St. 42. V Gorici, dno 14. oktobra 1892. IV. m T »Nova Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo . Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4'40, Pol leta .... „ 2-20, Četrt leta .... » 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri upravništvu. Gospodarski List ' izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mereato št- 12, II. -4 T' Oznanila in „poslanice“ plačajo se za petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, (Izdaja za Dorico.) 4- Večkrat po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Xove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. 4 Svetčev banket Pozornim čitateljem »Nove Soče" gotovo ni treba zopet razlagati, zakaj in kako je prišlo do tega, da seje vršil v nedeljo v Ljubljani sijajen obed na čast v borbi za pravično našo narodno stvar osivelemu prvaku Luki Sveten. Krvavo bil je žaljen v dno svoje blage duše po mladiču, ki ni vreden, da bi mu čevlje čistil; žaljena je bila naša slavna šolska družba in vrlo njeno vodstvo. Kako se je to zgodilo, ne bomo več ponavljali. Opomniti pa moramo, da so žalivci začeli zanikati svoje napade in žalitve, a tega jim ne veruje nihče, kdor je bil koncem avgusta v Ljubljani navzoč ........Da so pa začeli na take načine kar zanikati svoje neplemenito delo, da bi dokazali svetu neresnost in neopravičenost našega upora, to je pa res že preveč predrznosti, da ne rečemo huje. Toda naj govore, kar jim drago, a mi si lahko zopet mislimo po svoje; taka zavijarska zanikanja nas pač ne bodo plašila, ker osrčuje nas pošteno prepričanje, da uprav v sedanji dobi je treba neprestrašenosti in vztrajnosti, pa naj pride na nas karkoli. Svetčev banket (slavnostni obed) se je torej vršil v nedeljo. Kak mu je bil namen, povedano je bilo v vabilu. - V svečano opravljeni dvorani starega strelišča pripravljenih je bilo 180 sedežev za oglašene udeležuike. Ker je pa prišlo od blizu in daleč tudi mnogo takih, ki se naprej niso oglasili, zadovoljiti so se morali v stranskih prostorih; vse je bilo natlačeno — najodličnejšega občinstva iz cele Slovenije. Iz Zagreba sta došla tudi bivši župan, veleučeni gospod dr. Milan A m ruš (ki je doktor zdravilstva in doktor prava) in profesor Josip Pasarič, urednik „Vienca“; dalje sta bila zastopana dnevnika „Obzor“ in „Agramer Tagblatt.“ — Ob 2. pop. prišel je slavljenec gosp. Luka S v e t e c v spremstvu odbora; vsa družba je viharno pozdravljala odličnega slavljenca. Na to je začel obed, med katerim je na galeriji sviral vojaški orkester. Po prvi pečenki ustal je predsednik pripravljalnega odbora državni poslanec dr Ferjančič ter s krasnim govorom prvi napil slavljencu; ob enem mu je poklonil darilo: skrinjico s krasnim srebrnim črnilnikom in zlatim peresom. Vsa navzoča družba je viharno sprejela napitnico ter pozdravljala slavljenca, ki je ves ganjen ustal ter spregovoril: Častita gospoda! Dragi tovariši in sovojniki v trdem narodnem boji! Dovolite, da se Vam za Vaše lepo pozdravljanje, za Vaše prijazno priznanje kar najtopleje zahvalim. To storim tem srčneje, ker vem, da Vaše priznanje ni namenjeno samo meni, temveč vsem mojim tovarišem in sotrudnikom naše krivično napadene družbe sv. Cirila in Metoda, kateri se je brez vsacegu najmanjšega uzroka odrekalo zaupanje. Vaše priznanje je ob jednem izraz Vašega soglasja z načeli naše stare politike, katera je po izročilu nepozabnega nam dr. Janeza