vsi govorijo vsaj en tuj j®3*' - predvsem pa vsi izhajajo iz Iskie; > Sedaj so v teku informativni razgovo11 | kandidatov z vodstvom zunanje trg0; vine v Iskra Commerce, pa psihološk testi in seveda vsklajevalni razgovo0 med proizvodnimi delovnimi organ1' f zacijami Iskre in Iskra Commerce 0 primernosti in bodoči dejavnosti kan-didatov.
Imenovan je že tudi programsi
odbor, ki naj ob znani sestavi bodo^ j „šole“ določi zanjo podroben u0111 j načrt ter vodi izbor in pridobivanj6 predavateljev iz visokošolskih ustan°v in drugih ustanov ter iz Iskre. Do z3-četka dela „šole“ je le še nekaj ine' secev, dela pa obilo, zato se mudi' česar se vsi dobro zavedajo.
Sedanja pobuda in dejavnost z3 dopolnilno funkcionalno izobraževa-nje za potrebe zunanje trgovine Iskr6 pa naj bi sočasno tudi utirali pot z3 začetek delovanja že pred časom za-mišljenega Iskrinega središča za dop0*' nilno izobraževanje strokovnjakov.
Osnutek sporazuma o kakovosti
pripravljen
Odbor za kakovost je v sredo, 19, t.m. v poslovni stolpnici Iskre v Ljubljani obravnaval priprave na samoupravni sporazum o kakovosti proizvodov in storitev, ki je bil v javni razpravi. Na osnovi sklepov DS SOZD Iskra je bil odbor za kakovost zadolžen za obravnavanje strokovnih in vsebinskih pripomb za omenjeni sporazum.
Samoupravni sporazum o kakovosti predstavlja poskus generalnega urejanja tako kompleksnega problema, kot ie kakovost proizvodov in storitev. Predvsem v času, ko v samoupravnem organiziranju in združevanju organizacij združenega dela iščemo ustrezne oblike organiziranosti v novih pogojih.
Zato tudi so strokovne službe v pripravljalni fazi pripravile osnutek sporazuma, ki razen splošnih določil vsebuje pohtiko kakovosti SOZD Iskra, kot dogovor med posameznimi članicami, enotna načela za dosego Iskrine kakovosti, organizacijske osnove služb kakovosti za organiziranje združene dejavnosti na področju kakovosti.
Servisiranje Iskrinih izdelkov je seveda ena izmed pomembnih področij, če hočemo zagotoviti solidno Iskrino kakovost. Na tem področju pa bo potrebno seveda spregovoriti še o osnovah informacijskega sistema, planih in programih akcij, kadrih in izobraževanju, motivaciji za kakovost, o kakovosti kot merilu pri poslovnem sodelovanju, o odgovornosti za kakovost ter o nadzoru in ukrepih proti kršiteljem.
Členom sporazuma so bile dodane teze z obrazložitvami posameznih členov, oz. skupin členov. Poudarek velja dejstvu, da je bil osnutek v pripravljalni fazi usklajevan z mnenjem stro-
kovnih služb in pri tem doživel k0" ristne dopolnitve. Tudi v javni r32' pravi, ki je zaključena, so delavci p0-kazali veliko zanimanja za ta sp0' razum ter tudi oni z vrsto konstrukti; j nih dopolnitev prispevali k popoln6?1! vsebini sporazuma.	i
Največ pripomb in dopolnil je bil° v zvezi z zagotavljanjem kakovosti # v fazi razvoja. Očitno je to problefl1’ ki je zelo pereč. Vsi so se strinjali,03 je treba v organizacijah, kjer razvoj13 zaključen s preizkusom, nujno uvest1 sistematično preskuševanje prek0 nevtralnih laboratorijev.
Mnenja pa so se delila glede teg3« na kakšnih načelih organizirati 16 laboratorije, kaj imeti skupnega in kaj v posameznih organizacijah. Verjetn0 bomo morah najti način, da istočasno dobro gospodarimo z zaupanimi nam sredstvi za preskusno opremo in da p° drugi strani zagotovimo optimalno koriščenje laboratorijev v proizvodni11 organizacijah, ki tam zaradi nadzor3 samega morajo biti, verjetno pa teh laboratorijev ne bomo smeh pustit* popolnoma brez nadzorstva in uskla-jevanja.
Odbor je svoje delo opravil in pr60' lagal odboru za spremljanje izvri6' vanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra, naj ga verificira v okvir3 svojih pristojnosti in ga posreduje v TOZD v sprejemanje in potrditev.
Sporazumevanje vsebinskega okvir3 kakovostne dejavnosti v Iskri, za katerega vemo, da ni ustrezno rešeno ’ vseh organizacijskih enotah, čaka tak° odbor, ki je zadolžen za nadzor na° izvajanjem sporazumu kot poslovod1*6 organe in strokovne službe velik0 delo, da ta sistem realizirajo.
Le tako bo mogoče lažje in lepše-. več zavesti o kvahteti izdelkov gleda3 v jutrišnji dan.	^
Jubilejni Zagrebški velesejem
V nedeljo so se zaprla vrata za največjim jugoslovanskim splošnim mednarodnim sejmom — zagrebškim jesenskim velesejmom. Letošnja prireditev je bila kar dvakrat jubilejna — zagrebški velesejem je zabeležil 70 let svojega delovanja, vrata pa je številnim tujim in domačim proizvajalcem odprl petdesetič.
Na letošnji sejemski manifestaciji so se srečah razstavljale! iz 59 držav, ki so na več kot 310 tisoč kvadratnih metrih sejemskih površin razstavili dosežke vseh gospodarskih panog. Med
6.500	razstavljala je bilo tudi več kot
1.500	organizacij združenega dela iz vse Jugoslavije, vidno mesto pa je med njimi vsekakor zavzela tudi Iskra. O njenem nastopu pišemo v posebnem članku, našo prisotnost na jesenskem velesejmu pa lahko označimo za bolj (oblikovno) ali manj (vsebinsko) uspešno.
Med številnimi razstavljale! so veliko pozornost vzbudih tudi razstavni
prostori držav v razvoju, pa drža > članic evropske gospodarske sk3? nosti, ki so tokrat prvič razstavljale3 skupnem prostoru, ter dežel, člai3 SEV.
Kot že rečeno, je osnovni nafl1^ jesenskega zagrebškega velesejma ^ tem, da jugoslovansko gospodari^ prikaže svetu svojo celotno izvoz3 ponudbo, pa seveda tudi v tem, da5 seznanimo s svetovnimi dosežki. H k*3 ti pa jesenski velesejem ni le razsta gospodarskih dosežkov, pač pa 13 mesto za izmenjavo strokovnih im3 macij z najrazličnejših področij goSr j darskega življenja.	„
Prav zato so bili sestavni dol manifestacije tudi številni semin31?’ simpoziji in druga strokovna srečanj_ Mednje naj uvrstimo tudi tako im®3 ! vani „Dan elementov", v okviru k
terega so predstavniki Iskrine delov3' organizacije Elementi seznanih št®33 6	-	- ačn*
lic VIv/- .
anili ŠtevjJ.
ne goste z dosedanjim delom in na°
1
Mq
tega kolektiva.
Lado
Dr°bež
OB DVOJNEM JUBILEJU
Marjan Dvoraček za svojo delovno mizo.
STROKOVNE PRIREDITVE OB RAZSTAVI »SODOBNA ELEKTRONIKA" NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
Ves čas trajanja razstave ..Sodobna elektronika" bodo tekli tudi strokovni seminarji in simpoziji, ki jih prirejata Elektrotehniška zveza Slovenije ter Jugoslovanska zveza za ETAN, Strokovna sekcija za elektronske sestavne dele, mikroelektroniko in materiale.
Za informacijo našim bralcem navajamo pregled teh prireditev:
V. Seminar mikroprocesorji v merilni tehniki (1. oktobra 1979 — Kinodvorana - Gospodarsko razstavišče), XIII. Jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah (2. in 3. oktobra 1979 — Festivalna dvorana — Pionirski dom)), XV. Jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih (4. in 5. oktobra 1979 - Kinodvorana — Gospodarsko razstavišče) in Jugoslovanski simpozij o elektroniki v prometu (4. in 5. oktobra 1979 — Festivalna dvorana — Pionirski dom).
Za vse omenjene prireditve lahko interesenti dobe podrobnejše informacije v pisarni Elektrotehniške zveze Slovenije na Gospodarskem razstavišču, tel.: 316-886.
Posebej so nas naprosili organizatorji XV. Jugoslovanskega simpozija o elektronskih sestavnih delih in materialih (SD '79), da objavimo preliminarni program simpozija SD '79, ki je naslednji:
Prijavnina za simpozij znaša 1.000.— din, za katero dajejo organizatorji zbornik vseh referatov in brezplačno permanentno vstopnico za obisk razstave »Sodobna elektronika". Udeleženci se lahko prijavijo v recepciji simpozijev.
Četrtek, 4. oktobra ob 9. uri.
Otvoritev
1.	L. Žagar, Tehniška visoka šola, Aachen, ZR Nemčija STEKLO KOT OSNOVA MODERNIH TELEKOMUNIKACIJ
2.	T. Tre lih, M. Žiberna, J. Žagar, ISKRA-CEO, Ljubljana PRENOSNE KARAKTERISTIKE RAZLIČNIH SVETLOBNIH VODNIKOV
3.	N. Tršan, ISKRA-CEO, Ljubljana INTEGRIRANA OPTIKA
4.	F. Rode, Hevvlett-Packard, ZDA METODE KRMILJENJA KAZALNIKOV S TEKOČIMI KRISTALI
5.	J. Pirš, Institut J. Stefan, Ljubljana MATRIČNO ADRESIRANJE S TEKOČIMI KRISTALI
6.	B. Bojič, SELK, Kutina ISKUSTVA’- SELK-a U PROIZVODNJI I PRIMJENI POKAZIVAČA S TEKUCIM KRISTALOM
7.	G. Prajdič, RIZ-IETA, Zagreb - D. Grundler, SELK, Kutina RAZVOJ I PRI-MJENA ALFANUMERIČKIH ELEKTROOPTIČNIH > PRETVARAČA U SVIJETU I KOD NAS
8.	I. Brkič, SELK, Kutina PROIZVODNJA LED POKAZIVAČA INTEGRIRANIH S LOGIČKIM SKLOPOM
9.	D. Grundler, SELK, Kutina PRAKTIČNA ISKUSTVA U PROIZVODNJI LED LAMPIČA
10.	Z. Zorc, ISKRA-Marketing, Ljubljana SVETOVNO TRŽIŠČE OPTOELEK-TRONSKIH ELEMENTOV
11.	J. Furlan, Z. Bele, S. Amon, Fakulteta za elektrotehniko, STRUKTURNO ELEKTRIČNE LASTNOSTI P+PNN+ SONČNE CELICE
12.	Z. Djurič, IHTM, Beograd UTICAJ IZOTOPNOG (1 - h) SPOJA NA NAPON OTVORENOG KOLA (V0C> SOLARNIH ČELIJA
13.	S. Jerič, IEVT, Ljubljana INKAPSULACIJA SONČNIH CELIC V PANOJE
14.	S. Pejovnik, D. Sušnik, D. Kolar, Institut J. Stefan, OPTIČNO TRANSPARENTNA FERRO-ELEKTRIČNA KERAMIKA
Četrtek, 4. oktobra ob 16. uri.
15.	D. Tjapkin, V. Milanovič, Ž. Spasojevič, Elektrotehnički fakultet, Beograd ODREDJIVANJE D/ KOD MOS TRANZISTORA PRI JAKOJ INVERZIJI
16.	N. Petkovič, M. Prokič, EI-OOUR Fabrika poluprovodnika, Niš ŠUM U MOS FETOVIMA
17.	B. Dugi, Institut R. Končar — M. Pregrad, Elektrotehnički fakultet, Zagreb PARAMETRI BIPOLARNIH TRANZISTORA SA VELIKIM STRUJAMA KOLEKTORA
18.	M. Tošič, Institut za nuklearne nauke B. Kidrič — Vinča, Beograd PRERASPO-REDJIVANJE IMPLANTIRANOG BORA U SILICIJUMU TOKOM VISOKO-TEMPERATURNIH PROCESA I TOKOM ODGREVANJA
19.	M. Rošič, Dj. Milanovič, Institut za nuklearne nauke B. Kidrič — Vinča, Beograd IZRAČUNAVANJE KONCENTRACIONOG PROFILA PRIMESE IMPLANTIRANE U SILICIJUM POKRIVEN TANKIM SLOJEM
20.	Z. Bendekovič, RIZ-Fabrika poluvodiča, Zagreb DIL — DIREKTNO INTEGRIRANA (STOPLJENA) LOGIKA (DML)
21.	R. Ročak, R. Sinovčevič, RIZ-Fabrika poluvodiča, Zagreb NOVE EMULZIJE ZA “OLUVODIČKU TEHNOLOGIJU
22 M. Hrovat, S. Maček, Institut J. Stefan - F. Jan, ISKRA-IEZE, Ljubljana PREISKAVE TERMISTORSKIH DEBELOPLASTNIH PAST
23.	M. Coleman, ST L, Harlovv, Anglija EVALUATION OF THICK FILM RESI-STORS AFTER THERMAL AGING
24.	A. Belič, Fakulteta za elektrotehniko - L. Rešek, Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana IMPLANTIRANI UPORI NA SILICIJU
Petek, 5. oktobra ob 9. uri
25.	B. Navinšek, M. Peternel, A. Žabkar, Institut J. Stefan, Ljubljana ANALIZA NAPRŠENIH UPOROVNIH PLASTI NA BAZI NiCr NA REFERENČNIH GLADKIH SUBSTRATIH
26.	B. Navinšek, M. Peternel, A. Žabkar, Institut J. Stefan, Ljubljana VPLIV HRAPAVOSTI SUBSTRATOV NA REAKTIVNO NAPRŠENE PLASTI TANTALOVEGA NITRIDA
27.	M. Hrovat, Institut J. Stefan, Ljubljana - G. Gurnett, STL, Harlovv, Anglija THE INFLUENCE OF FIRING CONDITIONS ON THE PROPERTIES OF SOME COPPER-BASED THICK FILM COMPOSITIONS
28.	F. Friedrich, ISKRA-IEZE - D. Sušnik, D. Kolar, Institut J. Stefan, Ljubljana NIZKOALKALNI CIRKON PORCELAN ZA PLASTNE UPORE
29.	N. Lekovič, V. Pantovič, T. Miladinovič, El-lstraživačko-razvojni institut, Zemun UTICAJ SREBRNIH ELEKTRODA NA KVALITET KERAMIČKIH KONDENZATORA
30.	M. Limpel, ISKRA-IEZE, Ljubljana VPLIV Ti02 NA MAGNETNE LASTNOSTI Mn-Zn FERITA
31.	B. Šuštaršič, M. Limpel, ISKRA-IEZE-FERITI, Ljubljana PRIPRAVA MAN-GAN-CINK FERITOV ZA MOČNOSTNE TRANSFORMATORJE
32.	S. Beseničar, J. Holc, S. Gaberšček, Institut, J. Stefan, Ljubljana - M. Alič, ISKRA-IEZE, TOZD Magneti, Ljubljana SINTRANI MAGNETI NA OSNOVI
SmCos
33.	Z. Nikolič, Elektronski fakultet Niš — M. Ristič, SANU, Beograd NEKI SPECIFIČNI PROBLEMI MODELIRANJA SINTEROVANJA U TEČNOJ FAZI
34.	M. Pavlovič, Industrija kablova „Moša Pijade", Svetozarevo UTICAJ OSOBINA MATERIJALA NA KVALITET KONTAKTNOG SPOJA
35.	D. Milentijevič, Industrija kablova „Moša Pijade", Svetozarevo HERMAFRODITSKI KONEKTORI
36.	J. Japelj, ISKRA-IEZE-FER ITI, Ljubljana MINIATURIZACIJA PUPINSKIH TULJAV IN OMAR
37.	M. Prokič, N. Petkovič, El-Fabrika poluprovodnika, Niš O JEDNOM OBLIKU ELEKTROMEHANIČKIH ANALOGIJA
Zaključek posvetovanja
DELOVNA ORGANIZACIJA ISKRA INVEST SERVIS
ISKRA INVEST SERVIS
Varčevanje s toploto
Pogovor z Marjanom Dvoračkom
Te dni doživljaš dva jubileja: 25 let si že v Iskri in 50 let na svetu, srebrna poroka z Iskro, zlata z materjo zemljo. V katerem zakonu je bilo več božanja, v katerem več bunk?
Težko reči, zagotovo lahko povem le to, da sem bil prikrajšan za precej božanja,kakršnega doživlja otrok od materine roke. Po vojni me je življenje že s 16 leti pognalo od topline domačega ognjišča. V 25. letih pa prinese marsikaj, seveda tudi bunke. Taki sunki so pač neogibni, veliko laže jih pa preneseš, če veš, zakaj si jih dobil.
Veliko koles si pognal, precej požarov pogasil, življenja in let pa le ne moreš ustaviti. Te to kaj jezi?
Prav gotovo, ampak sprijazniti se je treba z usodo in modrostjo, da pomeni rojstvo obenem že začetek smrti. Z nabiranjem let nenehno hitiš k zastavljenim ciljem, tako v službi kot v zasebnem življenju. Prav zato večkrat mladih prav ne razumemo in oni ne nas.
Ali si v življenju zagrešil stvari, ki jih danes obžaluješ?
Kolikor se nanaša vprašanje na zakonsko zvezo, nimam česa obžalovati, sicer se pa tu in tam oglaša črv obžalovanja, toda kolo časa se kar naprej vrti in ga ni mogoče zasukati nazaj.
S čim se boš lahko pohvalil pred pravnuki?
Najprej je treba imeti vnuke. In če me bodo hoteli poslušati, jim bom prenesel oporoko, ki mi jo je zapustila pokojna mati. „Če že ne moreš človeku napraviti kaj dobrega, mu vsaj ne stori kaj zlega!“ V tem vidim temeljni kamen poštenosti. Če bom še kaj dolgo tlačil to zemljo in ko se bom vračal iz Kostanjevice, teh dolenjskih Benetk, bom prav z veseljem pokazal tudi na poslovno stavbo Iskre, kjer sem bil ves čas eden od koleščkov pri njeni izgradnji.
Je v človeku več pasjega, ali v psu več človeškega?
Žal je v človeku več „pasjega“ (v narekovaju, prosim!). To trdim kot poznavalec kinologije in psihe psa.
