čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve letnik XXV avgust 1985 tržič DELOVNA ZMAGA - NOV OBRAT 28. junija je bila v Ormožu uradna otvoritev obrata za izdelavo zgornjih delov. Svečanosti je prisostvoval tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Kaj tak obrat, kjer danes dela že 120 delavcev pomeni za Ormož, je na otvoritvi povedal predsednik ormoškega izvršnega sveta Milan Ritonja: Tovarišice in tovariši, cenjeni gostje, delavci in občani! Uresničujemo zamisel hitrejšega gospodarskega družbenega razvoja naše občine. Na tej poti svojega poslanstva proslavljamo danes še eno delovno zmago z odpiranjem obrata za gornje dele obutve Tovarne PEKO iz Tržiča. Tu bo dobilo 310, zlasti mladih oseb, primerno zaposlitev. Slovenskemu gospodarskemu prostoru smo širom odprli vrata in v zanosu že-ljenega napredka, tu in tam celo drzno, ponudili svoje delovne roke, pripravljenost za delo, skromne materialne pogoje, znanje in izkušnje naših ljudi. Naš izziv za sodelovanje smo naslovili vsem, ki jih ne ovirajo občinski niti regijski plotovi. Tu se konkretno potrjuje solidarnost v združevanju sredstev in dela ter poslovni interes. Zato ta obrat opravičeno zasluži naziv »obrat solidarnosti«. Uresničitev te zamisli so ob delovnem kolektivu Tovarne obutve Peko in Tovarne sladkorja v Ormožu omogočili številni družbeni dejavniki v Sloveniji in regiji Gorenjske ter Podravja, kakor tudi krajevne skupnosti v naši občini, organizacije združenega dela Slovin KK Jeruzalem Ormož, Tovarna Jože Kerenčič TOZD Optyl, TOZD Gozdnega gospodarstva Ormož, gorenjska in mariborska banka, sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije, komisija IS SRS za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja ter Zavod za zaposlovanje Maribor. Z zadovoljstvom in hvaležnostjo pozdravljam v imenu občanov naše občine ob tej priložnosti: predsednika IS Skupščine SR Slovenije tov. Šinigoj Dušana, delavce delovnega kolektiva Peko in njegovo strokovno vodstvo, delovni kolektiv Tovarne sladkorja, predstavnike drugih delovnih kolektivov, predsednika komisije IS SR Slovenije za skladnejši regionalni razvoj tov. Razdevška, predstavnike bank, predstavnike skladov, predstavnike DPO in DPS Gorenjske in Podravske regije, predstavnike republiških upravnih organov DPS in DPO Tržič, predstavnike zbornic, predstavnike krajevnih skupnosti občine Ormož, ostale občane in mladino. Tovarišice in tovariši. Motiviran s poslovnostjo in veliko mero posluha za razvoj manj razvitih občin in območij v Sloveniji v Lenartu in Ormožu, uresničuje delovni kolektiv Peko svoj razvojni koncept. Sledi torej družbenim usmeritvam hitrejšega regionalnega razvoja v naši republiki. Vemo, da je ena tistih naprednih organizacij združenega dela, ki svojo strategijo razvoja zastavlja na vlogi lastnega znanja in tehnološkega napredka ter tehnološkega razvoja. Sodi v red tistih OZD, ki so se otresle »tehnološkega suženjstva«, ki danes tako neizprosno zavezuje prenekatere naše OZD tehnološko, finančno ali tržno v sodelovanju s tujino. Ravno ta preverjeni koncept razvoja pa je tudi porok za obrate, ki nastajajo ob tem sistemu, da preživijo in imajo dobre izglede za razvoj. Tu ni prostora za poslovno čustvenost in ohlapen odnos do dela, trg namreč zavrača take rešitve. Tudi iluzije o pravljičnih deželah so za nami. Ormožani se v svoji gospodarski razvitosti gibljemo še vedno bolj ob dnu slovenske razpredelnice po kriterijih, ki veljajo v naši republiki. Prizadevanja za hitrejši razvoj v naši občini niso nobena novost. Krivico bi delali vsem pred nami in tistim, ki z nami zlasti v zadnjih dvajsetih letih iščejo pota in načine, da se izkopljemo iz relativno slabšega gospodarskega položaja slovenskih občin. Morda smo v preteklosti preveč pričakovali od zemlje? Od dela na njej je trd kruh. Sedaj spoznavamo, da so polja hvaležna, morda (Nadaljevanje