Bleweis a zbirala pod jedno zastavo vse narodne moči na skupno narodno delo. Vaše priznanje je pa tudi tolažba meni in vsem onim, ki gledajo z žalostjo in skrbjo, kako se pojavlja na našem političnem pozo-rišči neka nova stranka, katera s pretvezo, da gre za vero, s kričanjem, da je yera v nevarnosti, hoče polastiti se pri nas vsega javnega življenja. Dobiti moramo v svoje roke vse občinske, deželne in državne zasto-pe, to je nje geslo, in škofje naj bodo tudi naši politični sodniki. Jaz dvomim, da bi naši škofje hrepeneli po tej časti, dobro vedoč, da je čuvati vero njih poklic, ne pa politično voditeljstvo. Saj jih sam sv. Oče, naš sedanji papež, odvrača od tega z besedami, »kdor meša vero v politiko, ta zlorabi vero." In zlasti pri naših slovenskih razmerah zdi se mi ta misel, da bi škotje vodili našo politiko, naravnost nesmisel, In prašam, ako bi že pri »as ta misel našla odločen upor od vseh zavednih Slovencev, je-li kaj upanja, da bi ta misel zmagala tudi po drugi Avstriji? Jaz vsaj sodim, da ni najmanjšega upanja, potem pa tudi pri nas ne more zmagati, ker se za nas same Slovence ne more delati izjema in zato se ka- že vse to prizadevanje naše nove stranke kot prava nepotreba in rečem naravnost, kot pregrešna nepremišljenost. Še žalostne-je je pa, kako hoče ta stranka doseči svoj namen, s kakimi sredstvi hoče izpodkopati in odstraniti vse naše rodoljube, naj si so še tako zaslužni in delavni, ako ne prisegajo nepogojno na njih načela. Očitajo nam sebičnosti, da potem, ko smo s pomočjo naše duhovščine zlezli na konja, iščemo le svoje koristi. Ne, častita gospoda, boj za slovensko narodnost ne donaša nobenih dobičkov, ampak zahteva velike žrtve, mnogo truda, polno dela in mnogo zatajevanja samega sebe. Prašam, kateri od nas bi tega, kar ima, ne bil pridobil si tudi kot nena-rodnjak, morebiti še veliko ložje, da ne omenjam onih naših rojakov - mučenikov, ki so se zavolj narodnosti preganjali in se še preganjajo, prezirajo, zapostavljajo in še celo od služb odstavljajo. Očitajo nam nadalje, da smo liberalci. Ali kako zvijačno! Jednačijo nas z onimi židovsko - nemškimi, laškimi in madžarskimi liberalci, kateri si to častito ime pridevajo le zavolj lepšega, iz špekulacije, ki pa niso nikakšni liberalci, oni so liberalna načela zatajili, ker svobodo in pravico drugih narodov zatirajo. Taki liberalci mi nismo, niti ne moremo biti, ker nimamo ne volje ne moči, da bi druge zatirali. Ne sramujemo se pa biti liberalci v pravem pomenu te besede. Saj imamo vso našo državljansko in narodno svobodo, kolikor je vživamo, zahvaliti le pravemu liberalizmu. Ne bom Vam razlagal, kaj je pravi liberalizem, ampak imenoval Vam le moža, ki je dau današnji odličen zastopnik pravega liberalstva, t.j. častitljivi starček, sedaj prvi angleški minister Gladstone, oni blagi mož, ki se je prvi od svojih rojakov ognjevito potezal za nesrečno bolgarsko rajo proti turški grozovitosti in ki se ravno zdaj pripravlja poravnati stoletne krivice, ki so jih trpeli katoliški Irci od njegovih rojakov. Kdo izmej nas ne bi radovoljno snel svojega klobuka pred takim liberalcem? Te vrste liberalci smo radi tudi mi in hočemo ostati. Očita se nam slednjič, da smo brezverci, da smo odpadli od Kristusa. Kako krivično obrekovanje! Mi nismo odpadli od Kristusa, čeprav tega sv. imena nimamo vedno na jeziku. Saj nas on sam uči: »Ne tisti, ki Vedno vpije: „Gospod, Gospod," pojde v nebeško kraljestvo, ampak kdor spolnuje voljo nebčškega očeta. Iu kaj nam zapoveduje on? Prva in največja zapoved je: Ljubi svojega Boga iz celega svojega srca, in druga tej jednaka, ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. V teh dveh zapovedih, pravi on, je zapopadena vsa postava in pro-roki. In kdo je bolj in v obilneji meri naš bližnji ko naš ubogi narod? Ko ljubimo ta svoj narod, ter se potezamo za njegove pravice, za njegov obstanek, ali ne spolnujemo s tem tisto Kristusovo zapoved, ki je prvi in naj večji jednaka? Mislim, da mnogo bolje kot oni, ki sejejo mej nas prepir in sovraštvo, ter ovirajo s tem naše narodno delo. Ravno proti tem se sme obrniti, kar piše sv. apostolj Janez, rekoč: Kdor trdi, da ljubi Boga, pa sovraži svojega brata, ta je lažnik; kako bo ljubil Boga, ki ga ne vidi, ako ne ljubi svojega brata, ki ga vidi ?“ Nismo odpadli od Kristusa, ampak spolnujemo njegovo zapoved z ljubeznijo do svojega naroda. Ta ljubezen je tudi vez, ki nas druži rodoljubne duhovne kot posvetne narodnjake v jedno vez, ki je močna, ker je utrjena v naši veri iu v našem srcu, tako močna, da je ne raztrga nobena sila in nobeno modrovanje krivih prorokov. Tako uapijam vsem narodnjakom slovenskim, Vam, ki ste tukaj zbrani in njim, ki so v duhu z nami združeni, vsem na zeravje, Bog poživi' Druga napitnica veljala je slovenski domovini; govoril je g. dr. Ivan T a v č a r in sictr tako-le: »Slavna družba! Današnje snidenje naj se ne tolmači tako, kakor da smo se zbrali v znamenji boja ali prepira! Mi danes ne obsojamo nikogar, mi se hočemo pri ti priliki jedino le veseliti, da se v Slovencih nahaja še — kakor zelena oaza sredi puščave — blagodejna družba, do koje do sedaj še niso se-zali 1 juti valovi vsakdanjega prepira. Z veseljem pa zjedinjamo tudi ugovor proti temu, da bi se prepir sejal v našo družbo sv. Cirila in Metoda, ki je oprta na pravo versko in na pravo narodno podlago. Kdor ie nasprotnik ti družbi, sovražnik je torej naši katoliški veri, in sovražnik tudi naši slovenski narodnosti. Kar nas je tukaj zbranih, v soglasji smo s svojim častitim gospodom starostom in slavljencem, da ima Slovenec braniti dve svetinji, vero in narodnost; kjer je večja nevarnost, tam naj je tudi večji in navdušenejši odpor! Nikdar pa se ne sme vera uporabljati proti narodnosti, in nikdar ne narodnost proti veri. To, upam, je zdravo načelo, po kojem se lahko ravnata posvetni in duhovski stan. To je tudi načelo, koje je nas danes združilo pri tej slavnosti, in o kojem upam, da bode tudi prihodnje obsevalo steze, po kateiih bo hoditi našemu zatiranemu narodu. To načelo bode konečno dospelo do slavne premage, ker je zraslo iz prave korenine, to je iz tiste ljubezni, ki Slovence, kakor jeklena vez veže z revno zemljo, ko-ja ga je rodila. V ljubezni smo danes zbirni in pred vsem v ljubezni do zemlje slovenske. Ti svoji materi želimo, kakor želimo družbi sv. Cirila in Metoda, da bi jo ne zapredla plevel in osat domačih prepirov, želimo jej skušenih voditeljev, želimo ji pi'avih dobrih svetov in pa poštenih svetnikov, želimo jej pred vsem tistih srečnih časov, ko ne bode prepira o tem, je li mej nami vei'a v večji nevarnosti, ali pa narod-nost, ko se bode temveč gotovo in zanesljivo vedelo, da nista v nevarnosti niti naša katoliška, vera, niti naša slovenska narodnost. S to željo dvignimo čaše ter jih izpraznimo do