Je življenje šaloigra ali žaloigra, poezija ali proza? .
Proza, ki jo vsaj deloma sam pišeš, pogosto postane tudi žaloigra.
25 let dela in življenja si pustil v Iskri. Ti je bilo kdaj žal za vloženi trud?
Ne, nikoli! Ponosen sem celo na vsak kamenček, na delež, ki sem ga prispeval k rasti naše delovne skupnosti, v največjo družino samoupravljal-cev v Sloveniji.
Ali je po tvojem mnenju pravilno, če je človek prikovan četrt stoletja v istem podjetju?
Ne, predvsem bi to veljalo za vodilne in vodstvene kadre. S časom postaneš preveč sentimentalen, preobčutljiv, ker ti vse priraste k srcu. No, ob tolikih reorganizacijah v Iskri sem se znašel vedno znova na drugem mestu in večkrat je bilo celo huje kot da bi prišel v drugo podjetje.
Poznamo tvojo neutrudno delovno vnemo, včasih se nam zazdiš kot pravi buldožer dela, razen tega si izrazito aktiven tudi v družbenopolitičnih organizacijah in v nekaterih interesnih dejavnostih, predvsem v kinologiji. Dobil si odlikovanje, medaljo dela z
..m vencem, razen tega še dve plaketi, eno zahvalo, sedem priznanj in si častni član Dolenjskega kulturnega festivala. Jemlješ poživila?
Nekatere delo uničuje, druge krepi, eni živijo od dela, drugi z delom. Če človek neha delati, neha živeti. To ni gola parola, to je moja filozofija, moj stil življenja.
Pet let si urejal glasilo Iskra Commerce. Tedaj so te v intervjuju tudi vprašali, kam te misel vodi. Kam te pa danes?
V tistem času sta bila glava in srce polna skrbi za poslovno stavbo, nato za vhodni objekt. Danes imamo pred očmi nujno izgradnjo prizidka, ki naj da Iskri prepotrebne poslovne prostore, zavzeti smo s Kulturnim domom Ivana Cankarja, ki bo zelo lepo dopolnjeval arhitektonsko ureditev celotnega kompleksa na Trgu revolucije.
Jure Petelin
V	Uradnem listu SRS št. 29/79, z dne 29. junija 1979 je bila objavljena uredba o ukrepih za varčevanje s tekočimi in plinastimi gorivi za proizvodnjo električne in toplotne energije. Zato mora tudi ISKRA zmanjšati porabo tekočih goriv na najmanjšo mero in ogrevanje je treba znižati za dve stopinji v primerjavi s projektiranimi
vrednostmi.
V	poslovni stavbi na Trgu revolucije je Iskra Invest servis le distributer toplotne energije, ki jo dobiva od toplarne, medtem ko je v Stegnah proizvajalec in razdeljevalec. Temperaturo prostorov bo treba kajpak znižati v enaki meri tudi na drugih zunanjih lokacijah, kjer se ogrevajo prostori z lastnimi tekočimi ali trdimi gorivi.
Iskra Invest servis je torej nosilec akcije za varčevanje toplotne energije. V težavah se ni znašla samo naša država, ampak malone vse dežele, ki potrebujejo večje količine energije.
Industrija in javna poraba zahtevata vedno več energije, nafte je pa vedno manj in postaja vedno dražja. Domači energetski viri niti od daleč ne zadoščajo za vse večje potrebe in zato je popolnoma razumljiv in umesten korak k zmanjšanju porabe vsaj ra tistih mestih in do tiste mere, kjer ni vitalno prizadeta reproduktivna sposobnost našega gospodarstva.
Prilagoditev novim zahtevam bo zahtevala vsaj v poslovni stavbi precej tehničnih preglavic, saj so vse klima-tizacijske naprave prilagojene normalnim ekološkim razmeram, sedaj bo pa treba sorazmerno urediti odstotek relativne vlage, pretok zraka itd., kar pri elektronsko krmiljenih napravah ne more biti urejeno v petih minutah.
Bolj natanko povedano: doslej je znašala kontrolirana temperatura v prostorih 22°C odslej bo smela dosegati le 20°. To ni nobena tragedija za moške, ki nosijo suknjiče in morda še kaj pletenega pod njimi. Bolj zaznavno bo najbrž za ženske, ki so rade lahko napravljene in pri katerih se zahteva tudi subjektivno za eno do poldruge stopinje višjo temperaturo kot moški. Bolj občutljive sodelavke bodo včasih morale pač obleči kaj toplejšega. Ne bo pa odveč pripomni-
ti, da znaša po rezultatih ekologov in ergonomikov najugodnejša temperatura za pisarniško delo ravno 20° Celzija, če seveda puščamo ob strani vplive, ki jih imajo na počutju razlike v spolu, starosti, telesni konstituciji, zdravstvenem stanju, prehrani in oble-, čenosti.
Ampak toplota nam lahko uhaja tudi na sto drugih načinov, večinoma po nepotrebnem. V toaletnih prostorih recimo odpremo pipo s toplo vodo, da teče v največjem curku, zraven si morda urejamo še frizuro, topla voda pa kar teče, teče. Ni izključeno, da se bodo našli tudi kakšni „strokovanjaki“, ki bodo hoteli sami odvijati ventile in privabiti več toplote. To bi bilo kaj sebično, ampak naj ne poskušajo, ker se jim tako in tako ne bo posrečilo, za urejanje termostatov skrbi posebna strokovna služba.
Podobne ukrepe bo treba izvajati tudi v Stegnah, tam imamo svoje kotle in bomo morali sorazmerno tudi zmanjšati količino proizvedene toplote in bo tudi tam vzdrževana kontrolirana temperatura pri 20°C. Težave se utegnejo pojaviti samo v posebnih delavnicah, recimo v lakirnici, kjer mora biti iz tehničnih razlogov ves čas temperatura strogo in natančno na predvideni stopnji.
Iskra Invest servis kot organizacija skupnega pomena mora strogo spoštovati objavljena določila za varčevanje z gorivi in toploto. Samoiniciativno iščemo načine za varčevanje tudi v domačem krogu. Tako razmišljamo, če bi kazalo stimulirati šoferje k prihrankom na gorivu in mazilih, če bi vgradili plinske naprave v avtomobile, ki jih nameravajo obdržati, če bi nabavili avtomobile z manjšo porabo bencina itd.
Naj na koncu še povemo, da bodo pristojni strokovni organi kontrolirali odjemalce toplotne energije, če dosledno spoštujejo izdano uredbo, bomo morebitne kršilce prijavljali v postopek. Vsi ti ukrepi niso naša zamisel, ampak so nujna posledica nastale energetske krize in so torej splošno družbenega pomena, zato pričakujemo, da jih bomo tudi vsi sprejeli z vsem potrebnim razumevanjem.
MH,
Tz vzdrževanja v noži stolnnici: tudi navrava za vitno vodo tem nenehno skrb ir
Iskra Zavod za organizacijo in informatiko, n .sol.o.
Ljubljana	r
razpisuje dela in naloge:
1. Individualnega poslovodnega organa (direktorja) delovne organizacije za mandatno obdobje 4 let.
POGOJI: visoka strokovna izobrazba, najmanj 4 leta izkušenj na področju dejavnosti delovne organizacije, da obvlada najmanj en svetovni jezik in da ima ustrezne moralno-politične kvalitete
3. Računovodje delovne organizacije
POGOJI: srednješolska ali višješolska izobrazba, najmanj 4 leta izkušenj na teh nalogah, poizkusno delo 3 mesece
ter objavlja dela in naloge:
1.	Tajnice direktorja delovne organizacije
POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje strojepisja in stenografije, najmanj dve leti izkušenj na podobnih nalogah, poiskusno delo 3 mesece
2.	Referenta za kadrovsko-administrativna opravila
POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje strojepisja, najmanj dve leti delovnih izkušenj na podobnih nalogah, poizkusno delo 3 mesece
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Biro za industrijski inženiring, Ljubljana, Snežniška 1 s pripisom „za razpisno komisijo".	.....
O izidu razpisa in objave bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.

3888? is s Si» bSi »s «	>8 jggggBŠšŠŠŠŠčŠ

Tovarna TEA v luči samoupravljanja
S prispevkom želimo prikazati razvoj samoupravne organiziranosti v delovni organizaciji,s poudarkom na delo delavcev ju so sedaj organizirani vi OZD TEA.	O vseh teh vprašanjih smo se pogovarjali s predstavniki
samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij TOZD TEA. Podobno kot v zadnjem prispevku, v katerem smo vam predstavili to tovarno.
EKONOMSKE ENOTE PRIBLIŽALE SAMOUPRAVO NEPOSREDNEMU PROIZVAJALCU
„Naša družba kot mlado, rastoče bitje hitro prerašča obleke,“ je nekje zapisal tovariš Edvard Kardelj. Podobno je z našim kolektivom. Samo-upravljalska pot Iskrine tovarne telefonskih elementov in aparatov pozna več obdobij (ekonomske enote, obrati, TOZD).
Že 1. 1949 so bila sprejeta »temeljna navodila" za poskusno oblikovanje delavskih svetov. Takrat so DS ustano-viliv okrog 200podjetjih v državi. Tudi v tedanji kranjski Iskri so politične organizacije pričele s pripravami in 6. septembra 1950 je bil izvoljen prvi delavski svet.
Uvedba delavskega samoupravljanja pomeni za Iskro pomembno prelomnico. Začelo se je novo, bogatejše obdobje življenja in dela našega kolektiva, obdobje nenehnega stremljenja za napredkom in njegovega uresničevanja. Začetki so bdi seveda skromni. Člani organov upravljanja so se postopoma izobraževah in usposabljali za reševanje odgovornih nalog ter za odločanje o pomembnejših vprašanjih. Delavci so spoznavali velike prednosti in možnosti tega sistema, njihov interes zanj se je večal iz dneva v dan.
V	tistih letih je DS imel nalogo obravnavati plan podjetja, delovno disciplino, obravnaval in predlagal je boljšo razmestitev zaposlenih, predlagal je boljšo organizacijo v podjetju, obravnaval izobraževanje delavcev, nadzoroval izkoriščanje splošnega ljudskega premoženja itd.
V	treh desetletjih samoupravljanja, od izvolitve prvega DS pa do danes, so v naših organih samoupravljanja delovali številni delavci. Trudili so se biti dobri proizvajalci in upravljale!. Danes se lahko ponosno ozremo na prehojeno pot, opravljeno delo in dosežene uspehe.
Bogate izkušnje, ki so si jih delavci pridobiU z raznimi oblikami upravljanja, so vodstvom organov upravljanja in pohtičnih organizacij dale nove zamisli. Tudi vloga političnih organizacij se je z uvajanjem samoupravljanja bistveno spremenila, njihova osrednja vloga v naslednjih obdobjih je bila v razvoju in uveljavljanju sistema samoupravljanja.
V letu 1960 so bile v Iskri organizirane ekonomske enote s samoupravnimi organi, da bi odločanje čim bolj približali neposrednim proizvajalcem. S tem se je samoupravljanje še poglobilo in razširilo. Na stotine članov kolektiva je šlo skozi organe delavskega samoupravljanja in njihova telesa. Ti delavci so se mnogo naučili in marsikaj spoznali, kar jim danes koristi pri opravljanju delovnih nalog kot samoupravljalcem ali članom raznih delegacij. Zametki sedanje tovarne TEA so bili v tedanji ekonomski enoti MTC.
Z združitvijo v enotno podjetje Iskra Kranj so se organi upravljanja in družbenopolitične organizacije srečale z novimi problemi in nalogami, ki so jih z manjšimi ali večjimi težavami bolj ali manj uspešno reševali. Vseskozi so se zavedali odgovornosti svojega dela in so aktivno sodelovali pri vseh organizacijskih spremembah.
V novi organiziranosti v okviru združenega podjetja Iskra so se pristojnosti, naloge in odgovornosti samoupravnih organov naše tovarne bistveno povečale. Hitro in temeljito je bilo treba nadaljevati začeto delo na notranji organizaciji tovarne in s tem tudi samouprave.
Tedanja organizacija tehnološkega procesa ni dopuščala, da bi ekonomske enote v celoti postale nosilke svoje osnovne dejavnosti in bile neposredno vključene v gospodarjenje z dohodkom. To nas je usmerilo v preoblikovanje notranje organizacijske strukture tovarne.
Kontrola tiskanega vezja za novčični aparat.
Končna kontrola koordinatnega stikalnika.
Proizvodnja sestavnih delov v obdelovalnici
Justiranje ploščatega releja.
Sedanja Tovarna TEA je bila v tem obdobju v okviru obrata ATN. Panoga telefonije se je tako naglo razvijala in širila, da je bila delitev nujna. V zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil so se v Elektromehaniki pričele priprave na spremembe organizacijskega in samoupravnega sistema. Kolektiv Iskre je bil sproti obveščen o problematiki in poteku priprav na ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela.
Samoupravljalka pri opravljanju del in nalog.
Iz našega razgovora s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij TOZD TEA bomo skušali izluščiti tisto, kar utegne zanimati tudi delavce ostalih tovarn.
Z ustanovitvijo ZP so družbenopolitične organizacije namenile posebno pozornost in skrb oblikovanju samoupravnega sistema. Vse svoje sile so usmerile v krepitev sistema in vloge delovnega človeka. Ena od njihovih pomembnih nalog je tudi razvijanje zdravih, medsebojnih in tovariških odnosov.
družbeni trenutek. Velika naloga nas čaka — samoupravljanje in dem okra; cijo bomo morali prenesti iz resolucij v prakso. Zato pa bo potrebna večja obveščenost, ki naj bi vzbudila p^ šteno samoupravljalsko zavest in pri' padnost kolektivu — vendar to ne med posamezniki pač pa med vsenri delavci, ki predstavljajo edino moč ia oblast.
Tudi danes — v revoluciji, ki traja — je pomemben iskren odnos meč ljudmi; odnos, ki poraja odpravljanje problemov in težav. Potrebno je, da se odnosi oplemenitijo in zbližajo.
gijsl
Iskri
niža
tskr;
obč;
I
vedi
tior »ejš so t Stric Proi Post varr
stro
ntar
vali
goč,
dela
toči
sko
inst
obrt
Prič
k
večj
I
stal;
čnii
tem
Linija telefonskega številčnika.
SAMOUPRAVLJANJE V TEMELJNI ORGANIZACIJI DANES
Razlike med delom samoupravnih organov nekoč in danes so velike. Z rastjo Iskre Elektromehanike so se družbenoekonomski odnosi nenehno spreminjali in se še. Celo tisti, ki so v Iskri zaposleni že 30 in več let, pravijo, da takšnega razvoja niso pričakovali. Danes se z našim samoupravnim, delegatskim delovanjem približujemo cilju, da bi dejansko vsa najbolj pomem bna vprašanja reševali v delovni organiza ciji, TOZD in izven nje, v širši druž beni skupnosti.
Poglejmo, kaj pravi najstarejša delavka TOZD TEA Marija Maček v intervjuju, objavljenem v praznični številki glasila te tovarne: „ ... Stvari so se spremenile, delo je postalo urejeno, vendar to se pojavili drugačni odnosi med ljudmi. Pojavlja se nezadovoljstvo, ni več pravega veselja do dela. Posameznik je postal nekako nepomemben in izgubljen v kolektivu. Tuje nekaj narobe."
Skušajmo najti še več odgovorov na vprašanje, oz. razmišljanje M' Maček. Danes se delavec kot samo-upravljalec sooča z vse večjim številom vprašanj in dilem, o katerih # mora opredeljevati. V samoupravnefl1 odločanju prihaja do nenehnega kroženja informacij in spoznanj. Sam0' upravni sistem v naši družbi postavlja pred delavca in občana vrsto novih ij1 odgovornih nalog. Opravljanje razli' čnih samoupravljalskih in družbenih funkcij ter odgovorno reševanje pr0' blemov pa je mogoče le ob visoko razvitem zanimanju in pripravljenosti delovati za skupne cilje.
fti
P

Iskra Elektromehanika je prav gotovo med najbolj zahtevnimi DO.1 ^ Prav njena organiziranost nujno zahteva čim bolj razvite samoupravne odnose. V tako veliki delovni organizaciji pa je silno težko usklajevati vse želje in interese. Zato smo se ob sprejemu sporazuma o združevanju TOZD v DO sporazumeli, da bomo naša nadaljnja prizadevanja usmerili v ustanovitev več delovnih organizacij na osnovi programske usmerjenosti posameznih tovarn.
Če pogledamo položaj v TOZD TEA, vidimo, da se delavci v tej tovarni srečujejo z neštetimi problemi, ki so še bolj zahtevni zaradi velikosti in števila zaposlenih. Organiziranost samoupravljanja v TOZD TEA je takšna kot v vseh večjih TOZD v Elektromehaniki, to je da imajo izvoljene vse organe upravljanja, izvršilne organe in delegacije.
Avtor prispevka takole komentira izjavo delavke iz TEA: „ ... Človek v preveliki TOZD, kot je TEA, postaja sočloveku tujec in medčloveški odnosi močno šepajo. Svojo priložnost najdeta tehnokratizem in birokratizem — tu pa razčlovečenje postane nujno zlo. Svoje prispeva tudi potrošniška miselnost, ki je značilna za sedanji družbeni trenutek. Velika naloga nas čal^a - samoupravljanje in demokracijo bomo morali prenesti iz resolucij v prakso. Zato pa bo potrebna učinkovita informiranost, Id naj bi vzbudila pošteno samoupravljalsko zavest in pripadnost kolektivu — vendar to ne le med »tistimi zgoraj", pač pa v najmogočnejši meri prav med »navadnimi" delavci, katerih naloga in dolžnost je, da predstavljajo edino moč in oblast.
Pogoj za razviti interes in pripr3)'' Ijenost za samoupravno delovanje je vsekakor zavest o lastnem samoupraV' nem položaju. Samoupravljanje je toda vsak vidi sebe kot aktivnega ustvaf' jalca in tistega, ki demokratično odl°' ča. Postopki do odločitev so dolg1-zato ima res prav vsak možnost prisp6' vati svoje mnenje, pripombe in p°' glede.
