Poštnina plačana c gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE * ST. 51 • 17. DECEMBRA 1954 • LETO XIII « CENA 10 DIN I PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 OKROG RAZGOVOROV 0 OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1955 ¥ ospredfii: flrilcmM standard delavskega razreda Pred nami je osnutek druž- bo morala fronta investicij pre- v bodoče ostajalo čim več sred- nega učinka in zaslužka zasnuje-oenega plana za bodoče leto... cej zožiti. Nam je že prišlo kar štev za investicije v stanovanj- jo na dosedanji delovni storilcu i. Predloženi osnutek malce v meso in kri, da mislimo, da ske, sanitarne, zdravstvene in nosti in se tako izognemo škod-rbneje pregledamo, kaj hitro mora vsaka tovarna zgraditi nove druge objekte, ki neposredno Ijivim špekulacijam. Prav enak spoznamo, da njegova določila prostore in da si mora vsa k. kraj obeležujejo življenjsko raven de- smoter zasleduje druga omejitev: Preveva predvsem jasna skrb za zgraditi tovarno. Pri tem pa po- lovnih ljudi. v primerih, kjer bi se zaradi lTSr^° i” ucinkoYik) izb®1'i" zabijamo, da vse to zahteva Neločljivo sestavni del vriza-j splošnih izboljšav v gospodarski SfSJSSr* " JSSSk ftsa ar« ss^JSSr-jS- .. , delovnih rok, veščih delovnih delovnih^Tiudi le "seveda nek’ kar ni plod delovnih priza- Seveda U bdo sdno zmotno rok. In čim bol, vst gra^mo, tem “tfeJn“a laslufkov ' P^^ikov, ' PUsliti, da naši dosedanji druž- večje je povpraševanje po grad- ^a~,m °eni plani niso zasledovali istega benih potrebščinah — kratko in luai tem primeru da se v razsipa z _____.v.v...vU ... pogledu prinaša iokem smotra: izboljšati življenjske po- malo, vse gre v denar. Cene ra- os.nute?f družbenega plana in iz ru2 enimi sre s m-Soje delovnih ljudi pri nas. Ta stejo. Cim več gradilišč — tem Vega ^hamoce uredbe razvese- Vsekakor je z dosedanjimi smoter je bil v osnovi vseh naših več je treba delovnih rok in tako l]lv ™P™dek. V času admini- , merami m določili napravljen dosedanjih gospodarskih prizade- silno narašča število zaposlenih gospodarjenja in dis- šele prvi korak v dejanski ši- vanj in torej tudi družbenih pla- delavcev, ki jim je treba pre- '< tj^ucije se je pri nas razvil, pa stem nagrajevanja po delu. Toda nov. Toda doslej smo morali z skrbeti stanovanje, hrano itd.,; cf 's'mo to hoteli ali ne, admini- vazno je to, da osnutek novega družbenimi plani predvsem žago- ker zapuste svoje kmečke doma- strativen sistem nagrajevanja, s družbenega plana omogoča razvoj loviti izgradnjo temeljnih proiz- čije. In nekateri uradni podatki koter|!nI/e Vredvsern zajam- nagrajevanja v to smer. Tako vodnih sredstev, ki bodo sčasoma govore, da gre ta investicijska cen življenjski obstoj delavskih prihajamo dejansko do tega, da Povečala gmotno blagostanje pri graditev že krepko preko naših 1Jinozic- v zadnjih letih so v na- nas, gradili pa smo jih v prvi gospodarskih zmogljivosti. Seve- žem 0osPodarstvu nastale obcut- Vrsti in v največji meri na račun da pa vse to še otežuje težke ne fPre™embe m prilike narav- | življenjskega standarda delan- gmotne pogoje delavskega razre- n?sS tkn!ie p,° tem< da se uvede ^ skega razreda, ki se je moral da. Prav zato bo treba, kot pred- °bcutnejša ekonomska stimulacija • vsa ta leta marsičemu odpo- videva družbeni plan, fronto in- p na9raIejvanIu posameznikovi vedati, včasih celo najnujnejšim vesticij krepko zožiti. Marsikateri nasprotju s tem pa se je v življenjskim potrebščinam, da delovni kolektiv se bo moral s7siem.lt, na9raIeva,nja vse doslej smo prišli do potrebnih sredstev začasno odpovedati svojih inve- ohranjal izrazito uravnilovski ■ za aradnio in ovremo novih vro- sticiiskrm. načrtom, nrav i.ctn ve- mehanizem, ki je resno ogrožal vsak delovni človek nepo-Nadaljevanje na 2. strani U Nu, predsednik vlade Burmanske unije, in Pandit Džava-harlal Nehru, predsednik indijske vlade, ki sta povabila našega predsednika, tovariša Tita, naj obišče njuni deželi OB PRAZNIKU USTANOVITVE NAŠE LJUDSKE ARMADE gradnjo in opremo novih pro- sticijskim načrtom, prav isto ve-izvodnih žarišč. Glavna značil- Ija za okraj, in to zato, da obnosi dosedanjih družbenih pla- čutno izboljšamo življenjsko ra- Sklictm je plenum sindikatov Slovenije Plenum Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo bo v soboto, 18. decembra, ob 8. uri v veliki dvorani Doma sindikatov. Dnevni red ostane tak, kakor smo ga objavili v zadnji številki Delavske enotnosti. Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo ČUVARJI SVOBODE IN NAPREDKA sploh obstoj vsakega nagrajevanja po učinku. V tem pogledu prinaša osnutek novega družbenega plana odločilno novost — sprošča plačni sistem. Uredba o razdelitvi dohodka gospodarskih j organizacij sicer še vedno izhaja < 22. decembra 1941 je bila v more ohraniti, če nima neke ob- in da bi se naš narod lahko raz- od obračunskih plač, torej iz ad- mali vasici Rudo v Srbiji usta- orožen« sile, ki bi varovala to vijal v miru pred vsakim posku- ministrativnih virov, ker zaen- novljena I. p role terska udarna revolucijo Tako je bilo v prete- som ogrožanja od zunaj ali od krat ni nobenih drugih meril, brigada. Ta dan je proglašen kot klesti, to velja tudi danes, a tako znotraj. Zato je njen značaj Ijud- Toda važno je to, da so sred- i praznik ustanovitve naše Ljudske bo še dolgo časa. Naša borba je ske armade prvenstveno v tem, ka- stna za nagrajevanje po učinku povsem sproščena, to se pravi, da gospodarska organizacija lah- armade. bila krvava in mi njej dar gre za naše notranje odnose: O notranjem in mednarodno premagali notranje nasprotnike naša armada ni nekaj, kar bi bilo _ _ _ političnem pomenu naše Ljudske današnjega sistema, ki so bila so- ločeno od naroda, ona ni samo ko neovirano izplačuje vse za- (armade je tovariš Tito, njen vr- delavci okupatorja. Razume se, orodje, ustvarjeno samo zaradi služke, do katerih si pridobe1 hovni komandant, dejal naslad- da smo se mi zavedali, da jih, nekaterih posebnih nalog, čeprav delavci pravico s povišanjem de- nje: nismo popolnoma odstranili im j take tudi ima, temveč je sestavni ______ . , , „ . » lovne storilnosti. V bistvu ni no- »Vi bi pravzaprav hoteli ve- 'naloga naše armade je bila v i del naše ljudske skupnosti, ki ne Sreclvn nersnefc-fiiinn de}avskih so jev. Razpolož-^ benih omejitev, ki bi nasproto- deti, zakaj mi stremimo za tem, Prvi vrsti v tem, da se naši dr- živi samo vojaško življenje, tem- ŽivUeniske ravni delavskeaa raz h lnves*icl3ska sre^stva pa vale načelu nagrajevanja po da bi bila naša armada čim moč- žavi zavaruje neovirani povojni ' več tudi življenje našega sploš-reda b°motm°rah res gospodarnostno učinku_ obstoječi omejitvi, prva, neiša, zakaj stremimo, da je čim ™zvoj novega socialističnega nega današnjega družbenega raz- to hiin n tam bi hi!« nrioo« n«. obrnltl' Pn J1?8 v s^ovenUi mo- obračunska plača in druga, pra- bolj oborožena in v čem je njen družbenega sistema. Zato nam je voja. Pripadniki naše države, kot novar, ’ -f ■ ni ati conori« ramo spraviti »pod streho« še vica republiških in zveznih go- perspektivni razvoj. Predvsem z bita potrebna močna armada. j vsi naši državljani živijo polipa,eiasnn da tako nesorazmer ncfcaj hidrocentral, termocentralo spodarskih organov, da posežejo našega notranjega nacionalnega Nam je bilo to v toliko lažje, 1 Rčno, razvijajo se in imajo vse Po visoko vlaaanie sredstev v iz- v Soštan^u’ objekte železarne na v primeru, kjer se nerealno pre- gledišča je njen pomen v tem, da ker je naša armada zrasla v sami možnosti, tako za politični, kot Oradnio novih vroizvndnih celic ^esen^cah, v Ravnah, Štorah, sega norma, v način nagrajena- smo mi po končanem oboroženem revoluciji. Od spodaj, iz ljudstva, ! za kulturni in vsak drug razvoj. nesorazmerno v vrimeri svloš- tovarno rotacijskega papirja v n ja, v ničemer tega načela ne delu naše revolucije vedeli že po a ljudstvo je samo želelo, da ima Oni niso ločen del naroda, ki bi Po ansnnrinrskn JmnniniTtnstčo Ha vidmu, tovarno aluminija v Ki- krnita. Namen obračunske plače izkušnjah iz zgodovine, da se močno armado, da bi ohranilo bil za nekaj prikrajšan iz teh ali Žele Ji mol iti dričevem, če hočemo, da nam bo je samo ta, da se merila delov- nobena pridobitev revolucije ne tisto, za kar se je ljudstvo borilo drugih razlogov. Ne, pripadniki e ne more in v neaogiea m armade morajo biti kot vsi ostali prav osnutek družbenega plana ------------#-------------------------—-____________________— ____ državljani niše domovine, točno seznanjeni z našim vsakodnevnim življenjem, z vsem našim razvojem. Zaradi tega je potrebna in važna politična izobrazba pripadnikov naše armade, zaradi tega je važno notramje-politično življenje armade, kajti če imajo njeni člani pravilne pojme o našem notranjem življenju in dogajanju, morejo ti, ne samo kot celota, temveč tudi posamezno delovati kot zavesten faktor v smeri ohranitve našega notranjega življenja ter omogočiti miren razvoj našega, socialističnega sistema. V tem je velikanski pomen naše armade za naš notranji razvoj. V vseh časih so ljudje ustanavljali armade in oborožene sile iz dveh razlogov: zaradi obrambe in zaradi osvajanja. Naša armada je imela od samega začetka svojega obstoja vlogo branitelja pridobitev naše ljudske revolucije. Njena vloga je bila že od samega začetka usmerjena v prvi vrsti k izgonu okupatorja in uničenju domačih izdajalcev, a nato na ohranitev pridobljenega. Kot oboroženi faktor socialistične države je ta imela po svojem značaju branilca, četudi oborožena sila, v gotovem pomenu tudi veliko miroljubno vlogo v svetu. Po tem se ona razlikuje od vseh drugih armad, kar jih obstoja, kajti mi smo ustvarjali svojo armado in jo danes spopolnjujemo z edinim ciljem, da ohranimo mir, da ohranimo svojo drž,avo ter da zaščitimo njene interese, a v nobenem primeru zaradi odvzemanja tujih držav. Tudi njen mednarodni pomen je prav v tej velikanski vlogi armade, ki nikogar ne ogroža in ki lahko že samo s svojim obstojem doprinese k stabilnosti in okrepitvi' miru. Mi imamo danes sporazum z Grčijo in Turčijo. Podobni spo-Nadaljevanje na 2. strani 2a bodoče leto prinaša v tem po-dledu silno pomembno preusmeritev: po vseh svojih določilih Pomeni zaključek tako napete 'hvesticijske politike v tem gospodarskem obdobju in pomeni začetek prehoda na normalno, gospodarski moči dežele odgovarjajočo investicijsko politiko. Seveda pomeni to tudi začetek resnih sprememb v značaju investicij: doslej so šla sredstva v ogromni večini za kapitalno izgradnjo velikih bazičnih podje-bj, v bodoče pa bodo nedvomno porasle investicije v predelovalni 'ndustriji in v objekte družbenega standarda, kot so stanovanja, zdravstvene ustanove, sanitarne ta higienske naprave, prosvetne Ustanove in podobno. S temi določili odpira osnutek družbenega plana za bodoče leto Obdobje neposredne skrbi za Urn Uspešnejše izboljšanje gmotnega Položaja delavskega razreda, ki 3e vendar vse tako obsežne gospodarske težave povojne gradit-Vo, hiš, gospodarskih blokad in Podobno tako junaško prestal. S tem seveda ni rečeno, da se °osta z novim letom pri nas zakola cediti že kar med in mleko. ?e zdaleč ne. Naše gospodarstvo le še vedno borno. Naših skromnih ns dolarjev narodnega dogodka letno na prebivalca je v Primerjavi z deželami, ki imajo tako razvite proizvodne sile, da njihov dohodek znaša nekaj sto Xn celo nad tisoč dolarjev letno na prebivalca, seveda še vedno Zeio malo. Toda, res je, da bomo P bodočih letih od teh skromnih sredstev manj vlagali v izgradnjo novih tovarn, ki jih je treba skozi leto graditi, in bomo več Porabili za neposredne življenjske potrebe delovnih ljudi. Značilno je celo to, da se v bodo-Cepi letu ne sme pričeti z gradnjo nobenega večjega objekta, ki rj za bodoča leta terjal novih investicijskih sredstev. Sploh se Pripadniki Armade morajo biti kot vsi ostali državljani naše domovine točno seznanjeni z našim vsakodnevnim življenjem, z vsem našim razvojem (Tito) Z XIX. PLEMRNEGfi ZASEDANJA CENTRALNEGA SVETA ZSJ Izboljšajmo prehrano! Desetega in enajstega decembra je Centralna svet Zveze sindikatov Jugoslavije na svojem XIX. plenarnem zasedanju razpravljal o družbeni pre-lirand in delavskem izobraže-vunju. Plenum je najprej razpravljal o družbeni prehrani in ugotovil, da sedanje stanje nitd zdaleč ni zadovoljivo. Veliko število delavcev, zlasti nekvalificiranih, ki imajo razmeroma nizke plače, se .slabo hrami in to predvsem zaradi tega, ker so cene v gostinskih podjetjih previsoke. Kosilo in večerja staneta za mesec dni od 5600 do 4500 dinarjev, zato si delavci pomagajo, kakor pač vedo im znajo. Leta 1950 je bilo pri nas veliko več delavsko uskižbau-skih restavracij, kakor danes. Vsekakor bi do tega ne prišlo, če bi sindikalne organizacije bolje skrbele za prehrano delavcev. Prehrani niso posvečali dovolj pozornosti niti samoupravni or- Črnuški delavci za formiranje posavske komune Na posvetovanju sindikalnih odbornikov v Črnučah so razpravljali največ o snovanju komun. Strinjajo se, da se vključijo Črnuče v Posavsko komuno. Želijo pa, da bi bil sedež komune čim bližje Črnučam, ki so se v zadnjem času razvile v močno industrijsko središče. Sindikalne gani. Če upoštevamo, da je delovna sposobnost in povečanje proizvodnosti odvisna od kako-I vosti prehrane, potem se moramo j pač temu vprašan ju resno po-! svetiti. j Družbeno prehrano bi lahko J zelo izboljšali, če bi organizirali delavske restavracije, kjer bi se prehranjevali samo delavci in j uslužbenci. Restavracije naj bi , sicer poslovale po gospodarskem j računu, toda oproščene naj bi bile plačevanja davkov in vseh letnih odplačil. Restavracije naj bi ustanavljale v prvi vrsti komune in okrajni ljudski odbori, , v večjih podjetjih pa delavski sveti z odbori abonentov. Razen j delavskih restavracij naj bi od-' prli tudi več mlečnih restavracij in dietičnih kuhinj. Ker precej naših delavcev dela 'nepretrgoma osem ur in so od podjetij precej oddaljeni, so člani plenuma predlagali,, naj bi v j podjetjih, kjer je pač mogoče, i uvedli topel obrok hrane, ki bi jo delavci prejemali brezplačno v j času odmora. Razen tega naj bi ! odprli bifeje, v katerih bi proda-1 jali različna živila, tobak, brezalkoholne pijače in podobno. * Med razpravo o novih poteh delavskega izobraževanja so člani plenuma ugotovili, da smo dosegli z boljšimi in prikladnejšimi metodami že vrsto uspehov. Prvotno je ležala skrb za delavsko izobraževanje samo na sindikatih, medtem ko je sedaj delavsko izobraževanje postalo stvar naše V njih bi si delavci širili svoje splošno in strokovno znanje. Šole naj bi vzdrževali ljudski odbori. Po dovršeni splošnoizobraževalni šoli naj bi absolventi dobili pravico šolanja na strokovnih šolah in ko te dovrše, na fakultetah. Plenum je poveril predsedstvu CS, da izdela sklepe in priporočila na podlagi poročil im razprave. Objavili jin bomo v eni prihodnjih številk. KOVINARJI POMAGAJO TRŽAŠKIM DELAVCEM LEP VZGLED Na pobudo Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije zbirajo kovinska podjetja in tovarne orodje, ki ga bodo podarili slovenskim obrtnim šolam kovinske stroke v Trstu. Do sedaj so zbrali že precej orodja. Poslale so ga: Tovarna avtomobilov Maribor, Tovarna verig Lesce, Mariborski livarna, Tovarna kovanega orodja Zreče in še nekatere. S to akcijo bodo slovenski kovinarji pomagali izboljšati praktični pouk mladine v teh šolah. S PLENUMA SINDIKATA TEKSTILNIH DELAVCEV SLOVENIJE Norme in premije je treba uvesti v vseh podjetjih Sklepi Centralnega sveta ZSJ Po sklepu XIX. plenuma CSZSJ bo tretji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije med 25. aprilom in 10. majem 1955 v Sarajevu. Sindikalne podružnice morajo izvoliti svoje delegate za kongres najkasneje do 51. marca 1955. OBČNI ZBORI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ XIX. plenum je sklenil, da podružnice, mestni in republiški odbori sindikatov, mestni in okrajni sindikalni sveti takoj skličejo redne letne občne zbore, tako da bodo pravočasno izvoljeni tudi delegati za III. kongres ZSJ. Ker so letni občni zbori velikega pomena za življenje in delo sindikalnih organizacij in njihovih vodstev, morajo tudi letos vzpodbuditi delavce in name ‘čenče ter njihove sindikalne organizacije in vodstva k vestnemu reševanju številnih družbeno-političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih nalog v prihodnjem letu. Posebnost občnih zborov bo v tem, da bodo neposredno pred III. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije. Zato naj skupščine ne razpravljajo samo o tekočih problemih organizacij, temveč naj bo vse njihovo delo prežeto s pripravami na kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. V prostorih »Bombažne pre-dilnice in tkalnice« v Tržiču je minulo soboto zasedal plenum sindikata tekstilnih delavcev Slovenije. Odborniki so na plenumu med drugim razpravljali o sistemu nagrajevanja pri nas in o tezah Centralnega sveta za organizacijsko ureditev sindikatov. Razprava o sistemu nagrajevanja je pokazala, da je obstoječi plačni sistem nevzdržen, ker hromi nagrajevanje po učinku dela in tako zmanjšuje, ne pa povečuje rast proizvodnje. Zaradi slabosti sedanjega plačnega sistema so marsikje ukinili norme in akorde in prenehali s premo-vanjem tehničnih vodij proizvodnega procesa dela. To je rodilo škodljive posledice. Storilnost dela se je zmanjšala in organizacija dela poslabšala, ker obstoječi plačni sistem ni dovolj vzpodbujal delavcev k večji storilnosti in tehničnih vodij proizvodnje k izboljšanju organizacije proizvodnega procesa. Predlog družbenega plana za leto 1955 predvideva, naj bi tkalnice izdelale za 9% več blaga in predilnice za 22% več preje. Ta predvidevanja bodo seveda ures- IIIII UrvTPIlJ SvISAJ »IVJUKJVAJ. »J im vauuv ti i . vv. ^ ^ -- ---- l il organizacije črnuških podjetij : skupnosti, vseh, ki pri tem lahko bodo poskrbele, da bodo delavci,! kaj pomagajo. ^ Da bi dosegli v ki so že do sedaj sodelovali pri bodoče cim lepše uspehe, so člani upravljanju občine, v bodoče še'plenuma predlagali, naj bi orga-tesneje sodelovali pri upravljanju nizirali, kjer je potrebno, delav-komune. ffc sike splošno izobraževalne šole. NEKAJ O UDEJSTVOVANJU KRANJSKIH USLUŽBENCEV DOBER ZNAK Kranjska podružnica sindikata uslužbencev državnih ustanov šteje 380 članov iz sedmih ustanov. Vendar se s sindikalnim delom ne morejo kaj prida pohvaliti. Že lanski občni zbor so morali dvakrat oklicati, ker prvič ni bil sklepčen. Potem so poskusili s predavanji pa je prišlo premalo ljudi. Se takrat, ko so razpravljali o plačah, jih ni bilo veliko. Pravijo, da nimajo poštenega prostora niti za seje, kaj šele za . sestanke in da zato ne gre. Se1 najbolj so uspeli' s strokovno izobrazbo članstva. Morda imajo prav tisti, ki trdijo, da vodilni uslužbenci ne kažejo dosti zani- manja za sindikat in da vpliva to tudi na druge. Morda pa tiče vzroki še kje drugod, le dobre volje bi bilo več treba, saj zadev, ki bi jih kazalo načeti, ne manjka. Na primer bolezenski izostanki. Po poročilu Sveta za zdravstvo je v prvem polletju vsak bolnik izostal povprečno 23 dni. Med uslužbenci znaša povprečje kar 52.7 dni, vsa industrija pa ima skoraj za polovico nižje povprečje — tudi tekstilna, kjer je zaposlenih veliko žena. Odbornikom seveda vse to ni vseeno in so morda celo pretiravali, ko so si ves položaj precej črno naslikali. Spoznanje pa je že znak, da se bo obrnilo na boljše. / V ospredju: liviicufsšti sMori icluislicii razred® Nadaljevanje s 1. strani sredno občutil, da je njegov življenjski standard, poleg splošne družbene skrbi zanj, odvisen v prvi vrsti od njega samega, od tega, kaj in koliko on napravi. Tako si bo vsak prizadeval čim več in čim boljše delati, da bo njegov zaslužek čim večji, da bo s tem zaslužkom čim boljše lahko živel. Poleg tega pa bo s tem, ko bo več in boljše delal, koristil tudi skupnosti, ker čim več bo kvalitetnih proizvodov, tem cenejši bodo, tem večje bo blagostanje. To pa je silno pomembna postavka v skrbi za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. Tako pridemo ponovno do tolikokrat povedanega — do meril dela. Toda, sedaj merila dela niso več neko splošno propagandno geslo, ampak predpogoj za bodoče nagrajevanje. Brez pametne, preudarne presoje vrednosti dela, napravljenega v posameznih delovnih operacijah, ni nagrajevanja po učinku, ni tistega, kar si vsak napreden delavec želi in kar družbeni plan omogoča. Torej — prvo opravilo vseh gospodarskih organizacij je izdelava norm! Temu delu je treba posvetiti v tem času prvo pozornost, ker od dobrega vrednotenja dela zavisi ves predviden sistem nagrajevanja. Pri izdelavi norm pa nas morajo voditi sledeča načela: realne norme in o normi mora biti predvidena kakovost izdelka, potrošnja materiala, pogonskih sredstev, dopusten škart in tako dalje. Iz teh dveh obeležij določil osnutka novega družbenega pla- na torej jasno izhaja, da je v našem gospodarstvu dejansko stopila v ospredje neposredna skrb za izboljšanje življenjske ravni delavskega razreda, da pa je praktično izboljšanje odvisno od tega, kako dosledno in preudarno bomo delavci sami znali to splošno skrb v praksi izvesti. Predpogoja sta: pametno gospodarjenje z investicijskimi sredstvi in dosledno nagrajevanje po delu! Čuvarji svobode in napredka Nadaljevanje s 1. strani razumi so se navadno vedno smatrali kot gotov element ne samo obrambe, temveč tudi možnega napada. Pri nas to dirugo nikdar ne pride v poštev. Pri nas gre samo za obrambo in vloga naše armade je v tem. V trenutku, ko je nastopilo vprašanje naših življenjskih interesov, je Jugoslovanska armada nastopila kot faktor obrambe miru. Toda takoj, ko se je pokazalo, da je minila nevarnost, ki je obstajala, se je armada umaknila in odšla v vojašnice. Ona je svojo nalogo trenutno izpolnila, a to ji je bilo I lahko, ker je imela enotno pod-i poro vsega našega ljudstva. Njena moč je v tem, da ni sama, v njej se odraža vse naše ljudstvo, v katerem je vsakdo, kdor je sposoben nositi puško, priprav-lijen stopiti na mesto tistega,^ ki bi padel, kateri bi dal svoje življenje za našo domovino. Evo, v tem bi bil v glavnem nacionalni in mednarodni pomen naše politike močne armade. Odgovor na vprašanje: V čem jo notranji in mednarodni pomen naše politike močne armade, ki ara jo nastavil 21. dec. 1953 tovarišu maršalu Titu glavni urednik »Narodne Armijet. ničena, če bo v vseh podjetjih porasla storilnost dela. Člani ple' numa so menili, da bo treba zato misliti predvsem na boljšo orga' nizacijo dela. Porast proizvodnjo v podjetju namreč ni odvisen samo od delavcev, temveč od organizacije dela, to je, da izgotovi delavec s čim manjšimi telesnimi napori v določenem času določeno število proizvodov predpisane kakovosti. Pri urejanjn načina nagrajevanja bo treba p° mišljenju odbornikov predvsem uvesti premovanje tehničnih vodij, od preddelavcev do inženirjev. Višino premij za tehnični aparat bi morali povezovati 3 proizvodnimi uspehi oddelkov, obratov in vsega podjetja. V vseh podjetjih naj bi posvetili največ pozornosti nagrajevanju po delovnem učinku in uvedli delo P° normah in akordih, kjer koli je to le mogoče. Z načinom premo-vanja tehničnega osebja, z večjimi razponi v prejemkih med bolj ali manj sposobnimi člani kolektiva in nagrajevanju delavcev po delovnem učinku misli.ip> da bo mogoče uresničiti predvidevanje družbenega plana o rast* proizvodnje v tekstilni industriji Nekateri odborniki so predlagali, da bi v podjetjih tekstilne stroke in tudi podjetjih drugih panog čimprej uvedli standardne normative. Standardne norme, ki bi morale temeljiti na količini družbeno potrebnega dela in predpisovati določeno kakovost proizvodov, bi v praksi pokazale, kdo dela boljše in kdo slabše in kdo mora tudi za svoje delo ve* zaslužiti. V razpravi o organizacijski ureditvi sindikatov so odborniki poročali, da se članstvo in organizacije ne strinjajo z ustanovitvijo sekcij v sindikatih, ker bi le-te poslabšale delo. Menili so, da so strokovni sindikati še po' trebni. In sicer vse dotlej, dokler ne bodo komune gospodarsko zaživele in se ne bodo tamkajšnja sindikalna vodstva uveljavila 3 svojim delom. Članstvo in organizacije se strinjajo s tem, da h1 opravili občne zbore že v jeseni, odklanjajo pa predlog o ukinitvi kongresov republiških sindikalnih vodstev. IZ SINDIKALNEGA SVETA V KRŠKEM Gemino; za odbornike pripravljajo Na zadnji seji sindikalnega sveta v Krškem so sklenili, da bodo v začetku januarja pripravili seminar za sindikalne odbornike. Na njem bodo obravnavah naloge in delo sindikatov pri delavskem in družbenem upravljanju ter upravljanju v komunah. fm. OB ROBU DOGODKOV gov, plačilo vojnih slroškoVj obresti pre- »Marksizem je napotilo za akcijo v na- ostalega dolga in odložili plačilo na šem revolucionarnem gibanju,« je dejal daljši čas. In 4. januarja 1948. leta so U Ba Šve na zborovanju burmanskih oklicali neodvisnost, Burma pa je po- sindikalnih voditeljev. »Toda to ni dog- stala republika. To je bila velika zmaga mn. Mi ne kopiramo niti ruske, niti Antifašistične Ironte. kitajske, niti jugoslovanske revolucije. V ustavo so zapisali, da izhaja vsa Kakor ni nn svetu dveh dežela, kjer bi oblast iz ljudstva in da le njemu pri- bile ekonomske, socialne in kulturne pada, torej prav tako, kot stoji v naši prilike enake, tako tudi revolucionarno ustavi. gibanje ne more biti enako. Zato mnn V Burmi živi razen Burmancev, ki revolucija v drugih državah ne more imajo večino, še več drugih narodov, služiti kot vzorec, po katerem se mo- Po Obisku V Indiji bo tovariš Tito obiskal tudi prijateljsko f";«-^ ILChtZft« ^kanS^V list!0inršendodajajo!°»Rcvoludjakv Burmi Burmo m se S tem odzval vabilu burmanske vlade. V Hurmo bo stranko in Komunistično partijo. Revo- kjer je toliko narodov, je bilo nacio- je lahko Ic burmanska.« In kadar si /a- orisnel V začetku vantiaria. Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, lucionarna stranka je bila za boj do po- nalno vprašanje vsekakor zelo pereče, stavljajo vprašanje: demokracija ali dik- Liilro V A^iUki Iii&‘nslavin kot ii večkrat Draviio polne osvoboditve Burme, torej tudi — Angleške kolonialne oblasti so to razno- tatura, nasilje ali mirna pot — si od- kako.Je v.teJ deželi, Azijski Jugoslaviji, kol ji vecKrai pravijo, jn _ ti ADgIeže’mt kiJ so pn>_ Iikost močno izkoriščale Po starem na- in O kateri se po svetu, zlasti pa pri nas veliko govori. dirali v deželo, da bi vzpostavili stari čelu: deli in vladaj. Razpihovali so na- red. Kominformovci pa so govorili, da cionalno mržnjo, kjer, kadar in kolikor Predstavljajte si deželo, dva in pol- Ko se je 1939. leta začela v Evropi ;e stvar 2 zmago nad Japonsko oprav- se je le dalo. Zato so vsakogar, ki je .• __š.. .1 1 I drvelo c ih _ «zzxtno c 4 n Ir 1 n i lictnnnvili ilo«TnlIWl K f»— IS_ mi...121: ____ X 4 „ 1. X 1» n rwh»i.rn1 n l°v,‘«-manjši kot leta 1939. Dežela je nil« r. svobodna, toda vse gospodarstvo so ° e Žale v rokah angleške monopolitist,f družbe. Pomembne proizvodne panoji® ,a pridelovanje riža, tikovine (posebno jr vrsta lesa za gradnjo ladij), petrolej8* industrija, rudarstvo in promet. w se Ves dobiček od trgovine z rižem J pobirala družba bratov Steel iz -je, baysko-burmanske trgovske korporacij Proizvodnjo petroleja je imela v r0£j|j družba »Burma Oil«; prav tako so 0 rudniki, tovarna cementa v Tajetiniu * c promet v rokah angleških družb. tretjini obdelovalne zemlje so imeli ve ^ posestniki ter indijski' in kitajski kapitalisti. Zaradi državljanske vojne j® 0 obdelane le 65*/# zemlje. V takih P 0 gojih je bilo kajpada težko l?ov(,r,lir-graditvi socializma. In vendar sc n*1 mnnski voditelji niso ustrašili težav. Kaj so doslej storili? IZ DELAVNICE ŽELEZNIŠKIH VOZIL V MARIBORU OBRAČUN Delovni kolektiv Delavnice železniških vozil v Mariboru je obračunal z izdajalci delavskega rodu da se zavedajo svojih napak in da v bodoče nikdar ne bodo pod- Delovni kolektiv Delavnice že- ferji in na takih delovnih mestih, evidence Tatov?6 kkTo^Uh o?1 lezniških vozil - eno največjih da so laže skrivali svoje nepo- % ’ 11 h d" Podjetij v Mariboru — je v zad- > steno delovanje. Jože Kamarički njih letih dosegel precejšnje ' je bil nabavljač lesa — in kradel hT ki soTo 'nanraviH^H^ovnem? Uspehe. Kljub različnim in šte- je les. Kočevar je bil skladiščnik ’ S ] aPravl11 delovnemu vilnim težavam je izpolnjeval ^ — in je kradel belo kovino. Grič-svoje delovne načrte in jih pre- j nik je bil skladiščnik —- in je segal. (Letošnji tričetrtletni de- kradel .widia ploščice. In tako lovni načrt je izpolnil s 106 %.) dalje. Franc Carf, Tašner... Ne-Skoraj ves dobiček, ki bi si ga pošteno prisluženi denar pa so lahko razdelili, je uporabil za zapili v mariborskih gostilnah in nakup novih strojev, za gradnjo na Pohorju. , trafo-postaje in nove ambulante. In odkrito moramo povedati, kl b^° se hoteh Pravijo, da so v teh letih inve- da bi vsem tem zlikovcem mnogo sti-rali v podjetju več, kot pa v prej lahko stopili na prste, če bi Vseh letih po prvi svetovni vojni, bila delovna kontrola bbljša. V Ti uspehi so rezultat požrtvoval- delavskem svetu in upravnem nega dela večine članov delovne- odboru, v tehničnem vodstvu in Sa kolektiva in dokazujejo, da se tudi v vodstvu sindikalne ter organi delavskega upravljanja v j partijske organizacije, so bili lem podjetju zavedajo svojih1 prepričani, da v njihovem pod dolžnosti. i jetju ni teto' V tem podjetju pa je med za- j to jim je škodovalo. Sele po od SE O PRESKRBI Z MLEKOM Na prste jim stopimo! Oni dan sem bil na enem izmed voz ljubljanske Cestne železnice priča zanimivemu razgovoru. Mladi materi z otrokoma v naročju sta se pomenkovali o vsem mogočem; o svojih otrocih, draginji itd. Beseda je nanesla tudi na preskrbo z mlekom, da je treba čakati cele ure, da ga skoro vedno zmanjka in da so se nekateri znašli in začeli z njim trgovati. Dvoje ali troje družinskih Članov gre po mleko vsak v drugo mlekarno. Ko se. nabere kakih bo odločno obra- 10> 20 litrov prodajo znancem, /šemi tistimi po- seveda precej dražje, ali pa ga celo kar sami predelujejo v skuto in smetano. Pojavili so se torej tudi taki brezvestneži, ki trgujejo celo z mlekom in še bolj otežkočajo preskrbo naših otrok. Vendar pustili in čakajo na pravične kazni, bodo morali povrniti škodo, ki so kolektivu in skupnosti. Tako je delovni kolektiv Delavnice železniških vozil v Mariboru obračunal z izdajalci delavskega razreda in njegovih inte resov, in tako čunal tudi z vsemi tistimi po itel na njegov račun in račun naše socialistične skupnosti. KEUH SO POCENILI V Ptuju je kruh po 36 dinarjev | mo7aYi'”obe"'materir če’že“vesta kilogram j za take primere, storiti svoio Nedavno so v Ptuju ponovno dolžnost in brezvestneže prijaviti pregledali kalkulacije dobavite-i organom ljudske oblasti. Z ad-Uspavali so se in 1 jev moke in pekovske obrate ter I ministrativnimi ukrepi je težko ''J na podlagi tega pregleda pocenili preprečiti take pojave. Z neneh- ostrili kontrolo ter ukrenili vse dinarja pri kilogramu. Odslej goče stopiti na prste tudi takim potrebno, da bi v bodoče krajo stane kilogram kruha le 36 dinar- škodljivcem in jih z ostro kazni-preprečili. In povedati moram jev. Novico so sprejeli Ptujčani jo enkrat za vselej odvaditi takih tudi, da so se zelo resno zavzeli, z velikim zadovoljstvom. umazanih navad. M. V. Pravična kazen Vednimi delavci vedrilo tudi ne- kritju tatinskih skupin so po- moko za en dinar in kruh za 2 no družbeno kontrolo 'pa je mo-kaj moralno pokvarjenih ljudi,! ostrili kontrolo ter ukrenili vse dinarja pri kilogramu. Odslej goče stopiti na prste tudi takim v 80 zasmehovali pošteno in po-| potrebno, da bi v bodoče krajo stane kilogram kruha le 36 dinar- škodljivcem in jih z ostro kazni- zrtvovalno delo večine in mislili! preprečili. In ------J~L: ------- • »' • . .. -......... ; le, kako bi na nepošten način lagodno živeli. Sest in dvajset jih je bilo (toliko so jih doslej odkrili), ki so samostojno ali združeni v tatinske tolpe oškodovali skupnost za dobrih 6 milijonov din. Kradli so Predvsem les, oglje, firnež, olje, 'Widia plošče (draga uvozna kovina), belo kovino in razne rezervne dele za avtomobile. Tudi dve toni težak motor so ukradli. Njihova mreža je bila močno razpredena. Ukradene predmete so prodajali v Mariboru in drugih slovenskih mestih, pa celo ha Hrvaško ter v Bosno so poslali nekaj ukradenega blaga. Nekajkrat se je dogodilo, da je zaradi njihovega delovanja proizvodnja Y Podjetju šepala in zgodilo se j6 celo, da je podjetje kupilo od kakega zasebnika svoje lastno, nkradeno blago. Zlikovci so zelo premeteno delovali. Bili so skladiščniki, šo- Konec tatinskega delovanja nekaterih uslužbencev podjetij »LIP« in »Les« v Mariboru Laž ima kratke noge , Knjigovodja trgovskega podjetja »Planika v Gorjah pri I ledu, je začel goljufati po matom. V temeljnice računov je začel pred vsako številko vpisovati se eno številko in razliko vtaknil v žep. Kasneje je padal vse globlje. Nekega dne si je prisvojil 180.000 dinarjev in se ob reviziji izgovarjal, da mu jih je na stanovanju nekdo ukradel. Kot vsi, ki zaidejo na stran.pota, je tudi on skušal prikriti tatvino. Vendar mu ni Uspelo. • Prejel bo pravično kazen, ki ga bo verjetno za vedno odvrnila od kraje. Vilko Hvala, vršilec dolžnosti direktorja in šef komerciale podjetja LlP v Mariboru — dosmrtni strogi zapor ... Franc Gorše, obratovodja žage v Radgoni — 16 let zapora... Franc Kovač, poslovodja poslovalnice »Les« v Mariboru — 8 let... Janko Lampreht, šef komerciale in nabavni referent podjetja »Les«-v Mariboru — 2 leti in šest mesecev... Tako je bil konec tatinskega delovanja nekaterih uslužbencev podjetja »LIP« in »Les« v Mariboru. Kazen je bila stroga, toda pravična. Vilko Hvala in Franc Gorše sta kupovala velike količine lesa in ga prodajala podjetju »LIP«. Ponaredila sta nekaj računov in prodala podjetju »LIP« precej lesa, ki pa ga »LIP« nikoli ni prejel. Svojemu lastnemu podjetju sta ponovno prodajala inventurne viške iz zalog; vagon lesa, ki bi ga morali prodati po planu I, sta prodala po planu II in pri tem »zaslužila« 315.000 din... Hvala je oškodoval skupnost za dva milijona dinarjev, Gorše za nekaj manj. Franc Kovač in Janko Lampreht sta kupovala ukradeni les, prodajala les s ponarejenimi računi na ime neke kmetijske zadruge, prejemala provizijo od kmetijskih zadrug in oškodovala podjetje ter skupnost za poldrug milijon dinarjev. Zgoraj omenjeni tatinski kolo-i vodje so, skupno s svojimi pomočniki (pred sodiščem je bilo 13 obtožencev), nekaj let kradli in prodajali ukradeno blago. Na nepošten način prisluženi denar so razsipali, popivali so in razkošno živeli, le Hvala je denar j. hranil. Po aretaciji so našli pri njegovi ženi 1,800.000 din. Sodišče je napravilo konec njihovemu nečednemu poslu. Vsi se strinjamo s strogimi kaznimi, ki jih je izreklo sodišče, še prav posebno pa se strinjajo delavci prizadetih podjetij, ki pošteno delajo na žagah in v gozdu in se trudijo, da bi dali našemu gospodarstvu čim več lesa. Ti delavci pa tudi zahtevajo, naj organi delavskega upravljanja in odgovorni uslužbenci v njihovem podjetju v bodoče resneje varujejo podjetja in skupnost pred moralno pokvarjenimi ljudmi. OB PRAZNIKU USTANOVITVE NASE LJUDSKE ARMADE Naš skupni praznik Dne 21. in 22. decembra bodo v Ljubljani številne prireditve. — V Domu JLA bodo odprli razstavo slovenske grafike in razstavo umetniških del oficirjev Enote naše Ljudske armade se pripravljajo na svoj veliki praznik. Ljubljanska garnizija pripravlja zanimiv in pester program, na katerem bodo poleg pripadnikov armade sodelovali tudi slovenski književniki. Na predvečer praznika bosta v Ljubljani dve akademiji; prva v Domu JLA, druga v veliki filharmonični dvorani. Na dan praznika bodo povabili - v Dom JLA večje število ljubljanskih otrok. Razen tega bodo v Domu odprli dve razstavi; slovenske grafike in umetniških del častnikov JLA. Tudi v drugih krajih pripravljajo družbene organizacije slavnostne akademije, na katere bodo povabil svojce padlih borcev. . _ Aung San, voditelj burmanske revolucije . Nacionalizirali so industrijo riža, lesno industrijo in promet. Z nacionali-*®cUo petrolejske industrije in rudar-pva pa so večje težave. Prvič so bile Industrijske naprave večidel porušene. n,Diajo strokovnjakov, ki hi jih znali Popraviti in spraviti v pogon, pa tudi 0 en ar ja je manjkalo na vseh koncih in ICrnjih. Dalje niso imeli domačih or-Sanizatorjev proizvodnje, in tretjič je takega industrijskega blaga na svetov-nein trgu dovolj ter je treba biti ne