na 2. strani) Obveščanje je nujnost. Oglasna deska v obratu Ormož. (Nadaljevanje s 1. strani) je bil nehvaležen naš odnos do dela na njih. Njiv ne nameravamo zapuščati, temveč bomo ob dobrem delu v kmetijstvu, ki dobiva svojo veljavo, iskali razvojne rešitve v danostih, ki so tu. To je zemlja in delovne roke, znanje in izkušnje ter povezava z industrijskimi sistemi, ki jim naša ponudba pomeni tudi poslovni interes. V preteklosti sta bila dobra volja in delo v kmetijstvu premalo, da bi lahko sledili skladnemu razvoju v Sloveniji, zato se že potrjuje pravilnost takega pristopa tudi v drugih manj razvitih slovenskih občinah. Na kraju bi povedal, da naš dolg ostane odprt do mladega rodu sedaj in poko-lenj, ki prihajajo, da ustvarjamo pogoje za življenje v svojem kraju. Dalo bi se uporabiti znanstveno definicijo razvoja »da naj se razvoj odvija tam, kjer prebivajo ljudje in da je potrebno razvijati človeka ne stvar. Želim se zahvaliti vsem, ki ste kakor koli pomagali ustvariti uresničitev tega obrata, izvzeti pa moramo še posebno zaupanje, ki sta ga preko svojih organov samoupravljanja izkazovala predsednik KPO tov. Grašič in član KPO odgovoren za tehnologijo in razvoj tov. Mladič Tovarne obutve Peko. Milan Ritonja, predsednik IS Ormož ima v mislih že naslednjo »tovarno«. V nadaljevanju razgovora je tovariš Ritonja dejal naj prenesemo zahvalo delavcem Peka, ki so s svojim delom in odločitvijo, da se v Ormožu odpre nov obrat, naredili nepozabno stvar za Ormož in okolico, delavcem v novem obratu pa priporočilo, da z delom dosežejo to, kar se od njih pričakuje. Zavedati se morajo, da jih le malo doživi, da bi delali v tako lepem okolju v izredno dobrih delovnih pogojih z novimi stroji v novem obratu. SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Dovolite mi, da vas tovariško pozdravim in se zahvalim za trud in delo vsem, ki so pripomogli da se je Ormožu uresničila dolgo pričakovana želja, da smo prisostvovali svečani otvoritvi čevljarskega obrata tovarne obutve Peko iz Tržiča. To je velikega pomena za ta kraj, saj bo dobilo delo nekaj mladih delavk in delavcev. Tudi jaz sem se pred šestdesetimi leti izučil čevljarske obrti v Ormožu in kot pomočnik šel iskat delo na Gorenjsko. Tudi v Peku sem vprašal pa ga takrat nisem dobil. Zaposlil sem se v tovarni »Prešeren« v Kranju. V času gospodarske krize sem šel za delom v Beograd. Tovariško vas pozdravljam. Ludvik Filipič Pršetinci 49 62558 Tomaž pri Ormožu 1200 kvadratnih metrov prostora (bivšega skladišča) je odstopila tovarna sladkorja Ormož. Investicija za preureditev in opremo je znašala 260 milijonov dinarjev. Sredstva je zagotovila tozd Obutev, kreditirale pa so Gorenjska in Mariborska banka skupaj z dobavitelji opreme. Ormož: Izredno dobri delovni pogoji v lepem obratu. V Ormožu je veliko pomanjkanje delovnih mest, v odstotkih najvišje v Sloveniji. Iskalcev zaposlitve je preko 500, zato je novi obrat toliko bolj dobrodošel, saj bo tu prihodnje leto v dveh izmenah že 310 ljudi, obrat pa po velikosti oziroma številu zaposlenih na 3—4 mestu v občini. Uvajalni seminar za 20 novosprejetih delavk v Ormožu. BENEDIKT PO ENEM LETU ni izračuni oziroma viri finansiranja na podlagi katerih bomo sprejemali odločitve.« Mladinka Milena Ruhtelj, članica kolektiva Benedikt na delih in opravilih »zagiba-nje ročno« je napisala: OBLETNICA - SPODBUDA ZA BOLJŠE IN USPEŠNEJŠE DELO Obrat Benedikt: Zaradi večjega obsega proizvodnje postaja prostor prenatrpan. Pred letom dni smo v Benediktu ob praznovanju njihovega krajevnega praznika odprli obrat za izdelavo zgornjih delov. To je bil mlad kolektiv, brez delovnih izkušenj. KAKO JE PRI NJIH PO ENEM LETU OBRATOVANJA? Pripovedovala je Marija Šifrer, vodja obrata. »Imeli smo krize. Predvsem v mesecih pred kolektivnim dopustom nismo bili produktivni tako kot bi morali biti. Veliko smo se ukvarjali s kvaliteto in