I
Jož
ODGOVORNOST ZA SAV OUPRAV NO ODLOČANJE
Bitka za socialistično samojupraV' Ijanje danes poteka na neštetih priz°' riščih našega življenja, v vseh celicah naše družbe in na vseh ravneh hkrati-To je borba, katere trdoživost in d°' slednost se stopnjujeta in ki bo dolg0' trajna, saj bo segala tudi v čas jutri' šnjih generacij. Toda že sedanjik m°ra prinesti delavcu in občanu bistven6 spremembe, okrepiti mora njeg°! odločujoč položaj v družbi in vpliv-^ mora segati od TOZD in KS prek del6' gacij in delegatskih razmerij in z aktiv' nostjo v družbenopolitične organih' cije vse do republike in federacije. »
Če razmislimo o izjavi delavke, lahko ugotovimo, da človek — delavec v veliki TOZD kot je TEA postaja sočloveku oddaljen, ker je medčloveške odnose težje razvijati. Svojo priložnost najdeta tehnokratski in birokratski odnos in odtujenost od človeka. Svoje je prispevala tudi potrošniška miselnost, ki je značilna za sedanji
V praksi radi postavimo vprašanj6’ češ kako je z odgovornostjo. Prim6?’ v katerih odpoveduje odgovornost in te uporabljajo naši nasprotniki za b°|J ali manj prikrite napade na naš social'; stični samoupravni sistem, da 01
(Nadaljevanje na 5. strani)
Sp-
4. STRAN
ŠTEVILKA 37 - ISKRa ‘S
*S K


Proslava ob so-LETNia tozd tsd
Letos se v mnogih temeljnih organizacijah DO Iskre - Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj spominjajo svojih začetkov, za nekatere je leto 1979 tudi jubilejno. V petek, 21. septembra so praznovali 30-letnico obstoja delavci TOZD Tovarna sestavnih delov.
Na proslavi, ki je bila v restavraciji ‘.slekomunikacij na Laborah v J^anju, je najprej spregovoril Vladimir Lampič, predsednik DS Tovarne se-stavnih delov. Nato je direktor temelj-Je organizacije Jože Zmrzlikar na ^atko orisal zgodovino tovarne in ^stital delavcem ob jubileju. Sledili 50 govori Alojza Grčarja, člana kolenskega poslovodnega organa DO *skre Elektromehanike, Antona Stipa-jtiča, v.d. predsednika KPO SOZD Lkra in Vinka Šarabona, predsednika 0bčinskega sveta ZSS.
Izdelava sestavnih delov je bila Vedno osnovni problem, tako da se z Montažo ni bilo treba ukvarjati v znat-nejši meri. Le-ta je tekla nemoteno, če s° bili na razpolago sestavni deli. Zato smo v Iskri že od prvega dne posvečali Produkciji, t.j. izdelavi sestavnih delov Posebno pozornost, je dejal IPO to-varne sestavnih delov Jože Zmrzlikar.
Znano je, da smo bili v začetku krojna tovarna. Prvi izdelki so bili •fianj zahtevni in skorajda niso zahtevi montaže. Sestaviti jih je bilo mo-8oče z manjšim številom montažnih delavcev. To so bile nožne stiskalnice, ročni vrtalni in brusilni stroji, mizarsko vrtalo, rezkarji za usnje, razni rnstalacijski material in znameniti °t>roči za bike. Postopoma je tovarna Pričela izdelovati bolj zahtevne izdelke, že pri stenski uri je bila potrebna večja natančnost.
Iz prejšnjih Strojnih tovarn je nastala Iskra — Tovarna elektrotehničnih in finortiehaničnih izdelkov. S tem se je prvotni program pričel pre-
J°že Zmrzlikar.
usmerjati na zahtevne elektrOtelmične izdelke. Produkcija se je morala spoprijemati z novimi problemi in stalno uvajati novo tehnologijo. Ob pričetku proizvodnje števcev električne energije je bilo treba obvladati tehnologijo mrzlega brizganja in izdelavo kvalitetnih izdelkov iz plastike.
Čeprav kinoprojektorjev ne izdelujemo več, je prav, da se jih spomnimo, saj je njihovo osvajanje za Tovarno sestavnih delov velikega pomena. Takrat je bila oblikovana posebna obdeloval niča za sestavne dele kinoprojektorjev, ki se je pozneje združila z ostalo produkcijo. Pri izdelavi delov za kinoprojektor je bila potrebna velika natančnost, zato smo se morali usposobiti za izdelavo preciznih delov (malteški križ). Zagotoviti je bilo treba veliko število delov in potrebna je bila posebna organizacija v produkciji, da so v montaži lahko nemoteno delali. Ob proizvodnji kinoprojektorja smo se morali sprijazniti tudi z izdelavo odlitkov in drugimi zahtevnimi obdelavami, pri čemer je svoj delež dala tudi orodjarna. S prodorom kinoprojektorja na tuja tržišča so bile pred našo produkcijo postavljene še večje zahteve po kvaliteti.
Tudi začetek proizvodnje električnega ročnega orodja je bil težak. Spomnimo naj le na obdelavo odlitkov za EVS 1, izdelavo rotorjev in vrtalnih glav. Proizvodnja merilnih instrumentov je zahtevala še večjo natančnost sestavnih delov. Izdelovali smo tudi osi in vzmeti. Še več problemov je prineslo osvajanje izdelkov s področja avtoelektrike in telefonije. V novejši dobi smo se spoprijeli tudi z izdelavo delov iz plastičnih mas — tehnologijo, ki bo od nas zahtevala še mnogo naporov in študija.
RAZVOJ TOVARNE SESTAVNIH DELOV
Z naglim večanjem obsega proizvodnje v tovarnah kranjske Iskre je rasla tudi sedanja Tovarna sestavnih delov in zadovoljevala potrebe, ki so jih narekovali novi proizvodi.
Prva leta so se ubadali, kako bi kar najbolj zaposlili obstoječi strojni park. Že leta 1950 so bili vsi stroji polno zasedeni, uvoz je bil omejen — zato smo se izdelave strojev lotili doma. V obdelovalnicah še vedno uporabljamo
'Ir*
Vinko Šarabon.
Alojz Grčar.
doma izdelane yrtalne stroje, stiskalnice, stroje za rezanje navojev in na-vijalne stroje,
S širitvijo programa je iz skupne montaže nastalo več montaž, izdelava sestavnih delov pa je ostala skupna. Število različnih sestavnih delov se je tako naglo povečalo, da celotnega sistema ni bilo več mogoče obvladati. Težave so postale nevzdržne, ko so se začeli ustanavljati dislocirani obrati, ki so imeli v začetku le montaže. Sčasoma smo prenesh izdelavo sestavnih delov tudi v Novo Gorico, Otoče, v Novo mesto in Trbovlje.
Do leta 1966 so bili prenosi v glavnem izvršeni. V skupni produkciji je ostala le izdelava delov za števce, ERO in kinoakustiko. Le livarna je še mnogo let delala tudi za dislocirane tovarne. Istega leta je tudi Tovarna Števcev postavila lastno obdelovalnico delov.
V letu 1968 se je produkcija preimenovala v obrat Elektromehanski izdelki (EMI), kjer smo izdelovali sestavne dele in montirali el. ročna orodja in kinoakustiko.
Iskra je leta 1972 opustila proizvodnjo kinoakustike. V obratu EMI je
Vladimir Lampič.
ostala proizvodnja ERO in izdelava delov za potrebe ostalih obratov. Istega leta je bil formiran poseben obrat ERO, ki je sam izdeloval sestavne dele. Tudi v naslednjih letih so obrati prevzemali izdelavo specifičnih delov, tako da današnja Tovarna sestavnih delov združuje naslednje tehnologije:
Nz*
(Nadaljevanje na 6. strani)
Tovarna TEA v luči samoupravljanja
IV-
iv-
to,
Br-
lo-
gi-
je-
io-
iV
iv-
o-
ah
ti.
o-
p-
ri-
ra
ne
ov
Id
le-
iv-
’»■
ri,
in
>lj
li-
bi
ni) 1
^podelitve priznanj.
** ^podelitve priznanj DS.
A	------------
(Nadaljevanje s 4. strani) zmanjšali zaupanje naših ljudi v sposobnosti socialističnega samoupravljanja za demokratično razpletanje družbenih protislovij, dokazujejo le to, da še nismo dosledno uveljavili združenega dela.
Zato kot bistveno nalogo današnjega trenutka lahko opredelimo tole: preprečiti moramo, da bi skupinsko-iastninski, tehnokratski in birokratski interesi in poslovna nesposobnost številnih vodilnih in vodstvenih delavcev ter delovna nedisciplina mnogih proizvajalcev spreminjali družbene dogovore in samoupravne sporazume v papirnate sezname dobrih namenov, saj bi s tem sproti razveljavili skrajne napore velikanskih množic delovnih ljudi, ki si prizadevajo zgraditi resnično združeno delo. To je skupna naloga nas vseh.
V demokratičnem sodelovanju z drugimi samoupravljalci morajo biti prav člani družbenopolitičnih organizacij, predvsem komunisti, tisti, ki morajo zagotoviti, da bo delavec— samoupravljalec sam, zares svobodno, skupaj in enakopravno z drugimi delavci, s katerimi je samoupravno povezan, izražal in usklajeval svoje ožje in širše, neposredne in dolgoročne interese ter sprejemal racionalne sklepe.
OBVEŠČANJE KOT POGOJ ZA SAMOUPRAVLJANJE
Brez kvalitetnega, pravočasnega, objektivnega in celovitega obveščanja si danes res ne moremo več predstavljati delovanja samoupravnih organov.
družbenopolitičnih organizacij in delegacij v združenem delu. Žal se s tem področjem še vedno ne ukvarjamo posebno skrbno.
Vlogo, ki naj bi jo imelo obveščanje v združenem delu, vsi poznamo. Predvsem naj bi z njim usposabljali delavce za odločanja in dvigali njihovo kulturno ter izobrazbeno raven. Tako pojmovan sistem obveščanja pa v delovni organizaciji zahteva celovito reševanje vprašanj na tem področju. K temu v Elektromehaniki še nismo prav pristopih.
Informativna služba bi morala zbirati informacije o delu in poslovanju TOZD in delovne organizacije in splošne infor macije s področja temeljne družbenopo Utične skupnosti jih na najprimernejši način posredovati vse m,ki se vključuje jo v procese odločanja.
V bodoče pa bo treba v organizaciji dela, v načinu proizvodnje v TOZD še marsikaj izboljšati.;. Sprememba objektivniii možnosti bo zagotovila delavcu, da bo njegova obveščenost o tistih zadevah, ki so pomembne za samoupravno odločanje, ustrezna. Hkrati s tem bo ta sprememba zagotovila tudi globlje oblike samoupravljanja in omogočila približati odločanje tem delovnim skupinam o zadevah, ki se nanašajo na posamezne skupine ali njihovo manjše število. Ob tem pa bo tudi odločanje o skupnih zadevah v okviru TOZD in širših asociacij združenega dela bolj pristno. Kajti le ob ustrezni obveščenosti delavec lahko glasuje za ali proti alternativnemu predlogu iz svojega prepri-
čanja in v skladu s svojimi interesi.
Iz izkušenj lahko ugotavljamo, da smo sicer spremenili materialne pogoje in ustvarili možnosti za delavsko samoupravljanje, za odločanje delavcev še vedno opraviti z mezdno miselnostjo (češ da jim nekdo tretji določa osebne dohodke, podcenjevanje samoupravljanja itd.). To pa je nemajhen vzrok, da samoupravljanje ne more povsod v polni meri zaživeti. Odpravljati jo skušamo s samoizobraževahjem ter izobraževanjem in vzgojo samo-unravljalcev.
Če sklenemo s tem, kako se je uveljavljanje samoupravljanja odražalo na razvoju naših temeljnih in drugih organizacij, lahko ugotovimo da smo kljub številnim težavam v sorazmerno kratkem času ogromno dosegli. Zavedamo pa se, da bo potrebno storiti še mnogo, da bodo naloge samoupravljal-cev izpolnjene in praznovanje 30-letni-ce naj bo v vspodbudo za naše skupno delo na področju poglabljanja socialističnega sistema samoupravljanja.
Alojz Boc
'pojasnilo	^
V zadnji številki glasila smo v predstavitvi TOZD TEA pomotoma zapisali, da so bili prvi izdelani telefonski aparati v Iskri induktorski. Prvi telefon, ki smo ga izdelali leta 1949 je bil namreč ATA 1, induktorski aparati so bili le izpeljanka tega artikla.
V_______________________ABJ
STRAN S
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Iskrina centrala v Moskvi že nared
Sestavni deli v celoti izdobavljeni — delo na montaži teče v treh izmenah
-	kvaliteta opravljenega dela odlična
—	pričenja se tehnični prevzem velike elektronske mednarodne tranzitne telefonske centrale sistema ISKRA in pričenja poskusni promet.
Moskva, 12. 9. 1979. — Eden največjih izvoznih poslov, ki ga je pred štirimi leti sklenila Iskra Elektrome-hanika iz Kranja, je bila pogodba s Sovjetsko zvezo za izgradnjo mednarodne tranzitne elektronske telefonske centrale v Moskvi, predvsem za potrebe poročanja z olimpiade, ki bo v Moskvi, kot vemo leta 1980. Rok za predajo v javni premet je bil postavljen za 31. 12. 1979. In da bi kaj več poizvedeli kako daleč smo pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti nam je direktor predstavništva Iskre v Moskvi ing. France Ferkolj povedal naslednje: Iskra je v predvidenih rokih dobavljala sestavne dele in se je montaža elementov lahko pričela že lani, konkretno
njo mednarodnega telefonskega omrežja, v katerega namerava Sovjetska zveza v nadednjem petletnem obdobju investirati precej preko 100 milijonov dolaijev! V tem trenutku ima Iskra precej možnosti... Kot je nadalje poudaril F. Ferkolj pa so ti posli samo en del poslov, ki jih je Iskra že sklenila z ustreznimi partnerji v SZ (VF naprave, konverterji, progra-matoiji, elektr. posredniški aparati), pred vrati pa so tudi že prve pogodbe za dobavo in kooperacijo proizvodnje električnega ročnega orodja ....
Iskra ima v Moskvi v svojem predstavništvu tri strokovne sodelavce ing. Janeza Arha, ing. Janeza Eržena in direktorja ing. Franca Ferkolja ter tajnico in šoferja, ki sta oba izredno prizadevna in vsestransko uporabna, ter kot že rečeno dve ekipi za dela na montaži elektronske telefonske centrale. Eno vodi ing. Franc Plavčak (hardware), drugo pa njegov kolega ing. Marijan Gazvoda (softvvare). Vodja celotnega objekta v Moskvi pa je naslednji naš sogovornih ing. Franc Jurjevčič, ki nam je ponovno zago-
V kranjski Iskri bomo v četrtek izdali posebni informator, o poteku same akcije pa bomo kolektiv sproti obveščali Delavci in občani naj potek akcije NNNP spremljajo tudi preko ostalih sredstev obveščanja, predvsem tiska in RTV.
Priprave na akcijo so zaenkrat zajele premalo občanov in delovnih ljudi v najširšem smislu. Nekateri bodo v teh zadnjih dneh pred akcijo skušali nadoknaditi zamujeno. Prav pa bo, da v soboto in nedeljo ne bomo vsi odšli na vikend in spraznili mesto. Nekateri se bomo v akcijo vključevali aktivno, drugi kot opazovalci. Prav pa je, da vsi premislimo, kaj bi štorih doma v raznih izrednih situacijah, naravnih nesrečah in podobno. Kako je z našimi zalogami hrane in drugih nujnih stvari. V krajevnih skupnostih bo razdeljena brošura , JCako boste pomagali sebi in drugim? “
Javnost je treba opozoriti tudi na razne lažne informacije, ki krožijo nad nami. Življenje bo namreč potekalo normalno, zato trditve, da v teh dneh ne bo kruha, da bodo trgovine in lokah zaprti, potovanja v tujino omejena in razne predstave ter kulturne prireditve odpadejo — niso resnične. Omenimo še to, da v akciji oborožene
Najboljši mladi samoupravljala člani 00 ZSM iz SR Srbije so bili v ponedeljek, 24. septembra gostje kranjske Iskre. Ogledali so si tovarne m Laborah, se seznanili s problematiko in načrti Elektromehanike ter obiskali številne znamenitosti v Sloveniji
-------------------------—_____________________________/
komponente JLA in teritorialne obrambe ne bodo sodelovale.
Predvsem se moramo vsi zavedati, da bo letošnja akcija pokazala tudi številne pomanjkljivosti, napake, ki jih moramo odpraviti. Po zaključku akcije bodo v vseh sredinah izdelali analize o uspešnosti opravljenih preizkusov na
29. novembra 1978, prav na praznik * tovil, da bodo vsa dela na centrali pra-Repubiike. Od takrat pa do danes po- vdčasno in kvalitetno opravljena in da
tekajo dela nepretrgoma v treh izmenah. Vsa izvajalska dela opravljajo pod našim vodstvom in nadzorom sovjetski strokovnjaki. Na kvahteto del in strokovno znanje enih in drugih ni pripomb. Vse teče po planu: konec meseca bo po predvidevanjih opravljen tudi že tehnični prevzem in se bo začelo vključevanje kanalov in poskusni promet bo stekel; nekako 31. 12. 1979. pa naj bi šla centrala uradno v promet. Zavedamo se tako Iskraši v Kranju kot tudi mi tukaj v Moskvi, da je od tega našega prvega „objekta“ v veliki meri odvisen Islam položaj in njeno vključevanje v nadaljnjo izgrad-
bo centrala kupcu predana v pogodbenem roku. „In prav za to se moramo zahvaliti vsem delavcem v Iskri od razvojnih strokovnjakov do delavcev, ki so izdelah napravo po zamisli razvojnih inženirjev in projektantov ter ne nazadnje naših visokostrokov-nih delavcev tu v Moskvi, ki že od 29.
11.	1978 pa do predvidoma konca leta delajo nepretrgoma, vsak dan, v petek in svetek, v treh izmenah. Pri tem gre predvsem tudi za ime Iskre, ki postaja pojem tudi SZ“, je ob koncu razgovora ponovno poudaril ing. F. Jurjevčič.
Igor Slavec
Frančišek Pižent odhaja v pokoj
Izpovedi naših delavcev o začetkih našega kolektiva so predvsem za mlajše Iskra-še vedno zanimive. Eden od pionirjev telefonije v kranjski Iskri je Frančišek Pižent, ki se je pred mesecem dni upokojil. Tistih, ki se dobro spominjajo razvoja in začetkov telefonije, je vedno manj, zato smo prosili tovariša Piženta, naj nam zaupa nekaj iz svojih spominov o vzponu telefonije v Iskri.Rad se je odzval našemu vabilu.