le spreten trgovec, marveč je treba tudi Precej znanja, da se blajjo take vrste *Pravi v denar. Veliko laze je z rižem, ga lahko prodajo, še laže pa s tiko-Dno saj se kupci kar pulijo, kdo bo Kupil burmansko, ki je najboljša na Vetu. Zato so se odločili za postopno nacionalizacijo industrije. S pogajanji so Jjosegli, da je država odkupila 40% del-J1**. Pozneje se bo ta odstotek povečal, nbijo tudi tuje kapitaliste,, da bi in-Cstirali v Burmi, seveda pod določenimi P?goji. Sam se mora preskrbovati z de-,zanii, nekvalificirano delovno silo sme najemati samo v Burmi in zavezati se {^nra, da bo vzgojil določeno število nurmanskih strokovnjakov. Vlada pa ob-Jublja, da tovarne določeno dobo ne *J0 nacionalizirala, da ga bo zaščitila Pred tujo konkurenco itd. Tisto indu-*rijo, to je zlasti manjša, ki je ne na-jneravajo nacionalizirati, pa organizirajo nn zadružni osnovi. Nacionalizirali so tudi ves izvoz, v°z pa kontrolirajo. Notranjo trgovino grade po zadružnih načelih. Zasebni rg°vski kapital je še zelo močan. Država drži v rokah osrednji bančni , stem. Ustanavlja še različne druge anke, precej bank pa je še zasebnih. Postopoma bodo tudi te nacionalizirali. Sprejeli so petletni gospodarski načrt, ki mu pravijo: »Plan državne pomoči ljudstvu«. Poleg izdatkov za industrializacijo in elektrifikacijo so predvideni zelo visoki zneski za šolstvo in zdravstvo. Kot smo torej videli, temelji burmansko gospodarstvo na treh sektorjih: državnem, zadružnem in zasebnem. Posebno pozornost zasluži politika na vasi. Prva zahteva je seveda agrarna reforma, da bi dobili kmetje zemljo. Te pa se lotevajo previdno. Predvsem jim gre za to, da bi zemljo pravično razdelili, da delitev ne bi povzročila sporov na vasi in da bi obenem zagotovili, da bo razdeljena zemlja zares in čim bolje obdelana. V Dolnji Burmi nameravajo razdeliti za zdaj Šest milijonov akrov zemlje, v Gornji pa milijon akrov (aker je približno 40 in pol ara). Zemljo^ bodo plačali, čeprav je po budističnem nauku zemlja last skupnosti in jo vsak posameznik le upravlja. (Mimogrede naj povemo, da smatrajo burmanski socialisti, da marksizem ne nasprotuje budizmu, marveč ga celo dopolnjuje. Marksizem je zanje pogled na materialno proizvodnjo in družbene odnose, za vzgojo Človeka, za njegovo duhovno življenje pa mu daje napotila budizem.) No, kljub temu, pravi vlada, bodo veleposestnikom dali odškodnino za odvzeto zemljo. Vsak kmet, ki dobi zemljo, se mora zavezati, da bo stopil v splošno kmetijsko zadrugo. S to stvarjo je pa takole: na vsakih pet družin ustanove eno delovno skupino za skupno obdelovanje zemlje (50 akrov). Računajo, da bo do konca drugega leta delalo že 200.000 »ekip za vzajemno pomoč«. Štiri najboljše ekipe na določenem področju združijo v kmetijsko proizvajalno zadrugo, ki je že višja oblika združevanja kmetov. Po načrtu bo 1962. leta 50.000 takih zadrug z milijon družinami. Seveda ni to vse, s čimer nameravajo povečati kmetijsko proizvodnjo. Imajo se vzorna posestva, semenarne, strojno traktorske postaje, kmetijske inštitute, grade kanale za namakanje itd. Do danes so že veliko napravili, da bi izboljšali gmoten položaj kmetov. Prva velika stvar je ta, da so kmete rešili vseh starih dolgov. Da so kmetje prej lahko obdelovali zemljo, so si morali najemati posojila pri oderuhih, saj za tisto, kar so pridelali, niso dobili toliko, da bi lahko živeli in še za seme prihranili. Dolgovi so rasli, dokler ni oderuh pognal kmeta z zemlje. Druga velika stvar je predpis, da zakupnina za zemljo ne sme biti več kot dvakrat večja od davka, ki ga plača veleposestnik. Prej so veleposestniki zahtevali po dvajsetkrat, petindvajsetkrat več zakupnine, kolikor so sami davka plačali. Predpisali si tudi, da veleposestnik ne more dati zemlje v najem, komur bi sam hotel. O tein odloča vaška skupnost, oziroma ljudski odbor,' kakor bi mu po naše rekli. In končno, določili so najmanjšo odkupno ceno rižu na 285 kijatov (Angleži so plačevali po 80 do 90 kijatov). Razumljivo je, da se je že samo s temi ukrepi dohodek kmetov močno povečal. Prej je imel na enem akru zemlje od enega do sedem kijatov izgube, 1952. leta pa tudi do 70 kijatov dobička, in to kljub nemirom. Rešili so ga tudi oderuhov, saj mu država daje posojilo. Kmetje, ki tvorijo 85tf/o vsega burmanskega prebivalstva, so torej prvi in najbolj občutili sadove revolucije. In na področju prosvete? Uvedli so brezplačno šolanje od osnovne šole do univerze. Najboljši študentje dobe še štipendijo, da gredo lahko študirat v tujino. Pod angleško kolonialno upravo je bilo^ revnim slojem zaradi visokih šolnin šolanje praktično onemogočeno. Le bogataši so lahko poslali svoje otroke v šole. Danes šolanje še ni obvezno, ker je premalo šol in učiteljev. Toda kmalu bo tudi teh dovolj. Ko bo dežela dovolj bogato, bo država prevzela nase vso skrb za šolanje mladih državljanov od obleke, hrane, do šolskih potrebščin, to pa najprej za otroke od sestega do štirinajstega leta starosti. To je program socialistov. Že 1952. leta so sestavili načrt, da bi lahko otroci v šoli dobili šolske knjige. Velikanski ~ 1- nomske demokracije, po ‘katerem bodo prevzeli upravljanje podjetij v roke v štirih etapah. V zadnji vedo. Izdelali so širok program eko-•o kate janje i svoje roke v štirih etapah. V 'zadnji bodo delavski sveti v skladu s splošno smerjo gospodarskega razvoja upravljali podjetja. Jukšna Burma, s tako napredno socialistično usmerjenostjo, si je prav zavoljo tega pridobila že doslej velik ugled v svetu. Neustrašeno brani svojo v težkih bojih priborjeno neodvisnost in je velik ter iskren pobornik miru m složnega sodelovanja med narodi. V nri iatfl icL-iti c*iHL i« - ..^„1----- prijateljskih stikih je z vsakomur, ki hoče enakopravno sodelovati, še bolj pa seveda s tistimi državami, ki priznavajo ista načela v mednarodni politiki: na- napori, da bi izboljšali zdravstvo, postavili bolnišnice, vzgojili zdravnike in srednje zdravstveno osebje, da bi dvignili zdravstveno prosveto ljudstva itd. Seveda teh zares velikanskih prizadevanj za zgraditev dežele ne smemo meriti z evropskimi očmi. V deželi, ki je toliko časa ječala pod kolonialnim jarmom, doživela dvoje opustošenj, se prav gotovo« ne cedita med in mleko. U Ba Sve je o teh prizadevanjih takole povedal: »Živimo v znoju, da bi lahko imeli dovolj hrane, obleke in streho nad glavo ter da bi si zagotovili zdravje. Od sončnega vzhoda do zahoda nas muči strah za naše žene in otroke. Niti nimamo časa, da bi filozofirali o starosti, bolezni in smrti. Niti dan počitka si ne moremo privoščiti . . .« In spet pravi: »Mi smo tvorci revolucije. Mi pišemo poglavje zgodovine. V tej pa se ne računa z dnevi, niti z meseci ali leti. Računa se z desetletji, pokolenji in stoletji. Naša revolucija bo trajala morda desetletja, morda celo pokolenje, morda stoletje. Naša naloga je, da jo gradimo, dokler ne bo končana. Kadar gradimo stavbo, jo moramo zgraditi na trdnih temeljih, kajti stavba, zgrajena na pesku, se bo do temeljev podrla.« Pri vseh teh prizadevanjih pa se močno zavedajo, kolikšno nevarnost predstavlja birokratizem za zdravo socialistično rast. Državni aparat, pravijo, je Imel birokratski značaj, kar pa se ne sklada z revolucionarnimi težnjami ljudstva. V ustavi zapisano načelo, da izhaja vsa oblast iz ljudstva in da le njemu pripada, je treba uresničiti do kraja. Zato mora tudi administrativna oblast temeljiti na pooblastilih ljudstva. Veliki Aung San je dejal: »Demokracija, ki izraža voljo ljudstva, ne more napredovati v birokratskih pogojili. Birokracija lahko privede do oblik fašizma, pod katerimi ljudstvo nikdar ne more biti svobodno.« Toliko bolj je nevarna birokracija, kjer so proizvodne sile še nerazvite in opravlja država velik del družbenih opravil. Burmanci to x , .......... j.«.*. na- čela miru, enakopravnosti, sodelovanja med narodi in nevmešavanja v notranje zadeve. Zato ni prav nič čudnega, če smo si jugoslovanski in burmanski na-rodi tako blizu. Na mednarodnem po-prisčti se zavzemamo zn ista načela in vrh vsega sta obe deželi šli skozi ogenj ljudske revolucije. Oboji se bijemo z zaostalostjo in se trudimo, da bi v skladu s svojimi pogoji uresničili skupni cilj — socializem. U Nu, predsednik burmanske vlade, je pred nedavnim dejal: »Odnosi med Burmo in Jugoslavijo so bili vedno zelo prijateljski. Obisk maršala Tita v Burmi bo te prijateljske vezi še bolj okrepil.« To so besede predsednika vlade Burme, dežele legendarnega heroja Aunga Sana — Tita Burme, kot mu Burmanci pravijo. Verujemo, da bo tako in tovariš Tito bo v našem imenu, v imenu jugoslovanskih delavcev izročil pozdrave burmanskemu ljudstvu za njegov napredek, blagostanje in srečno socialistično bodočnost. Vlado U Nu, predsednik vlade Burmanske unije TOVARIŠ TOMO BREJC - PETDESETLETNIK Vsak utrip svojega srca je posvetil revoluciji I lil L iim V soboto. 18. decembra, bo tovariš Tomo Brejc praznoval petdesetletnico svojega življenja, polnega bojev in samo-odpovedi, plodnega življenja revolucionarja, ki je sebe vsega, vsak utrip svojega srca, posvetil delavskemu razredu in njegovemu velikemu boju. Brejčevi so živeli v Dolenjih Novakih na Primorskem. Oče je bil rudar, mati pa poljska delavka in Tomo je že v svojem detinstou okusil renščiuo in pomanjkanje. Šele 14 let je imel, ko je odšel o gozdove in drvaril. Štiri leta je drvaril in potem se je pri delu ponesrečil. Ostal je brez sredstev za življenje, ker ga podjetnik ni socialno zavaroval. Tožil je delodajalca, toda ta si je najel advokata in Tomo je tožbo izgubil. Tako je že zelo kmalu spoznal kapitaliste in okusil njihovo izkoriščanje. Razmišljal je o vsem tem, o delavcih in revščini, o kateri žive, hlastno je čital knjige in iskal resnico o življenju, iskal kažipot, ki bi mu pokazal pot k pravični in pošteni družbeni ureditvi. Dve leti je bil tajnik izobraževalnega društva v domači vasi in več let njegov blagajnik ter knjižničar. Potem je v Italiji zavladal fašizem. Njegovo nasilje je občutila sleherna slovenska vas na Primorskem in tudi Dolenji Novaki niso bili izvzeti. Nekateri so klonili in obmolknili, a Tomo ni klonil in ni molčal. Bil je eden tistih naprednih primorskih Slovencev, ki so se kljub fašističnemu nasilju še vedno bojevali za osoobditev Primorske in za pravice izkoriščanih. 1928. leta so ga karabinjerji hoteli aretirati, a Tomo jim je ušel in pobegnil o staro Jugoslavijo, od tu pa o Avstrijo. Tam se je seznanil z avstrijskim delavskim gibanjem in že istega leta postal član komunistične partije Avstrije. In spet se je učil in čital knjige in obiskooaTvečerne šole in tečaje. Leta 1930 se je vrnil o Jugoslavijo in se v vrstah jugoslovanskih komunistov bojeval proti Aleksandrovi diktaturi. Decembra 1932. leta so ga zaprli in junija 1933 obsodili na 18 mesecev ječe. V Sremski Mitroviči je sodeloval o 14-dnevni gladovni stavki in kasnejši veliki demonstraciji proti brezpravju političinih jetnikov. Ko so ga jeseni 1934. leta spustili iz ječe, se je zaposlil kot gradbeni delavec pri regulaciji Ljubljanice. Nekaj mesecev kasneje je skupno s tovariši Ganzitijem, Berdajsom in pokojnim herojem Kavčičem ustanovil Zvezo gradbenih delavcev Slovenije. Poslej je tovariš Tomo zbiral gradbene delavce in jih vključeval o sindikat, stavkal in vodil stavke, med katerimi je zelo znana uspešno zaključena splošna stavka gradbenih delavcev v Ljubljani, ki se je začela 4. julija 1936. leta. Jeseni istega leta ga je policija ponovno zaprla in izgnala iz države. Odšel je na Dunaj in potem o Pariz. Tam je bil tri leta urednik izseljenskega časopisa *Glas izseljencev«. 1939. leta se je ilegalno vrnil v Jugoslavijo. Nato je nekaj mesecev deloval na Gorenjskem, od spomladi do jeseni 1940. leta pa je delal s pokojnim Dušanom Kraigherjem o ilegalni partijski tiskarni v Tacnu pod Šmarno goro. Ob koncu 1940. leta ga je Centralni komite poslal o rudarske revirje: Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Po okupaciji Jugoslavije je deloval kot član Poverjeništva CK KPS za Gorenjsko in skupaj s tovarišem Marjanom Dermastjo organiziral ljudsko vstajo v Kamniku in okolici. Aprila 1942 je odšel na Primorsko. V pozni jeseni 1942. leta so ga Italijani aretirali in ga najprej zaprli o Trstu, potem pa o mestu Forli v Italiji. Po kapitulaciji Italije se je vrnil na Primorsko, kjer je bil član Pokrajinskega komiteja KPS in Pokrajinskega odbora OF. Poleti 1944. leta so ga poklicali v Izvršni odbor Osvobodilne fronte v Belo krajino, kjer je bil urednik ^Delavske enotnosti«. Marca 1943. leta je ponovno odšel na Primorsko, po osvoboditvi pa v Trst, kjer je organiziral tamošnje sindikate. Tovariš Tomo Brejc je po osvoboditvi opravljal številne važne dolžnosti. Bil je predsednik Federalnega zavoda za socialno zavarovanje Slovenije, minister za delo v vladi LRS, vodil je oddelek za plače in tekmovanje o Izvršnem odboru Zveze sindikatov Jugoslavije, bil je generalni direktor Državnega zavoda za socialno zavarovanje Jugoslavije, predsednik Komiteja za lokalno industrijo Slovenije, direktor konzorcija in glavni urednik ^Ljudske pravice«. Danes je zvezni poslanec in razen tega tudi odgovorni politični delavec o mnogih organizacijah in društvih. Težko bi našel med nami človeka, ki ne pozna tovariša Brejca. Saj je vendar vedno med nami: prihaja k nam o tovarne in vasi, uči nas in bodri, in veseli smo, kadar nas obišče. Ob tem pomembnem jubileju toplo stiskamo njegovo tovariško roko in mu želimo, da bi živel še dolgo vrsto srečnih in zadovoljstva polnih let. RflVEHSKI ŽELEZSRII G FLSČMEM SISTEMU Hi RfiZDELITVI ZASLUŽKOV Rast proizvodnje edino merilo za oblikovanje zaslužka kolektiva V ravenski železarni sodijo o Norm niso ukinili in dela po treba notranjo porazdelitev za letošnjem plačilnem sistemu iz normah tri četrtine delavcev, jslužkov v podjetju še bolje ure- : sklad plač na obrate. Prejemki (delavcev naj bi bili odvisni od svojih praktičnih izkušenj. Zato Pravijo, da lahko letošnji porast .dati oziroma izpopolniti. Ponekod! večjega ali manjšega gospodar-so odgovori ^enaki, pa najsi go- proizvodnje pripisujejo tudi te-j v tujini so precejšnje razlike med j skega uspeha obratov. Pravijo, i i ' ' .......... starejšimi j da bi ta način delitve zaslužka vorimo o plačnem sistemu s pred- 1 mu, ker niso zavrgli nagrajevanja sodnikom delavskega sveta in po normah, kot so to storili mar-upravnega odbora, sindikalnimi1 sik j e drugod, odborniki, vodilnimi uslužbenci: Pri urejanju načina nagraje- podjetja ali delavci. Takole pra-Jvanja so letos posvetili posebno vijo: i pozornost premovanju (kolikor »Sedanji plačni sistem je jim je to dopuščal obstoječi plač STROKOVNJAKI ZAPUŠČAJO SREDNJE STROKOVNE SOLE, KER NISO PRAVILNO NAGRAJENI Kdo bo vzgajaš naraščaj? Gradbeno srednjo šolo je zapustilo v kratkem času devet profesor jev-laženirjev. V številnih podjetjih vedo, da dra. Strokovnjaki, ki so zapo-lahko le z dobrim strokovnim sleni v strokovnih šolah, namreč kadrom uspešno napredujejo v beže v operativo in tehnično proizvodnji. Zato je tudi tako upravno službo, ker jih tam v veliko povpraševanje po stro- splošnem bolje nagrajujejo. Ta-kovnjakih. Teh seveda za sedaj ko ostajajo strokovne šole brez ^ še nimamo dovolj in zato je vsak zadostnega števila strokovnja- dobe za 15 i^nižje^ne" z^l^žke lažJTiA Mt^je o^zdll I advent strokovnih srednjih šo! kov. Zaradi pomanjkanja stro- odstotkov. Poilne akordne prejemke dobi šele takrat, ko opravlja svoj posel s potrebno veščino. Mislijo, da bi kazalo to obliko porazdelitev zaslužkov uvesti povsod, ker bi s tem dobili pravilnejše razmerje v prejemkih med strokovno bolj ali manj sposobnimi delavci, med delavci, ki so se šele zaposlili in tistimi, ki delajo že dalj časa v podjetju. Drugi zopet trde, da bi kazalo deliti delavci-začetniki delavci. Delavec-začetnik preje-'vplival na boljše izkoriščanje ma v času tromesečne preizkusne 1 strojev, surovin itd. in bi delavci od stalnih delavcev. Po preteku ski napredek ali nazadovanje dobrodošel v proizvodnji. Toda kovnjakov so nekatere šole v ne- preiizkusne dobe, ko je delivec že obrata in podjetja kot celote. ah so, strokovne sole danes res varnosti, da jih bo treba zapreti spoznal proizvodni proces dela in Menijo, da bi delavci potlej za- sPos,obne vzgajat! potreben m ah pa _ ukiniti posamezne od-se kolikor toliko privadil posa- htevali še popolnejšo organizacijo strokoyno sposoben naraščaj za delke, čeprav gospodarstvo ne- - ■ • - - ooio„* moramo nebno terja nov strokovni na- slab, ker naravnost vzpodbuja ni sistem). Izboljšali in dopolnili so se kolikor toliko privadil posa- htevali še popolnejšo organizacijo stroKoyno sposoben na kolektive k slabemu gospodar-(premijski sistem za tehnično vod-[meznim operacijam dela, dobi dela v obratu in izločali iz svoje °PeTa“T?- , a za'ost .. . jenju. Priznati je treba, da si v stvo. Premije tehničnih vodij pro-i enake prejemke kot stari delavci, sredine tiste, ki jim je storilnost ug?J0Tfi1’ ,da *? možnosti niso rascaj. , , . izvodnje so odvisne od rasti. ali i Pri prevzemu dela na akord se dela kaj malo mar. najboljše; ker strokovne sole ni-, Poglejmo na primer kako je vseh podjetjih prizadevajo na razne načine povišati sklad plač: | padca proizvodnje v oddelkih, s papirnatimi kvalifikacijami, | obratih in podjetju kot celoti! preveliko zaposlitvijo delavcev; Premije imajo tudi povraten ali s poviševanjem cen. Eno ali j učinek. Tako na primer izgubi drugo brez potrebe povišuje ma- j član obratne tehnične kontrole še terialne stroške proizvodnje in i del zaslužka, če je dobil potroš-vpliva na višje cene surovin, pol- j nik zaradi njegove nepazljivosti izdelkov in končnih proizvodov. ] kakovostno slab izdelek. Ker lahko v podjetjih na ta na- j Zakaj so se odločili za premo-čin dosežejo večji dohodek, se vanje? Zato, da bi tehnično vod- tako zmanjšuje prizadevnost posameznikov in kolektivov, da bi posvetili več pozornosti dvigu storilnosti dela. Plačni sistem bi morali urediti tako, da bi vplival na znižanje čistih materialnih stroškov in stroškov za plače. Ge že moramo pri nas odmerjati sklad plač, potem ga kaže izračunavati po proizvodnih uspehih, z ekonomskimi stvo še bolje organiziralo proizvodni proces dela, da bi kolektiv bolje in lažje delal ter tako ustvaril še več sredstev. S premijskim sistemom so dosegli dve stvari: tehnično vodstvo prejme nagrado za svojo prizadevnost, s tem pa so vsaj delno odpravili škodljive pojave uravnilovke. Dokler niso uveljavili premijskega sistema, se mu zaslužek poveča še za nekaj D. P. je pogostokrat dogodilo, da so de- meriii, ne pa z administrativnimi lavci,. ki so delali po normah, za- j prvega zborovanja kmetijskih predpisi, kot so sedanje obračun- i služili • neprimerno več, kot pa st rokovni ja kov na osvobojenem ske plače. Rast ali padec sklada | mo.istri ali preddelavci. Zavoljo ■ozemlju, ki je bilo 5. in 6. aprila plač bi moral biti odvisen od ; takšnih neskladnosti v prejemkih 1944 v Dobličah, je društvo kme- rasti ali padca proizvodnje, od j dobri delavci niso hoteli sprejeti tijskih inženirjev in tehnikov1 pon e ne" filme" ki si" rilx'ie*otri'edaio ili slabšega gospodar-j P°sla mojstrov, čeprav so jih po-.LRS v sodelovanju ■» —i -rr,™ -i-’—.»m i- .. -a ....... boljšega ali jenja. Pri tem bi morali upoštevati tudi organski sestav podjetij. Obstoječi plačni sistem vseh teh stvari ne upošteva, zato skupni prejemki kolektivov niso vsklajeni z rastjo proizvodnje.