zadnje kaplje v slavo iu čast slovenski domovini, ki naj na deblu Slovanstva ostane zelena veja do vekov dni! Slovenija naj živi!" Tretja napitnica pa je veljala trojedini kraljevini hrvaški, govoril je dr. Danilo Majaron, ki je lepo primerjal Slovence in Hrvate sijamskima dvojčkoma, ki sta neločljivo zrašena drug drugemu. Proslavlja sloven-sko-hrvaško pobratimstvo ter napije navzočima odličnima Hrvatoma dr. A m ru š u in prof. Pasariču. Tudi ta napitnicaje bila viharno sprejeta s klici: Živila Hrvatska/ Živili Hrvatje/ Na to ustane dični dr. A m r u š in spregovori tako-le: »Bratje! Zahvaljujem vas, da ste odu-ševljeno vzprejeli srčne besede mojega predgovornika. Da, mi smo bi-atje, a treba je, da smo složni bratje, ker naš pregovor pravi: Složni bratje zidajo hiše, nesložni pa razdirajo gradove. Veseli me, da morem prisostvovati današnji svečanosti, ko slovenski narod izkazuje samo svojo dolžno mu hvaležnost stavljencu Luki Svetcu, osivelemu prvaku v narodni borbi, možu, kateremu je v privatnem in v javnem življenju geslo: recta via. Bratje! Slaveč Luko Svetca, slavimo kulturno delovanje, kulturno misijo družbe sv. Cirila in Metoda. Kulturno delovanje je gotovo najvzvišenejša vi’sta človeškega delovanja; s prosveto napreduje in popolnjuje se človek, on izvršuje s tem besede sv. pisma, da bode sličen očetu ne/ beškemu. Uspešno kulturno delo je mogoče samo na temelju narodnega jezika. Tudi vzvišene resnice naše svete katoliške cerkve prešinijo celega človeka šele tedaj, če so se mu z živo besedo materinskega jezika »sadile v srce. Materin jezik je vsakemu človeku svetinja — je del njegovega bistva; mili glasovi ga spominjajo prve in najbolje prijateljice - - matere njegove. Jezus Kristus, naš spasitelj, učil je v hebrejskem jeziku. Znano Vam je, da so se nemški škofje sol-nograški in pasavski tiudili, pridobiti panonske in moravske Slovane za krščanstvo; znano Vam je, da niso uspeli. V tem se je obrnil knez Eastislav, želeč, da luč krščanstva razsveti njegov narod, na vladarja v Bizantu s prošnjo, naj mu pošlje za učitelje može, kateri bodo znali v narodnem jeziku prepovedovati krščanske nauke slovanskemu narodu. Iu tako sta prišla sveta brata v slovanske kraje, da panonske in moravske Slovane učita krščanstva. Ona sta razširjala vero v narodnem jeziku, zasnovala slovansko književnost ter tako krstila iu v krščanstvu učvrstila milijone naših slovanskih pradedov, na srečo in spas njihov in naš in naših potomcev. Ona sta uvedla slovanski jezik v službo božjo. Sumničili so ju, da sta odpadla od prave vere in to nekateri nemški škofje. Ne bom govoril o motivih temu sumničenju, kajti, kakor je rekel jeden mojih predgo- vornikov, pripeljala nas je sem ljubezen in sloga, zato bodi ta dan posvečen ljubezni in slogi. Sveta brata sta se v Rimu lahko opravičila, ker nista storila drugega nič, kakor da sta propovedovala Slovanom krščanske nauke v onem jeziku, katerega so Slovani razumeli. Sveta brata dobila sta zadoščenje in zaščito v Rimu, kar je povsem umevno, ker je bilo delo teh mož delo ljubezni, a temeljna točka naše sv. cerkve je ljubezen, kakor je to povdarjal današnji naš slavljenec. Iz ljubezui prišel je naš Bog in spasitelj na ta svet, da za naš spas pretrpi smrt na Golgati. Ljubite se bratje, bil je ponavljani nauk apostola sv. Janeza, ljubljenca Jezusovega. Krščanstvo zrušilo je verige robstva z naukom, da smo vsi