Frančišek Pižent se je rodil v delavski družini v Ljubljani. V Kranju živi od 1921. leta. Odraščal je v težkih časih. Po končani nižji gimnaziji se je izučil za elektroin-stalaterja v takratni elektrarni Majdič. Že tedaj je čutil potrebo po novem znanju s področja tehnike, zato je nadaljeval šolanje na srednji tehniški šoli. Praksa in z odliko končana tehniška šola sta ga izoblikovali v dobrega strokovnjaka.
AKCIJA NNNP 1979
Trajna naloga vseh delovnih ljudi
V	začetku letošnjega leta je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference sklenil organizirati vsesplošno družbeno akcijo prevajanja varnostne usposobljenosti ter pripravljenosti občanov, delovnih ljudi in vseh organiziranih sil pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti".
V	tej akciji moramo tudi delavci Iskre — Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko v Kranju preveriti obrambne načrte in pripravljenost v vseh temeljnih organizacijah ter preizkusiti delovanje vseh dejavnikov ljudske obrambe in družbene samozaščite ter družbenopolitičnih organizacij.
Predsedstvo Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je 18. septembra pregledalo opravljeno delo za izvedbo akcije NNNP. Ugotovilo je, da je večina organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti zadovoljivo opra-
vila vsa pripravljalna dela. Tudi klubi in društva se pripravljajo na aktivno vključitev svojih dejavnosti v skupna prizadevanja za uspešno izvedbo nalog v omejeni akciji.
Večini delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter društvom je bilo dano na izbiro, katerih obrambnih priprav se bodo lotili oz. katere izredne razmere bodo nastopile. Akcija NNNP naj bi usposobila vse nas, da bomo znali v izrednih razmerah ustrezno in uspešno ukrepati za zavarovanje in re-,Sevanja lastnega življenja ter lastne in' skupne lastnine, družbenega premoženja, brez navodil in pomoči „od zgoraj".
Zato je potrebno seznaniti z namenom in vsebino akcije čim širši krog delovnih ljudi in občanov. Zato so zadolženi tako občinski štabi kot družbenopolitične organizacije in sredstva obveščanja.
„V Iskro — tedaj še Strojne tovarne — sem prišel 1946. Spomladi seje tovarna preimenovala v Iskro — Tovarno za elektrotehniko in finomeha-niko Kranj. V svojem proizvodnem programu je imela elektromehanske in elektrotehnične izdelke. Nekaj časa
sem bil zaposlen pri ing. Hermanu
Vidmarju v razvoju elektroakustike.
Jeseni leta 1947 je padla odločitev za priprave na proizvodnjo telefonije. Spominjam se začetkov, ko so mi dali
v roke ploščati rele in rekli naj ga proučujem. Prve podatke o relejih sem dobil pri tehnikih ljubljanske pošte, s katerimi so že tesno sodelovali. To so bili predvsem tovariši ing. Frelich, Miroslav Cerkvenik in ing. Novak.
Začetek je bil težaven, o kakem uvozu ni bilo govora. Takrat sem tudi prvič slišal o pokojnem tovarišu Ivanu Kregarju, ki nam je poslal iz Zagreba uteži za tehtanje kontaktnih pritiskov. Kasneje se je tudi on zaposlil v Iskri. Naučil nas je spajkanja in izdelava žičnih oblik, še kasneje pa je vodil montažni oddelek.
S prihodom ing. Lucijana Šinkovca iz Berlina so se stvari hitro pomaknile naprej. Prevzel je vodstvo priprav. Pripeljal je tudi razvojnega strokovnjaka Alfreda Heyducka, ki nam je dal prvi pogled v stikalno tehniko. Osnovali smo prvi telefonski razvojni oddelek in manjšo delavnico. V tem času smo razvijali le male zasebne telefonske
‘mMmmmmmmmmmmmmmmmmzsmmmmm!
Uspešna izdelava sestavnih delov
(Nadaljevanjem 5. strani)
—	livarstvo
—	struženje delov na avtomatih
—	skupno delavnico delov
—	delavnico za duro in termoplaste
—	pranje in izdelavo vijakov in zakovic.
Ob 30-letnici Tovarne sestavnih delov se moramo spomniti vseh, ki so dali prispevek k razvoju te temeljne organizacije. Predvsem gre zahvala tovarišem Plavcu, Lavrenčiču in Marcu, ki so največ doprinesti k našim uspehom.
Jože Fende, predsednik delavskega sveta DO Elektromehanike in Alojz Grčar, član KPO DO sta podelila priznanja Iskre. Prejeti so jih:
Franc Maček, vodja delavnice stružnih avtomatov. V Iskri dela od leta 1947, kmalu je napredoval v mojstra in kasneje postal vodja delavnice. Pomagal je pri vzgoji novih kadrov za delo na stružnih avtomatih. Mnogo je doprinesel k razvoju in napredku delavnice, ki je danes na visoki tehnološki in organizacijski ravni.
Franc Košir, vodja kontrole termoplastov. Najprej je poučeval na Poklic-
ni šoti Iskra, nakar se je zaposlil v kontroli termoplastov. Njegovo delo je zelo zahtevno in zahteva veliko znanja. Košir ga opravlja strokovno in vestno.
Zvone Medič, samostojni tehnolog za delavnico duroplastov. V Iskri je od 1954. leta. Svoje delo opravlja vestno, strokovno in samostojno. Nesebično pomaga sodelavcem, zlasti na področju tehnologije. Je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah v tovarni in na terenu kot tudi na področju samouprave.
Edvard Podlipnik, vodja proizvodnje. V Iskri je zaposlen od leta 1952. Najprej je delal v delavnici duroplastov, s prizadevnim delom in izobraževanjem ob delu je napredoval do vodje proizvodnje. Je aktiven samoupravlja-lec in član družbenopolitičnih organizacij v tovarni in na terenu.
Tovarna sestavnih delov za zasluge pri razvoju DO in samoupravljanja.
Najbolj zaslužni delavci Tovarne sestavnih delov pa so prejeti priznanja DS TOZD. Podelila sta jih Vladimir Lampič, predsednik DS TSD in Jože Zmrzlikar, IPO TSD. Prejeti so jih na-
iednji delavci:
Ivan Bajželj, Alojz Blaznik, Štefan Borovac, Jože Brezar, Franc Burgar, Jože Rajnik, Francka Gabrovec, Albin Gorenje, Silvo Gril, Peter Hartman, Jože Hrovat, Pavel Jankovič, Alojz Jeraj, Peter Jerman, Franc Ješe, Cveta Jugovič, Slavka Jurančič, Jože Klun, Alojz Kolenc, Marija Kropivnik, Janez Kosec, Jože Likar, Slavka Mlakar, Jože Mubi, Marija Pavlič, Alojz Rozman, Jože Selšek, Martin Sladič, Lado Šmid, Vera Škrlec, Mihaela Šern, Stane Tomažič, Ivanka Udovič, Anton Verbovšek, Iva Vidic, Albin Zupan in Ana Žagar.
Za popestritev proslave je komisija za kulturno dejavnost pri sindikalni organizaciji pripravila krajši kulturni program. V njem je sodeloval član recitatorske skupine Janko Hvasti, moški pevski zbor Iskra je zapel nekaj pesmi, najbolj pa je prispevala k veselemu vzdušju naša folklorna skupina z venčkom gorenjskih plesov. Po pogostitvi so za zabavo in ples skrbeti člani ansambla Trgovci.
Alojz Boc
centrale 1/1 in 1/10, s čemer smo si želeli utreti pot do proizvodnje zasebnih central. Tako smo dobili vpogled v zasebno telefonijo. Sodelovali so tudi ing. Odon Vuga, ing. Mirko Vega in Rudi Krulc. Po dveh letih smo morali delo in priprave prekiniti.
Že leta 1948 je Iskra prevzela tudi izdelovanje telefonskih aparatov, ki so jih želeli izdelovati pri Rade Končarju v Zagrebu. Takrat je bila v Zagrebu ustanovljena tudi sedanja tovarna telefonskih central ..Nikola Tesla". Tako smo bili mi prvi proizvajalci telefonskih aparatov, tudi sam sem pričel delati v tej proizvodnji. Delali smo induktorske aparate in prvi avtomatski telefonski aparat. Imeli smo velike težave zaradi pomanjkanja materiala. Največje težave so bile vsekakor s številčnikom, ki je bil slabo zamišljen. Celih 10 let smo še vlekli tisto nemogočo konstrukcijo in jo prebavljali, dokler nismo sami razvili sedanje izvedbe.
Leta 1949 smo znova z razvojem zasebnih central 1/10 in ga pripeljali tako daleč, da smo lahko začeli s proizvodnjo. Naši orodjarji so se lotili izdelave novih orodij za ploščati rele in nalogo uspešno izpeljali. Centrale so bile v tehniki koračnega sistema, uporabili smo Siemensove sestavne dele, vodil sem vsa razvojna dela.
Novo centralo SATC 1/10 smo prvič razstavili na zagrebškem sejmu. Sledila je centrala IV/30, katerih smo izdelali v naslednjih letih skupno preko 2.000. Kasneje smo proizvajali zasebne centrale A 60 in B 60. To so bile že večje centrale z vrvičnim posredovanjem zunanjih zvez. Te smo izdelovali vse do takrat, ko se je tudi pri nas pojavila tehnika s koordinatnimi stikalniki.
V	Iskro je prišlo več sodelavcev, omeniti moram ing. Jožeta Unka, ki je razširil področje delovanja z železniškimi in drugimi posebnimi telefonskimi napravami. Kasneje je prevzel vodstvo razvojnega oddelka. Celo prvi zametki elektronike segajo v to obdobje.
Kmalu je bilo jasno, da brez javnih telefonskih central ni napredka. Naslednja faza je bilo osvajanje znanja s področja javnih central v koračnem sistemu. PTT je vztrajala pri zamisli, da uvede v Jugoslaviji tehniko s koordinatnimi stikalniki. Zato smo morali hitro nadoknaditi zamujeni čas.
Bilo je mnogo tehničnih m administrativnih težav, vendar smo s sodelovanjem švedske firme Standard Radio AB na jesenskem sejmu v Zagrebu leta 1954 pokazali prvi prototip javne Crossbar centrale. Žal se je pošta tedaj odločila za Ericssonovo vrsto javnih central.
V	Iskri smo vztrajali z razvojem javnih central in smo naslednje leto v sodelovanju s švedsko firmo razvili javno centralo Iskra 55, ki je bila upo-
Frančišek Pižent.
rabna za takratno telefonsko omrežje-Prve centrale Iskra 55 so bile montirane v Piranu, Izoli in v Portorožu. Medkrajevne zveze pa so zahtevale bolj zamotane naprave. Zato smo razvili centralo Iskra 58, ki ni bila zrela kar čez noč, morali smo vložiti res mnogo truda in se mnogo naučiti, da smo dosegli priznanje skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij.
Sledil je razvoj centrale Iskra 585, ki .je rajonska centrala. Prvo smo montirali v Mariboru na Taboru, ob kateri smo dobili soglasje PTT za nadaljnjo proizvodnjo javnih central. To je bil vsekakor naš največji uspeh, ki je Iskro kot proizvajalca telefonske opreme tudi afirmiral. Odtlej Iskra neprestano raste. Veliko smo izboljšali ploščati rele, k čemur je v veliki meri prispeval ing. Teran, ki je organiziral velikoserijsko proizvodnjo.
Sistem Iskrinih crossbar central smo izboljševali do današnjih dni, ko živimo v času polelektronskih in elektronskih telefonskih central. Zato po-lagoma opuščamo razvoj klasičnii central, s katerimi je Iskra napravila mogočen razvoj, ki je pripomogel k njenemu naglemu vzponu.
Delal sem vseskozi predvsem na razvoju komutacijskega dela telefo nije. Iskali in delali smo sami, kopiriiti nismo mogli od nikogar, to je zelo pomembno, saj se danes lahko povsem enakopravno dogovarjamo o telefonskih problemih š komerkoli.
Zato imajo zasluge naše prizadevanja in samostojni razvoj. Le tako smo lahko prišli v sam vrh telefonije v svetu."
Z našim prijetnim sogovornikom Frančiškom Pižentom smo načeli š6 vrsto drugih vprašanj. Med drugim je poudaril, da mora človek vzporedno $ svojim praktičnim delom spremljati tudi kulturne vrednote. Njega zanimajo npr. zgodovina, glasba, umetnost, film. Ima bogato knjižnico, * * * * v zadnjih letih kupuje predvsem priročne izdaje, ki nikoli ne zastarajo. Omenil je, da pri nas nimamo npr-napotkov, s pomočjo katerih bi m lahko izpopolnili v posameznih vedah, npr. v poznavanju klasične glasbe,xni' mamo knjig o srednjeveški in klasični zgodovini. Pozno smo dobili tudi knjigo ..Zakladi Slovenije".
Frančišek Pižent se bo le težko ločil od dela v našem kolektivu. S6 vedno se vrača v razvojni oddelek, kjer nadaljuje začete naloge. Doma pa ima vedno dovolj opravkov: skrbi za ženo, zdravje in vzgaja svoje vnuke.
Danes imajo mladi boljše možnost* za delo in izobraževanje, nam je dejal ob koncu pogovora. Alojz Boc
B
v
področju obrambnovamostne pripravljenosti, poglabljanja odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Analize bodo vodilo za naša skupna prizadevanja v prihodnje. Pripravljeni moramo biti, da nas nihče ne bo mogel presenetiti — ne danes, ne kdaj v bodočnosti!
Alojz Boc
i
*aci
od
zelc
del(
dele
vsal
ker
hter
h < »ač
S
jo v i
bon kori $>re{ Ptir nesi din, »28] tmc no c
deti
ček
kak
vidt
Nat
80Č
ijen
Ptip
dejs
Oari
na,
na
vsal
javi
tov; So V] Zna; bo
lahl
Poz
1
sna
saj
nap
Soc
vsel
Pod
Tor
■
/
ri-
na
iž-
o-
ri-
ia
□c
1
je.
ti-
u.
ile
iz-
la
es
ia
0-
5.
n-
-ri
P
lil
je
e-
e-
ili
fi
al
al
;o
k-
3-
ih
la
k
ia
r
ti
o
n
1-
f-
0 v
n
£
e
$
ti
i-
t-
v
k
r.
e
i,
ir
j
h
3
e
a
1
i
il
INDUSTRIJA elementov za elektroniko, ljub ljana
Akcija nič nas ne sme presenetiti
V IEZE smo dobro pripravljeni
SZDL je že v začetku leta sprožila zanimivo akcijo: NNNP (nič nas ne sme presenetiti). Ta akcija naj bi ne bila nekaj novega, ampak naj bi razživela skrb za vsa področja pripravljenosti na elementarne nesreče in za primer vojne. Vse kar predvideva zakon in predpisi in kar je potrebno za take primere imamo v TOZD in DO pripravljeno, vendar je ponekod vse preveč formalistično. Da bi to področje razživeli in za varnostno kulturo vseh zaposlenih in ostalih občanov, bomo v soboto, 29. in nedeljo, 30. septembra naredili večjo vajo s tega področja. Kako so se pripravili v IEZE?
. LOJZE ŠARLAH, predsednik **ršilnega odbora sindikata DO:
jjjfldikat je nosilec vsega dela v zvezi z NNNP v delovnih organizacijah. Naš j2**®!™ odbor pa ima predvsem na-°8o uskladiti delo po osnovnih organizacijah, dati smernice in spodbude ^ konkretno delo v 00 oziroma iuZD. Mi smo to že temeljito pripra-
vai
Akcija NNNP je v osnovnih organi-^jah sindikata v naši EK) tekla vse nd spomladi in kolikor vidim in vem jfclo uspešno in koristno. Konkretno delo poteka v TOZD, saj je v naši delovni organizaciji pravzaprav skoro J*aka TOZD v svoji občini. Prav zato, ^er je akcija načrtovana skladno s .»terenom", s krajevnimi skupnostmi •o občinami, ima vsaka TOZD svoje ^črte v specifičnih pogojih. Težišče i^ega dela je na sekretariatih NNNP. To so delovne skupine, ki vodijo akcijo v vsaki tovarni.
Mislim, da je ta akcija in vaja, ki jo “omo izvedli v soboto in nedeljo želo koristna in potrebna, saj bomo tako Pregledali, loko smo pripravljeni za Primer elementarnih nesreč, delovnih ''esreč in za primer vojne. Zato mi-dim, da je prav, da vzamemo vajo »zares", da bomo tako videli, kako smo pripravljeni z znanjem in potreb-»o opremo.
ŽARKO KRANJC, predsednik delavskega sveta IEZE: Vaja je zaključek akcije NNNP, Pokazala nam bo, kako smo zares pripravljeni za nepred-'ddene nesreče in za primer vojne, "apake, ki se bodo pokazale, bo mo-8°če popraviti in bomo tako usposob-'jeni za resnične nezgode. Za vajo bi Priporočil vsakomur, naj se zamisli v dejstvo, da se že čez pol ure lahko naredi nesreča, vlom, tatvina, nesreča na poti na delo, z dela ali večja delovna nezgoda. Lahko smo napadeni, saj Vsakdo ve, da sovražnik ne bo tega tiri! vnaprej.
Za vsako akcijo varovanja in zava-mvanja pred nesrečami in namerami s°vražnika moramo biti pripravljeni z panjem in potrebno opremo. Ta vaja no pokazala šibke točke in bomo tihko vse manjkajoče nadoknadili Pozneje.
Predvsem bo treba po vaji resno Snalizirati vso akcijo in praktične vaje, s*j že pregovor pravi, da se učimo na napakah. Take ugotovitve bodo dra-Socen pripomoček za nadaljnje delo nas, zksti pa tistim, ki imajo to Področje na skrbi v službenem času. *°rej vzemimo vajo resno!
MAKS ČERNE, predsednik aktiva Zveze borcev IEZE: Delovne skupine za izvedbo akcije NNNP so zelo aktivno delale vse letošnje leto. Mislim, da so zelo dobro opravile delo, ki smo jim ga zaupali po vsej naši DO.
Sicer pa smo Slovenci pripravljeni žrtvovati mnogo, da bi se uprli sovražniku. Že v NOB smo pokazali, da se znamo upreti močnejšemu sovražniku in domačim izdajalcem. Nismo se samo uprli, ampak smo v borbi v najtežjih pogojih vztrajali do zmage.