« trebovalL Dogodilo se je celo to, | ganizacijiaini in društvi organizi-da so zaradi neskladnosti v pre- : ralo »Kmetijski teden« Bele kra-jemkih najboljši delavci zapušča- jine. h podjetje. Premajhni zaslužki To je bila ena izmed največjih tudi niso bili dovolj vzpodbudni kmetijske/-vzgojnih in pospeševai-i za strokovno izobraževanje in iz- nih akcij po osvoboditvi in sodi V ravenski železarni je v le-' popolnjevanje delavcev. Pravijo, med najkoristnejše oblike priza- • x : x„x..xi„x-.. __________x„ >1 -i v>iIV«<~NTT -»-.»-./'.»-v-,; i r-i-t ^x ^ i • k _ i r y . _ • _ v i • • majo dovolj visokokvalificira- v Gradbeni srednji šoli v Ljubnega strokovnega vzgojnega ka- Ijani. Tu se šolajo tehniki in I mojstri za gradbeništvo, geome-i tri in cestarji. V kratkem času OB ZAKLJUČKU »KMETIJSKEGA TEDNA« V BELI KRAJINI ! Je zapustilo zavod kar devet vi- soko kvalificiranih kadrov — inženirjev. Nevarnost je, da bodo odšli še drugi. Večina teh učnih moči je odšla v gradbeno operativo in v tehnično upravno službo. Inženirji, ki so zapustili zavod, so bili strokovno odlični in dobri vzgojitelji. Zato jih zavod toliko teže pogreša. Samo ta primer nam kaže, da beže iz šol predvsem dobri pro- V »Kmetijskem tednu« Bele krajine je sodelovalo 109 kmetijskih nega števila živine na jim seveda fes0,rii’ ki se zavedajo svojih m drugih strokovnjakov. Obiskali so 153 vasi in imeli 62 stro- primanjkuje tudi hlevski gnoj ki ?*roko.vmh sposobnosti Ce bo kovnih predavanj. — Pomanjkanje strokovnjakov osrednji pro- ga je izčrpana belokranjska 7cm sl° tako naPreh se Je treba re? blem Bele krajine. — V Dobličah so odkrili spominsko ploščo Ija nujno potrebna J ; vprašati, kdo bo poslej vzgajal počastitev desete obletnice kr.V to val ci. Predavanja so ^u- ! 10 .A^ffobdlteŽih^v^n8 v 1 ^ “jitopemtfva .RtehnTč- S 0>“ SŽšSoT^a: ^j^Tt ^Str"Srpani -.upravna vodstva odklanjajo? vanja skup^ ^ ^sTo^ni^nife -. . poučne1 filme^ki^i jihpe ogbdalo kvaliteta pridelka je slaba,'ker 3*? khk^obetamoTakšnih sodelovanju z drugim or- nad 3000 starejših ljudi in 1600 S” povŽtTbrS in'^ako bomo s slabimi teh- milo ^oS^lf v^narir ki! !liki Z*' so pregledalf , ^-a^^a P- ^lilf S^talto Koristni nasveti za izboljšanje kmetijstva tošnjem tričetrtletju porasla sto- da njihov premijski sistem res še devanj rilnost dela za 8%. Dohodek ni popoln, saj še marsikje šepa proizvodnje, podjetja se je povečal za nad; organizacija dela, vendar bodo kmetijskem za iizboljšamije kmetijske V belokranjskem tednu je sodelovalo tudi te stvari popravili, ker pri- 109 kmetijskih, gozdarskih, vete-čakujejo, da bo nov plačni sistem ri,narekih in drugih strokovnja-še bolj pospeševal nagrajevanje kov, in v 4 dneh obiskalo 153 po učinku dela in prizadevnosti, vasi. Imeli so več kot 60 strokov-Nekateri menijo, da bi bilo nih predavanj in razgovorov s KORISTNA POBUDA ZA POSPEŠEVANJE STORILNOSTI DELA V TOVARNI »ISKRA« V KRANJU 53 milijonov dinarjev, ker so bolje izkoriščali osnovna sredstva. Z zmanjšanjem izmečka sp prihranili nad 85 mEijonov dinarjev. Boljše izkoriščanje surovin, zmanjšanje režijskih stroškov in boljše izkoriščanje delovnega časa je povečalo dohodek podjetja za nad 24 milijonov dinarjev. Boljši izplen je povečal dohodek za 2 milijona din itd. Vsa ta prizadevnost kolektiva ni prišla v polni meri do izraza pri oblikovanju zaslužka in njegovi končni razdelitvi. Zaslužek kolektiva ni naraščal v skladu z knrilčnnipmVC5tri?A-i/Z -■Z" ^ podjetjhi so sklenili osnovati posebne delavnice za preizkušanji iSSSE»^I«£RK “r“tov“ •«*»-“ nS«,"sral,p",,ku,“ ■*»b' skratka ni vzpodbujal posamez- J nike in kolektiv kot celoto, da bi Delavski svet tovarne »Iskra« treba premestiti drugam, kjer pospeševali rast proizvodnje in v Kranju, upravni odbor podjetja imajo bolj »srečno roko«. Toda 30 in sindikat ^ «lo prizadevajo, zavoljo nenehnega premeščanja tudi slabost obstoječega plačnega da bi narasla storilnost dela. Zato trpi proizvodnja, ker se mora de- ra7ensk}| v tovarni že nekaj časa proufiu- lavec tudi na novem delu šele zelezarji, da ga je treba cimprej, jej0 delovne procese. Dosedanje. privajati. spremeniti. ^ . izkušnje so pokazale, da je mo- Delavski svet in upravni odbor In kaj pravijo ravenski žele-1 goče dvigniti storilnost dela že s podjetja sta razpravljala o teh zarji o notranji porazdelitvi za-; tem, če skrajšajo delovne opera- ugotovitvah. Poizkušala sta najti služkov kolektiva? Tole: »Norme cije ali odpravijo nepotrebne gi- izhod. Pri razpravi o pospeševani akordi, skratka, merila dela be delavcev pri tem ali onem, nju storilnosti dela. so sklenili •tv,n.rQip p,ai/OH.i„p „„ »ra delu. Za naraščanje storilnosti je: tole: posebno važna spretnost delav- V podjetju naj bi ustanovili cev. Vsak delavec seveda ne i neko telo — svet pod okriljem opravlja vseh del z enako spret- j Industrijske šole, ki bi zaposloval nostjo. Nekateri se postopoma i nove delavce. Delavci bi v poseb-privadijo raznih delovnih opera- nih delavnicah spoznavali posa-cij, drugi pa ostanejo okorni tudi ] mezne delovne operacije. Preiz-pri delu, ki ga opravljajo dalj | kusna doba novih delavcev naj morajo odločilno vplivati na delitev zaslužkov. Ne kaže pa tudi podcenjevati premovanje, predvsem premovanje vodilnih tehničnih uslužbencev v obratih in oddelkih.« Kakor koli je bil letošnji plačni sistem negibčen, so ravenski železarji vendarle upoštevali ta živine. Istočasno so organizirali cei*11'ia Investicijska sredstva, za- razmisli«, o «Ksno personalno tudi živinorejsko rodovniško staž- J0 s° strokovnjaki poudarili, da keTborn^imelF v naFiem bo ta vpisali v rodovnik okoli 1- b« PJ* pnskoom g0 d’rsfvu vedno ™nj ^rih 300 kraiv. Kmetijsko razstavo, ki a Pomoč tudi skupnost, b so- strokovnjakov čenrav iih eosoo- so jo organizirala podjetja: Agro- f darstvo 'petrebuje vedno® več. tehnika, Semenama, Kmečka f zlalilmmi vrstami in dogradi- v f. ra za ta škodiiiv heg knjiga. Kmetijski magazin itd., [vijo sodobne nove kjeta j Me liki, • J® L ,strokovnih šol? si je oglodalo 6000 ljudi. | ^ v^kkd^ria okrog | rem S M’ šXytaTVkvX’etaa “ Befc \ !e,^.,?„°™?nL^e_s^.‘ renco. ! v strokovni šoli neko obliko strokovnjaka, čast, ki je ni lahko doseči. Učne moči v tamkajšnjih strokovnih šolah so za svoje delo primerno nagrajene. Pri nas pa strokovnjake v šolah prav s slabostmi v nagrajevanju časa. Delavce, ki si niso pridobili načela pri razdelitvi zaslužkov, potrebne spretnosti, je seveda KOLEKTIV OPEKARNE V LOČAH RAZŠIRJA PROIZVODNJO Hvalevredna prizadevnost Pri nas je najibrže malo tak- To je bil le prvi korak. Z de-šnih kolektivov, ki bi se tako lom niso prenehali. Z manjšo pre-vztrajno borili za razvoj svojega ureditvijo in izpopolnitvijo stro-podjotja, z lastnimi sredstvi in s jev za izdelovanje opeke so lani prostovoljnim delom, kot so to uspeli izdelati dnevno 9000 kosov storili v opekarni Loče. Opekarna , opeke. Letos izdelajo na istem pred nekaj leti , stroju že 12.000 kosov, prihodnje Loče je bila še zelo neurejena, z malimi udobnimi sušilnicami in z nesmotrno razporejenimi pomožnimi delavnicami. Proizvodnja je sicer kljub tem pomanjkljivostim tekla svojo pot, vendar so bili izdelki sorazmerno dragi. Kolektiv je razmišljal o teh stvareh im ugotovil, da je razvoj podjetja odvisen od njih samih. Pred dvemi leti so pričeli s podiranjem starih sušilnic. Namesto njih so zgradili novo sušilnico, s precej večjo zmogljivostjo. Prej so prenašali opeko na hrbtih. Prevoz opeke z malimi vagoneki j ne- j leto pa upajo dvigniti proizvodnjo na 15.000 kosov opeke dnev-nol Letošnja plan, čeprav je bil za 3% višji- od lanskega, bodo presegli za okoli 18°/o. Vse te izboljšave so seveda ugodno vpli vale na ceno izdelkov. Medtem ko so v začetku leta prodajati zidake po 7.7 din, so sredi leta znižali ceno na 6.5 dinarjev za kos. To sicer res mi veliko, vendar je zelo hvalevredno, saj so druga podjetja prav v tem času poviševala cene svojim proizvodom. V naslednjih letih mislijo pro- je že pocenil proizvodne stroške. | izvodnjo še povečati in izdelati Vsak zaposlen delavec je opravil ; 3 milijone kosov opeke letno, pri obnovi im razširitvi podjetja j Z razširitvijo pod jetja bodo za-povprečno po 212 ur proslovolj-1 poslili še okoli 40 delavcev iz nega dela. Delavci so prihajali na prostovoljno delo zgodaj zjutraj pred rednim pričetkom obratovanja, pomagali so pri gradnji bližnje okolice. Razen tega mislijo zgraditi še tople sušilnice in tako podaljšati proizvodnjo . surove opeke za tri mesece, da ne bodo sušilnice v popoldanskih urah im. več toliko odvisni od letne se delali tudi večino, nedelj. I zone. Vinko Langerholc bi trajala približno mesec dni. Strokovni vodje bi v tem času spoznali, za katera dela so posamezniki bolj sposobni. Novi člani kolektiva bi v preizkusni dobi spoznali tudi notranjo ureditev tovarne, delovni red podjetja. LEP JUBILEJ Sto let hrastniške steklarne vr i f luun Kvanuieia vma. i . sJLj.t (Uoitž:,;™ riK” p*<*i5. i; Zts&ZM. kmetijstva in gospodarstvi je bili ^tna^vu melioracijah, predeto!,-ko! da v tem članku vsega ^" postavljamo v- slabši'položaj" kot miti ne moremo povedati. Ome- 3taire jn smir ra^ia n če bo sploh mogoče še šolati naraščaj zaradi pomanjkanja strokovn jakov-profesor jev. Če bo še v naprej uveljavljen takšen način nagrajevanja , oziroma napredovanja si res ne I Mežiški rudarjii so s povečano , moremo obetati, da bodo prišli storilnostjo m z boljšo organiza-, strokovn jaki-profesorji iz opera-jcijo dela letos nakopali vebkoveč tive ali tehnično upravnih služb i svinca, kakor so predvideli. Pov- na strokovno 5olo Noi)od(,n nam-precm ucmek posameznega ru- reč noče oditi v službo tja, kjer idarjia se je v primer, s preteklim bo imel nižje prejemke, letom povečal za b% Zarod, tega Strokovnjaki ni beže samo b uveljavil! sp lahko nadplan.sk, svinec iz.vo- gradbenjh šol temveč tlldi iz zih. Tujirni, bodo dal, za okrog geodetskih in tt,di dru„ih šok ki . 'osa- osnovnih panog belokranjskega !“h, »an‘! ?f kmetijstva, to je živinoreje in ^jskega gospodarstva v Bel« vinogradništva. | &»ji ki „ Živinoreja je slabo razvita, če podčrtali vsi poročevalci komi-ravno večino površin Črnomelj- sij, je vprašanje strokovnega skega okraja sestavljajo travniki kadra, ki ga Beli krajini primanj-in pašniki. Bedijo le nekaj nad kuje bolj kot vse drugo. Belo-12.000 glav živine (od tega 4500 kranjski kmetovalci so povedali, krav). Na posamezno gospodar- da še niso imeli •nikoli priložnosti stvo odpade le povprečno po en . dobiti toliko nasvetov in pomoči vol, ena krava, dve svinji itd. | za svoje delo, kot v tem tednu. Tudi mlečnost imajo nižjo kot v j Za strokovno znanje se izredno ostalih krajih Slovenije. Letno zanimajo, zato so prosil« strokov-povprečje po kravi je komaj 800 j njake, da jih še obiščejo, do 4000 litrov. Zavoljo premajh- fm. S SKUPŠČINE ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV RUDARSTVA FLRJ Premalo strokovnjakov Potreben je nov zakon o rudarstvu. — Leta 1963 bomo potrebovali 26 milijonov ton premoga Med drugim so udeleženci valil leta 1963 — 26 milijonov ton skupščine Zveze inženirjev in teh- i premoga, kair je skoraj še enkrat mikov FLRJ razpravljali tudi o toliko kot,danes. Tz analize sledi, problemih higiensko tehnične za- da bi lahko sedanji rudniki na-šoite dela, vprašanju potrošnje in kopali do takrat le okoli 19,5 mi-. _ proizvodnje premoga v naslednjih lijona ton premoga. Zategadelj bo strokovne podrobnosti posamez- j devetih letih in produktivnosti v prihodnjih letih treba razširiti nih procesov dela itd. Ko bi pre- ■ dela v rudarstvu ter topilnicah proizvodnjo predvsem tistih preizkusna doba minila, bi lahko iz- | kovin. Strokovn jaki so poudarili, [ mogovnikov, ki imajo zato vse pobrali med njimi že precej preiz- da bi bilo potrebno čimiprej spre-! goje. Potrebno pa bi bilo odpreti kušene delovne moči za posamez- jeti zakon o rudarstvu, kakor še nove rudnike. Na plenumu so ne delovne operacije in dela. j tudi predpise, s katerimi bi bila ugotovili,, da je pomanjkanje stro-To je vsekakor koristna j urejena raziskovalna in druga kovnih kadrov zaenkrat najbolj pobuda za pospeševanje storilno- dela v rudarstvu. kritično v Hrvatski, Skupščina je sti dela, V »Iskri« so o teh. Menili so, da je prišlo do priporočila rudnikom, naj dolo- stvareh govorili že pred dobrim: mnogih nesreč v rudnikih zaradi čajo več štipendij študentom in si mesecem. Škoda_ je le, da sklepov nestrokovnosti odgovornih, ki ne na ta način zagotovijo potreben še niso uresničili. Upajmo, da upoštevajo zaščitnih mer, pa tudi strokovni kader, predlogi in sklepi ne bodo ostali zaradi premajhne skrbi nad upo-samo na papirju, temveč da jih rabo zaščitnih sredstev, bodo začeli prej ali slej uresni- Nekaj članov je pripravilo čevati, saj bo to koristno za ves analizo potrošnje premoga. Po kolektiv tovarne »Iskra«. S. B. i njihovih podatkih bomo potrebo- Rokorden izvoz iz mežiškega rudnika uiea in vzgajajo naraščaj za te stroke, preim- Vprašanje strokovnega kadra v srednjih strokovnih šolah je danes že tako kritično, da ga je Letos poteka sto let, ko so v hrastniških rudarjev Hrastniku postavili majhen ste- tudi steklarji. klarski obrat s pečjo na lonce. Ko so po okupaciji odšli iz 500.000 dolairjev več svinca Ko so ljudje spoznali vrednost tovarne nemški strokovnjaki, so drugih izdelkov, kot so steklarskih izdelkov, so steklarji jim le-ti prerokovali propast devali. ob majhnem obratu postavili no- steklarne. Toda že leta 1946 so — ve peči in dogradili nove delav- obnovili svoje peči in dosegli, „„ treba reševati to mce. Potem so leto za letom iz- predvojno proizvodnjo. Kljub za-; pOZOokB IZVOllll IKI v , . , ‘ , vrtela delovali vedno več steklenih iz- starelim strojem so začeli izdelo-: ObČlieiTl zfeom Sindikata nagrajevanja bo'treba torej čim-delkov. Steklo si je utrlo pot v vati nove steklene izdelke no- ■« ™ , _ . ■ ' .,. , , 1 'L i,:li svet. Prihajala so'nova naročila trebne našemu gospodarst^. ZOUPnika »DeldVSke MlOt-j P^eH,’, je Mrokovt SlTros S- bre učne moči, ki bodo vzgajale ....... strokovno dober naraščaj. V. M- in zahteve’ po drugih steklenih Danes izdelujejo že nad 3400 raz- HOSti«! predmetih. Tako so se poleg ličnih izdelkov, * SOCIAL NA POLITIKA DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU IVAN CANKAR loan Cankar (rojen 10. maja leta 1876, umrl 11. decembra 1918), doma s Klanca siromakov na Vrhniki, je bil eden najoečjih proletarskih pisateljev. V svojih pesmih in prozi je pel o naši domovini in ljudeh, na drugi strani pa se je z žgočo satiro in protestom v svojih literarnih delih boril za lepši življenje svojega naroda — naroda proletarca. Celotno Cankarjevo delo, do danes obseženo v dvajsetih knjigah, je en sam spev domovini, obenem pa obtožba in razkrinkanje filistrstva. hlapčevstva in malomeščanske liberalne in klerikalne druščine (Hlapci, Za narodov blagor), je neusmiljena borba proti RIZMIŠLJMJE 0 PREDLOGIH NOVIH UREDB 0 FIMNSIRflMJU IN GOSPODfiRJENJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Nedoslednost ali kaj? drž^vf r.U,ln.°,! iT faSU’ P.?,VSej fondov bi razvoju socialnega za- Po osnutku uredbe o finansi-žo^/S r druzbT- ovanja le škodila. Dosedanje ranju socialnega zavarovanja, naj gospodarski decentralizaciji, usta- izkušn e kaže o, da finansiranje bi delil pokojnine in otroške do novitvi komun, ki jih narekuje socialnega zavarovanja iz cen- datkezS^vod asocialno e^onomsKi razvoj, kažeta tralnih fondov ne sili zavodov k •+ predloga novih uredb o ustano- smoternemu gospodarjenju niti k m! J 'vTT Pra°Kbe v,^0" Vitvi in začasnem gospodarjenju štednji, prav tako pa ne oblast- spremembe m podobno bi to-s sredstvi socialnega zavarovanja nih in upravnih organov, da bi IV refe,val1 v Beogradu. Ali ne ter o finansiranju le-tega cen- se zanimalo za delo socialnega bl nastala zaradi tega vrsta težav tralistične težnje. Po prvem zavarovanja. Ali se ni pri nas bl se spori še bolj zavlačevali, Predlogu, naj bi v Beogradu zanimanje za socialno zavarova- kakor so že doslej, ko so vse te ustanovili Zvezni zavod za so- nje za štednjo z njegovimi sred-1 reči reševali okrajni oziroma re-cialno zavarovanje, ki naj bi kril stvi povečalo šele tedaj ko so publiški zavodi. večino stroškov socialnega zava- finansiranje prevzeli neposredno Nenavadna te +ndi amnM+ev rovanja iz centraliziranih zvez- sami zavodi? i .Nenavadna je tudi določitev nih fondov in odlo&al na drugi Prpdlacani • i komi>etfnc Posameznih organov stopnji o sporih, ki jih sedaj re- Predla»ani organizacijski si- i v zavodih. Ali je na mestu, po- šujejo republiški zavodi. Ali ni ^d? zlto^n^drav^ork^rnč3 StaViti me3° med sam°upravnimi v tem predlogu anahronizem? Bij bl mOTale ekonSo ! °rgani “ to je direk- Saj si vendar prizadevamo, da bi C razvite renublike finansi tor:|em ln uslužbenci zavoda? Zdravstveno zavarovanje kolikor ratiJ razvitejše republike, kjer.ff ne sestavljaj° >>zavod<< prav e pač mogoče, približali zavaro- socialno zavarovanje že dolgo za- I tek° samoupravni organi kakor encenu ro je edino v skladu jema precejšnje število prebival-! uslužbenci zavoda? Osnutek nove razvojem komun, ki bodo za- stva ^ zato veliko ve^ ! uredbe daje direktorjem popolno živele samostojno gospodarsko, kov ^ pokojnine. | pravico, da izdajajo odločbe in ocialno kulturno življenje. v • i s 'tem jemlje samoupravnim or- Vsakomur je jasno, da so po- +pkN' "l1 zakaJ osnu-ganom sleherno možnost, da bi trebm - zlasti za dolgoročne tek nove uredbe o gospodarjenju nadzorovali, če zavarovanci pre- dajatve socialnega zavarovanja socialnega zavarovanja ne pred-j . .. „ 1 - osrednji fondi, ni pa nujno, videva, da bi zavode še naprej g+re’, razen da so to zvezni fondi. Ustano- upravljali zavarovanci oziroma^®8 p onemogoča kontrolo po-vitev Zveznega zavoda za social- predstavniki le-teh, kar se je do- 1 j.ov?i1^a .sp ,b- Mnenja smo, da t&arssizfz: s rovanja iz vseh republik. Razen vanje, sestavljajo samostojni sa- ce ne gre za spor. O spornih za-j_ kmalu potem, ko sem prišel v sem član Partije ’ uravnilovko. Kakor večina potega predvideva novi osnutek o moupravni zavodi, ki imajo last- devah pa naj bi soodločal tudi I trboveljski premogovnik. L. 1919 n „ , ... štenih delovnih ljudi na svetu, finansiranju socialnega zavaro- na sredstva. upravni odbor zavoda. M. ‘ sem postal član KP Od tedaj L'a'nes, po toinKiih letih, s po- s,em tudi jaz za to, da dobi izo- Vanja nič manj kot 20 različnih 1 tbd«J | nosom ugotavljam, da se nase bražen, vesten in marljiv dela- fondov, s čimer bi se že tako j zelje iz predvojn ih let uresnucu- vec veg kakor lenuh in ne ved- Š^SSSSL I?