novimi artikli. Skratka, težave so se kar kopičile. V juniju smo dosegli samo 67 % plana. Svoje je pripomogel tudi poletni čas in delo na polju. Delavci so prihajali utrujeni. Po dopustu smo začeli lepo. Sledimo planom, na splošno smo zadovoljni. Sem pa tja nas daje mladostna objestnost, včasih ni prave resnosti. Večina ima dober odnos do dela, le nekaj posameznikov moramo še »navdušiti« za red, disciplino in delo. Delovni pogoji pa so težki, kar tudi deluje na storilnost. Vse je preveč natrpano. Kako je z novogradnjo pa nam še ni znano. Sprejeli bomo nekaj novih sodelavcev, ker so se začeli izostanki zaradi porodniških dopustov. Tu imamo predvsem mlade, ki šele ustvarjajo družine, zato bodo taki izostanki nekaj časa v porastu. Imamo aktivne družbenopolitične organizacije. Dobro dela mladina in sindikat, težje nam gre od rok samoupravljanje, se pač šele privajamo. Radi bi, da bi bile seje samoupravnih organov ob koncu ali na začetku tedna, ker nam dosti časa vzame pot.« Toliko nam je povedala Marija. Kako pa je z investicijo pa smo vprašali Janka Mladiča, člana KPO za proiz-vodnotehnološka vprašanja, ki je odgovoril na več vprašanj: »Odločitev o nameravanih investicijah bo padla prihodnji mesec, ko se bomo odločali na osnovi planov 1986—90. Ti vsebujejo vse pomembnejše investicije kot so ORODJARNA, ELEKTRARNA in LOKA, v zvezi z njo pa seveda tudi BENEDIKT — druga faza. Kdaj pa naj bi to bilo, je odvisno od investicijske sposobnosti in bančnih sredstev. Po izračunih kaže na to, da ob realizaciji Loke za nemoteno oskrbo s sestavnimi deli nujno potrebujemo še eno izdelo-valnico zgornjih delov. Tak je bil tudi prvotni plan za Benedikt. Tako bi skupaj z vsemi kapacitetami zagotovili normalno oskrbo naših montaž, 8 do 10 % viška (zgornjih delov) pa bi bilo namenjenega v izvoz. Tako bi navezali in obdržali stike z znanimi firmami in šli v korak z njihovo tehnologijo. Da je zagotovitev lastnih kapacitet nujna nam spet kaže sedanji primer, ko morajo šivalnice dodatno delati v prostih sobotah, da bi nadoknadile izpad dobav od kooperantov. Ti so nam namreč ponovno zmanjšali dobave in to v času, ko odprem-ljamo izvoz. To so tudi podkrepitve, da se oskrbujemo iz lastnih virov«. Toliko za danes, sicer pa več prihodnjič, ko bodo zna- 4. julija mineva eno leto, odkar je Peko iz Tržiča v obnovljenih prostorih stare šole v Benediktu odprl svoj obrat. Na začetku je dobilo zaposlitev okrog šestdeset delavcev, večinoma domačinov. Število je iz meseca v mesec naraščalo, tako da je sedaj v obratu zaposlenih 110 delavcev. V večini so to mladi ljudje, katerim je to šele prva zaposlitev in še zato nimajo veliko delovnih izkušenj, zato tudi ni čudno, da se ubadamo z najrazličnejšimi težavami, tako s kvaliteto, normo in tudi disciplino. Vendar pa si želimo in prizadevamo, da bi te začetne težave čim-prej premagali in bi naše delo bilo čim bolj uspešno. Ob obletnici pa si vsi delavci tudi želimo, da bi ob sedanjem starem obratu čimprej zra-stel nov obrat, ki bi bil velikega pomena za napredek kraja, kot tudi celotne občine in v katerem bi bilo tudi naše delo lepše in udobnejše. Če pa hočemo vse to doseči, mora biti prizadevnost in pridnost vseh nas, kajti s tem bomo doprinesli, da bo dobilo zaposlitev več mladih, mi pa s tem več prijateljev. PRIJETNI VTISI 13. julija sem se s sestrama odpravila na letovanje v eno izmed prikolic naše tovarne PEKO v Novigrad. Z malce tesnobe v srcu smo se odpravile na pot proti morju, saj tega kampa nismo poznale in smo se bale, da bo sonce ves čas oddiha pripekalo na nas. Potem pa nas je pričakovalo veselo presenečenje — prikolica je stala pod krasnimi košatimi borovci v zelo prijetni senci in ob dobrem dostopu do morja, ki je bilo čisto in toplo. Posteljnino smo prinesle s seboj, sicer pa ni manjkalo v prikolici ničesar, kar bi na dopustu pogrešale. Tudi prikolica sama je bila