Ravno ob tej vaji bi se veljalo malo bolj zamisliti o naši varnostni kulturi. Sovražnik je vedno in povsod. Zato marsikaj ne kaže obešati na veliki zvon.
Ob akciji nič nas ne sme presenetiti pa je najvažnejši faktor presenečenje, močno, pravzaprav najmočnejše partizansko orožje.
Mi pa moramo biti pripravljeni tako, da ne bomo presenečeni. V tem je smisel vaje. Zato naj vsi odgovorni ljudje, ki skrbijo za izvedbo vaj poskrbijo, da ne nastane panika. Temeljita priprava je najboljše orožje proti presenečenju.
Pa še nekaj je važno. Ne pripravljamo se le na vojno, ampak moramo biti pripravljeni tudi na nepredvideno v miru. Elementarne nesreče, delovne nezgode, voda, potres in druge ujme nas lahko doletijo kdajkoli. Tudi tu se ne smemo dati presenetiti. Z dobro pripravljeno preventivo lahko marsikatero škodo preprečimo že vnaprej. Tudi ne smemo pozabiti, daje človek največja vrednota. Zato ne bo odveč, če bodo reševalne ekipe, ekipe prve pomoči in drugi izvežbani in opremljeni kakor je treba.
MAJDA ŠKRINJAR, predsednica izvršilnega odbora Zveze socialistične mladine IEZE: Mladi so že v NOB pokazali, da se znajo in hočejo boriti. Prepričana sem, da je naša generacija dovolj zrela, da bo tudi v težjih prilikah pokazala svojo iniciativnost, požrtvovalnost in svobodoljubje.
Še več. Mi vemo, kaj imamo, kaj smo dosegli in kaj smo dobili od predhodne generacije in imamo kaj braniti. Sicer bo v soboto in nedeljo le vaja, toda tudi to je treba vzeti resno, saj brez vaj ne gre nikjer. Le tako bomo ugotovili kaj znamo, vemo in zmoremo.
Nič nas ne sme presenetiti. Upam, da bodo mladinci naše delovne organizacije storili vse, da bo vaja uspela in še več za to, da bo vse pripravljeno za najtežje trenutke, če bi ti prišli:
FY
Na
zagrebškem
velesejemu
Zagrebški velesejem je bil letos jeseni predvsem namenjen široki potrošnji, zato se DO Industrije elementov niti ni nadejala kakih velikih novih podvigov. Elektronika je bila bolj na robu in v IEZE so srečanje izkoristili predvsem za pogovore z večjimi kupci in za utrjevanje že navezanih stikov. Pogovori so bili zelo živahni zlasti v sredo, 19. septembra, ko je bil v Iskrinem paviljonu „dan IEZE".
Takoj zjutraj po deveti uri, ko so sejem odprli, se je začela vrstiti kača obiskovalcev, zastopnikov kupcev elementov iz vse Jugoslavije. Prisluhnil sem službenim pogovorom, ki so tekli na pet in več mestih hkrati. Nestrokovnjaku se pri takih pogovorih kar zvrti v glavi. Govorijo o napetostih, nazivnih in dejanskih, o avtomatizaciji, o rešitvah tehničnih vprašanj, za katera nisi še nikoli slišal, o količinah in kakovosti.
Počasi se človeku uredijo vtisi in dojameš, da je delo komercialistov zelo zahtevno. Morajo biti tehnologi, razvojniki, ekonomisti, prometni strokovnjaki in tolažniki hkrati. Kupcem, ki niso najbolj redno dobivali naročenih količin materiala je treba razložiti zakaj se je to zgodilo in požreti marsikatero grenko namesto tistega, ki je količine obljubil, pa ne pripravil.
Komercialisti, tehnični ljudje in zastopniki TOZD so v tem direndaju hiteli zapisovati pripombe,, dogovorjene sklepe in želje kupcev. Vse s prijaznim nasmehom in dobro voljo. Pogovori pa niso ostajali samo na ozkem področju prodaje, kupovanja in dobav, ampak so se dotUcali tudi širših vprašanj: repromateriala, domačega in tujega, avtomatizacije, kvalitete in spet polizdelkov. Možnosti in želje so usklajevali in v obojestransko. zadovoljstvo zagotovili nemoteno nadaljnje sodelovanje.
Vodjo nabave Gorenjevega tozda ELRAD iz Radgone Edvarda Metli-čaija, smo povprašali, kako so v tej TOZD, ki mnogo kupuje v IEZE zadovoljni s kvaliteto izdelkov, odnosov in sodelovanja z Iskro. Rad nam je odgovoril:
Saj ne gre tu za več odnosov. Odnos sam je kvaliteta, pa naj bo to tehnična, poslovna ali drugačna. Kvaliteta je samo ena. Pri nas smo z Iskro, bolje z IEZE zelo zadovoljni. Mnogo kupujemo pri vas, celo paleto vaših elementov in moram reči, da so zelo dobri. Tudi sicer ozko sodelujemo. Mnoge elemente je treba prilagoditi našim specifičnim potrebam in to v vaših TOZD zelo radi naredijo. Tako ozko sodelujemo pri nastajanju marsikaterega izdelka že ob sami realizaciji ideje.
Veste, mi smo precej specifična veja proizvodnje elektronike, saj smo specializirani za proizvodnjo naprav, ki omogočajo posredovanje TV programa gledalcu. Izdelujemo antene, pribor, pretvornike in oddajnike, skratka vse, kar pomaga, da pride oddaja od medija do TV sprejemnika. Za vse to pa kupujemo elemente za elektroniko pri Iskri in v naše veliko zadovoljstvo nam dobro služijo.
Izdelki Industrije elementov za elektroniko - vseh 10 TOZD so bili razstavljeni v vitrinah Iskrine stojnice. Program je bil dobro predstavljen, tudi nekaj novosti je bilo, razen najnovejših pridobitev razvojnih služb, ki jih bodo prikazali na sejmu Elektronika ’79 čez en mesec v Ljubljani. Uspelo mi je zvedeti, da bodo to tekoči kristali, sončna celica, močnostni magneti, metalfilmi in še nekaj najnovejših pridobitev. Pa to že ne spada več sem.
Zanimanja obiskovalcev je bilo precej. Mnogi so se zanimali za podrobnejše tehnične podatke in prospekte. Večina obiskovalcev pa se je seveda na kratko ustavila ob vitrinah, pogledala in odšla. Oglasili smo se tudi pri večjih kupcih naših elementov: El Niš, pri RIZ in Rudiju Čajevcu, ki so imeli svoje stojnice v isti hali kot Iskra. Povsod so pohvalili dobro sodelovanje in lepe perspektive za nadaljnje poslovno partnerstvo z Iskro— Elementi.
KF
S kamero po TOZD
TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE: Pred kratkim se je zbrala kar lepa skupim 13 sodelavcev in mahnili so jo v čudovitem vremenu za tri dni v Julijce. Seveda je bil cilj Triglav. Nekaj denarja je primaknil sindikat, nekaj pa je prispeval vsak sam. Med trinajstimi trboveljskimi Iskraši so bili trije stari planinci, ki so skrbeli za „strokovni“ del poti Najvažnejše pa je to, da je bila pot pravo doživetje za vse. Tako bodo skušali zbuditi zanimanje pri sodelavcih za planimrjenje.
Delovm skupnost skupnih služb: IEZE ima svojo kočo m Krvavcu, ki je bila v letošnjem avgustu in septembru kar precej zasedem. Lepo vreme, prijetni sprehodi, krajše planinske ture so pritegnili ljudi, da so odšli iz asfaltne džungle. Obiskovalci tega ..tovarniškega vikenda" se pohvalijo z množico malin, jagod in borovnic, ki se najdejo m tej višini tudi v septembru. O gobah pa nič.
TOZD SPECIALNI ELEMENTI LJUBLJANA: „Semov dom“, kakor so poimenovali svojo počitniško hišo m Pokljuki, odlično služi svojemu namenu. Tako med dopusti, kakor zdaj jeseni za prijetne vikende zaposlenih. Družine se kar vrstijo. Prostora je skoro premalo in ni bojazni, da dom ne bi bil polno izkoriščen.

TOZD UPORI ŠENTJERNEJ ima svojo kočo m Polomu m Gorjancih. Dostopm je z avtomobilom, leži pa m čudovitem mestu, za počitek, mir in sprehode kakor mlašč. Pozimi so okoli nje lepi smučarski tereni Poleti pa je tod moč mbirati gobe, jagode in maline. Predvsem pa je v okolici mnogo lepih razglednih točk. Pred človekom je dobesedno raz-grnjem pisarn in razgibam Dolenjska, v daljavi pa gorenjski vršaci Toda žal je koča neurejena. Pred leti so hiteli z adaptacijo, pa jim je zmanjkalo sape. Dobro bi bilo, če bi jo spet zajeli in delo dokončali
TOZD KERAMIKA IN TOZD UPORI: V petek, 21. 9. je bila seja Izvršnega odbora sindikalne konference IEZE, kjer so obravmvali javno razpravo ob polletni bilanci Bilance so po vseh kolektivih TOZD vzeli v pretres in tudi predlagali nekatere ukrepe sorazmerno s položajem. Izvršilni odbor je mložil TOZD Keramika in Upori mj pripravita predloge ukrepov za izboljšanje poslovanja, predvsem pa mj se v obeh tovarnah držijo sklepov, ki so jih sprejeli že v začetku leta.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Makole, Poljčane — januar 1979 — september 1979
Petkov obisk družbenopolitičnih delavcev SOZD ISKRA je bil tokrat namenjen ogledu Iskrinih proizvodnih obratov v Poljčanah in Makolah, oz. nastajajoči TOZD Programska stikala in releji delovne organizacije Avtomatike.
V občini Slovenska Bistrica, ki sodi v eno od manj razvitih območij Slovenije, je bilo v obdobju zadnjih nekaj let mnogo narejenega; zgrajeno je bilo novo skladišče UO Slovenske Konjice v Poljčanah, posodobljena in povečana je bila proizvodna zmogljivost v IMPOL v EMI v Poljčanah in Slovenski Bistrici, opravljena so bila velika melioracijska dela v dolini reke Ložnice, kjer je bilo iztrgano močvirju 200 ha zemlje itd .. In to predvsem z namenom, da zmanjšajo nezaposlenost ženske delovne sile in zvišajo produktivnost dela.
RAZVOJ ISKRE V SLOVENSKI BISTRICI
—	prisotnost Iskrine TOZD TELA v tem predelu Slovenije beležimo že 1974. leta, ko je v prostorih znanega statemberškega gradu pričelo 20 delavk delati na montaži podsestavov za programska stikala,
—	s prevzemom obrata v Poljčanah (v bivši osnovni šoli) se začne proizvodnja miniaturnih relejev. Zaposlijo cca 60 delavk,
—	prostorska stiska v Makolah, oz. gradu Statemberg je le eden od vzrokov, ki narekuje novo gradnjo (1975. leto),
— 23. 4. 1977. leta postavitev temeljnega kamna in s tem tudi pričetek gradnje novega obrata,
—	7. 1. 1979 na dan, ko delovni ljudje in občani Slovenske Bistrice praznujejo svoj občinski praznik, TOZD TELA odpre nov, modem obrat v Makolah.
NOVE DIMENZIJE Z NOVIM OBRATOM
Povedali smo že, da je bila prostorska stiska v dotedanjih proizvodnih prostorih gradu Statemberg le eden od vzrokov, ki so privedli do investicijske naložbe v obrat v Makolah.
Simbolična predaja programatorjev ob otvoritvi obrata pa je imela širši in globlji pomen.
Spomnimo se na Zakon o skladnejšem regionalnem razvoju SR Slovenije in kasneje sprejetem dmžbenemu dogovoru o takšnem razvoju, s katerimi so bile dogovorjene dolžnosti in obveznosti nosilcev razvoja do hitrejšega
Novi proizvodni objekt - veliko volje za dosego dobrih poslovnih rezultatov.
razvoja manj razvitih območij v Sloveniji. S tem je dobila razvojna politika naše republike v odnosu do manj razvitih območij kot je občina Slovenska
Beseda, dve z delavko o pogojih dela in seveda o problemih, ki vsakogar nekje žulijo.
MAKOLE, POLJČANE 7. 1. 1979 -21.9.1979
Morda je potreben le obisk, sproščen nasmeh ah odkrita beseda, da postane počutje delavca bolj prijetno, ugodno. Da občuti, da dela in ustvarja v takšni družbi, v kateri ne bo ostal sam s svojimi problemi, tudi če živi v manj razvitem okolju.
Tako nekako smo se počutili pb petkovem obisku dražbenopolitičnih delavcev SOZD Iskra v Poljčanah in Makolah. V dveh proizvodnih obratih ene od najmlajših, še nastajajočih TOZD Avtomatike — TOZD Programska stikala in releji poteka montaža, umerjanje in kontrola programskih stikal in pomožnih releiev PR 15 — 17.
Proizvodni program za leto 1979 predvideva 550.000 programatorjev, medtem ko je možnost prodaje za leto 1980 ocenjena na vrednost približno 220 milijonov dinarjev pri zaposlitvi 321 delavcev.
To so bile številke, ki smo jih zapisali ob odtvoritveni slovesnosti, ko je 3.884.585. programator, zadnji, ki
je bil narejen v proizvodni hali na Savski c. 3, simbolično prenesel tovrstno proizvodnjo v nove prostore v Makole.
IN KAKŠNO JE STANJE DANES?
— zaposlenih: 311 delavcev — od tega 131 v Makolah in 180 v Polja-čanah. Kot zanimivost še podatek, da je od skupno 311 zaposlenih 272 žensk in 39 moških.
— izobrazba: izobrazbena struktura "" je prilagojena oz. pogojena z naravo proizvodnega dela, ki v večji meri zahteva nekvalificirano delovno silo — teh je 216. Kvalificiranih delavcev je 83, s srednjo izobrazbo 11 in z višjo 2.
Vendar pa se zavedajoč pomena in
Bistrica in njene 3 krajevne skupnosti Makole, Studenice in Laporje, novo dimenzijo.
V njo se je kot organska povezava vključila programska usmeritev in samoupravna organiziranost delovnega procesa Avtomatike, ki je bila zasnovana konec leta 1977. Le-ta daje poseben poudarek prestrukturiranju proizvodnega programa v smeri izvajanja serijske proizvodnje v dislocirane TOZD, na manj razvita območja Slovenije in Jugoslavije in v tehnološko zahtevnejših proizvodnih programov v smeri gradnje elementov za lastne naprave in gradnje naprav za lastne sisteme.
Ogled proizvodnje v Makolah, kjer delavke marljivo delajo na programatorjih za pralne stroje.
Najsi bo v Makolah ali Poljčanah — TOZD Programska stikala in releji je mlad delovni kolektiv, saj je poprečna starost 22 let.
interesa združenega dela pri uresničevanju temeljnega načela štipendijske pohtike v SR Sloveniji, ki so opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski in štipendijski politiki, vključujejo tudi v to dejavnost. Imajo 2 štipendista na visoki šoli, 2 na višji, 11 na srednjih šolah in 2 štipendiji za kvaU-ficirana delavca.
DOBRO IN SLABO V POSLOVANJU
V programski usmeritvi in samoupravni organiziranosti delovnega procesa Avtomatike so bila postavljena tudi osnovna načela o delitvi dela in dohodkovnih povezavah. In sicer je bila delitev dela zajeta v osnovnem načelu naj v TOZD materialne proizvodnje načelno združujejo delo delavci, ki proizvajajo tehnološko spreciali-zirane proizvodne programe, oz. faze dela. Prav tako programsko orientacijo ima TOZD Programska stikala in releji. Čeprav so razvojno, tržno in proizvodno vezani na nekaj temeljnih organizacij v Avtomatiki, dohodkovni odnosi še niso urejeni oz. še niso zaživeli.
Seveda s tem ne moremo postaviti altarnative ugotovitve ali dohodkovni ali kupoprodajni odnosi. Posledica trenutnega stanja pa so marsikateri nerealni rezultati v polletnem poslovanju, z zaskrbljujočimi številkami o višini zalog, ki jo do neke mere opravičujemo z uvozno restrikcijo.
Optimističen vpogled v plan za leto 1980, ki predvideva 75 % povečanje proizvodnje (ali cca 2 milijona 650.000 kosov relejev); od tega 30 % povišanje v izvozu, dajejo rezultati polletnega deviznega poslovanja (20 % proizvodnje gre v izvoz).
Prav neizpolnjevanje obveznosti v prvi polovici letošnjega leta je privedlo SOZD ISKRA do negativne devizne bilance kar v nadaljevanju lahko pomeni neizpolnjene obveznosti — v letu 1979 — 120 milijonov dolarjev izvoza. Zato že danes lahko trdimo, da se ta mlada TOZD Programskih stikal in relejev povsem enakopravno in s pozitivnimi rezultati vključuje v akcijo SOZD za pritok deviz.
Njeni poslovni rezultati pa bodo še boljši, ker za v bodoče planirajo povečanje produktivnosti in iščejo možnosti, da v proizvodih (predvsem programator) nadomestijo čimveč uvoznega materiala z domačim.
DELEGATSKI SISTEM IN VKLJUČEVANJE V ŠIRŠE DRUŽBENE INTERESE
Časa od otvoritve obrata, samoupravne organiziranosti v novo TOZD pa do danes'je dovolj, da se organizacijsko oblikuje in zaživi vsa samoupravna struktura, ki bazira na delegatskem delovanju, pa čeprav je TOZD Programski releji in stikala lokacijsko deljena v 2 krajevni skupnosti.
Izmenjava mnenj in izkušenj, dobre želje za naprej - to je del pogovora petkovih obiskov.
To dokazuje delo komisij — od komisije za inovacije, in družbeni standard, temeljne delegacije za zbor združenega dela in štirih združenih delegacij za SIS, predvsem pa osnovne organizacije sindikata, 13-članska osnovna organizacija ZK in zveza socialistične mladine, ki je s svojimi 217 člani številčno najmočnejša organizacija.
Urejanje notranjega delovanja in koordinacija z ostalimi TOZD Avtomatike na področju samoupravljanja in reorganizacije, s katerimi so predvsem programsko vezani, jim odvzame precej časa. Vendar ne toliko, da se ne bi ta mladi kolektiv (povprečna starost je 22 let) delegatsko vključil tudi v krajevno skupnost ali družbenopolitično delovanje v okviru občine.