*b“ S: PEEDL00 REPUBLKKEGA sindikata gostinskih m turističnih delavcev NLir„X;"^“ laotal. \*r%. J* . O . -n w « A -- Pot ki jo sedaj hodimo, žago- n,ašega boja za progresivne plače avlja veliko zmago po našem ;n Za pravičen plačni sistem. Zal dolgOiCtnem boju. Vendar se mi pa x mi zd.i, da naš plačni sistem zdi, da na tej poti storimo^več- ge sedaj ni vzgloden, ker delav-krat kaj napak, kar nam naš cilj Cem ne veča niti volje do dela oddaljuje m kor našemu gospo- njti prizadevanja, ' ‘ V CERKVENJAKU SO SE ODREZALI Na področju Slovenskih goric vsekakor Cerkvenjak ni zadnji v krvodajalstvu, če že ni prvi. Po podatkih ekipe za transfuzijo krvi so prebivalci te občine darovali 45,5 litrov krvi. Prizadevni predsednik občinskega odbora Rdečega križa, tov. Ivan Molan, je zbiral prostovoljce kar od hiše do hiše. V Kmetijski zadrugi je pridobil predsednika Lovrenca, ta pa vseh tamkajšnjih enajst uslužbencev. Vabilu so se odzvali s predsednikom vred tudi vsi uslužbenci Kmetijskega gospodarstva, vsi člani občinskega odbora Rdečega križa v Cerkvenjaku in vaških odborov v Bren-govi, Cogetincih in Župetincih. Prav tako zgledni so uslužbenci in predsednik tamkajšnjega občinskega ljudskega odbora. Vseh prijav je bilo 255. Ekip« za transfuzijo krvi pa je 46 prostovoljcev odklonila iz zdravstvenih razlogov. Kljub temu je število krvodajalcev za ta tipično kmečki predel častno in in zgledno! nasilju (Kralj na Betajnovi). Iz vsega pa veje nezlomljiva vera v slovenski narod — narod hlapcev Jernejev, ki se ne ustavijo, dokler ne najdejo pravice. In res so jo našli v trdem Štiriletnem boju. Cankar je v to veroval, mt smo doživeli. USTANOVITEV NASE LJUDSKE ARMADE Dne 22 decembra 1941. leta je bila v vasici Rudo v Srbiji ustanov-jena prva proletarska — narodnoosvobodilna — udarna brigada. Naša narodnoosvobodilna armada se je postopoma razvila iz manjših partizanskih čet in odredov. Ustanovitev prve proletarske brigade je pomenilo povsem novo obdobje o našem osvobodilnem boju, saj so se kmalu zatem začele ustanavljati nove brigade, divizije in korpusi. Nastala je močna enotna ljudska armada delovnih in svobodoljubnih ljudi, sposobna braniti in čuvali priborjeno svobodo in varovati miren razvoj naše socialistične domovine. Naj živi 22. december — dan naše Ljudske armade! Pismo starega rudarja v Tudi v bodoče naj bi republiški oziroma okrajni in mestni ljudski odbori krili primanjkljaje v svojih zavodih za socialno zavarovanje. Ustanovitev devetih Različnih centralnih rezervnih Odprimo spet delavske restavracije in izboljšali bomo družbeno prehrano RUDARSKI NESREČA ^ Predsedstvo republiškega od- gati, da so ustanovile obratne nih davščin in podobno) kar bo bora Sindikata gostinskih in turi menze. Toda v teh se prehranjuje i sodeč po predlogu družbenega stičnih delavcev je na svoji seji lazmeroma malo ljudi. Hrana je plana za leto 1955, mogoče storiti razpravljalo o družbeni prehrani, resda poceni, vendar zelo prepro- Hkrati s tem je predlagal, naj bi V rudniku CasapalcM, ki leži okoli Ugotovilo je, da zaradi podra- sta, ker krijejo podjetja vse re- ustanoviteljem delavskih restav- 1^0 kilometrov od Lime, glavnega mesta zitvG pi ehrambGnili predmetov žijske stroske, flbonGnti pa samo Peruja, se je pripetila velika nesreča, sdi problem družbene prehrane materialne izdatke. ph kuieri je izgubilo življenje is rudar- ’ zmeraj bolj v ospredje. Nekatere Zaradi tega je republiški od-jev. Ves trud reševalcev, da bi rešili gospodarske organizacije so ho-; bor Sindikata gostincev in turi-•asute rudarje, je bil brezuspešen. i tele svojim članom tako poma- I stičnih delavcev pismeno predlagal odboru za gospodarstvo pri Izvršnem svetu LRS, naj bi le-ta ljudskim odborom priporočil ustanovitev delavskih restavracij, v katerih bi se delavci in uslužbenci poceni in dobro ‘ prehranjevali. Po mnenju republi- racij pocenili komunalne usluge (vodo, elektriko in plin) in določili zanje iste cene kakor gospodinjstvom. Na podeželju, kjer ni pogojev za ustanovitev delavskih restavracij, naj bi LO zmanjšali družbene obveznosti vsem gospodarskim organizacijam, ki skrbe za prehrano delavcev in uslužbencev. Sindikat ljubljanskih gostinskih delavcev je mestnemu Ijud- oouuujuijl; m Mir našemu gospo- njti prizadevanja, da bi proiz-darstvu m družbenemu življenju vedllli eim več kakovostnih izdd-vee škodi kakor koristi, kov. Izboljša jim o plačni sistem. Naj bom bolj stvaren. Nekda- Pav bo proizvodnost, nad katero nja ureditev, po kateri jc dobil , tožimo, da se je zmanjšala, ne-delavec, ki je delal 35 let in je dvom no narasla, delavci pa bodo izpolnil 55. leto, sto odstotno po- | z veliko večjim veseljem pljunili škega odbora bi morali ljudski skemu odboru že pismeno pred-odbori te organizacije oprostiti lagal, naj pomaga rešiti vpraša-nekaterih družbenih dajatev (ob- nje družbene prehrane v Ljub-resti na osnovna sredstva, lokal- Ijani. ALI JE MEDICINSKA KOZMETIKA DELAVSTVU POTREBNA? Beseda »kozmetika« je marsikomu rok po delu in podobno, se lahko izog-znuna, vendar jo mnogi razumejo eno- nemo raznim poklicnim boleznini, ki so stransko, kakor da gre samo za lepoti- žal pri nas še vedno precej pogoste in cenje žensk in za popravljanje raznih ki obremenjujejo ne samo razna druž-lepotnik pomanjkljivosti. lojem »medi- bena podjetja, marveč tudi zdravstveno einsKa kozmetika« pa je mnogo širši; zavarovanje in s tem vso našo skupnost, v bistvu gre za^ to, da si človek, ki ima Pred meseci je Slovenski knjižni za- raznimi vod v Ljubljani izdal knjigo maribor- i v - v te v------* zdravo skega zdravnika, specialista za kožne bo- kozo. Koza je po naukih sodobnega lezni dr. Emana Perila, »Medicinska kolt..«.*« zmetika«. Ta resna, lahko razumljiva in koristna knjiga jc po krivici ostala sko- kojmino im so mu osnovo le-te vsako leto zvišali za 2°/o, če je še dalje sodeloval v družbeni pro-izvodinji, je vsaj po mojem mnenju koristita našemu skupnemu gospodarstvu kakor tudi delav v roke kakor sedaj. Še nekaj bi rad povedal, kar me tišči. Spominjam se hudih časov, ko delavci miti toliko nismo zaslužili, da bi sa lahko privoščili - - o , .. „ . , . velik kos kruha. Lakote smo se eem Po sedanji uredbi o pokoj- , hranili pač s polento. Včasih srno mn a h imamo kar 20 pokojninskih | v reiWi- da bi pogledala po-razredov Mesečni prejemki zna-1 ]enta izza kože, če bi se urezali, šajo od 4500 pa tja do 20.000 din. Tnd; n„m ,|0_ /,a tiste, ki imajo naj višjo pokojnino, je stvar v redu, kajti z 20 tisočaki na mesec lahko kaj pri telesnem delu opravka z škodljivimi snovmi, obvaruje kožo. Koža je po naukil zdravstva mnogo važnejša človekovo rJ—1 1 dje poprej še danes. splošno zmetika«. Ta resna, lahko razumljiva in J j lin 1. _ t S _£_ 1 i ; . , 1 i nepoučeni i . „ ______________________ Obvarovati si zdravo kožo, malone neznana, saj vsakdo misli, da se človekovo zdravic, kakor so mislili Iji . ____ j- in kakor nepoučeni mislijo raj neopažena in zlasti med delavstvom rnvn tl c i '»rii.nii« L«*« «1«« .. .... _. ’ 1 i * , . i pomeni, podaljšati svojo delovno sposob- ga kozmetika nič ne tiče. nost in tako koristiti sebi in družbi, je v njej polno pametnih To pa ni več vprašanje lepotičenja, vsakega delovnega človek marveč delovne higiene; potemtakem j mora zanimati ne samo vodstva naših Bolje je manj naložiti, kakor... Ml.. Or. ALOJZIJ ŠEF tovarn in drugih obratov, marveč tudi slehernega delavca, zlasti tiste, ki imajo vsak dan opraviti s kemikalijami in z driigiiru snovmi, o katerih vemo, da lahko škodujejo. Če poznamo zdravstvena pravila o ravnanju s kožo, o čiščenju udobno živiijo. Upokojenci, ki so uvrščeni v najmižje pokojninske Tudi sedaj nam, 'delavcem, denarnica ne dopušča, da bi si kupovali riž, meso in vrsto drugih dobrot, ki krepijo telo. Vse to še nekako razumemo, toda ne gre nam v glavo, kako d« si niti s, z^?' 1 polente ne moremo privoščiti. Ne, Kdor gre v pokoj, sme v drui ! k!,r.J®_:Pr®dra{Iah![,,"pnik ker |e da bi beni proizvodnjii sicer še sedelo- spk>k Zdi se mi, da bi morala vati, toda njegov zaslužek ne sme n«sa socialistična skupnost do-pposegati dveh tretjim pokojnine, dokte “ življenjska raven največ pa sme zaslužiti 6000 din. Prav v tem se mi zdi slaba. Zakaj bi moral upokojenec, ki je še čil in zdrav, držati roke križem, če bi rad še delal? Zlasti je uredba krivična do tistih, ki imajo nizke pokojnine. Vsi, ki stojijo na naj višjem klinu pokojninske lestvice, smejo zaslužiti po upokojitvi prav tako 6000 he dvigne, redno oskrbovati de-uredfaa ‘ 'avstvo s b‘:|T1 važnim prehrambenim artiklom. Ivan Giuliatti Pri nas jc narastel denarni obtok V oktobru je bilo pri nas 82 iman, uti SC ■ j i- ■ • i ■ '*** ’ ’ V resnici pa nasvetov za i v..,/ i ovnega človeka. Dr. Pertl og pravi, da zasluzijo nekateri ta se je obtok povečal za 14 mi- d” “mrTrim^UvcTože ^“goŠpoTnU V !lJUr(}’ °{l fPj^bra pa zu 4 mi- stvu in v industriji, s pripomočki, id 'pa nM>rda le 2j33—3000 din. Mar hjarde. Dohodki prebivalstva so ohranijo zdravo kožo. v posebnem delu upokojenec s 4500 din rednih pre- se namreč v zadnjem letu pove- nam pripoveduie. kako moramo skrbeti w 3000 din honorarja čali z« 13% in znašajo zdaj 400 nam pripoveduje, kako moramo skrbeti jemikov in za zdravo kožo v posameznih letnih iii časih, v zadnjem vrsto kožnih bolez d5uS°™a Obravnava [a,hko u^M'0 živi? Nikakor ne! milijard dinarjev, Od Tega odpa- ....................................... luiiiniiiiiiiiii iiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiniiii! iiiiiiiniiiiiii Uredba o pokojninah pa mu na- de 206 milijard na plačne sklade. ................................ ....................... V JjCr&a Cn (lig.iaH.a crth&ka Umska in telesna vzgoja sta neločljivi Neposredna zveza med športnomedi-?*nsko vedo in telesno vzgojo otroka je Jasno začrtana v samem nazivu. Še več, Isto pravico ima tudi narod, kateremu otrok pripada. Kdor koli se sploh peča z vzgojo, že s tem prevzame nase celotno odgovornost za otrokovo telo in duhal De- dolgotrainim nalogi hitreje kot odrasli. am in omaga veliko ksno vzgajati se pravi, dati otroku d,rUla pa * ?JeS?T m t,Udl »saove za pravile,i razvoj njegovega ,e-I otr?kn''° os.el»»oSt ln bolj škodi, kakor bsa in duha, njegovega vedenja, zdra- S1 lahko mlsllm0-. Vlti ljudstvo in ga navajati k higienič- _ Otrok ni »majhen odrasli človek«, n ki mu ie zoprno, tedaj zaviramo ®°bnosti ni samo zvezan z izpopolnitvijo :razvoj in razbijamo njegovo ce-drugifa otrokovih sposobnosti; temveč po-i‘97?; otpok je veliko bolj vzdražljiv in jepuje tudi vsako sposobnost s pomočjo oblikovalen kakor odrasel človek. Kakor drugih.« odgovarja z novimi oblikami na vsak dražljaj, tako tudi podlega vsem pre-, Važno je vedeti, da »telesna vzgoja«, vladajočim vplivom okolice. skrbi samo za otrokovo telo, lahko I ako malo doprinese k vzgoji kakor ; »duhovna« vzgoja. Koristna je to- I samo skupna vzgoja, ki skuša raz- i vse sposobnosti. Zato je tudi Mladi organizem zahteva, da ga | intenzivno zaposlimo Če mu to zagotovimo, bo dosegel več, spesuiJiioMi. Ldio je lucu na- ce mu to zagotovimo, bo dosegel /jvnost smešno, da se še najdejo ljudje, kakor bi zmogel odrasel človek. To •„-* Gmalovažujejo pomen telesne vzgoje lja za njegovega duha kakor tudi za Dr« ^Pl0j 1 vz«°Ji ot^oka, Le"ta Pa lma telo. Le opazujmo, kako vztrajno se 8ohnlC^do*Tnemotenega rQZ?°i& vseh spo- giblje pri igranju, ali kako neverjetno un?sti. he sme se več dogajati, da bi hitro se nauči oziroma si zapomni, kar Otrr?Ja zanemarjala eno od prirojenih ga zanima. Vendar pa mladi organizem Kovik lastnosti na račun drugih, ni dorasel enostranskim težavnim in , Če otroka, ki čuti veliko potrebo po gibanju, prisilimo, da vztraja 6 do 8 ur dnevno v neprezračenem zaprtem prostoru, kjer mora ves čas delati eno in isto, ali če mladeniča, ki grudi lastno osebnost med viharji in nenehnimi nasprotji pubertete, prisilimo, da se bo 8 ur dnevno imsal z intelektualno hrano, ko njegov organizem hrepeni po življenjski vsebini, tedaj v enaki meri trpita otrokov duh in telo in razdvajata skladnost. Taka in podobna nasprotja naravnega življenja je šola vsiljevala skozi stoletja in ni čudno, da sc' še danes ne more popolnoma ločiti od njih. Zaradi ; nesmiselnega trpanja možgan trpijo mišičje, dihalni organi, presnova in možgani, katerim odvzemamo sposobnost kritičnega ocenjevanja. Sola je marsikdaj razdvajala organično enotnost telesa in duha brez srca. Rezultat tega je za-‘ šolan človek, ki sicer lahko ure in ure preseda s skrivljenim hrbtom, a se ne more zravnati, ki lahko bere in piše, a se ne more ves, se pravi, z vso dušo in telčsom posvetiti nelci veliki nalogi. Večina vzgojnih prizadevanj je šla doslej mimo jedra problema, to je dejstva, da telesna in umska vzgoja nista | dve ločeni stvari, ki sta lahko druga i zraven druge, ali ki ju lahko seštejemo, I temveč morata biti nedeljiva celota. Telesno in umsko delo pri otrocih ne moremo deliti. Drug drugemu sta pogoj ter morata biti zvezana v točno določenem ritmu S tem, da šola svojih delovnih metod ni prilagodila življenjskim zakonom, je soma sebe prikrajšala za uspehe. Ker je zanemarjala telesno vzgojo, je v mladini vzbudila notranji odpor do šolanja. Mladina si išče izven šole to, kar ji le-ta odreka: duhovno dopolnjevanje. Ta notranji odpor proti šoli pa škodi zlasti mladini. Šola še danes jemlje mlademu človeku največ časa in moči. Če pa nekdo prisiljeno posveti svoj čas in moči dolžnosti, ki jo v notranjosti odklanja, tedaj je njegovo Življenje lažno. Notranja neresničnost izpodkopava značaj in hromi moči. ki so za življenjsko borbo nenadomestljive. Če to velja za odrasle — koliko bolj velja za mladino! V letih telesnega razvoja se pokaže dokončno tudi človekova osebnost. Kar y teh letih dela, določi njegovo telesno in umsko fiziognomijo za vse življenje. Kolikor bolj nepošten je njegov odnos do življenja, do naloženih dolžnosti, toliko teže se bo rešil lastne razdvojenosti. Tudi pozneje bo ločil osebno življenje od tega, kar skupnost zahteva od njega. Nikoli več ne bo imel dovolj moči, da bi se vos posvetil svojemu narodu in domovini. Selc iz enostranske ali razdvojene vzgoje spoznamo pomen celotne vzgoje otroka. Žal se take in podobne napake večkrat ponavljajo v življenju. Toda zdaj, ko to vemo, ne delajmo še naprej istih napak! Naj nam bo- torej zakon: Telesna vzgoja je samo sestavni del celotne vzgoje. Ostati mora z umsko vzgojo organična celota, tako kakor sta pri otroku telo in duh še organsko povezana. Prilagoditi jo moramo življenjskim zakonitostim otroka, kakor vso otrokovo vzgojo nasploh, in ne potrebam odraslih. In končno zopet: vsakdo, ki se ukvarja z vzgajanjem, mora v enaki meri negovati telo in duha. Najplemenitejša naloga Najplemenitejša naloga telesne vzgoje je: odstraniti vse, kar lahko ovira naravni razvoj. Kako pa se otrok razvija, je odvisno od okolja, v katerem raste in od razvoja podedovanih razvojnih stremljenj. Telesna vzgoja more in mora podpirati otrokov organizem v boju z okolico, mora ga ščititi pred škodljivostmi in mu pomagati, da se lepo razvija. Vse, kar so starši pri otroku zanemarili, kar so mu že kot zarodku vcepili z bolezuijo, nerednim življenjem, predvsem pa z alkoholom, more pravilna telesna vzgoja popraviti iu nadomestiti kot telesno in zdravstveno vzgojni faktor. Če želimo s pomočjo telesne vzgoje zboljšati rod, moramo začeti že pri otrocih — v dobi odraščanja. Danes še posebno, ker so zunanji vplivi, ki ovirajo otrokov razvoj, zelo veliki; spričo enostranskega tehničnega razvoja v svetu pa utegnejo postati še večji. Doba, ko mu lahko koristimo s telesno vzgojo, je kratka; otroka imamo v rokah osem do deset, kvečjemu petnajst let. Sistematična dnevna telesna vzgoja u a j se prične čimprej — od šestega do dvajsetega leta starosti, in to pri obeh spolih. Zavedam se, da mojega stališču o nujnosti telesne vzgoje in nedeljivosti telesne in umske vzgoje, šo marsikateri naš šolnik ne bo odobraval. Na zunaj sicer vsak dan poudarjamo, kako potrebna je telesna vzgoja, toda različni načini tovistne vzgoje ne rode pravega učinka: za telesno vzgojo je vedno premalo časa, prostorov in denarja. Stališče, da je naloga šole samo umsko izobraževati in da se je telesna vzgoja ne tiče, je prav gotovo napačno. Če ni dolžna tudi telesno vzgajati in telesno koristiti učencem, potem je prav gotovo njena sveta dolžnost, da otrokom vsaj ne škoduje. Nihče, niti starši niti ljudska oblast, ne smejo dopustiti, da bi kdo otrokovemu zdravju najprej škodoval in potem prepustil boinifke zdravnikom iu zdravstvenim ustanovam, da bi škodo nopravili, kolikor se še da. Kljub velikemu vplivu civilizacije, vojnih let in pomanjkanja, je še vedno zakrivilo slabo držo iu večje telesne i okvare v glavnem nepravilno sedenje. Okvare šoloobveznih otrok, od tako imenovanih nepravilnih drž pa do najtežjih skolioz in hudih kontrakturnih ploskih nog^ so nastale v bistvu zaradi slabosti mišičevja in nenaravne drže. Le-te pa so posledica napačne nege in vzgoje od najnežnejše mladosti dalje. So posledica slabega vezivnega in podpornega tkiva in rahitisa pri majhnem otroku, nepravilnega sedenja pri šoloobveznem otroku, nepravilnega dela vajencev v učni dobi. Preventivni ukrepi in zdravljenje so v rokah vzgojiteljev in zdravnikov, ki jih lahko zadovoljivo opravijo le s skupnim, načrtnim delom, s skupno in načrtno telesno in umsko vzgojo. Vzgoja v šoli Krivdo, dn današnja mladina ni zadostno razvita, kaj radi /.vročamo na težave bližnje preteklosti in na današnji čas — na orečute noči ob bombnih napadih, na lakoto med vojno, na pomanjkanje stanovanjskih prostorov itd. Delno to drži. Toda če primerjamo statistike iz predvojnih let z današnjimi, ni znatnejših razlik v številu telesnih okvar in slabih drž pri mladini! Obstajati mora torej nekaj, kar deluje neodvisno od drugih noprilik. In kaj je to? Pred 1 'JO leti je dunajski zdravnik Lorinser v . . . Če temu priključimo še spoznanje, da je zrak, ki ga učenci vdihujejo, navadno spričo velikega števila otrok v tesnem prostoru zelo slab, pokvarjen, ter izgubi tem več za življenje važnih snovi, čim dlje so učenci skupaj, tedaj ne moremo dovolj poudariti škode, ki jo utrpita otrokova Kri in presnova ob dolgotrajnem sedenju v zaprtih, neprezračenih šolskih prostorih.