jednaki sinovi nebeškega očeta. Ravnoprav-nost narodov je načelo, ki izvira iz krščanstva, dočim je tlačenje narodov pogansko načelo. Ravnopravnost tirja. da se vsak narod poučuje iu oplemenjuje na podlagi narodnega jezika. Da samo na temelju narodnega jezika je mogoče kulturno delovanje. In res, kjer se začetek pouka ne snuje ua materinskem jeziku, tam zaostaja narod, tam ni prosvetnega napredka, niti materijalnega dobička. Danes, ko narodi tekmujejo v vsakem napredku, pozdravljamo mi vsi delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, ki strmi za tem, da snujoč šole uliva svete resnice katoliške cerkve kakor ostalega znanja z živo besedo v narodnem jeziku v plemčnita srca viteškega naroda slovenskega. Jaz kot Hrvat, v čigar žilah teče tista kri, katera ogreva Vaša srca, obžalujem, da naše matefljalue razmere niso takšne, da bi mogli materipiluo podpirati to društvo, ki, šireč prosveto, o-plemeujuje bratski narod slovenski in ga tako rešuje neopravičenega navala tujstva ter ščiti njegovo narodnost, a po tem tudi našo. — Jaz nisem neprijatelj nobenemu jeziku in nobeni narodnosti, ker vsak jezik in vsaka narodnost je primerno sredstvo za popolnjevanje izvestnega dela človeštva. Pouk, ako naj bode uspešen, mora biti o-trokom umeven, mora torej biti osnovan na materinskem jeziku. A kar me pri' Vas, bratje, posebno veseli, je to, da ste veduo imeli pred očmi, da je tako človek kakor svet harmoničen stvor. Morala nas uči, da je čvetero temeljnih krepostij, brez katerih ni krepostnega življenja. Jedna od’teh je zmernost in posledica zmernosti je skladnost. Mene veseli od srca, da ste znali ohraniti to harmonijo mej vero in narodnostjo, ki je naravna in ki ne more biti brez napredovanja. Veseli me, da sem se tudi danes mogel uveriti, da se držite besed sv. Avguština: In omnibus caritas Prav ste storili, da ste svojemu, toli plemenitemu društvu nadeli ime svetih bratov Cirila in'Metoda, ker ste s tem določili značaj in pravec društvu. Sveta brata Ciril in Metod sta namreč apostola svete vere Krištove, osno-vatelja slovanske književnosti, začetnika slovanske prosvete. Za to je nas Slovane silno navdušila prezuamenita enciklika »Grande munus“, s katero je zaukazal primerno češčenje svetih bratov naš Srečno vladajoči sv. oče Lev XIII, ki je res lev na vsakem polju ljudske naobrazbe, ljudskih vrlin, vreden tekmec svojega velikega irae-njaka Leva I., s katerim bo on v zgodovini delil pridevek »Veliki." Završujoč žetim, da se Vaše plemenito društvo razširi po vseh krajih, kjer se glasi slovenska beseda, in da se učvrsti na korist svete vere in narodnosti slovenske. Dvigam čašo'na zdravje, srečo in dolgo življenje plemenitega moža, Luke Svetca, našega slavljenca". Za dr. Amrušem govoril je žnpan ljubljanski gosp. Graselli, ki se je spominjal Svetca kot magistralnega uradnika; dalje omenja politično delovanje Luke Svetca. — Deželni poslanec gosp. Ivan Hribarje po obširnejeui govoru predlagal, naj sc pošlje brzojaven pozdrav vladiki J urij u S t r o s s m a y e r - j u . Ta predlog je bil naudušeno sprejet. — Na to so govorili še urednik »N. S." v imenu gostov / Goriškega, nadučitelj v Logatcu g. V. Ribnikar v imenu »Zaveze" učiteljskih društev, g. dr. Gustav Gregorin pa v imenu tržaških Slovencev. — Ko se je žnpan gosp. Peče' iz Starega trga zahvalil predsedniku dr. F e r j a n č i č u in celemu odboru za prireditev te krasne