postavljena tako, da se je v njej vsakdo lahko dobro počutil. Ta članek pišem zato, ker v njem želim pohvaliti naš sindikat, ki je tako dobro poskrbel za nas delavce, ki smo po težkem delu skozi vse leto res potrebni prijetnega oddiha. Vse je bilo blizu: morje, trgovina, glasba in prav žal mi je bilo, da je teden tako hitro minil. Slavica Jerman V tem času počasi zaključujemo poletno počitniško obdobje. Naše počitniške prikolice bomo, razen v Termah Čatež, pospravili sredi septembra. Potrebno bo opraviti inventuro stanja, čiščenje in konzerviranje prikolic in opreme, izdelati končno poročilo in načrt za naslednje kratko in srednjeročno obdobje. Izkušnje nam nakazujejo potrebnost večjega nadzora nad koriščenjem objektov in opreme, ter na visoke obratovalne stroške. Vse interesente, ki bi še želeli koristiti naše objekte obveščamo, da imamo še dovolj prostora v vseh primorskih kampih, od 1. septembra dalje. Hostnik PEKO V ALŽIRIJI V tovarni obutve Frenda je v teku faza dviga proizvodnje do pogodbenih kapacitet 5400 parov dnevno. Oziraje se na pogodbene obveze glede kapacitet smo v nekajmesečnem zaostanku. Ta zaostanek je v glavnem posledica pomanjkanja osnovnih in pomožnih materialov, v manjši meri pa tudi pomanjkanje delavcev in visoka fluktuacija zaposlenih. Medtem ko je oskrbljenost proizvodnje z uvoženimi materiali kar zadovoljiva, nam ostaja kronično pomanjkanje kvalitetnega usnja. V tej smeri tudi v prihodnje ni mogoče pričakovati kako posebno izboljšanje položaja. Usnjarne v Alžiriji že količinsko težko pokrivajo potrebe usnjarsko predelovalne industrije, kaj šele kvalitetno. Glede na vse naštete težave smo v Frendi opustili pripravo proizvodnje na podlagi planov, ki so bili osnova za izračun potreb materialov, ter prešli na dnevno planiranje proizvodnje po dejanskem stanju materialov na skladišču. Od marca naprej nam uspeva pripraviti po 1800 parov na dan ob upoštevanju vseh sprememb barv in zamenjav materialov, ki nam jih še dopuščajo pogodbena določila o kvaliteti in količini. Seveda smo daleč od pogodbeno planiranih parov, toda del proizvodnje smo že odpremili kupcem v Alžiriji. Anton Primožič Pismo je starejšega datuma. Med tem je potekel pogodbeni rok za Frendo 7. julija za El Bayadh pa 31. avgusta. Da planirane količine niso dosežene in izpolnjeni pogodbeni pogoji je več vzrokov: 1. Problem oskrbe potrebnih količin usnja v ustrezni kvaliteti. To je bila naloga investitorja, ki pa svojih obveznosti ni izpolnil. 2. Kasnila je dobava orodij, čeprav so bila poslana pravočasno. Alžirski predpisi so v zvezi uvoza izredno ostri. Carinski mlini meljejo izredno počasi, zato je dobava kasnila. 3. Načrtovano število zaposlenih ni bilo realizirano v terminskem planu, izredno visoka pa je tudi fluktuacija. 4. Nagrajevanje delavcev ni urejeno. Vsi dobivajo enake nagrade za delo, ne glede kakšna dela kdo opravlja. Nimajo izdelanih meril nagrajevanja in stimulacije. To so poglavitni vzroki, da se v določenih terminih ni dosegla planirana proizvodnja določena v pogodbah. Na to smo sicer že opozorili in se začeli dogovarjati z Rudisom. V zvezi z nastalo situacijo je bil pri Rudisu junija sestanek, na katerem smo jih seznanili s stanjem zaradi neizpolnjenih pogojev in ponudili, da smo pripravljeni nuditi pomoč pod pogoji za katere bi se dogovorili. Investitor tega ni sprejel. Dosežen je kompromis s katerim sledi ponovno dokazovanje, da je možno doseči planirane količine proizvodnje ob izpolnjenih pogojih. Z ozirom na nastalo situacijo in interes vseh članic združenja, smo sprejeli obvezo, da se bodo aktivnosti v Alžiriji nadaljevale do 10. septembra, stroški pa gredo v skupni rizi-ko vseh članic konzorcija. Ekipa se je vrnila v Frendo, da stori vse kar je največ mogoče in da zbere dokumente s katerimi bomo dokazovali, da pogoji niso bili izpolnjeni. Rudis kot nosilec posla bo skupaj z investitorjem