< Cilj Lorinserjevega prizadevanja je bil, poenostaviti in skrčiti »umsko« učno snov in uvesti obvezno, sistematično telesno šolanje šoloobveznih otrok. Tudi slavni Rudolf Virchov je 1869. leta v svoji razpravi o šolskih obolenjih navedel kot vzroke le-teh: izrabljen zrak v šolskih prostorih, nezadostno svetlobo, dolgotrajno sedenje, premalo telesnega gibanja, predolgotrajno umsko delo! Sele v 20. stoletju, ki je rodilo skoraj na vseh področjih kulturnega življenja nove in pomembne plodove, je naraslo tudi razumevanje za telesno vzgojo. S socialnim skrbstvom, osamosvojitvijo žena in mladinskimi gibanji v Evropi je narasel pomen telesne ▼zgoje in športa. S telesnim vzgajanjem v šolah smo pri nas vedno ravnali mačehovsko. Pozabljali smo in, žal, v mnogih primerih 1 še sedaj pozabljamo, da šolssa telovadba ni »veščina« in predmet kot so druge veščine in predmeti v učnem na-1 Črtu, ampak da ie potrebna za življenj- človeka, razviti vse njegove sposobnosti) «ko vzgojo mladega naraščaja svobodo- do najvišje mere. potrebnosti iz srednjega veka in podobno. Zelo veliko tega, zagotovo pa 50ft/o, zanima pozneje le tiste, ki se poklicno s tem ukvarjajo ali študirajo. Za telesni razvoj, za gibanje doraščajočega organizma pa je v naših šolah maksimalno predvidenih le dobrih 5% časa in to večidel le tam, kjer razpolagajo s telovadnico. Kakor da ne bi imeli dovolj prostora v naravi, kakor da bi imeli iz vsake šole celo uro hoda do igrišča, travnika, livade, gozda ali do vode! Seveda so nam potrebne telovadnice, toda ali bomo zaradi pomanjkanja le-teh zanemarili telesno vzgojo ene ali celo več generacij naše mladine? Ne! Saj naši zdravstveni organi, predvsem zdravniki, ki so v neposredni zvezi z mladino, vedo, da je prepozno, kadar moraš mladino že zdraviti, da pa jo je mogoče okvar in bolezni obvarovati. Zdravstveni organi in zdravniki ugotavljajo 1. Večina šolskih otrok ima stvarne okvare zaradi sedenja. 2. Resne motnje v razvoju nastanejo zaradi nezadostnega gibanja, slabe svetlobe in zraka. 3. Okvare zaradi sedenja se odražajo v slabi drži in nepravilni rasti. v4. Povzroča jih šola, zato jih je le-ta dolžna tudi preprečevati in odstranjevati, saj je to edino v šoli mogoče izvajati. 5. Najuspešnejše sredstvo pa je na- črtna, sistematična, dnevna telesna vzgo- ja, ki mora biti z umsko vzgojo organ- sko novezana. Naloga šole je, vzgojiti Vsako živo bitje, pa naj bo to rastlina, žival ali človek, potrebuje za razvoj predvsem miru in stalnosti. Ta zakon narave velja tako za telesni kakor za umski in moralni razvoj. »Multum sed non multac mora postati pravilo šole. Izobrazba ni isto kot vsota znanja. Sele znanje, ki ga predela zdrava in harmonična osebnost, postane izobrazba. Znanje, ki ga stalno ne uporabljaš, se hitro izgubi — izobrazba nikoli! Mir in stalnost morata prevladovati tudi v življenju mladega človeka. Kaj pomeni za otroke že, če imajo ob različnem času pouk. Kako je mogoče potem skrbeti, da se otroci redno prehranjujejo in sproščajo? V mestih pa je celo pot v šolo naporna in nevarna. Slabo držo opazimo že skoraj pri vseh otrocih, ne samo pri nekaterih. Zaradi tega mora telesna vzgoja zajeti vse otroke. Če bomo skrbeli le za najpotrebnejše, ne bomo rešili problema rasti pri naši mladini. Temelj vse higiene je zdravje delovnega dne! Zaradi tega mora šola poskrbeti za tak šolski dan, ki otrokom ne bo zaviral telesnega razvoja, ampak ga bo, če je le mogoče, pospeševal. Popolnoma izključeno je, da bi mogli na motnje v razvoju rasti, na primer na slabo podporno tkivo, vplivati z dvema urama šolske telovadbe ali z dvema urama ortopedske gimnastike na teden. Kaj potrebuje otrok? Protiutež okvaram zaradi sedenja je prosto gibanje — čisti zrak! Zato mora biti gibanje prav tako redno in temeljito, kot je sedenje. Iz vsega navedenega izhaja: 1. Poglavitna naloga redne šolske telesne vzgoje in njen cilj mora biti, da preprečuje slabo držo pri vseh otrocih. Krepiti mora celotno mišičevje, razvoj dihal in pravilno dihanje z ustreznimi vajami in igrami. 2. Brez predsodkov si moramo prizadevati, da se bo šolska mladina vsak dan eno uro vzgajala na prostem, čas je lahko deljen v dva dela. Znanstvene preiskave so pokazale: a) da na slabo držo in rast ne moremo odločilno vplivati z dodatnimi posebnimi vajami, dokler obstajajo vzroki okvar; b) da tudi vsakodnevna telovadba ne rodi zadovoljivih uspehov, če ostane mladina v zaprtih prostorih in v slabem zraku; c) da pa izginejo znaki slabe drže sami po sebi, brez posebne dodatne vadbe, če se otroci dovolj gibljejo na prostem, na svežem zraku v naravi — seveda vsak dan in vedno v organski povezavi z ostalim poukom. Sole, ki ustrezajo življenjskim potrebam otroka, kakor so šole na prostem,^ gozdne šole in moderne šole na podeželju, ob robu naselij, so dokazale, da^ je mogoče problem slabe rasti in drže na ta način praktično rešiti. Iz tega izhaja: 3. Da moramo telesno vzgojo posebno temeljito in obsežno obravnavati na učiteljiščih in v drugih pedagoških šolah, učitelji telesne vzgoje pa morajo dobro poznati metode telesne vzgoje, ki preprečujejo slabosti v drži. Slabosti v rasti in drži bi torej ne bile več problem, če bi šola v smislu nakazanih točk sodelovala pri telesnem razvoju otroka. Zavedamo se, da vsega tega ni moč urediti čez noč, toda prej ali slej bomo ta cilj morali doseči. V nekaterih mestih pri nas uvajajo ortopedsko telovadbo, praktične nasvete in navodila za starše. Zasluga postaj ortopedske telovadbe je, da so problem telesnih okvar pri otrocih praktično načele. Toda zavedamo se, da je to le kapljica v morje, ki niti količinsko niti kakovostno ne more rešiti tega perečega vprašanja. Popolnoma napačno pa bi bilo, če bi to, komaj začeto popravljanje okvar imeli že za veliko stvar in ' bi pri tem ostali. Kajti naš cilj mora ’ biti, da omogočimo vsem otrokom v mestu in na podeželju zdrav telesni razvoj. Najprej bi morali sistematično telesno vzgajati vse otroke osnovnih razredov in otroke v puberteti. Zdravi in bolni otroci da bi se otrok slabotne rasti in pravilne drže zaradi popuščanja vezJ n c- Strogo pa moramo ločiti splošne sla- dr!e ZOradi P?Puš{i>"ia |,nez£ bosti rasti in telesne drže od lolezenskih in podpornega tičiva ah re o r«: pojavov in pravih deformacij po'dpor- j”.” Jf80 5??4 zna^e‘ r novem okolju, k noga in gibalnega sistema v otrokovem ■da, bl .m'' to Iesnl-cno. K"8''1" ga organizmu. Slednje je stvar zdravnikov njegovo zdravje, ki bi m«.*, šola tako zopet pokvarila z utrudljiv1?1 in škodljivim sedenjem pri pouku doma pri knjigah (ali pri nadebudn1*1 mamicah Še pri klavirju, ročnem novo. Ta nato po vsestranskih preiska- :*Ujik je2i,ko.1 in n? .Tem {e™r*ku vah odloči, če otroku zadostuje že sama i ka-J ?ke™" ° * in zdravstvenih ustanov. Sole se tiče le toliko, kolikor te otroke šolski zdravnik izloči in jih napoti k zdravniku-ortopedu oziroma v primerno zdravstveno usta- šolska telovadba; ali je potrebna zdrav- j 1°™^ T0j)*OTOr ‘".li niška nega, ali mora otrok v bolnišnico, ! 2 3 ; ' TakeSa °*™ka bl ^ Lio ali k »posebni telovadbi« pod vodstvom za po. Ie,a T»g-oiidc” Solo fizioterapevta oziroma k ortopedski gim-j ah /»ITderno podeželsko ^ nastikj. * ~ v *ol° ?a vasl- To pa je velika. Pru potrebne velike izkušnje, da to lahko higienskimi in zdravstvenimi napravam1' to je šola z velikim vrtom, gozdičem« ro/lnr, „0 „ -o * zv rr, 111 16 ugotovimo. Posebne težave so nri pre- ^jer je pouk redno na prostem iu J® sojanju ukrivljene hrbtenice (sKolioze). izjemoma v lepih šolskih razredih. Sol Napredujoča skolioza je vsekakor bo-! za slabotne morajo seveda biti interna'" lezen. Težji skoliozi bi skupinska vadba ! skega tipa, z dobro, vitaminsko Pr.^ lahko le škodila. V takem primeru hrano in predvsem z modernim vz£°1JlI odloča samo zdravnik-specialist, potrebno 1 teljskim kadrom V take šole sodi P°‘e® ie^ redno rentgenološko slikanje v do- i zdravnika tudi sposoben učitelj telesne ločenih razdobjih itd. Ortopedsko gim-; V2S°ie in fizioterapevtka, ki bosta D nastiko, pa tudi »posebno telovadbo« i livadah, v gozdičku, na igrišču, v ha-odreja in nadzoruje zdravnik-specialist. i zenu in v moderni telovadnici otroKe Fizioterapevt pa mora njegova navodila i ves žas telesno vzgajala in popravljala- natančno izvajati. Proti nepravilni rasti in razvoju so , Da, da, z vsaj desetimi takimi osemletkami bi se hkrati z dnevno telesno doslej veliko pomagale počitniške kolo-I vzS0j° dvakrat po pol ure v vseh osta-nije in nekateri domovi za slabotne šolah' že v nekaj letih naša mlad10 otroke. Tu prežive otroci med počitni-. te^esn0 ze*° razvila. In v gimnazije, cami po nekaj tednov ali (v domovih) I strokovne, vajenske in industrijske s°l po 1 do 2 meseca. Otroke pošiljamo na- i j51 prihajali vzravnani, krepki, duševn vadno v klimatično zdrave kraje v pla-I ln telesno zdravi učenci. Taki bodo tu ninskih predelih ali k morju. Poglavitna ostali, če jih bodo tudi vsak dan te-skrb pri tem je, da se popravijo, pred-Mesno ..vzSaia^1-. Zdravi in sposobni boo vsem zredijo, da so čimveč na zraku in I s svojim poklicnim delom vse življenj .■» 1 «-»4! .. •. — • • _ _ _ T r i 7 ‘i „ 1 i— I ooleti v vodi in na soncu. Vendar v zadovoljni služili svojemu narodu, kolonijah po večini ni sistematičnih telesnih vadb in pogostih izletov — ali s o c i a InosltrbstT enih in gospodarsivea da se v splošnem zdravi otroci res okrepijo, slabotni pa se vrnejo taki, kakršni so odšli, če seveda dolgo pot in novo okolje prenesejo. V čem je stvar? ..... Eden ali tudi dva meseca sta premalo, vse ljudstvo! ! To pa bomo dosegli le s skupni prizadevanjem prosvetnih, zdravstveni • C C~1 gi 1 d I n c 1— ».V, o » , ‘i,, , 1 i rt n c ti f f- U oblasti. Prizadevati in vzpodbujati Pa morajo tudi vse družbene organizacij6- Kar storimo za mladino, storimo 1 Razmišljanja o naših knjižnicah Nobenih dohodkov...? Na občnem zboru neke »Svo- kakršnim koli živim bitjem. Če začeli resno ukvarjati s knjiž- bode« so takole ocenili delovanje svoje kjnižnice: »Knjižnica je po krivdi knjižničarja slabo delovala. Do danes blagajna »Svobode« ni prejela niti beliča za izposojene knjige.« Pomenimo se nekoliko o tej Ugotovitvi. V redu in prav, da skrbimo tudi za dohodke, ki so samo po sebi umevno neka podlaga za obstoj naših delavskih društev. Res je tudi, da se večji del »Svobod« resno ubada s finančnimi težavami in si s sred stvi od prireditev, dotacijami in vaznimi drugimi sredstvi kupuje rekvizite ter potrebščine, brez katerih bi se njihove sekcije ne rnogle razvijati. Če nam neka Prireditev uspe, če je naša dvorano polna obiskovalcev, se tega veselimo tudi zategadelj, ker smo dobili nekaj več sredstev. In naši upravni odbori, posebno pa blagajniki kar hitro pomislijo na neplačane račune, na tarnanje sekcij: nimamo tega, potrebovali bi to, drugo, tretje itd. Navadno se dohodki od prireditev, kot Pravimo, niti ne segrejejo v blagajnah »Svobod« in že romajo za to ali ono. Blagajniki pa z velikimi številkami vpišejo pravkar prejete dohodke pod izdatke. Če smo odkriti, ima to ubadanje s finančnimi sredstvi v naših društvih tudi dobre strani. Učimo se gospodariti in navadno trikrat premislimo, kam bi vtaknili denar, da nam bo bolj koristil. Kar priznajmo: če bi imela naša društva preveč sredstev, bi se polagoma pomehkužila. Prenehali bi varčevati, razpasle bi se nekatere nezdrave razvade, ki bi nam več ali manj škodovale. Toda ali smemo pričakovati dohodke tudi od knjižnic? Ali smemo misliti, da se nam bodo izdatki za kupljene knjige kdaj Povrnili? Ali smemo upati, da bomo lahko tista sredstva od izposojnine vtaknili v blagajno in jih uporabili za poravnavo kakršnih koli računov? Odgovor je Preprost in jasen: ne! V skoro vsakem društvu se zavedajo, da knjižnica ni in ne more biti vir dohodkov in da knjižnica ni v nobenem pogledu podobna osta-Um sekcijam. Nasprotno! Knjižnica terja vedno znova nove izdatke. Lahko jo primerjamo s | knjigo 5 odstotkov njene vred-| nosti. To ni velik denar, ki pa je : društvom sila koristen, saj ga vlagajo spet v knjige in tako ve-, čajo knjižnice. | Morda so v tisti »Svoboc i« obdolžili knjižničarja zato, ker je' j knjige izdajal brezplačno ali pa j ni zapisoval prejemkov in na občnem zboru niso mogli ugoto- ga ne bomo hranili, bo poginil. | nicami. Velik del sredstev dajejo viti, kam je šel denar? Morda pa Če ne bomo knjižnice nenehno ! za nakup novih knjig. Veseli so, celo člani tega društva niso brali, izpopolnjevali, kupovali nove iz- ] ko vidijo, da knjige niso zgolj Če velja prvo, potem bi morali išle knjige, ne bo bralcev. To pa ’ okras polic, marveč romajo od vsekakor knjižničarja opozoriti in pomeni v poslanstvu »Svobod« bralca do bralca in postajajo nji- mu predočiti, da tako pač ne gre. korak nazaj — pomeni, da se hove dobre prijateljice. Če niso brali, potem bi bilo dolž- naši ljudje, ne bodo izobraževali, j Seveda pa ne gre in v tem no društvo navajati svoje člane Vse vemo, da pomeni dobra knji- smo si menda vse edini, da je le na branje knjig. Potem bodo ri- ga marsikdaj več kot uspela pri- ' treba odriniti nekaj dinarjev za reditev. Knjiga prisili bralca, da izposojeno knjigo. Ponekod do-razmišlja o njeni, vsebini, knjiga ločajo izposojevalnino po številu bogati in širi bralcu obzorje ter strani knjige, drugod po vsebini plemeniti njegovega duha. V itd. Najbolj se uveljavlja mnenje, mnogih naših »Svobodah« so se naj bralec plača za izposojeno deli, da dohodki niso kdo ve kaj veliki; veliko pa bodo pridobili bralci. In del, če ne morda najvažnejši del poslanstva njihovega društva, bo s tem opravljen. M. V. NEKAJ MISLI OB FILMIH »GREH« IN »HIŠA NA OBALI« 0 KOPRODUKCIJI Se ni dolgo tega, ko je zajel val ljudem, ki živijo v nji. Ravno tako vprašanja, ki jun jih zastavlja cna-navdušenja za koprodukcijo precej na- je nesmiselna in nasilno prestavljena ka družbena ureditev in tu kot tam šili »ljudi od filma«. (To so bili pred- osladna romantična zgodba v vse dru- enako pereči socialni problemi; kadar vsem »trezni« poslovni filmski možje, 9oče trdo predvojno stvarnost naše ga skupno proizvajajo komercialne kajti v navdušenje za koprodukcijo Dalmacije, kot pa je pokazana v filme imajo razumljivo enaka skup-resničnih filmskih umetnikov, ki jim »Hiši na obali«. : poslovna stremljenja, pomeni samostojno in svobodno Vedno bol j je jasno, da take vrste • Mnogo težja pa je uspešna film-ustvarjanje vse, sem vedno močno koprodukcija, posebno če je vezana. ska koprodukcija med dvema dežela-dvomil.) Ko je bil slovenski film rov- s partnerji, ki so že leta znani v ma, ki ju loči tako različen družbeni no na najboljši poti (neumestno je filmskem svetu kot umetniško jalovi, red, tako različne težnje in miselnost trditi na najbližji), da se razvije v ne bo niti dvignila strokovni nivo ljudi ter različen so.cialno politični močan umetniški izraz naše stvarno- našega filma, niti oplemenitila nje- razvoj! Ali moremo in smo upravi-sti, so pričeli ljudje — ki jim je cilj govo umetniško rast. Se več: Vedno čeni zahtevati od nekega tujega film-le finančni uspeh in niso znali orga- češče se poudarja, da taki filmski skega ustvarjalca, da razume naše življenje in naše probleme tako kot mi, da z enako prizadetostjo, z enako močjo in vživetostjo poustvarja našo stvarnost na filmskem platnu kot naši umetniki? Nesmiselno bi bilo to zahtevati in neumestno pričakovati tudi od resničnega tujega filmskega umetnika, še bolj naivno in lahkomiselno ter ponižujoče za naš film pa bi bilo to pričakovati od kakega pustolovca, ki bi na naš račun in na I račun nekega izmišljenega sentimentalnega in »divjega. Balkana« rad koval mastne dobičke. Veno Taufer Carl Sandburg: CHICAGO Svetovni klavec svinj, tovarna orodja, žitnica, gospodar železnic, trgovec narodov, viharni, gromoviti, bučni, mesto širokih pleč. Pravijo mi, da si grešen, in jaz jim verjamem, ker sem videl tvoje poslikane žene pod plinskimi svetilkami, ki vabijo mladeniče s farm. In pravijo mi, da si nepošten, in jaz odgovarjam: da, to je resnica; videl sem človeka s puško, ki je ubijal in svobodno odhajal, da bi spet ubijal. In pravijo mi, da si surov, in moj odgovor je: na. obrazih žena in otrok sem videl sledove okrutne lakote. Ko sem tako odgovoril, se spel obračam na tiste, ki se rogajo mojemu mestu, posmehnem se jim in pravim: Le pokažite mi kako drugo mesto tako dvignjene glave, ki poje tako ponosno, ker je živo in surovo in močno in sposobno. Tuli magnetične kletve, medtem ko trudoma kopiči posel na posel, in je velik htaber borec, ki se vidno dviga iznad majhnih neodpornih mest. Srdit kot pes. pripravljen na ugriz, zvit kot zver, izpostavljen neprilikam divjine, gologlav, koplje, brodolomi, planira, gradi, ruši in obnavlja. Pod dimom, ves v prahu, se smeje, z belimi zobmi, pod strašnim bremenom usode se