Dokaz za to je aktivno delovanje temeljne delegacije za zbor združenega dela; 15 sej in vključitev v občinsko akcijo — ocena delovanja delegat-
skega sistema. Pobuda torej za ostale, predvsem delegacije za SIS, ki bi glede na svoje pristojnosti lahko odprle in pomagale rešiti še marsikatero težavno področje iz zdravstva ali otroškega varstva; skratka s področij, ki so za zaposlene delavce v Makolah in Poljčanah življenjskega pomena, vendar še zdaleč neurejene.
Š. D.
PRIPIS:
Iz TOZD Programska stikala in releji so razgovoru prisostvovali: Ludvik TRČKO, v. d. poslovodni organ TOZD Programska stikala in releji, Stojan PAJEK, predsednik ZSMS, Nada SLATINŠEK, članica republiškega sindikalnega združenja kovinskopredelovalne industrije, Milan IVIČ, predsednik delavskega sveta, Milan STRNAD, sekretar OOZK, Franc SLATENSEK, predsednik IO OOS.
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
Predstavniki Crvene zastave
na obisku
V	petek, pozno popoldne so prišli na dvodnevni obisk v novogoriško Iskro — Avtoelektriko predstavniki „Crvene zastave" iz Kragujevca. S tem so vrnili lanskoletni obisk predstavnikom družbenopolitičnih organizacij Iskre — Avtoelektrike ter tako še bolj poglobili dobre medsebojne odnose in učvrstili vezi prijateljstva.
Kljub temu, da so goste iz Kragujevca, bilo jih je okrog 50, sprejeli predstavniki vseh DPO že v petek zvečer v prostorih hotela Park, se je „uradni“ del pričel v soboto zjutraj, ko so si gostje ogledali proizvodne TOZD s sedežem v Novi Gorici, nato pa so se pričeli v dvorani delavskega samoupravljanja skupni razgovori.
Goste iz Kragujevca, predsednika sindikata DO Fabrika avtomobila Zastava Branka Mišiča, predsednika DS DO Nemanjo Jankoviča, pomočnika direktorja DO FAZ Budimira Satiro-viča, direktorja splošno-kadrovskega sektroja Gvozdana Živkoviča, direktorja prodaje Aleksa Čurčiča, in druge je najprej pozdravil predsednik konference OO sindikata Zmago Lasič, nato pa je povzel besedo glavni direktor Jože Eržen. Gostom je predstavil de-delovno organizacijo in se dotaknil nekaterih skupnih vp/ašanj, saj izdeluje Iskra — Avtoelektrika veliko finalnih proizvodov za potrebe avtomobilske industrije, oz. za zavode Crvene Zastave.
V	več kot dvournih razgovorih so se dotaknili še raznih vprašanj, ki so skupnega pomena za delovanje OO sindikata, družbenega in osebnega standarda zaposlenih v obeh DO ter izkušenj na področju samoupravljanja in sprovajanja zakona o združenem delu. V razgovorih s strani Avtoelektrike so sodelovali še predsednik DS DO Metod Gorenšček, pomočnik glavnega direktorja Danilo Bašin, direktor TOZD — Tovarne malih zaga-
Izmenjava spominskih daril.
njalnikov Slejko Humbert, predsednik aktiva ZB Živko Kokelj, direktor TOZD - Komerciala Vincenc Kokelj, predsednica komisije za družbeno aktivnost žena Vera Gorjan, sekretar OO ZK TOZD — Tovarna velikih zaganjalnikov Silvo Spačal, predstavniki mladih in drugi.
Razgovorom je prisostvoval tudi Jože Elersič, sekretar občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica.
Ob koncu razgovorov sta oba predsednika OOS „Crvene zastave" in Avtoelektrike izmenjala spominski darili, nato pa so goste iz Kragujevca popeljali še v vinsko klet na Dobrovo v Goriška brda, kjer je prav te dni zaradi obilne letine grozdja izredno živahno. Razgovore skupnega pomena pa so zvečer nadaljevali na tovariškern srečanju v hotelu Park v Novi Gorici.
Obisk je bil zelo ploden in koristen. Naši prijatelji iz Kragujevca so se vračali zelo zadovoljni, polni lepih spominov in novih doživetij. Da je res tako priča tudi dejstvo, da so se že dogovorili za skupni sestanek, kjer bodo ocenili in poizkušali rešiti stanje na področju dohodkovnih odnosov, ki so v zadnjem času predmet pogostih razprav.
M. R.
Z razgovorov v Avto elektriki
Prispevek mladih ob jubileju tovarne sestavnih delov
Mladi, aktivni člani osnovne orga-lizacije ZSM Tovarne sestavnih delov J' Kranju, so v okviru praznovanja letošnje 30-letnice te temeljne organizacije združenega dela organizirali yrsto uspelih športnih, družabnih in kulturnih srečanj.
Tako so 18. septembra izvedli srebanje mladih TSD z mladinci Tovarne ERO. PomeriU so se v malem nogometu. Bilo je zelo razburljivo, do prvega polčasa je bil rezultat neodločen in vse do konca ni bil znan zmagovalec — mladinska ekipa TOZD ERO, ki je zmagala z rezultatom 6:2.
Naslednji dan so organizirali tekmo v košarki, ki so jo izgubili. Zmagala je ekipa mladih iz TOZD TEA z rezultatom 24:18.
Pripravili so tudi akcijo, ki sovpada z letošnjo „Nič nas ne sme presenetiti", to je bil orientacijski pohod izpred kranjske mlekarne v Cirčah, cilj pa na Prebačevem. Kar se znanja tiče, mladi niso presenetili — preseneča pa majhna udeležba. Pohoda so se udeležile le ekipe TSD, ATC in Vzdrževanja. Mladim iz ostalih TOZD je tokrat zatajila, razlogi nam niso poznani, prav pa bi bilo, da bi bile podobne akcije množične. Zmagala je ekipa ATC, drugo mesto si je prislužila ekipa TSD, tretje pa Vzdrževanje. Po končani akciji so pripravili pogostitev, s čimer so bili udeleženci najbolj zadovoljni in so se prijetno poveselili.
V petek, 21. septembra, pred proslavo 30-letnice TOZD TSD, so mladi
v ayli Telekomunikacij odprli likovno razstavo del Izidorja Jalovca in Milenka Kljajiča, ki prikazuje uspešno ustvarjanje dveh članov 00 ZSM TSD.
Izidor Jalovec je mlad ustvarjalec, eden redkih likovnih samorastnikov. Ukvarja se izključno z grafiko in že vrsto let polni galerije v Sloveniji in drugih republikah. Pred kratkim je imel prvo samostojno razstavo v Iskri na Laborah. Ob jubileju Tovarne se-
elektrikih
V času od 3. do 7. septembra je bila v Portorožu četrta evropska konferenca o feroelektrikihEMF-4, ki sta jo organizirala Institiff Jožef Stefan in VTO Fizika Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani pod pokroviteljstvom Evropske fizikalne unije, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Zveze društev matematikov, fizikov in astronomov Jugoslavije. Feroelektriki so snovi, ki so pod neko določeno temperaturo spontano polarizirane in kjer lahko smer spontane polarizacije obrnemo z zunanjim električnim poljem. So električni analogen magnetov. Uporaba feroelektri-čnih materialov v elektronskih vezjih zadnja leta močno narašča. Medtem ko je v prejšnjih letih prevladovala uporaba feroelektričnih monokrista-lov, se je danes težišče preneslo na polikristalinično feroelektrično keramiko.
Feroelektrični materiali imajo vrsto lastnosti, ki jih lahko koristno uporabimo. Od teh tri vrste že industrijsko izkoriščamo, to je piezoeelektrične, dielektrične in polprevodniške lastnosti, druge pa so v fazi predindustrijskega razvoja, to je izkoriščanje piro-električnih, elektro-optičnih in ..spominskih11 lastnosti. Uporaba piezoelektrične keramike na primer je danes razširjena od področja telekomunikacij do generatorjev visokih napetosti (vsi poznamo npr. piezoelektrične keramične telefonske mikrofonske vložke).
Proizvodnja teh materialov je v naših razvojnih načrtih. Tudi dielektrična keramika za keramične kondenzatorje na osnovi BaTiO3 ima že dolgo proizvodno mesto v Iskri. Njena sodobna izpopolnitev je polprevodniška keramika, na primer za večplastne keramične kondenzatorje.
Ostale vrste feroelektrične keramike, to je piroelektrična keramika (za infrardeče detektorje, za zapis in čita-nje informacij, za piroelektrične vidi-con kamere itd.), elektrooptična keramika (PLZT, za optične modulatorje, daljinske optične senzorje električne napetosti, v bodoče morda tudi za tridimenzionalno televizijo) ter keramika „s spominom11 (ki jo uporabljamo v digitalnih in analognih optičnih elementih in ima pred elementi na osnovi tekočih kristalov prednost daljših shranjevalnih časov vizija bodočnosti je tudi uporaba holografskih optičnih spominskih elementov na osnovi feroelektrično--fotoprevodnega sendviča) obetajo vrsto tudi revolucionarnih sprememb v elektroniki. Posebne vrste feroelektričnih materialov so tekoči kristali, ki omogočajo izdelavo sodobnih prikazovalnikov in katerih proizvodnjo tudi pripravljamo v Iskri v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan.
V Iskri proizvajamo vrsto feroelektričnih materialov, in osvajamo nove skupaj z Institutom Jožef Stefan, raziskave in razvoj nekaterih pa načrtujemo v naslednjem petletnem obdobju. Prav zato je prof. Osredkar v svojem uvodnem govoru na konferenci v Portorožu poudaril uspešno sodelovanje industrije na tem področju.
Zaradi tega je seveda razumljivo zanimanje Iskrinih delavcev za konferenco o feroelektriki ter menimo, da bo kratka informacija o tem zanimiva tudi za širši krog bralcev. Na konferenci so sodelovali udeleženci iz 24 držav, ki so podali okoli 250 refera-
f
\_________________J
stavnih delov je pripravil nov opus, ki se naslanja na njegova dosedanja prizadevanja v iskanju in obdelovanju novih oblik.
Milenko Kljajič sodi med mlajše likovnike. Sodeloval je na vseh razstavah v okviru Društva likovnikov Iskre. Dela, ki jih je pripravil ob tej priliki, so izbor iz njegovega novejšega ciklusa, kjer prevladuje razpoloženjska krajina s starim arhitekturnim okoljem. Razstavljena dela si lahko ogledate
tov, od česar je bilo 26 domačih. Prejšnje konference so bile organizirane v Saarbrucknu, Dijonu in Zurichu.
Določitev Slovenije za kraj konference je obenem priznanje skupini na Institutu Jožef Stefan, ki pod vodstvom akademika prof. dr. Roberta Blinca raziskuje feroelektrike in je znana v mednarodnih strokovnih krogih po svojih dosežkih in publikacijah. Sedanja konferenca je precej presegla evropske okvire, saj so sodelovali številni udeleženci iz Azije in Amerike.
vsak dan med 6. in 14. uro, odprta bo do 4. oktobra.
Mladim, kar jih je aktivnih, v osnovni organizaciji ZSM TSD gre torej pohvala za prireditve, ki so jih pripravili ob jubileju tovarne. Načrtujejo tudi okroglo mizo, kjer bodo pregledali uspehe in neuspehe v zadnjem obdobju in se dogovorili o najboljših poteh za bolj aktivno delo mladinske organizacije Tovarne sestavnih delov.
Alojz Boc
Konferenca je nudila možnosti spoznati najnovejše stanje raziskav in smeri razvoja feroelektričnih materialov v svetu ter je obravnavala tako teoretične kot praktične aspekte pojavov in uporabo dielektričnih, optičnih, akustičnih, elastičnih in drugih lastnosti. Organizacija konference je omogočila dober kontakt in plodne stike med udeleženci, pa tudi sicer je bil Portorož primemo okolje za tako pomembno strokovno srečanje.
V času konference je bila organizirana tudi posebna letna šola o feroelek-trikih, katere so se udeležili tudi štirje strokovnjaki iz Iskre in sicer iz Centra za elektrooptiko, iz Tovarne žarnic in iz Tovarne keramike.
M. Slokan
Gostje med otvoritvijo razstave.
Motiv z razstave.
Prebrali smo za vas
Vsak ponatis knjige in, če gre pri tem še za slovensko izvirno delo, je vsekakor najboljša potrditev uspešnosti kake knjige. Tako so ponovno potrditev, zlasti ob dejstvu, da so prišh na knjižni trg po daljšem času, doživeli zdaj spomini Milana Apiha pod simboličnim, tudi čisto nič slučajnim naslovom „Sredi pušk in bajonetov11.
Ni ga pri nas človeka, ki ne bi poznal napeva in besedila te znane, lahko bi rekli danes že ponarodele revolucionarne pesmi, katere avtor je prav pisec naših spominov. Milan Apih nam namreč v svojih, sorazmerno kratkih, a zato nič manj zanimivih spominih obuja spomine na svoje jetnikovanje v Bileči, kamor je tik pred nacističnim napadom na Jugoslavijo nekdanji protiljudski režim poslal v internacijo komuniste in napredne Jugoslovane, med njimi tudi številne Slovence.
Milan Apih je s tem svojim memoarskim delom zadostil obema obvez-nostima. Napisal je namreč zanimivo, privlačno, mestoma celo duhovito knjigo o življenju in boju nekdanjih internirancev, hkrati pa se je tudi zelo potrudil, da je svoje spomine uokviril v zgodovinski ambient ter s tem dal svojim spominom tudi zgodovinsko in avtentično vrednost.
Apih nam je torej v svoji knjigi zelo plastično oživil to naše revolucionarno obdobje, ko je bila takratna Jugoslavija v nekem smislu že skoraj brez moči proti poletu in širjenju revolucionarnega gibanja, saj so interniranci kljub šikanam, pretepanjem in vsemu ostalemu z odločnimi akcijami dosegli lepe uspehe, pri čemer jim ni pomagalo samo okoliško prebivalstvo, temveč takratna celotna jugoslovanska napredna javnost z dr. Ivanom Ribarjem na čelu.
Seveda pa izstopa iz pisanja samega tudi naš avtor, ki nam podrobno riše svojo pot v Bilečo, aretacijo v Celju, metode in načine takratne slovenske policije in žandarmerije, dalje vsakdanje življenje jetnikov v Bileči, njihov boj proti žandarjem in upravi jetnišnice in seveda zelo plastično svoje sotrpine, jugoslovanske komuniste iz vseh območij Jugoslavije, razen iz Hrvatske, za katere so tam postavili posebno tovrstno koncentracijsko taborišče.
Zelo plastično je orisan tudi lik Moše Pijadeja ter številnih drugih komunistov — revolucionarjev, katerih imena so se kasneje legendarno vrezala v naš narodnoosvobodilni boj.
In končno, sporočilo teh Apihovih spominov je tudi v tem, da je ponovno oživil eno od naših revolucionarnih obdobij, njegove junake in dogodke, pri tem pa je ostal vsakdanje človeški.
Prav s tem je še bolj približal čas in revolucionarje današnjemu bralcu, še bolj pa je tako pokazal, kaj so zmogli naši revolucionarji: prišli so iz ljudstva in so živeli za ljudstvo, nič jih ni moglo ločiti od ljudstva, tudi Bileče ne.	,
Knjigo je izdala založba Borec v opremi Janija Bavčarja.
D. Ž.
V
Časopisne novice
Iskra—Elektromehanika se pripravlja na gradnjo novega objekta s skupno površino 17.300 m2, s čimer se bo tovarna telekomunikacij na Laborah razširila za več kot polovico. V novih prostorih bo tekla proizvodnja sestavnih delov za potrebe tovarn TA A in ATC, katere namerava Iskra v prihodnjih letih povečati. Prva faza gradnje bo veljala 170 milijonov dinarjev, objekt A 3 pa bo predvidoma že letos pod streho. Novi proizvodni prostori naj bi bili dokončani v zadnji četrtini leta 1980, ko se bo na tabore preselila TA A v celoti — piše Gospodarski vestnik.
Restrikcija potrošniških kreditov, oz. povečanje gotovinskega deleža na 45 % bo zelo prizadela proizvajalce televizorjev v barvah. Privredni pregled iz Beograda je zato povprašal proizvajalce televizorjev, kaj menijo o novo nastali situaciji. Medtem ko je predstavnik Elektronske industrije iz Niša dejal, da ima organizacija na zalogi 15 tisoč televizorjev in da jim preti ustavitev nadaljnje proizvodnje, je predstavnik Iskre Anton Anžič povedal naslednje: „Iskra, v primerjavi z ostalimi petimi proizvajalci televizorjev v barvah, proizvaja le okrog 10 % skupnega sortimenta. Zato je skoraj celotna letošnja proizvodnja približno 17 tisoč televizorjev v barvah že prodana. Povpraševanje po Iskrinih televizorjih je drugače manjše, ker kupci zahtevajo televizorje z večjimi premeri zaslona, to je od 60 do 66 cm. Iskra takšnih televizorjev ne izdeluje."
Direktor Anžič je pri tem pripomnil še, da bo v naslednjih mesecih otežkočena nabava rezervnih delov in reprodukcijskega materiala.
Tovarna Alfa iz Vranja, ki proizvaja več vrst peči za gospodinjstva, se želi združiti z Gorenjem iz Velenja. Kot je povedal predstavnik Alfe, so po programu velenjskega Gorenja že lani izdelali stroje v vrednosti 150 milijonov dinarjev, letos pa bo vrednost te proizvodnje znašala 200 milijonov dinarjev. V Vranju so prepričani, da bodo po združitvi poslovni rezultati njihove tovarne še boljši.
Antun Čovič objavlja v reviji Stop prispevek o domačihproizvajalcihHi-Fi naprav. Obiskal je našo tovarno na Pržanu in se pogovarjal z vodjo gospodarskega sektorja Andrejem Ostercem, vodjo razvoja barvnih televizorjev Brankom Grubanom in komercialistom Radom Kokaljem. Pogovor je zajemal proizvodnjo Hi-Fi naprav, zlasti zvočne omarice, električne gramofone in novo proizvodnjo kasetnih magnetofonov. Na kratko je predstavljen tudi novi stereofonski radijski sprejemnik Iskra SST 2030, ki sicer sodi v proizvodni program sežanske tovarne.
Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo je vodil član ZIS in zvezni sekretar za finance Petar Kostič, se je vrnila iz uradnega obiska v Turčiji. Po besedah Petra Kostiča so nove možnosti za širše gospodarsko sodelovanje med državama. Obstaja tudi možnost, da bi Jugoslavija izvozila v Turčijo signalne naprave za železnice ter telekomunikacijske in druge elektronske naprave, poroča Tanjug, objavlja pa več jugoslovanskih časopisov.