odločil o usodi projekta po 10. septembru. Zaskrbljuje nas izjava investitorja, češ, da bo pogodba zaključena ko bo prišlo iz proizvodnje 5400 parov dnevno. Finančni učinki nam zaradi vsega navedenega niso znani. Nadaljujejo se priprave in aktivnosti za tretjo tovarno v Bou Saadi. Pogodba je podpisana. V prihodnjih dneh pride na usposabljanje ekipa alžirskih delavcev. Naša ekipa pa bo kombinirana iz obstoječe v Frendi in El Bayadhu. Imela bo lažje delo, ker so jim poznane razmere, z ozirom na dosedanje izkušnje pa bomo, v kolikor ne bodo izpolnjeni pogoji s strani investitorja, intervenirali takoj, ko bo problem nastal, v cilju da bi bil končni rezultat boljši. Toliko nam je v razgovoru povedal predsednik KPO Franc Grašič, več pa prihodnjič ko bodo znane odločitve o usodi projekta. V Frendi kot tudi El Bayadhu se dnevna proizvodnja giblje od 1300 do 1500 parov. ZASLUŽENA ZMAGA Šahisti so se poglobili v igro. Športniki Planike, Alpine, Industrije usnja iz Vrhnike in Peka so se 29. junija pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju, šahu, košarki in balinanju. Srečanje je bilo že sedmo po vrsti. Letos je bil gostitelj in organizator Peko. Udeležba je bila dokaj množična, sodelovalo je 166 športnikov, ki so v boju za točke dosegli: Planika Alpina IUV Peko mali nogomet 1 2 4 3 šah 4 2 1 3 namizni tenis moški 0 2 3 4 ženske 3 2 0 4 streljanje moški 4 1 3 2 ženske 4 0 3 2 košarka 2 3 1 4 balinanje Končni vrstni red: 1. PEKO 2. PLANIKA 3. IUV 4. ALPINA 3 4 1 2 24 točk 21 točk 16 točk 16 točk Prihodnje leto bo srečanje v organizaciji Planike iz Kranja. PRAZNIK ČUVARJEV MEJA 15. avgust je praznik čuvarjev 3500 km dolge meje. Ob praznovanju smo se pridužili vojakom — graničarjem na karavli Maršal Tito na Ljubelju. Peko je namreč pokrovitelj karavle. Meja je branik, je most. Poleg ljudi na meji ustvarjajo dobro mejo s svojim ravnanjem in počutjem vsi znotraj meja. Zato smo pravzaprav vsi graničarji. KONGRES SINDIKATOV MARCA 1986 XI. kongres Zveze sindikatov Slovenije bo 21. in 22. marca 1986 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Obravnaval bo tri osnovne teme: — uresničevanje socialističnega samoupravljanja v pogojih gospodarske stabilizacije; — človekovo ustvarjalno delo kot pogoj nadaljnega osvobajanja dela; — usposobljenost zveze sindikatov za aktivnost v združenem delu in skupščinskem sistemu. Kongres bo trajal dva dni, bo izrazito delovni, udeležilo se ga bo manj delegatov in gostov kot na prejšnjih, zato bo v pripravah osnovni poudarek dan razpravi o osnutku dokumentov. Te bo RS ZSS sprejel in dal v razpravo septembra letos, razprava pa bo trajala do konca leta. Februarja pa naj bi RS ZSS sprejel predloge gradiv in jih posredoval delegatom in gostom. Kongresne priprave operativno vodi odbor za pripravo kongresa, ki ima pet komisij. Iz take opredelitve kongresa izhaja tudi nekoliko drugačen značaj kongresnih dokumentov, predsvem resolucije. Ta bo krajša kot sicer in bo predvsem zaobsegla tri temeljne kongresne teme, druge stvari pa opredelila z vidika, koliko vplivajo oziroma so povezane z osnovnimi problemi oziroma cilji za katere si zveza sindikatov prizadeva v naslednjem obdobju. Tako bo resolucija bolj akcijski program in mobilizacijska podlaga za konkretno aktivnost v vsakem okolju. Osnovni poudarki oziroma opredelitve, ki naj jih zajema resolucija so: — iskanje takšnih rešitev v samoupravljanju, ki bodo delavcem vrnile občutek in hkrati ustvarile dejanske možnosti za odločanje o bistvenih zadevah pridobivanja in delitve dohodka, — izgrajevanje takšnega ekonomskega sistema, ki bo osebnim dohodkom vrnil njihovo ekonomsko in motivacijsko funkcijo, — zagotoviti izenačitev družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih z delavci v gospodarstvu, — izboljšati družbenoekonomski položaj upokojencev, — povečati obratovalni čas strojev in naprav ob