smeje, kot se smeje mladenič, smeje se celo kot neveden borec, ki še ni izgubil bitke, baha se in smeje se, ker mu pod zapestjem bije žila in ker je pod njegovimi rebri srce naroda, smeje sel Smeje se z viharnim, gromovitim, bučnim smehom mladosti, • polnag, znojen, ponosen, ker je klavec svinj, orodjar, zilnica, gospodar železnic in trgovec svojega naroda. Prevedel Andrej Pogačar Carl Sandburg, »najbolj ameriški pisatelj«, rojen l. 18FH o državi idesetega Illinois o ZDA, je bil do svojega štirid leta raznnšalec mleka, i.. ___ _________ brivski vajenec, šofer in noljski delavec. L. 1914 je dobil za pesem »Chicago« Levinsonovo nagrado. Piše pesmi v popolnoma prostem ritmu; nekateri mu očitajo, da je surov in grob, drugi pravijo, da je psalmist v »govoru običajnega človeka«. Številke, ki precej povedo Prizor iz argentinskega filma »Kalne vode«, ki ga te dni vrte v ljubljanskem kinu »Sloga« nizirati denarja drugače — hajko za produkti napačno in neopravičeno pri-tujhni filmskimi pustolovci. Govori- kazujejo filmski publiki po svetu nočen j a o finačnem uspehu, umetni- kaj, kar naj bi bila naša stvarnost shem dvigu, višji izobrazbi kadra, o in naš jugoslovanski film. Posledica naši »filmski deželi« in še vseh osta- tega pa je lahko tudi nezaupanje, lih »za« koprodukcijo, je bilo toliko, dvom do našega filma po svetu, če da so že sami po sebi vzbujali dvom ne celo njegovo onemogočenje. Toliko v uspešni zaključek tega najnovejše- Va je bilo govorjenja o koprodukciji, ga vrvohodstva našega filma. Sko- da še vedno mnogi mislijo, da brez rajšnji proizvodi te atrakcije so po- koprodukcije vendar ne bo šlo. (Pu-trdili nezaupanje, naslednji neuspehi strmo pri tem to, da s takim odnosom uničili vsako zaupanje naše filmske omalovažujejo vrednost in moč na-publike v koprodukcijo, še naslednji, šega filma in mu še vedno pripisnje-ki jih napovedujejo, pa kažejo vztruj- jo začetništvo in nebogljenost-) Nuno zaverovanost naših filmskih pod- mesto koprodukcije za vsako ceno je jetij v uspešnost koprodukcije in opo- v modi koprodukcija z enakovredni-minjajo, da je jugoslovanski umetni- mf(f) partnerji, na osnovi principa ški film, še posebno slovenski, na enakopravnosti, predvsem kadrov (v najkrajši poti, da se internacionali- nasprotju s ponižnostjo in pohlep-zira . v najslabšem pomenu besede, nosijo naših, so tudi producenti za-zgubi vsako nacionalno potezo in po- i služili tudi desetkrat več in maše vezavo z našo stvarnostjo ter postane filmske ustvarjalce vzvišeno zapostav-umetniško jalova, bolj ali mani spret- j Ijall) in s pomočjo zaščite naših fol-no proizvajana plaža. ' klovnih, pokrajinskih in zgodovinskih Sedaj sta se na naših platnih po- motivov (saj so se skoraj vsi tujci javila zopet dva proizvoda koproduk- vedli kot da gre za kolonijo), cijske mrzlice: »Hiša na obali« in Toda ali je koprodukcija naši »Greh«, od katerih naj bi bil predvsem filmski umetnosti res koristna ali ce-zadnji že sad nekih »izkušenj« tega to nujno potrebna? Vse, prav vse posla (osel gre le enkrat na led . ..). filmske proizvodnje drugih narodov, Ne bomo navajali, kar je že kritika so dosegle svoj umetniški višek in bolj ali manj samostojno in načelno obenem uspeh v svetu samostojno, s ugotovila: da združujeta v sebi enake svojimi močmi in z njim lastno uposl ahost i in napake kot že njuni križa-1 dobitvijo svojih problemov življenja ni predniki — finančni polom, ne-'Vemo, kaj nam pomeni mehiški film, umetniški obraz, neprepričljivost in francoski in italijanski neorealizem, plehkost, odtujenost ali popačenje na- do neke meje ameriški in angleški, šega življenja in iz nerazumevanja ali pa japonski, film — vendar pustimo iz komercialnih nagibov nasilno na- to. .. lepljenje nekih potez, ki so našemu. Kadar se pri nas govori o kopro- nacionalnemu filmskemu stilu in naši dukciji se vedno omenja uspehe fran-stvarnosti tuje. Dejstvo je, da je v coskega in italijanskega filmskega »Grehu« še manj od Manpassantove\sodelovanja; pozabljamo pa pri tem, Naša književnika na drugem kongresu sovjetskih pisateljev Naša književnika Dobriča Co-Šič in Meril Franičevič prisostvujeta II. kongresu sovjetskih književnikov, ki je te dni v Moskvi. V Sovjetski zvezi se bosta mudila 14 dni kot gosta sovjetskih Pisateljev. kriza Španskih gledališč KULTURA IN FAŠIZEM Petnajst ■ let fašistične vladavine je vtisnilo svoj pečat tudi španski gledališki umetnosti. Od nekdanje slave španskega gledališča ni ostalo ničesar. Lope de Pega, Tireo de Molina, Calderon, slavni španski klasiki, so pozabljeni. V gledališčih se uveljavlja ... ..................... ... ,^y, eevija in tako imenovana »folklo- »Grehu« še manj od Maupassantovel sodelovanja; pozabljamo ra«; vse kar kažejo ha španskih zfod-be »N naie utff in njenih ljudi, \ da sodelujeta dve deželi, ki jima po i, , , .. da je filmana sentimentalna večerni- dobni življenjski problemi narekuje- orin pa mora Viti po volji vati- jka štorija, zavita v banalni natu-ijo umetniško filmsko upodobitev, da kanskim služabnikom, potomcem ralizem, popolnoma tuja lepim kra- italijanski in francoski filmski umet-hekdanjih inkvizitorjev in Fran- šem, ki so ji služili v dekoracijo, in niki postavljajo ali tudi rešujejo cooim falangistom. Želo je cenjena tudi ameriška plaža, ki jo dovažajo o Španijo ameriške ladje obenem s tanki, topovi, letali, različnimi strokovnjaki in svojo reakcionarno propagando. V Madridu je bilo pred petnajstimi leti 30 gledališč. Danes Hh je še 18, medtem pa se je število prebivalcev podvojilo. Od leh osemnajstih pa je osem pre- »Nuše delavsko društvo je poklicano, da skrbi tudi za praktično izobraževanje članov, da skrbi v svojem kraju za preda- zanimalo, kdo najbolj bere, so sestavil točno statistiko, ki je precej zmedla borovniške delavce in jih prepričala, da bodo morali vanja in večerne tečaje. Gre za1 še bolj brati. Pokazalo se je, da to, da bodo naši člani poleg mož- bero največ gospodinje, ki se po-nosti kulturnega izživljanja našli leg vzgoje svojih otrok ubadajo tudi možnosti za osebno izobra- že z gospodinjstvom in drugimi zevanje oziroma izpopolnjevanje, deli. Knjižničar skrbi tudi za Del tega smo dosegli — toda — mladino. Zanjo so odrejene take le del. Največji del nas še čaka.« knjige, ki so pač primerne njihovi j mnogo prireditev: Igralska druži-To so ugotovili borovniški starosti. In kmetje tudi bero. V na se je uveljavila, prav tako »svobodaši« na svojem zadnjem knjižnico se vpisujejo kmetje iz pevski zbori in drugi. In vso to občnem zboru, ko so pregledovali, Podpeči, Notranjih goric, Prevalja dejavnost hočejo, oziroma kot kja je bilo v njihovem delu do- in drugod. Treba bo poiskati nove pravijo, morajo v bodoče razši-bro in kaj ne. Ugotovili so, da večje prostore, v katerih bi ure- riti. Volje, veselja in vztrajnosti njihovo društvo ni bilo zgolj dili še čitalnico. jim ne primanjkuje. M. kulturno središče, marveč tudi OBČNI ZBOR »SVOBODE I« V HRASTNIKU Ljudska univerza je pripravila vrsto zanimivih predavanj za delavce in kmete. Kmetom so ob predavanjih prikazali tudi pet poučnih kmetijskih filmov. Tečaj nemškega jezika je obiskovalo 20 tečajnikov. Predavanja je organizirala tudi šola in društvo inženirjev in tehnikov. Seveda so imeli med letom še središče, kjer so se ljudje izobra- ževali. Sicer pa naj govore številke, ki so resda suhe — pa vendar mnogo povedo. Pred leti je bilo na policah njihove knjižnice le 1141 knjig, ki jih je bralo le 1G9 bralcev, pa- čudno, da so hrastniški ru- pevskim zborom, ki pa je po pra- nes imajo 327b knjig. Lam so darji vzljubili svoje »knapovsko znovanju tridesetletnice svojega ki so prebrali (jrnštro«, ki jim teden za tednom obstoja nekako zaspal in še da-12.349 knjig, letos pa do oktobra prjrej0 prireditve, na katerih sejnes ne kaže, da bi začel ponovno Prvo je izobraževanje že 6586 izposojevalcev, ki so prebrali 16.783 knjig. Ker jih je po napornem delu prijetno raz- nastopati. vedrijo in marsičesa tudi nauče. j Med drugim so člani na obč-t Sedai so se končno izmotali' nem zboru PohvaliU tudi delo-iz neštetih težav, ki so jih nekaj\vdr^f . 0S da prihodnjič bolje. razšli z željo, da bi društvo pri- kinodvorane. Pod Francovo vla- Nedelja ob 14. uri popoldne! hodnje leto res zaživelo, daoino niso zgradili nobene nove Tudi takrat je predsednik ugoto- Prav bi bilo tako in da bi bili Slede'iške zgradbe in niti starih, vil> da je od 116 članov prisotnih kos vsem težavam, ki tudi poslej ki večinoma že razpadajo, ne po- le 24- Počakali so še eno uro ir^ne bodo majhne. Spoznali so, da Pravljajo ' j začeli. ; se bodo morali za bodoči občni V dramskih gledališčih prika- Govorili so o uspehih, teža-1 zbor, ki je pravzaprav največji Ulje jo skoraj izključno plehke val1« slabostih, skratka o celolet- praznik vsakega društva in naj-komedije. V Francovem glavnem nem delovanju. Ni jim šlo. Od- boljša prilika za podroben pome-Manu namreč menijo, da morajo borove seje so bile pomanjkljive: nek o preteklem in prihodnjem Sledališča odvračati ljudstvo od del odbornikov ni prihajal na delu; o uspehih in pomanjkljivo-trpke resničnosti, zakrivati to seie *n ie ta^° oviral delo vsega sti bolje pripraviti. resničnost. bedo, v katero je pah- društva. Aktivna je bila le igral- [ Obenem so se prepričali, da je Pila Spance fašistična vladavina. s?ca družina, ki je uprizorila troje od dobrih delovnih odbornikov Ljudje naj se smejejo plehkim del in Ljudska univerza, ki je odvisen uspeh in napredek dru-oiccrn in pozabijo na ječe in rev- organizirala ideološki tečaj, na štva, da so odborniki tisti, ki vo-ščino, in na svobodo, po kateri katerem je 20 tečajnikov posluša- dijo, svetujejo in pomagajo sek-hrepene. Toda te »komedije« trn- lo zanimiva predavanja. Tudi cijam, usmerjajo kulturno dejav-jajo kvečjemu eno uro. Več ne. lastnega doma nimajo: gostujejo nost, skratka: deloven odbor — Preveč smeha spet ni dobro. v prostorih gasilskega društva, delovno društvo. Potlej ne bo tež-Tako je z gledališči o Špani- ki jim je dalo na razpolago dvo- ko uresničiti delovni načrt, najt, deželi, v kateri so si fašisti, rano in oder. Dodelili so jim zem- daljevati gradnjo doma in raz-duhooniki in ameriški reakcionar- Hišče za gradnjo lastnega doma, gibati vse člane ter jim vliti veji družno podali roke. Pa tudi nekaj sredstev že imajo, selje do kulturnega napredka ■rtla. Potem so še ugotovili, da bi tistih njihovega kraja. M. V. 8. decembra rili v Ankari jugoslovansko odr- njihova igralska družina. Še celo sko delo. — Nušičevi »Žalujoči igre lutkovne sekcije, ki so ve-ostali«, prevedeni na turški je- čidel namenjene mladini so jim zik, so gledalce zelo navdušili. všeč. Zadovoljni so bili tudi s y i Toda ko so se filmi občutno po- dovolim m večer za recerom , ___', 7 r vadiio nožno v noč in kar ie še drazi]1’ so morah s predvajanjem , P . . ^.\ mladinskih filmov prenehati. Na- so prt« uprizo- skujejo luii tare, ki jth jrtr.ja j ^ po/s” prej odkupujejo mladinski in drugi vzgojni filmi, del sredstev Pa naj prispeva tudi Svet za prosveto pri mestnem ljudskem odboru. Tudi s knjižnico imajo težave. Tistih 2000 knjig je za Zgornji Hrastnik premalo. Ker so pridno brali, novih knjig pa ni, je zanimanje za knjižnico nekoliko upadlo. Treba bo nakupiti nove knjige, predvsem za mladino, ki knjižnico najrajši obiskuje in dobiti nove, večje prostore. S prostori imajo sploh velike težave. Ze itak je Hrastnik stisnjen med dva hriba, zato se ne more širiti, marveč le dvigati v višino. Nimajo prostorov za pevske vaje, vaje igralske družine, šah itd. V majhni dvorani lahko vadi le ena skupina. Treba bo misliti na gradnjo novega doma. Vse sekcije imajo za bodoče leto veliko načrtov. Pripravili bodo toliko in toliko koncertov, nastopov, iger, turnirjev itd. Vendar število ni važno. Važno je, da bodo te prireditve dobro pripravljene. Vendar v hrastniški rudarski »Svobodi« ne smejo pozabiti: ne bo dovolj, če bodo le peli, igrali in brali. Velika naloga »Svobod« je izobraževati svoje člane v razgledane in v vsestransko sposobne ljudi, ki bodo kos rastočim zahtevam novega časa. »Svoboda« bo pripravila razna predavanja, tečaje in večerne delavske šole. Lojze Perko: Vojna IZ KRANJA DELAVCI RADI BEREJO Kranjska knjižnica ima več Kako je pa z bralci? V Kranju kot 13.000 knjig. Lani so jih. ku-jje vpisanih 2459 rednih obisko-pili 1144, prvo polovico letošnjega valcev. Med temi je 914 delav-leta pa 721. Okrajni , sindikalni cev in 374 otrok delavskih družin, svet kaže precejšnje zanimanje V tretjem tromesečju je obi- „„ zanjo saj ji je dal 200.000 dinar- skovalo knjižnico 2262 delavcev,'kjer sc bodo njih člani izobra! jev. V Stražišču je še ena knjiž- 1364 uslužbencev, 1964 mladincev, Sevali in usposabljali v dobre niča. 1 in 233 ostalih. upravljalce. DELAVSKA ENOTNOST« IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 17. DECEMBRA 1954 — ST. 5l TOVARIŠ TITO JE PRISPEL V INDIJO Pozdrav prijateljev IZ ZAHODNE NEMČIJE BLOK ŠTIRIH Svečan sprejem v Bombayu. — 18. decembra bo predsednik prispel v New Delhi. — Kakšen je program bivanja predsednika Tita v Indiji. — »Times of India« o obisku. — V Indiji pravijo, da želi Kitajska urediti svoje odnose z Jugoslavijo Včeraj je stopil tovariš Tito na indijska tla. V Bombayu so mu priredili nadvse svečan sprejem. Ko so naše vojne ladje »Galeb«, »Triglav« in »Biokovoc priplule v indijske teritorialne vode, so jim priplule nasproti vojna ladja »Go-davari« ter rušilca »Ganga« in »Gomati«. Te ladje so izstrelile salvo v pozdrav našemu predsedniku, eskadrile indijskih bombnikov pa so spremljale »Galeba« vse do prihoda v bombaysko pristanišče. Iz Bombava bo naš predsednik odpotoval v New Delhi, prestolnico Indije, rrvi dnevi bivanja predsednika Tita v Indiji bodo potekli v medsebojnih razgovorih s predsednikom indijske vlade ski predsednik NehrM, ki bosta imela več važnih sestankov, posvečenih poli- tičnim razgo lizirala sedanji mednarodni položaj 01.0 IC*U T , pvyo » 111 JI' /1 *— vorom, bosta nedvomno ana-in na podlagi tega sklenila, kako bi se dalo najbolje prispevati k ©miljenju napetosti v Evropi in Aziji, kako poglobiti mednarodno sodelovanje ter ohraniti mir,« piše ta indijski časopis. In dalje pravi, da so politični opazovalci v Delhiju z zadovoljstvom sprejeli izjavo predsednika Tita o vlogi Indije v mednarodnih stikih in o njenih naporih za gospodarsko osamosvojitev. Obisk, ki bo trajal Malokdo je pričakoval, da nove bavarske vlade ne bo sestavila klerikalna CSU. Toda zgodilo se je, da so 'še socialdemokrati sporazumeli z Bavarsko ,7 T .... . . .1,1 . 1 stranko, Blokom beguncev in svobodnimi ropi.« v Indiji, ki se m hotela pn-; demokrati> kl imajo vsi skupaj ve6 se_ družiti paktu o jugovzhodni Aziji, so dežev v parlamentu kot Adenauerjeva ugodno sprejeli vest da se Jugoslavija , klerikalna stranka. Ta blok štirih strank m pridružila Atlantskemu paktu, kot | je sicer zelo rahei, saj s0 med njimi organizaciji, ki se v svoji politiki ce-. veUke nazorske razlike. Sodijo pa, da dalje bolj ravna po načelih boja proti ;ih veže edina željai da bi se u [; vse komunizmu nasploh Končno ^ ugotavlja : večjemu vplivu katoliške duhovščine na časnik, da je »za Delhi posebno vazna i prosveto in vse javno življenje. In tako predsednikova sodba, da pomeni spre-1 [e blok |tirih sestavil vlado v kateri menjeno stališče Moskve do ""— SODELOVANJE SKANDINAVSKIH DRŽAV Delavsko upravljanje predmet razgovorov mednarodne konierence Zasedanje predstavnikov delavskih strank in sindikatov skandi* navskih dežel v Oslu. — Dogovor o uvedbi enotnega osemurnega delavnika. — Proizvodni sveti, strokovni sveti v večjih podjetjih redstav- Stanku odbora za sodelovanje skandinav- , ,.V2 ^eni spre ; ;e bjok štirih sestavil vlado, ijeno stališče Moskve do Jugoslavije fcodo imeli socialdemokrati m pozitiven izraz zelje, da bi ohranili mir«, i strov kot prej ko Indijski parlamentarni krogi priča-. in ko so imeli pol kujejo, da bodo jugoslovanski državniki osvetlili premalo jasno politično smer j velesil v Evropi ter upajo, da bodo jugoslovanskim državnikom lahko pove-j dali nekaj o politiki velesil v Aziji. S tem v zvezi je posebno važna želja Pekinga, da bi uredili normalne odnose z Jugoslavijo. V Delhiju so namreč opa-! žili, da kitajski diplomati spreminjajo ' svoje stališče do Jugoslovanov prav v Te dni so v Oslu zasedali predstavniki strank in sindikatov skandinavskih dežel švedske, Norveške, Danske, Finske in Islandije. pogovorili so se, da bodo v vseh manj mini- podjetjih skandinavskih držav uvedli sodelovali s CSV enotni osemurni delavnik. Dokončno pa polovico ministrstev. bodo o tem sklepali na prihodnjem se- govonh s predsednikom indijske vlade . J , ,.7 V j ■, , .Jy ir , . J .