Novosadski Dnevnik objavlja v posebnem članku z naslovom Preko vseh meja, da slovenske tovarne odpirajo nove obrate na nerazvitih področjih. Pri tem prednjačita zlasti SOZD Iskra v Ljubljani in Gorenje v Velenju.
„Sestaviti planske dokumente za naslednje srednjeročno razdobje, v danih rokih in po zahtevah zakonskih določil, niti ne bo težko. Vendar izkušnje zadnjih let, ko poskušamo u uveljavljanjem samoupravnega družbenega planiranja opredeljevati trdnejše opore boljšega gospodarjenji, vsekakor že obetajo ali celo vsiljujejo korenite premike k odgovornejšemu odločanju o delovanju v naslednjem petletju," to je uvod v članek, ki ga je objavilo ljubljansko Delo glede priprav na novembrsko konferenco slovenskih sindikatov o planiranju v sozdu Iskra.
Primorske novice iz Kopra so objavile obširen članek z naslovom Četrt stoletja napredka in razvoja, v katerem obravnavajo razvoj sežanske Iskre, ki se je razvila v največjo delovno organizacijo v občini.
Sarajevsko Oslobodjenje je objavilo pismo kupca Is. K., v katerem se le-ta pritožuje, da ima blagovna hiša Čelik naprodaj pokvarjen črno-beli televizor Iskre, vendar cenejši za 600 dinarjev. Na vprašanje zakaj je povedala prodajalka trgovine, da je bil omenjeni televizor že večkrat pokvarjen, nato so ga v servisu popravili, vendar se še vedno pojavljajo napake. Pismo se končuje z vprašanjem: „Ali je mogoče nuditi kupcu pokvarjeno blago brez opozorila? "
Industrija kablov Moše Pijade iz Svetozareva je začela graditi v okviru programa modernizacije novo tovarno konektorjev. Gradnja nove tovarne in nakup opreme v tujini ter od domačih proizvajalcev bo veljala 250 milijonov dinarjev. Tovarna bo za to proizvodnjo vpeljala novo tehnologijo.
V celjskem rekreacijskem centru na Gričku je delovni kolektiv EMO iz Celja slavil 85-letnico obstoja tovarne. Navzoči so bili številni gostje, med drugimi predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, heroja tega kolektiva Franc Leskošek-Luka in Peter Stante—Skala, nadalje Andrej Marinc, Matija Maček, Tone Bole in drugi. Rjleg slavnostnega govornika Viktorja Avblja-Rudija je spregovoril tudi glavni direktor EMO Franci Gazvoda.
Semiška Iskra je v prvem polletju ustvarila prek 303 milijone dinarjev celotnega prihodka, kar je za slabo petino več kot v enakem lanskem obdobju. Največ se je celoten prihodek povečal v TOZD Elektronski kondenzatorji, najmanj pa v TOZD Energetski kondenzatorji. Tovarna je 16 % celotnega prihodka dosegla s prodajo na tujem. Vrednost izvoza je skoraj v celoti pokrila uvoz. Poprečni osebni dohodki so bili v prvem polletju 4.934 dinarjev — piše Delo.
Beograjski Privredni pregled objavlja, kaj vse razstavlja Iskra na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu. Pri tem se dotika tudi električnih števcev in objavlja zagotovilo, da jih bo poslej več na tržišču.
Pri aferi Gorenja glede maksimiranih cen za gospodinjske aparate se položaj ni spremenil. Medtem so inšpektorji v zveznem tržnem inšpektoratu sklicali sestanek in ob koncu sklenili, da morajo inšpekcijske službe še bolj dosledno kontrolirati sprejete predpise, posebno odlok o maksimiranju cen in storitev. Ta odlok bo veljal do konca letošnjega leta.
Z druge plati objavlja beograjska Politiko mnenje trgovinske mreže. Trgovinski delavci predlagajo, da se neprijeten primer čimprej reši, zlasti ker škoduje vsem. Tržiji inšpektorji zahtevajo celo, da trgovci vrnejo Gorenju vse stroje in aparate bele tehnike, ker štejejo skladiščenje tega blaga za špekulacijo.
Gorenje bo predložilo spor na ustavnem sodišču.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Konferenca o fero -
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Sejem bil je živ...
No, na jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu, ki je v nedeljo zaprl duri, res nismo ponujali in prodajali „aškerčevih“ volov, toda kakšnih večjih novosti tudi ne. Mnenja o naši letošnji prisotnosti na tej največji jugoslovanski sejemski prireditvi so precej deljena. Nekaterim je bil sejem kar všeč, mnogi pa so našo stojnico skritizirali od „peta do glave“. Kljub temu je treba zapisati, da je bila Iskrina stojnica oblikovno vsem všeč, vsebinsko pa ...
Res, sejemski delavci iz Iskre Commerce, točneje iz njenega Marketinga so se tudi na zagrebškem velesejmu nadvse izkazali — brez kakšnega hvalisanja lahko zapišemo, da je bUa naša stojnica tako kot že vrsto let, pa naj bo to doma ali v tujini, na pogled med najlepšimi.
Saj drugače skoraj ne bi moglo biti. Pa tudi to ne, da smo na našem „štan tu” spet gledali stare stvari; tiste, ki smo jih lahko že videli na spomladanskem sejmu v Zagrebu, na beograj-
kot bi mogoče morda sklepali po tem pisanju. Ne, kot že rečeno, je bila stojnica izredno lepa, in tudi izredno namensko dobro oblikovana. Tudi številni slučajni obiskovalci so bili navdušeni nad njo. Hvalospeve smo slišali tudi od naših poslovnih partnerjev, torej obiskovalcev iz vse Jugoslavije, ki so zagrebški velesejem izkoristili za najverjetneje letošnje zadnje ali predzadnje pogovore o dobavah blaga, torej o uresničevanju sprejetih pogodb med Iskro in prodajnimi in drugimi organizacijami.
No, če je bil že ves tale zapis bolj kritičen kot ne, naj bo tudi konec takšen: v prihodnje bi veljalo bolj razmisliti o prostorih za poslovne pogovore na stojnici saj so bili letošnji, vsaj v poslovnih dneh, veliko premajhni. Po drugi strani pa bi lahko bolj izkoristili tudi razstavni prostor ter na nekaj sto kvadratnih metrih predstavili več eksponatov, ne pa da so ti bolj ali manj samevali.
Lado Drobež
Iskrim „bela vrana" m velesejmu - novi stroj za pomivanje posode.
IMa kratko iz TOZD Servis
NOVE ZMOGLJIVOSTI SERVISOV
Trije Iskrini servisi — v Tuzli, Za-ječarju in v Pulju so ta mesec dobili nove prostore, Mursko-soboški pa bo začel delovati v oktobru. Servis v Tuzli se je pred dnevi preselil ria novo lokacijo, in sicer na Titovo 139 a. Nova delavnica meri kar 165 m2 in je štirikrat večja od dosedanje. Še bolj se je povečal servis v Zaječarju, ki se je preselil v naselje Avnoj B VI. V primerjavi z dosedanjimi 30 m2 se lahko zdaj Iskrini serviserji v Zaječarju pohvalijo s skoraj 200 m2 koristnih površin. Medtem pa je Iskri Commerce uspelo prenoviti in razširiti tudi nove prostore puljskega servisa na dosedanji lokaciji v ulici Kamenjak 7. Tamkajšnji serviserji imajo zdaj 130 m2.
Kot že rečeno, bo Iskra dobila nov servis tudi v Murski Soboti. OdprU ga bomo prihodnji mesec in sicer v dosedanjih prostorih pogodbenega servisa.
SEJA DELAVSKEGA SVETA V ponedeljek, 24. 9. 1979 je bila v Sarajevu seja delavskega sveta temeljne organizacije Servis. O njej bomo obširneje poročali v prihodnji številki. Tokrat naj zapišemo le, da je imela obsežen dnevni red, največ poudarka pa so vodje iz domala vseh Iskrinih servisov po Jugoslaviji namenili dosedanjemu gospodarjenju in načrtom za delo v prihodnje.
ŠTEVILNI SEMINARJI TOZD Servis je skupaj z Iskrino tovarno gospodinjskih aparatov iz Reteč organiziral pred dnevi seminar o servisiranju izdelkov plinske tehnike. Udeležili so se ga serviserji iz Iskrinih in pogodbenih servisov. Ob zaključku, seminarja so imeli tudi test, ki je pokazal, da je to strokovno srečanje izredno uspelo. Seminar je bil v hotelu Transturist v Škofji Loki.
z-	;	n
DVESTOTISOC NAŠIH ŠTEVCEV NA FINSKEM
x_______:______________________________________V
skem sejmu tehnike, v Kranju, ali pa na kakšni manjši sejemski „veselici“. Od novosti so, žal, izstopali le novi Iskrin radijski sprejemnik hi-fi, pralni stroj za posodo in novi barvni televizijski sprejemnik ter morda še kaj, kar pa med obilico „starih znancev" nismo opazili.
Eden od Iskrinih slučajnih obiskovalcev je našo letošnjo prisotnost na velesejmu komentiral nekako takole: „Konjunktura na jugoslovanskem tržišču je res vražja stvar, ko pa bo nastopila recesija, se bomo spet tolkli po glavi in objokovali našo usodo ter govorih o tem, kako hitro se na po-* dročju elektro in elektronske industrije spreminjajo stvari, mi, revčki, pa tem tokovom (menda) ne moremo slediti."
Omenih smo področje elektronske industrije. Tam je Iskra eden nosilcev slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Toda, nekaterim našim delovnim organizacijam se ni zdelo vredno, da bi na jesenski zagrebški velesejem poslale kakšne svoje bolj profesionalne izdelke s področja elektronike. Ne, pa čeprav je jesenski velesejem bolj splošnega značaja, spomladanski pa je širokopotrošni. Res je, boste rekli, saj je pred durmi sejem elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in tam bo Iskra gotovo spet blestela. Bo, toda vseh obiskovalcev in na stotine razstavljalcev — tujih in domačih iz Zagreba, v Ljubljano le ne bo.
Prijazni Iskraši iz zagrebške filiale so nas opozorili še na nek drug problem — Iskrine proizvodne organizacije niso v Zagreb poslale številnih izdelkov, ki so jih obljubljale, na stojnici pa so se znašli nekateri nenapovedani.
Nikakor pa ni bilo vse tako črno,
Pred dnevi je bila v Finskem Jo-ensuu prijetna slovesnost ob izročitvi 200-tisočega Iskrinega števca Severno-karelijski elektriški družbi Pohjois-Karjalan Sahko Oy. Z Iskrine strani so se slovesnosti v tem mestecu, ki leži v severovzhodnem delu Finske v bližini sovjetske meje, in sicer v najlepšem jezerskem predelu, udeležili direktor tovarne števcev Viktor Kosec, predstavnik Iskre Commerce Andrej Vele, ki obdeluje skandinavski trg, in svetovalec v zunanjetrgovinski organizaciji Iskre Commerce Anton Brinšek. S strani finskih kupcev se je slovesnosti udeležil generalni direktor firme Hankkija Matti Kurkinemm in direktor elektrodistribucije Tauno Lep-pamaki s sodelavci.
Slovesnost ob prodaji 200 tisoč Iskrinih števcev sovpada nekako z desetletnico Iskrinega izvoza števcev na Finsko, Števce izvažamo našemu grosističnemu partnerju na Finskem firmi Hankkija. Le-ta ima izredno razvejano trgovsko mrežo po vsej deželi, saj ima skupaj 24 filial, tržišče pa obdeluje preko visokokvalificiranih prodajnih inženirjev.
Sodelovanje med Iskro in firmo Mankkija je potekalo vse desetletje nadvse vzorno in uspešno, kar navsezadnje kažejo tudi prodajne številke. Nedvomno so k tej uspešnosti mnogo pripevah tudi osebni stiki med finskimi kupci in Iskrinimi predstavniki iz tovarne Števcev in Iskre Commerce.
Lahko zapišemo, da je finsko trži-
šče tradicionalno za Iskro v zahodni Evropi. Finska je bila namreč naš prvi zahodni kupec števcev. Prvo naročilo leta 1969 je bilo za tedanje razmere sila skromno — nekaj sto števcev. V kratkem pa je odprlo pot večjim poslovnim uspehom, saj se je prodaja postopoma povečevala na 20.000 števcev na leto, zdaj pa je že dosegla 25.000 števcev — okoli 8.000 trifaznih in 17.000 enofaznih. Vsekakor velja ob tem zapisati, da pokrivamo z našimi števci približno 22 % potreb finskega tržišča. 77 % potreb pokriva domača državna družba Valmet, preostali odstotek pa odpade na števce, ki jih ne izdelujejo niti Iskra niti Finci.
Antona Brinška smo po obisku v mestecu Joensuu, kjer se je, kot rečeno, udeležil slovesnosti, zaprosili za krajšo izjavo tudi o nadaljnjih možnostih Iskrinega izvoza števcev v to skandinavsko deželo.
Takole je povedal:
„Večjih možnosti za nadaljnji porast prodaje števcev na Finsko Iskra nima. Na tem tržišču se namreč vse bolj srečuje s priviligiranim položajem domače industrije, ki obenem uživa vso politično zaščito in podporo. Osnovni moto finskega tržništva je namreč — kupuj finske izdelke, da bodo imeli finski delavci zaposlitev... Bi se morda iz finskega zgleda tudi kaj naučili?
Lado Drobež
Največje zanimanje je veljalo miim televizorjem.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
—V. d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Želje-znov, tehnični urednik: Janko Golnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov i ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, irit. 48 - Tisk: Časo-pisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
V
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
V
Obiskovalcev je bilo letos precej več, kot minula leta.
V prvih treh dneh tega tedna pa je bil v hotelu Kazino na Jezerskem seminar za servisiranje izdelkov tovarne električnih ročnih orodij. Na njem so se Iskrini serviserji seznanili z novostmi iz proizvodnega programa te kranjske temeljne organizacije, poseben poudarek pa so namenili težjim gradbenim strojem.
Tudi serviserji, ki popravljajo Iskrine barvne televizijske sprejemnike, bodo imeli še letos tri seminarje, dva v oktobru, enega pa v novembru. Vsi trije bodo izključno za serviserje iz Iskrinih pogodbenih delavnic. TrajaM bodo po tri dni in se jih bo udeležilo poprečno po 25 serviserjev. Na teh ljubljanskih seminarjih bodo mehaniki pregledali osnove barvne tehnike,
praktično in teoretično pa bodo delali na šasijah TV sprejemnikov Montreal in Mediteran.
ISKRA NA MIS
Pri opremi objektov za mediteranske športne igre v Splitu in drugih bližjih dalmatinskih mestih so se uspešno vključili tudi Iskrini serviserji-Med vidnejše dosežke naj uvrstimo zlasti montažo alarmnih naprav, zlasti protipožarnih naprav na stadionu y Poljudu, v košarkaški dvorani na Gri-pah, v bazenih v Poljudu ter v hotelih Bellevue, Marjan in naselju Medena-Na stadionu v Šibeniku so naši serviserji namestili sekretarske garniture-
Lado Drobež
Iskraši Bogdan Brezigar, Pavle Jereb, Jože Špende in Koloman Varga m olim-piadi v Puli
Sodniški zbor m olimpiadi v Puli.
Delavska šahovska olimpiada Pula 79
V soboto se je začela v Puli sedma tradicionalna Delavska šahovska olimpiada. Doslej je bila ta velika prireditev kar redno v Poreču vse do lani. Običajno se je prijavilo okrog 100 ekip, ki štejejo po 5 do 6 članov. Letos je zasedba rekordna, saj se je prijavilo preko 200 ekip z okrog 1100 tekmovalci.
Pokrovitelj PULE ’79 je Zvezni svet sindikatov, organizator pa Arena—Turist iz Pule. Organizacijo je prevzela Šahovska zveza Srbije. Vsako leto se repubUške zveze menjavajo pri organizaciji te prireditve.
Organizacija je na naj višjem nivoju, saj je žirija sestavljena iz najboljših jugoslovanskih šahovskih sodnikov, ki jih vodi vrhovni sodnik, šahovski mojster in mednarodni šahovski sodnik Dragutin Djaja, direktor olim-piade pa je mednarodni šahovski sodnik Milan Peljin.
Iskraši so se udeležili tekmovanja s štirimi ekipami, z dvema iz Ljubljane in dvema iz Kranja. Kranjčani imajo eno moško in eno žensko ekipo.
Delavska šahovska olimpiada se je začela v soboto, 22. septembra in bo
trajala do srede, 26. i septembr3, 1979. O rezultatih in zlasti o uvrstitvi naših tekmovalcev in tekmovalk bomo poročali v naslednji številki.
FV
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
ivanFdoljšak
se iskreno zahvaljujen^za podarjeno cveti6 na njeni zadnji poti sodelavcem 1' Iskri—Elektromehaniki, TOZD montaže0 servisna organizacija
sin Ivan Doljšak z družin0-
Ob prerani smrti moje drage mame
TEREZIJE ZVVOLf
se iskreno zahvaljujem sodelavcem, Pr'P teljem in znancem iz TOZD Stikala za podarjeni venec, denarno pomoč, izrečeno s°; žalje ter spremstvo na njeni zadnji p0*1
hčerka Martina z družino.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta
JAKOBA BURGARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD TEA - koordinatni st'; kalnik, vsem ki ste ga spremili na njeg°y! zadnji poti, sočustvovali z nami, darov6 cvetje in denarno pomoč. Zahvalo sni0 dolžni tudi sindikalni organizaciji TOZ” TEA za denarno pomoč
žalujoča žena Franck6 z družin0-
Objavljamo predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za financiranje naložb v organizacije združenega dela SOZD Iskra, ki je izdelan na osnovi pripomb, predlogov in dopolnitev prvotnega osnutka.
Morebitne pripombe, sugestije in dopolnitve, ki bodo prispele do 15. 10. 1979, ko se konča obravnava, ki jo vodi sindikalna organizacija SOZD Iskra, bo odbor obravnaval pri oblikovanju dokončnega predloga in bo predložen v potrditev DS SOZD Iskra pred njegovim sprejemom v organizacijah združenega dela SOZD Iskra.