skrajševanju delavnika s prehodom na večizmensko delo, — zagotavljanje realne vrednosti nadomestil, — za prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarjenju, uveljaviti znanje, znanstvene rezultate, sodobno tehnologijo, ustvarjalno delo, inovacije to je tudi pot za tehnološko in družbeno osvobajanje dela oziroma humanizacijo dela in okolja, — natančno opredeliti vlogo sindikata kot subjektivne sile, — da ima sindikat ob vsaki pomembni družbenoekonomski rešitvi, predlogu, sporazumu itd. svoje stališče in da z njim seznanja pristojne dejavnike, — da učinkoviteje uporablja svojo pravico do pobude za urejanje in izboljševanje vprašanj pomembnih za delavce, — da je usposobljen in sposoben za razreševanje sporov, ki nastajajo v delovnih okoljih, — da je sposoben odgovorno sodelovati pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki zadevajo določanje materialnih pravic ali obveznosti iz dela, delitev OD, odnose med ozdi itd. Taki osnovni predlagani usmeritvi kongresa oziroma zaključnega kongresnega dokumenta pa je prilagojen tudi načrt organizacij sko-kadrovskih priprav. (Iz informacij RS ZSS) C NAŠI PETDESETLETNIKI} JOŽEFA OVSENEK — razvrščanje zabojčkov v regale v šivalnici 512 ELIZABETA ŠTRUKELJ — razvrščanje zabojčkov v regale v šivalnici 512 MARJAN KERŠIČ - vodja konstrukcije v RPS ISKRENO ČESTITAMO! IMATOA SUOMI - Te£- So&eLAHceh vi OCotTfAßWV( J-€f .S ;rA £-\|£o?- sjčo vsnenstvo WOTO C lil LiStoVI NASIP, IPKOBRAN VEČJI KOS POHIŠTVA wareCwo IME ZA KURENTA IZUMIRAJOČ POKLIC, FL05AR IW5KA VEČERNA Al OBLEKA IRHITEKT DELO 5 PLUGOM VILKO AVSENIK M 6051; man is) OSEBE Oß MIZI SLIKA MA FILMU POPOLNA ZAPORA, BLOKIRANJE VOZUIK BRODA PLOSpCA TAVČAR IVAMI TROPSKA PAPIGA ILOVA ZEMLJA ROYAL AIR FORCE KAJENJE REDI MOŠKO IME TEKOČA pi PRILOGA JEPEM 'LACILUO ISREDSTI/O DREVORED, SPREHAJALNA POT SESTAVIL IN MLAD BLU PLEME, ROD ZGRADBE. HIŠE UMRLEGA PROZEN TRAK IZ GUME VELIKA IBAS0V5KA LUTNJA IVO ROBIČ INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA SLADEK [A PRAG) JÜM PORAVNAVA STROŠKOV NEMIR- NOST REKA V POSARJU ZANIČLJIVO IME ZA ITALITAMAI 5VET OKOLI IGA ZEMLJIŠČE PODROČJE REKA V SRBIJI ANČKA LEVAR LEPOTILNA KRF.MA PRISTAŠ VERIZMA V ITALIJI KOROŠKI LJUDSKI PLES REKA V INNSBRUCKU M. IME VIKTOR) ZADUJIDEl LETALA ZNAK ZA EADJ1 LEPOTA, MILINA PREBIVALEC MARIBORA PREBIVALKE ATEN PEVKA KOHONT VELIK ZVITEK BLAGA POKOJNIK TRGOVEC Z REPO VRSTA PREPROG PO MESTO M NAGRADNA KRIŽANKA PRIŠLI Za zadnjo križanko smo dobili 58 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka SILVA TEROPŠČIČ. Nagrade so dobili naslednji izžrebanci: 200 din — METKA ROZMAN — 512/5 150 din — PEPCA ZAVRL — 501 100 din — JANEZ MALOVRH — 300 70 din — CIRILA MEGLIČ — 510 70 din — MILAN MEGLIČ - 560 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« do 10. septembra 1985. V TOVARNO Otoničar Matjaž, Praprotnik Marko, Golmajer Zoran, Kocbek Marija, Kink Olga V TOZD BUDUČNOST Blagaj Nevenko, Struški Mladen, Crnkovič Ivan V MREŽO Bled Šimunkovič Anica Ajdovščina Plahuta Nadja, Zatti Petra Domžale Štempihar Ani Kranj I Pelko Vesna Koper Bubnič Suzana Nova Gorica Pertot Nadja Ptuj Topolovec Davorin Gor. Radgona Jaušovec Zofija Ljubljana I Majster Karmen, Truden Mojca Portorož Steklasa Karmen Radovljica Arh Monika Zaječar Guberinič Zorica ODŠLI IZ TOVARNE Klemenc Milan, Kurent Magda, Škaper Antonija, Ostojič Nada, Memiševič Aza, Vovčko Dolores IZ TOZD BUDUČNOST Ivančević Andelka, Makar Snježana, Horvat Blaženka, Gloznič Branko IZ MREŽE Crikvenica Manestar Ivana Dubrovnik Svetac Božo Zagreb I Grloci Božidar Taki smo. Bo počistil veter? ZAHVALE Ob mnogo prerani izgubi najine drage mame NEŽKE LIPOVAC se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem prodajnega sektorja in elektronsko računskega centra za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč, ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerki Marija in Zvonka z družinama Ob smrti mojega očeta BLAŽA PEHARCA se sodelavkam in sodelavcem sekalnice 510 zahvaljujem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja sin Vinko z družino Ob smrti dragega očeta KARLA ŠTRUKLJA se iskreno zahvaljujem oddelku 511 za podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, izrazili sožalje in očeta spremili na njegovi zadnji poti hčerka Heda s sinom Ob boleči izgubi dragega moža in očeta CIRILA FRANTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja žena Anka, sin Zvone z družino in hči Romana z družino Ob izgubi drage mame FRANČIŠKE NUNAR se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja hčerka Mari, sinova Marjan in Ruda z družinami Ob smrti očeta JANKA MLADIČA se sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje Janko Mladič Ob smrti moje drage mame TEREZIJE ROPOŠA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz mon tažnega oddelka 523 za denarno pomoč in izrečena sožalja hčerka Regina z družino Ob boleči izgubi naše drage mame ANGELE BONCELJ se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem oddelka 512/3, oddelku 512/pete in oddelku 300 za podarjeno cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Janez, hčerki Vilma in Angelca Ob izgubi našega dragega moža, očeta in deda VINKA MEGLIČA upokojenca tovarne obutve Peko Tržič se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste izrazili sožalje in sočustvovali z nami, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in še posebej delovni organizaciji Peko, delavcem nabave, transporta in kolegiju Peka, rokometašem RK Peko in rokometašem veteranom, TVD Partizanu, prijateljem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in prispevek za onkološki inštitut, ter bratom Zupan za zapete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala. sin Dare z družino Ob izgubi drage mame ALOJZIJE ERJAVEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 523 za izrečena sožalja in denarno pomoč žalujoča hčerka Lojzka z družino Ob izgubi dragega očeta JANEZA URBANCA se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka prirezovalnice 512 iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč hčerka Zdravka Urbanc Ob prezgodnji smrti moje mame LUCIJE ŠIRC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz šivalnice 512/2 za izrečena sožalja, šopek in denarno pomoč hčerka Marinka Ferlič z družino Ob nenadni izgubi mojega očeta VIKTORJA NOVAKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 514 obrata Ormož za podarjeni venec in denarno pomoč. Posebna zahvala tovarišu Kocjanu za izrečene besede ob odprtem grobu žalujoča hčerka Irma z družino Vsem sodelavkam in sodelavcem ter izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata tozd Peko Trbovlje se iskreno zahvaljujem za vsa prejeta darila in vso pozornost, ki ste mi jo izkazali ob odhodu v pokoj. Kolektivu želim veliko delovnih uspehov. Albina Traunšek Sodelavcem in sodelavkam oddelka 512/5 in obračuno-valkam se najlepše zahvaljujem za lepo darilo in prisrčno slovo. Želim vam še mnogo delovnih uspehov. Magda Kurent Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem gumarne in barvarne za darilo. Kati Mekuč So me ptiči prebudili v ranem jutru sred planin, proti vrhu pot sem nadaljeval ker zvečer v vreči sem zaspal. Sodelavcem in prijateljem lep planinski pozdrav in zahvala za sodelovanje. sveži upokojenec Janko Januš Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem šivalnice 512/1 zahvaljujem za darilo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Škaper Tončka PLOD NARODNE ZAVESTI IN DELAVSKE USTVARJALNOSTI TRIGLAVSKI DOM Sklad za Triglavski dom je uspešno opravil svojo nalogo. S tem ko je republika prevzela financiranje meteorološke postaje, so pokriti stroški posodobitve postojanke na Kredarici. Planinsko društvo Ljubljana-Matica je izdala brošuro v znamenje hvaležnosti vsem, ki so pomagali, da na Kredarici stoji postojanka, vredna prelomnice tisočletij. Prijazen planinski dom na višini 2.515 m je dodatna spodbuda za obisk simbola Slovencev — Triglava. Planinci ga že polnijo. 