*’usiuv.auuv. . Nehrujem. Tovarišu Titu na čast bodo *3° jugoslovanskih predsednik neposred-[ smislu Nehrujene izjave, da >ie Kitaj hivania v Indiji nri- 110 seznanil z gospodarskim razvojem / ska pripravljena začeti normalne stiki časa njegovega bivanja v Indiji priredili vrsto sprejemov, vojaške parade, letalski miting itd. Tovariš Tito si bo ogledal tudi vrsto zgodovinskih in kulturnih znamenitosti Indije ter se udeležil lova na tigre, ki ga bodo priredili posebej njemu na čast. Pred odhodom v Burmo se bo v Kalkuti še enkrat sestal z ministrskim predsednikom Nehrujem, ob povratku iz Burme pa bo obisTcal še indijski državi Madras in Majsoro. Obisku našega predsednika posvečajo vsi indijski časopisi veliko pozornost. »Times of India« piše, da se nazori Jugoslavije in Indije o mednarodnih vprašanjih ujemajo. »V načrtu ni sklenitev nobenega formalnega sporazuma, toda predsednik Tito in ministr- IZ TUNISA PAPIRNATA SVOBODA Francoske oblasti v Tunisu so prepovedale demonstracije, ki jih je nameravala organizirati Generalna federacija tuniških delavcev v počastitev spomina na ubitega delavskega voditelja in predsednika sindikatov Ferhada Hašeda. Sindikalne organizacije bodo zato sklicale le delavske sestanke, da bodo počastili spomin na delavskega borca. je polni francoski Indije, bo samo utrdil Indija ceni T ojei pripravljena .mo utrdil že dobljeni vtis. i z vsemi, pred mnogimi stališče Jugoslavije v Ev-1 z Jugoslavijo«. pa vsekakor tudi McCARTHV PRED SENATNIM ODBOROM Kdor drugim jamo koplje... MeCarthy je dobil ukor, senator bo ostal še naprej. — Klub »Joe Must Go« bo še enkrat zbiral podpise, da odvzamejo McCarthyju senatorski mandat Mc Carthy. znani ameriški »lovec na čarovnice«, ' 1 - 1 - - liy. znani amerisK.1 »lovec na • zorali le 38U.0U0, medtem k( je dobil lo, kar je že sam rali zbrati 404.000. Sedaj p; Senatni odbor ga je kaznoval vilo volivcev v državi Vi; zbrali le 380.000, medtem ko bi jih moje šte-sconsin tako ofti ! govori na papirju. Tu- Svoboda, ki ščanski krogi, nisu, je torej le IZ MADŽARSKE Anna Kethly na svobodi Na Madžarskem so pred nedavnim izpustili iz zaporov staro socialistično voditeljico Anno Kethly. Petinšestdeset-letno Kethlyjevo so letos maja obsodili na 12 let zapora. Istočasno so izpustili tudi Amerikanca Noela Fielda in njegovo ženo, ki sta bila OB ZADNJIH sojena na procesu proti Laszlu Rajku, konec njegove slave in tudi v rr> » i .. H i „ x: I: X —;-------X« no i m ni ♦ o L' r> n mc ♦ i n pričakoval. Senatni odbor ga je z ukorom, ker se je »tako obnašal, kot znižalo, da bo dovolj 250.000 podpisov, se senatorju ne spodobi«.. Najsi je be- da se znebe Mc Carthyja. sedilo ukora sicer zelo milo, vendar je ; Mc Carthy ukor dobil. In to že nekaj j pomeni. j Vsekakor lahko rečemo, da je ob-J sodba Mc Carthyja zmaga ameriškega J demokratičnega javnega mnenja nad go- | njo, ki so jo uprizarjali Mc Carthy in j njegovi somišljeniki proti vsem in vsakomur, ki ni trobil v njihov rog^ in ki so vse svoje nasprotnike proglašali za komuniste, čeprav se jim o komunizmu niti sanjalo ni. Tudi ni brez pomena dejstvo, da je Mc Carthyja obsodila polovica republikanskih senatorjev in da so začeli akcijo za obsodbo prav za časa volilnega boja. Trezni republikanci so namreč uvideli, da je napad makartizma , na svobodo vesti in prepričanja ameriških državljanov veliko škodoval sami republikanski stranki pa tudi ugledu ZDA v svetu. Čeprav bo ostal Mc Carthy še nadalje senator, vendar pomeni obsodba skih držav. . Udeleženci sestanka so razpravljal* tudi o delavskem upravljanju. Domenil1 so se, da bodo v vseh večjih podjetjih ustanovili proizvodne svete, strokovne svete in oabore delavcev in nameščencev, ki bodo sodelovali v vodstvih podjetij. To je bila ena izmed prvih mednarodnih konferenc po vojni, ki je razpravljala o delavskem upravljanju. SESTANEK SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE Na dnevnem redu oborožitev Nemčije Te dni se bo v Amsterdamu sestal Svet Socialistične internacionale. Razpravljali bodo o oborožitvi Nemčije in sporazumu devetih držav. Stališče angleških laburistov do teh vprašanj bo obrazložil Morrison. Razpravo pa bo odprl generalni sekretar francoske socialistične stranke Guy Mollet. Predviden je tudi govor predsednika nemške socialdemokratske stranke Ericha Ollen-hauerja. Voditelji organizacije »Muslimanski bratje« pred sodiščem v Kairu DOGODKIH V EGIPTU v KONČNI OBRAČUN Takrat so ju obtožili špionaže, Rajka da je z njima vzdrževal zvezo in Madžarski ča- pa, bil zato ^ameriški vohun. : sopis zdaj pravi, da so ju se je ugotovilo, da so bile Fieldu neiesnične. bodoče ne bo imel več tako prostih rok kot doslej. Znani klub »Joe Must Go«* (Joe mora iti) se je odločil, da bo začel še enkrat zbirati podpise, da bi Mc Car-rju vzeli senatorski mandat. Ko so začetku leta zbirali podpise, so jih izpustili, ker j . . obtožbe proti thyju vzeli senatorski Voditelji organizacije »Muslimanski bratje« obsojeni na smrt. — Boj med »Muslimanskimi brati« in Revolucionarnim svetom. — Naserjeva zmaga. — Lov na preostale člane te organizacije. — Odkrili so še nekaj skladišč orožja in streliva Z obsodbo šestih članov organizacije , ko je njene voditelje postavil pred so-»Muslimanski bratje«, med katerimi so, dišče. bili tudi njeni glavni voditelji, je zadal j Med revolucionarnim svetom in »Mu-predsedmk egiptovske vlade polkovnik1 slimanskimi brati« se že od takrat ko Naser tej organizaciji tretji udarec, so izgnali Faruka in proglasili republiko, Prvi je bil, ko je odstavil Nagiba s po- bije boj za oblast. Končni spopad med lozaja predsednika republike, drugi, ko nazadnjaštvom in verskim fanatizmom, * —.~±.I ---------1-1 J-l----- .. . Lil; -At l:_____1,; je raz_ ganizaciji pustil in prepovedal delovanje or- katerih ciji »Muslimanski bratje«, in tretji, bratje«, nosilec so bili »Muslimanski bratje«, ter med Revolucionarnim svetom, ki je vrgel Faruka in proglasil j republiko prav zato, da bi odprl pot napredku, je bil neizbežen. »Muslimanski bratje« so računali z gospodarsko oboroženega miru z »Muslimanskimi brati«, saj te organizacije takoj ob prevzemu oblasti Revolucionarnega sveta ni bilo na spisku prepovedanih strank, če bi ne čutil zaslombe v množicah. Zasluge Revolucionarnega sveta za neodvisnost dežele so bile nedvomno večje in njegova priljubljenost med ljudmi trdnejša, kot so »Muslimanski bratje« računali. In ko je Naser udaril po njih prvič, so bile množice z njim. In ko je udaril drugič in še tretjič, se ni zgodilo v Egiptu nič takega, zaradi česar bi bil lahko Revolucionarni svet vznemirjen. Tako je revolucija proti fevdalnemu redu in nazadnjaštvu zmagala na vsej . črti. Strta je zadnja najmočnejša trd- \yr ^ — java, ki \Taser pa. je zapirala pot napredku, svest si svoje moči, zapira j i., ' , , s,: 1 i o.uoi si svuje muci, zapira in kulturno zaostalostjo množic ter nji-| razbite ostanke »Muslimanskih bratov«; hovo vernostjo in so mislili, da bo vse j zadnje dni pa so spet odkrili nekaj to s terorizmom vred dovolj, da se ne- skladišč orožja in streliva — znak. da kega dne dokop jejo do oblasti. Izkazalo ! so se »Muslimanski bratje« resno pri-pa se je, da jc bil račun napačen. Naser j pravljali na prevzem oblasti in je bil ib prav gotovo nadaljeval s politiko 1 zadnji čas, da so udarili po njih. COSTARICA SE VZNEMIRJA DRUGA GUATEMALA? Poslanik srednjeameriške dežele Co-starice v ZDA je sporočil novinarjem, da se v sosednji Nicaragui zbirajo Čete, ki naj bi napadle Costarico. Nicaragua je bila že enkrat zapletena v tako zadevo, ko so z njenega ozemlja vzletela letala, ki so bombardirala Guatemalo. Poslanik je izrazil resno zaskrbljenost zaradi zbiranja čet pod vodstvom biv- j ! šega predsednika Rafaela Calderona • Guardie in dejal, da se bo Costarica * pritožila Organizaciji ameriških držav v vVashingtonu. Eh, Guatemala se je tudi, Takale gora je zapisnikov vseh mogočih konferenc o Koreji. ln to je le majhen delček tega. Te dni pa so v OZN spet razpravljali o Koreji in tej gori se bo pridružilo še nekaj papirja G-lasilo^sindikatov Slovenije. Izdaja Republižk! svet Zveze sindikatov 7.n Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284, Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305. 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo Me' sečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din: posamezna številka 10 din. Z obiska pri švedskih sindikatih Švedski delavci so organizirani v na razgovore z delodajalcem. Na Zvezi švedskih sindikatov (Landes Švedskem je že tradicija, da vse organisationes i Swerige, kratica spore rešujejo sporazumno. Podruž-LO). Organizirani so po industrij- niče sklicujejo redne mesečne se-skem načelu in načelu demokratič- Stanke, na katerih se pomenijo o nega centralizma. V LO je včlanje- prošnjah za ureditev plač, poslušajo nih 44 strokovnih sindikatov z okrog poročilo o varnostnih ukrepih v 9000 podružnicami. Skupno je orga- podjetju itd. Sestanki so redni in se niziranih več kot 1,300.000 delavcev, vrše ne glede na število prisotnih, medtem ko je zaposlenih 300.000 več. Osrednji organ LO usmerja delo Uslužbenci so organizirani v poseb- posameznih sindikatov, vsklaja ta-nem sindikatu, ki šteje 250.000 čla- rifno politiko in stališča do pohtič-nov. V njem niso organizirani le nih, socialnih in gospodarskih vpra-uslužbenci državne uprave, marveč šanj. Ce hoče biti sindikat član LO, tudi uslužbenci iz podjetij. mora imeti v svojih pravilih dolo- Tudi delodajalci imajo svojo or- čilo, da le vodstvo LO odloča o ganizacijo, konfederacijo delodajal- stavki in v delovnih sporih. Kadar cev, s katero sklepajo posamezni namerava stopiti v stavko več kot sindikati in tudi centralni organ LO 3 %> delavcev, mora to odobriti Cen-kolektivne pogodbe. tralni odbor LO, sicer sindikat ne Podružnice določenega področja more računati na gmotno pomoč so povezane v osrednji organizaciji, LO. Tudi takrat, kadar hoče del ki je podobna našemu sindikalnemu članstva prestopiti iz enega v drug svetu. Ti nimajo velike vloge. Nji- sindikat, se morajo sindikati o tem hova glavna naloga je, da prirejajo sporazumeti z LO. občasne prireditve ter organizirajo Osrednji organ LO ima tele od-kulturno zabavno življenje in skrbe delke: gospodarski oddelek, pravni, za medsebojno povezavo podružnic, kulturni, oddelek za vzgojo sindi- Najpomembnejši so strokovni kalnih kadrov, za propagando, ta-sindikati, sal se oni bavijo s tarifno rife, za ženska vprašanja in indu-politiko, zaščito dela itd. So pa pre- strijske svete. Posebna oddelka sta cej centralistično urejeni in imajo še za kolektivne pogodbe in med-precejšen aparat. Sindikat tovarni- narodna vprašanja, ških delavcev na primer, ki je po- Na skupni konferenci, ki smo jo doben našemu sindikatu kemične imeli s tretjim podpredsednikom ter industrije, ima več kot 50 usluž- sekretarjem za mednarodna vpra-bencev skupno s funkcionarji vred. šanja Socialdemokratske stranke so Tu vodijo celotno kartoteko članov, nam pojasnili, da delavsko uprav-kamor vsak mesec vpisujejo plačano Ijanje pri njih še ni močno razvito, članarino. Blagajnik je plačan funk- Sedanji tovarniški odbori so šele za-cionar in vodi vse blagajniške po- rodek bodočega upravljanja, sle (članarina, podpore, sklad za ne- Sedanje tovarniške svete sestav-srečne primere itd.). Pet do šest re- Ija polovica predstavnikov deloda-ferentov se bavi samo s tarifno po- jalcev, polovica pa ie iz vrst delov-litiko in opravljajo vse posle okrog nega kolektiva. Največkrat so to sklepanja kolektivnih pogodb. Vo- sindikalni funkcionarji. Ti odbori se dijo točno evidenco o plačah za posvetujejo o raznih proizvodnih vsak mesec, za nekatera podjetja pa vprašanjih, zaščiti dela ter o social-celo za vsak teden Skoraj vsak sin- nem položaju delavcev. Nimajo pa dikat izdaja svoj Ust. odločilne moči. Sindikati pravijo, Vloga podružnic** Je sorazmerno da bi življenjska raven občutno majhna, saj sama skoraj o ničemer padla, če bi dali delavcem večjo ne more sklepati. Ce na primer ne- besedo v upravljanju podjetja, kega delavca odpuste, mora to spo- LO uradno ne pripada nobeni poročiti osrednjemu sindikalnemu vod- litični stranki, vendar pa v celoti stvu, ki pošlje v tovarno zastopnika podpira politiko socialdemokratske stranke, ki ima tudi večino v par- tiste, ki so nastale zaradi pomanj-lamentu. Razgovarjali so se že o kljivih zaščitnih naprav. Grafikoni tem, da bi postali sindikati kolek- so izobešeni na dobro vidnem kraju, tivni član socialdemokratske stran- V nekaterih podjetjih razpisuje ke. Temu pa je nasprotovala organi- vodstvo podjetja mesečno za 1000 zacija uslužbencev, čeprav je vodja kron nagrad, če je število nesreč tega sindikata član socialdemokrat- pod povprečjem podjetja. Vsak meške stranke. sec potem žrebajo, dobitek je 50 Razen LO ni na Švedskem prav- kron. S tem hočejo vzbuditi vsa-zaprav nobene druge sindikalne cen- kega delavca, da bi bolj skrbel za trale. Obstoja še sindikalistična cen- zaščito pri delu in pazil nase. trala z okrog 20.000 člani. Njihov V vsakem podjetju, tudi v manj-program je v bistvu anarhosindika- šem, je obratna ambulanta. Neka-lističen. tera podjetja vzdržujejo svojega Naša delegacija je obiskala deset zdravnika. V večini podjetij pa so različnih podjetij, med njimi največ to stvar tako uredili, da pride podjetja industrije papirja ter ke- zdravnik za dve, tri ure na ordina-mično in steklarsko industrijo. Po- cijo v tovarno. Vsako podjetje mora vsod so nas sprejeli z veliko pozor- imeti medicinsko sestro, ki lahko nostjo in prisrčnostjo. nudi prvo pomoč. Ona je dolžna Naj povem nekaj vtisov o tem, skrbeti tudi za higieno v podjetju, kar smo videli. v ambulantah je prostor za obseva- nje ter po ena do dve bolniški po-ZAŠClTA DELA stelji. Kopalnice in garderobe so po- vsod vzorno urejene. V večjih pod-Zaščita dela je v vseh podjetjih jetjih ima vsak obrat svojo garde-več ali manj dobro urejena. De- robo, kopalnico in jedilnico posebej lavci razpolagajo z zadostnim števi- za moške, posebej za ženske, lom osebnih zaščitnih sredstev in jih Precejšnje so ugodnosti delavcev tudi s pridom uporabljajo. Težko v pogledu prehrane. Veliko število najdeš delavca, ki bi delal brez za- je podjetij, ki imajo poleg menze ščitnih rokavic, očal itd. Zaščita (te so marsikje lepše kot naše tu-strojev je popolna. V tovarni kar- ristične restavracije) še bife, kjer bida smo videli zelo uspešno zaščito lahko dobe delavci hrano ceneje kot proti vročini, plinom itd. V kera- v mestu. Menze in bifeji delajo brez mični industriji so tista delovna me- dobička. Inventar je last podjetja, sta, kjer je veliko prahu, povsem ki plačuje tudi strežno in kuhinjsko izolirana, tako da ostalim delovnim osebje. mestom prah ne škoduje. Seveda Delavci na težkih delovnih meso tovarne dobro tehnično urejene stih ne dobe nobenih posebnih do-in organizirane, kar omogoča, da datkov niti v denarju niti v naturi, delavcem ni treba težko fizično marveč je vse to zajeto v njegovi delati. plači ter, si mora razne osvežilne V podjetjih obstojata dva odbora pijače kupovati sam. Naj povem še za zaščito dela. Enega postavlja to, da so uslužbenci ločeni od de-uprava podjetja, drugega pa izvoli lavcev, zanje so posebni bifeji in sindikalna organizacija. Naloga ti- tudi njihova hrana je boljša. Sploh stega odbora, ki ga postavlja upra- uživajo uslužbenci večje privile-va podjetja je, da uresničuje pred- gije. loge sindikalne komisije. Sindikalna komisija pregleduje delovna mesta KULTURNO IN ZABAVNO najmanj štirikrat na leto. ŽIVLJENJE Na vseh delovnih mestih v tovarni lahko vidiš napise in slike, ki Skoraj pri vsakem večjem pod-opozarjajo delavca na nevarnost pri jetju imajo športno društvo in kul-delu. Razen tega vodijo še za vsak turne ekipe. Pri teh podjetjih so obrat in celotno podjetje grafikone dobro urejena športna igrišča, je pa o številu nezgod. Te vodijo ločeno tudi dvorana za manjše prireditve, za tiste nezgode, ki so nastale za- Vsak sindikat prireja enkrat na radi delavčeve nepazljivosti in za leto svojo slavnost s športnimi tek- movanji in kulturnimi prireditvami. V Stockholmu smo prisostvovali prireditvam na dan poštarjev z zelo obširnim kulturnim programom in športnimi tekmovanji, na katerih so sodelovali tudi jugoslovanski po* štarji. Mestne organizacije, ki ustrezajo našim sindikalnim svetom, posedujejo mnoga zabavišča, ki jih imenujejo »Tivoli«. Mestni svet v Norrko-pingu na primer ima velik park in restavracijo z zabavnimi prostori, kjer so vse večje delavske manifestacije, kot na primer za prvi maj in za ostala praznovanja. V vsakem večjem mestu je tudi tako imenovan narodni dom. V teh domovih so knjižnice, dvorane, čitalnice, klubski prostori raznih organizacij, ter predavalnice, kjer prirejajo splošna izobraževalna in strokovna predavanja (podobno našim ljudskim univerzam). Te institucije podpira mestna občina, pa tudi podjetja. Vzdržujejo se pa tudi od prispevkov članov, ki morajo plačevati vstopnino za predavanja in izposojnino knjig. Strokovna vzgoja je tako urejena, da lahko postane vsak delavec tehnik, po njihovem zvanju neke vrste inženir. Kot pripovedujejo tamkajšnji funkcionarji, delavci te tečaje zelo radi obiskujejo. Sama podjetja ne prirejajo tečajev za strokovno vzgojo. No, nekatera imajo svoje industrijske šole, ki pa niso le za mlade delavce tega podjetja, marveč tudi za druge. Na splošno velja pravilo, da mora vsak delavec z delom opravičiti svoje znanje, ni pa važno, kje in kako si ga je pridobil. TARIFNI SISTEM Glavna skrb strokovnih sindikatov in LO je tarifna politika. Ta temelji na kolektivnih pogodbah. Praktično se plača ne more določiti izven kolektivne pogodbe in odobritve centralnega strokovnega sindikata. Uslužbenci imajo svoje pogodbe. Inženirje in vodilno osebje podjetij pa plačuje kapitalist po svobodnem preudarku. Zanimivo je, da noben predsednik podružnice ni vedel povedati, kolikšne plače imajo uslužbenci. Poleg običajnih določil o delovnem času, nadurnem delu, načinu izplačila, o plačilu za nočno in popoldansko delo, dopustih, odpovedih itd. so še določila o pravicah tovarniškega sveta, to je posvetovalnega organa upravljanja. V posameznih panogah so povprečne urne plače tele: rudarji 5,03 krone, kovinarji 4,14, v elektroindustriji 4,04, v industriji kamenja 3,51, v industriji papirja 3,75, kartonaža 3,63, v grafični 4,32, živilaki 3,53, tekstilni 3.29, v kemični 3.80 itd. po podatkih LO za leto 1952. Zenske so manj plačane od moških. Njihova plača je za 15 do 20 °/o nižja od moških za enako delovno mesto. Sindikati si prizadevajo, da bi to izenačili, vendar jim to doslej še ni uspelo. Delavec mora plačati od svoje plače državni davek, v katerem je obsežen tudi prispevek za socialno zavarovanje, razen tega pa še razne prispevke v sklad za nesreče pri delu, socialno blagajno za čas bolezni itd. Značilno je, da je na Švedskem vse delo akordirano ali normirano. Prav tako je tudi v kemični industriji, v kateri pri nas pravijo, da se tega ne da napraviti. Tam, kjer dela ne morejo točno meriti, pa dajo premije. Norma po komadu merilo zaslužka in urna mezda ni zagotovljena, razen ob zastoju, ki ni po delavčevi krivdi. Kot sem že dejal, so našo delegacijo povsod prisrčno sprejeli. Švedski sindikati, zlasti pa sindikat tovarniških delavcev se je močno potrudil, da je bila javnost obveščena sindikatov, zlasti pa o našem delav-V vseh krajih, ki smo jih so tudi lokalni časopisi slike naše delegacije ter izjave in intervjuje tako, da je izšlo za časa našega bivanja več kot 40 člankov v raznih časopisih. Med vestmi so bili tudi daljši članki o družbeni ureditvi Jugoslavije, o vlogi naših sindikatov, zlasti pa v našem delavskem upravljanju, za kar smo vzbudili na Švedskem med delavci veliko zanimanje. O tem so nas tudi največ spraševali. P. P- obiskali, objavljali