Odbor za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra
PREDLOG
Zaradi ustvarjanja čimboljših pogojev za nenehno večanje dohodka in s tem razvoja SOZD ISKRA in izboljšanja svojega družbenoekonomskega položaja, združujejo delavci v TOZD delovnih organizacij združenih v SOZD ISKRA sredstva za investicije kot osnovo nadaljnjega razvoja SOZD ISKRA, s čemer zagotavljajo večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela ter skladno z določbami USTAVE SFRJ in Zakona o združenem delu sprejmejo odločitev o združevanju sredstev za investicije v SOZD ISKRA in sklepajo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju dela in sredstev za financiranje naložb v organizacije združenega dela SOZD Iskra
X________________________________________________y
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na podlagi tega samoupravnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: sporazum) združujejo podpisnice delo in sredstva zaradi uresničevanja skupnega poslovnega cilja v skupnem poslovanju ob udeležbi pri skupnem dohodku in riziku, ker tako določajo svoja medsebojna razmerja.
2.	člen
Podpisnice tega sporazuma so delovne organizacije — za temeljne organizacije združenega dela v njihovem sestavu, ki so udeležene v združevanju dela in
‘sredstev za finansiranje naložb v organizacije združenega dela združene v SOZD ISKRA. Podpisnice tega sporazuma so lahko tudi DO izven SOZD ISKRA. Seznam podpisnic je sestavni del sporazuma.
3.	člen
Družbena sredstva, ki so predmet združevanja po tem sporazumu, so denarna sredstva, ki jih podpisnice ustvarjajo s svojo dejavnostjo.
II. CILJI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV TER NAMEN, POGOJI IN NAČIN NJIHOVE UPORABE
4.	člen
Namen združevanja dela in sredstev po tem sporazumu je realizacija investicijskih programov investitorjev v SOZD ISKRA s katerimi se doseže prestruk-tuiranje proizvodnih programov in izpolnijo obveznosti družbenega plana SR Slovenije in planskih dokumentov SOZD ISKRA, s tem si podpisnice predvsem omogočijo:
—	realizacijo izvoznih nalog in s tem izboljšanje družbene in lastne devizne bilance,
—	dobavo proizvodov med podpisnicami po vrsti, količini, kakovosti in dinamiki dogovorjenimi s srednjeročnimi plani in letnimi načrti.
5.	člen	♦
Podpisnice tega sporazuma se obvezujejo, da bodo za uresničitev namena in ciljev tega sporazuma združevale sredstva:
—	amortizacije v višini 40% obračunane predpisane amortizacije
—	sredstva čistega dohodka po zaključnem računu zmanjšanega za kalkulativne osebne dohodke (od leta 1979 dalje) v višini 20% tako ugotovljene osnove.
Sredstva amortizacije se združujejo in vplačujejo mesečno po sprejemu tega sporazuma.
Sredstva čistega dohodka se združujejo in vplačajo vsako leto v dveh obrokih 1. junija in 1. novembra.
6.	člen
Denarna sredstva iz 5. člena tega sporazuma, v času dokler ne bodo angažirana za investicijske naložbe predstavljajo kreditni potencial BANKE ISKRA in se uporabljajo za kratkoročno kreditiranje OZD ISKRE.
Ta sredstva se obrestujejo po tarifi določeni z aktom o poslovni politiki ISKRA BANKE.
7.	člen
Posamezne naložbe se finansirajo iz naslednjih virov:
—	lastna sredstva investitorja,
—	združena sredstva po tem sporazumu,
—	združena sredstva OZD mimo tega sporazuma,
—	kot samoprispevek delavcem,
—	kot kredit bančne ali druge organizacije,
—	inozemski krediti
8.	člen
Delavski svet SOZD ISKRA sklepa o prioriteti investicijskih programov in o vrstnem redu investicijskih naložb ter deležu iz združenih sredstev ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
—	vključenost projektov v samoupravni sporazum o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985,
—	vključenost projektov v samoupravni sporazum o osnovah plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje,
—	interes DO za združevanje sredstev,
—	plasmanske možnosti na tujem in domačem trgu,
—	stopnja pripravljenosti investicije,
—	stopnja opremljenosti,
—	ekonomska upravičenost,
—	pozitivno mnenje instituta za ekonomiko investicij pri združeni Ljubljanski banki
III.	ODNOSI PRI UGOTAVLJANJU IN RAZPOREJANJU SKUPNEGA DOHODKA
9.	člen
Investitor pri katerem so vložena združena sredstva se obvezuje, da bo izkazoval poslovanje tako, da bo mogoče ugotoviti skupni dohodek, ki izhaja iz združevanja dela in sredstev.
10.	člen
Skupni dohodek investitorja se v skladu s predpisi ugotovi tako, da se iz celotnega prihodka, doseženega z združevanjem dela in sredstev, ugotavlja kalkulativni skupni dohodek.
Kalkulativni skupni dohodek se določa na podlagi standardov določenih vsako leto po odboru podpisnic-investitorjev.
11.	člen
Kalkulativni skupni dohodek se ves razporeja med podpisnice in investitorjem po osnovah in merilih dogovorjenih v tem sporazumu v skladu s prispevkom k ustvarjenju skupnega dohodka-z živim delom ter z upravljanjem in gjspodarjenjem z združenimi sredstvi.
Kalkulativni skupni dohodek se ugotavlja in razporeja z letnim zaključnim računom.
12.	člen
Iz kalkulativnega dohodka se najprej zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev TOZD investitorja, ki se bodo oblikovala z razporejanjem ustvarjenega dohodka po merilih in osnovah, ki jih določa samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v SOZD ISKRA oz. branži elektrokovinske industrije SR Slovenije ter zakonske obveznosti.
13.	člen
Kalkulativni skupni dohodek se po odbitju sredstev iz prejšnjega člena razporedi na osnovi združevanja dela in sredstev in to v sorazmerju z vloženimi sredstvi.
14.	člen
Deleži na osnovi združevanja dela in sredstev se revalorizirajo po povprečni letni stopnji s katero investitor revalorizira osnovna sredstva toda najmanj 5 % letno.
Združena sredstva se bodo vračala v obliki letne udeležbe pri skupnem dohodku investitorja. Koliko pa bi le-ta ne zadoščal, se bodo vračala tudi iz drugih sredstev, s katerimi razpolaga TOZD investitor.
Kolikor skupni dohodek presega letno obveznost vračila deleža združenih sredstev se presežek šteje kot nadomestilo, ta ne sme pa presegati 10% združenih revaloriziranih sredstev.
15.	člen
Z vračanjem vrednosti združenih sredstev se sorazmerno zmanjšuje udeležba podpisnic na skupnem dohodku. Ta udeležba preneha, ko je v celoti vrnjena revalorizirana vrednost združenih sredstev.
IV.	MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PRI PREVZEMANJU RIZIKA IN ZA PRIMER POSLOVANJA Z IZGUBO
16.	člen
Za odplačilo kreditov najetih s posredovanjem ISKRA BANKE prevzamejo obveznost odplačila podpisnice, če to ne morejo storiti TOZD v sestavi DO investitorja.
Odgovornost podpisnic je omejena do višine združenih sredstev in v sorazmerju z višino združenih sredstev vsake podpisnice.
17.	člen
Za obveznosti iz skupnega poslovanja ob udeležbi v skupnem dohodku in riziku odgovarjajo vse temeljne organizacije združenega dela, združene v delovno organizacijo investitorja, z vsemi družbenimi sredstvi neomejeno solidarno.
18.	člen
Podpisnice so soglasne, da prevzamejo odgovornost za primer poslovanja z izgubo tako, da krijejo morebitno izgubo iz skupnega poslovanja, če te izgube ne morejo pokriti TOZD v sestavi delovne organizacije investitorja. Odgovornost podpisnic je subsidiarna in omejena do višine združenih sredstev in v sorazmerju z višino združenih sredstev vsake udeleženke.
V.	USKLAJEVANJE STALIŠČ O SKUPNIH ZADEVAH IN SKUPNI ORGANI
19.	člen
TOZD-i podpisnic tega sporazuma in investitorji, ki koristijo združena sredstva za naložbe, imajo še zlasti naslednje pravice in obveznosti:
—	do dobav proizvodov med zainteresiranimi podpisnicami in investitorji po vrsti, količini, kakovosti in dinamiki dogovorjeni z vsakoletnim načrtom,
—	do vpogleda v celotno sestavljanje investitorjev, ki ima vpliv na višino skupnega dehodka,
—	do sodelovanja pri sestavljanju osnov letnih načrtov in srednjeročnih planov razvoja investitorjev,
—	do sodelovanja pri oblikovanju elementov cen proizvodnje iz zgrajenih kapacitet.
20.	člen
Podpisnice oblikujejo odbor delegatov podpisnic. Vsaka podpisnica ima v odboru po enega delegata. Odbor izvoli izmed svojih delegatov predsednika, katerega mandatna doba traja 2 leti. Odbor sklicuje predsednika odbora, sestane
pa se lahko tudi na zahtevo 1/3 podpisnic. Svoje odločitve sprejema soglasno in se sestaja najmanj enkrat letno.
Odbor sprejme za svoje delo poslovnik.
21.	člen
Odbor irru zlasti naslednje naloge in pristojnosti:
—	odobrava in daje mnenje k poročilu o skupnem poslovanju o uporabi združenih sredstev in zaključnem računu investitorjev,
—	sodeluje pri oblikovanju gospodarskih načrtov in srednjeročnih planov investitorjev in določitvi standardov za ugotovitev skupnega dohodka,
—	sklepa o prenosu pravic in obveznosti ene podpisnice na drugo ali tretjo osebo,
—	sprejema nove podpisnice in njihove izstopne izjave ter določa pogoje za sprejem ali izstop;
—	predlaga delež in pogoje porabe združenih sredstev v posamezno naložbo in pričetek vračanja.
22.	člen
Do začetka obratovanja novih kapacitet je investitor dolžan mesečno obveščati podpisnice o poteku izvajanja investicije, zlasti pa o uporabi združenih sredstev ter o dinamiki izgradnje glede na roke izgradnje.
VI.	PRENOS PRAVIC IN OBVEZNOSTI PODPISNIC
23.	člen
Podpisnice tega sporazuma lahko prenesejo svoj delež združenih sredstev in druge pravice iz tega sporazuma na drugo organizacijo združenega dela pod naslednjimi pogoji:
—prenos se mora najprej ponuditi eni izmed podpisnic tega sporazuma — zaradi prenosa ne smejo biti bistveno kršene pravice in interesi ostalih podpisnic sporazuma.
0 prenosu pravic in obveznosti sklepa odbor delegatov podpisnic.
24.	člen
K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge organizacije združenega dela, če združujejo delo in sredstva za namene iz tega sporazuma.
Pogoje za pristop novih podpisnic k temu sporazumu določi odbor delegatov za vsak primer posebej, vendar ti ne morejo biti ugodnejši do pogojev, ki veljajo za podpisnice tega sporazuma.
VII.	ZADEVE TEGA SPORAZUMA, KI JIH OPRAVLJA BANKA ISKRE
25.	člen
Podpisnice so sporazumne, da vsa opravila v zvezi z združevanjem, korišče njem in vračanjem združenih sredstev po tem sporazumu opravlja ISKRA BANKA.
26.	člen
Podpisnice pooblaščajo ISKRA BANKO, da opravlja:
1. Vodi evidenco nad potekom izvajanja naložb, zlasti pa o uporabi združenih sredstev ter o dinamiki izgradnje glede na roke.
2. Nadzor nad poslovanjem investitorjev pri katerih so se naložbe finansirale iz združenih sredstev.
Vlil. REŠEVANJE MEDSEBOJNIH ŠTOROV
27.	člen
V primeru, da pride do spora pri izvajanju tega sporazuma, imenujejo podpisnice v sporu skupno komisijo, v katero imenuje vsaka po 2 člana. V kolikor ne pride do sporazumne rešitve, o zadevi odloči arbitraža v SOZD ISKRA.
IX SPREJEM IN PRENEHANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
28.	člen
O sprejemu tega sporazuma odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela posameznih podpisnic skladno z določili njihovih samoupravnih splošnih aktov. Na podlagi sprejete odločitve v smislu prejšnjega odstavka predložijo podpisnice tega sporazuma pismen sklep o pristopu k temu sporazumu in določijo tudi delavca, ki je pooblaščen za podpis. Sporazum učinkuje za pristopnika od dne, ko poda pristopno izjavo.
29.	člen
Sporazum velja od dne, ko ga sprejmeta vsaj dve podpisnici na DS SOZD ISKRA.
30.	člen
Sporazum preneha veljati s soglasjem vseh podpisnic, ko ugasnejo pravice in obveznosti iz udeležbe na skupnem dohodku.
31.	člen
Posamezna podpisnica lahko odpove ta sporazum pod pogojem, da poravna vse svoje obveznosti iz združenih sredstev.
Združena sredstva po tem sporazumu se ob odpovedi vračajo podpisnici z deleži na skupnem dohodku investitorja.
Z odpovedjo sporazuma iz 1. odstavka tega člena se podpisnice ne odrešijo pred odpovedjo prevzetih obveznosti in rizikov.
X.PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Pobudo za spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko da vsaka podpisnica.
33.	člen
Vse morebitne spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo na enak način in po postopku kot velja za njegov sprejem.
34.	člen
Tolmačenje tega sporazuma daje DS SOZD ISKRA.
Objavljamo osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnem sodelovanju na področju programske usmeritve med SOZD ISKRA in SOZD ELKOM.
Morebitne pripombe, sugestije in dopolnitve, ki bodo prispele do 20. 10. 1979, ko se konča razprava, bo odbor obravnaval pri oblikovanju dokončnega predloga in bo predložen v potrditev DS SOZD
*S^ra'	Odbor za spremljanje izvrševanja programa
in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra
OSNUTEK
samoupravnega sporazuma o skupnem sodelovanju na področju programske usmeritve med SOZD Iskra in SOZD ELKOM, Maribor
Ta samoupravni sporazum izhaja iz določil Ustave, Zakona o združenem delu in Zakona o družbenem planiranju.
II.
Cilji tega samoupravnega sporazuma so:
—	skupno oblikovati in krepiti samoupravno sporazumevanje v razvojnih in proizvodnih programih,
—	usklajevati poslovno politiko podpisnic in zagotoviti usklajeno sodelovanje na domačem in tujem tržišču,
—	sodelovati na področju razvojno-raziskovalnega dela ter vključevanje dosežkov tega dela v proizvodnjo,
—	izmenjavati izkušnje na področju organiziranja, samoupravljanja in kadrovske politike,
vse v namenu, da se zagotovi v obeh SOZD boljše gospodarno koriščenje družbenih sredstev ter uresničevanje posameznih, skupnih in širših družbenih interesov, utrjuje gospodarski položaj organizacij, vključenih v obe SOZD in zagotovi večja socialna varnost ter samoupravni in družbeno-ekonomski položaj delavcev v združenem delu.
III.
V namenu, da se uresničujejo cilji, navedeni pod tč. II, podpisnici tega samoupravnega sporazuma sodelujeta v planskem usmerjanju programov, zlasti na sledečih področjih:
—	razvojno-raziskovalne dejavnosti,
—	inženiring dejavnosti,
—	procesne tehnike.
—	računalništva, tako glede hardvvarea in softvvarea,
—	avtomatizacije avtocest in mestne semaforizacije,
—	program pneumatskega orodja,
—	računalniškega krmiljenja, transportnih in skladiščnih sistemov,
—	regulacija svetlobe in motorjev, na področju proizvodnje malih transformatorjev, standardizacije zlasti elektromotorjev,
—	notranje in zunanje trgovine,
—	izmenjave mnenj in stališč na področju samoupravne organiziranosti in kadrovske politike,
—	tudi na ostalih področjih, kjer se kažejo skupni interesi, v kolikor se podpisnice tako sporazumejo.
IV.
Za izvajanje tega samoupravnega sporazuma skrbi posebna komisija, v katero delavska sveta obeh SOZD imenujeta po tri člane. Ta komisija mora vsaj enkrat letno pregledati, kako se ta samoupravni sporazum uresničuje in o tem poročati tako delavskemu svetu SOZD Iskra kot SOZD ELKOM, prav tako daje iniciative za konkretne akcije pri izvajanju tega samoupravnega sporazuma.
Ker se konkretna programska usmeritev in proizvodna dejavnost odvija v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela v obeh SOZD, vsaka prizadeta DO tako v okviru SOZD Iskra, kot SOZD ELKOM imenuje v posebno komisijo enako število članov, ki pripravi predlog samoupravnega sporazuma s konkretno proizvodno usmeritvijo na ustreznem področju, katerega sprejmejo pristojni organi upravljanja DO oziroma TOZD, v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
V	kolikor ne pride do soglasne, konkretne programske in proizvodnje usmeritve med prizadetimi DO obeh SOZD, rešuje nastalo situacijo posebna komisija, v katero imenuje vsaka sporna stranka po 3 člane, predsednika pa izberejo iz svoje srede.
Komisije, ki bodo organizirane po določilu prvega odstavka te točke, morajo pripraviti ustrezne samoupravne sporazume, do konca leta 1979.
Komisije pod to točko pa se morajo sestati sprotno (vendar najmanj vsakih 6 mesecev) za razreševanje problemov, ki se pojavljajo pri programski in proizvodni usmeritvi in o tem poročati pristojnim delavskim svetom prizadetih organizacij združenega dela.
V.
V	samoupravnih sporazumih, ki jih bodo sprejele DO in kjer bodo sprejete obveznosti o proizvodni in programski usmeritvi podpisnic, se te podpisnice zavezujejo, da bodo te usmeritve vnesle tudi v svoje srednjeročne plane, kar pomeni, da bo ta usmeritev podana v samoupravnih sporazumih o temeljih plana SOZD Iskra in SOZD ELKOM in s tem tudi v ustreznih dokumentih družbeno političnih skupnosti.
Za tolmačenje tega samoupravnega sporazuma sta pristojna delavska sveta obeh SOZD, predlog za tolmačenje pa pripravi komisija pod tč. IV.
VII.
Vsaj enkrat letno se sestanejo skupaj predstavniki organov upravljanja, družbeno-političnih organizacij, poslovodnih organov obeh SOZD, ki ocenijo uresničevanje zastavljenih ciljev tega samoupravnega sporazuma.
Vlil.
Ta samoupravni sporazum je veljaven, ko ga sprejmeta delavska sveta SOZD obeh podpisnic in ko ga podpišeta predsednika kolegijskih poslovodnih organov obeh SOZD.