18. maja jih je prenočilo že več kot 200. To dokazuje, da so podarjena sredstva dobro naložena, z gostoljubjem pa hoče dokazati še nekaj več. Tisti, ki ste prispevali h graditvi, ste na Kredarico še posebno vabljeni. Organizirajte sindikalne izlete na Triglav in obiščite »svojo« postojanko. Od sredine julija do začetka septembra so skupinski izleti zeželeni med tednom. O vaši turi nas prej obvestite. Vabimo vas tudi na vsakoletni »dan Triglavskega doma«, ki bo letos 15. septembra. Takrat bomo odkrili spominsko ploščo, zato bodo prisotni predstavniki darovalcev, katerih imena so vanjo vklesana, vabljeni pa so tudi vsi drugi. Obiskujte Triglavski dom! Planinsko društvo Ljubljana-Matica Naša delovna organizacija je za gradnjo doma na Kredarici odstopila obveznice federacije za manj razvite v vrednosti 500.000 dinarjev. PRAZNIK OBČINE 5. avgusta smo občani Tržiča počastili svoj občinski praznik, dan ko se spominjamo prvih žrtev okupatorja v Verbičevi koči pod Storžičem. Prireditve v počastitev praznika so se začele že v torek 30. julija s hitropoteznim turnirjem v šahu, v sredo je bilo občinsko prvenstvo v streljanju, v petek prvenstvo v plavanju, otvoritev razstave v paviljonu NOB in nočni tek po ulicah Tržiča. V soboto pred praznikom je bilo tekmovanje gorenjskih invalidskih društev v balinanju in kegljanju, rokometni turnir, zvečer pa so otroci risali po asfaltu. Osrednja proslava ob prazniku je bila pri spomeniku pod Storžičem v nedeljo. Tržič je bogatejši za nove pridobitve. V ponedeljek na sam praznik je bila v Bistrici odprta nova pošta, trgovina BPT in Almire ter prodajalna Elkroja iz Mozirja. Na slavnostni seji zborov skupščine občine so bila zasluženim posameznikom, društvom in ustanovam podeljene plakete mesta Tržič. PROIZVODNO TEKMOVANJE PEKO GOSTITELJ Sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije razpisuje 1. delovno-proizvodno tekmovanje obutvenih delavcev. Tekmovanje bo v soboto 14. septembra v naši delovni organizaciji, obsega pa teoretični del s temami iz področij samoupravljanja, družbene samozaščite in varstva pri delu, tehnologije dela po tekmovalnih disciplinah pri proizvodnji moške in ženske obutve (modeliranje, sekanje in šivanje zgornjih delov, sekanje podplatov, sestava zgornjih in spodnjih delov obutve. Na delovno-proizvod-nem tekmovanju lahko sodelujejo tekmovalci iz vseh OZD s področja obutvene industrije v Sloveniji. Ekipo sestavlja 7 tekmovalcev. Za izvedbo tekmovanja je imenovan organizacijski odbor v sestavi: predsednik Franc Grašič in člani Edvard Košnjek, Tomislav Zupan, Boris Janc, Janko Mladič, Pavel Roblek in Jože Miklič sekretar RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Tekmovalno žirijo bodo sestavljali: predsednik Anton Pelko, STČŠ Kranj in člani Mara Bečan, STĆŠ Kranj Ivanka Horžen, PEKO Franci Štrukelj, TRIO Franc Mlakar, ALPINA Žiri Peko bo na tekmovanju sodeloval z dvema ekipama. Tekmovalci bodo izbrani po predhodnem internem tekmovanju, ki bo izvedeno v prihodnjih dneh. Prvouvrščene ekipe in prvo uvrščeni posameznik po disciplinah delovno proizvodnega tekmovanja se bodo kvalificirali za zvezno tekmovanje, ki bo oktobra v Zemunu. PRVI USPEH V recepciji upravne stavbe je bila v zadnjih dneh razstava slik našega sodelavca iz reklamnega oddelka Ivana Valjavca. To je bila ponovitev njegove prve razstave v Tržiču, kjer je razstavljal 15 svojih del. S slikanjem se je začel ukvarjati pred dvanajstimi leti, aktivno pa se s slikanjem ukvarja šest let. Je član društva tr-žiških likovnih amaterjev, kjer si pod mentorstvom nabira znanje, ki ga prenese na sliko. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.