svečanosti, bil je oflcijelni del zaključen. Saj pa je bila tudi že 6. ura zvečer! Ob 7Va podali smo se v novo gledišče, ki je bilo natlačeno do zadnjega pro- , stolčka; vsa lože so bile polne najodličnejšega meščanstva ljubljanskega. Ko se je prikazal S v e t e c v loži g. Ivana H r i- barja, bil je nandušeno in viharno po- zdravljan. — Veseloigra „Komedijanti“ sicer nima mnogo jedra, a igrala se je izborno; v prvi vrsti nam je pa omeniti 'režiserja gosp. Borštnika in njegovo gospo soprogo, ki sta res umetnika na glediškem odru. Kedar bo imelo slovensko gledišče še nekaj vsaj približno takih močij, potem se nam ne bo bati za pravi umetniški napredek naše slovenske dramatike. — Tudi gospodična N i g r i n o v a je izborno pogodila skrbno notarko Ano. Med možkimi ulogami sta nam ugajala gg. Lovšin in Danilo. Po gledišču smo še dolgo časa ostali v veseli družbi, da je le prehitro potekal čas, ki nas je opominjal, da se je treba ločiti. In ločili smo se, a nesli smo seboj le prijetne spomine in najlepše nade za bodočnost slovenskega naroda. Shod, pri katerem so posvetni odličnjaki tak6 govorili, kakor smo videli iz ponatisnjenih govorov, more roditi pač le dober sad za slovenski narod. Dokler posvetnjaki pri tak6 svečanih prilikah tak6 govor6 in uč6, ni se nam bati ni za vero ni za narodnost našo. Brzojavnih in pismenih pozdravov došlo je 154. Z Goriškega došli so naslednji : (Konec prihodnjič) KarjenipGjfcpriili prvo na vrsto! Pod tem naslovom objavila je „E d i-n o s t“ od sobote uvodni članek, ki zasluži, da ga vsaj deloma dobe pred oči taki čita-telji naši, ki „E d i n o s t i“ ne čitajo. Članek se ozira na politični položaj na Slovenskem ter na boj, ki se nam v zadnjih časih oznanja na domačih tleh. Upraša se, kaj je prvo potrebno, da storimo vsi Slovenci ? — Odgovor da tako-le : „Ako je nastal v soseščini ogenj, tako, da je tudi moja hiša v nevarnosti, gotovo se v tem trenotku ne bodem lotil pometati in likati po hiši, ampak tekel bom iz hiše, zberem vso svojo družino, da se skupno postavimo v bran besnečemu elementu, da odvrnemo nevarnost, pretečo našemu imetju. Ali drugi primer. V hiši živi več bratov, a žive y neslogi. Prepirajo se morda zato, ker očetova oporoka ni tako jasna, kakor bi bilo želeti v korist mejsebojnega miru in bratskega sporazumljenja. Kreg, prepir in očitanja čuti je slednji večer mej njimi. Toda nekega večera začujejo se tihotapske stopinje okolu hiše, skrivnostno šepetanje pravi nam, da so zunaj ljudje, ki so prišli s s 1 a-bimi nameni. Roparji so, ki so prišli, da odneso, kar se d& odnesti, drugo pa da požg6. Skupna streha prepirajočim se bratom žuga se zrušiti nad njihovimi glavami. Vsi se zavejo velike nevarnosti, ki preti njihovemu domu, njihovemu jedrnemu zavetju. Gorje, gorje, ako razdvojene brate v tem trenotku prevlada strast; gorje: ako bi hoteli v trenotku, ko preti nevarnost njihovemu imetju in njihovemu življenju, poravnavati mejsebojne razločke, mesto da se skupno oboroži in slcupno postavijo v bran proti skupnemu sovražniku! Le strast, le zlobni nagoni človeški morejo človeka tako preslepiti, da v trenotkih, polnih nevarnosti za lastno življenje in za lastni dom, more misliti na malenkostni boj z brati. Hišo, v kateri bi vladala taka grda strast, upepelil bi izvestno v soseščin' požar, ali bi jo pa zrušili razbojniki. Tudi mi Slovenci smo taki bratje, ki se prepiramo radi lastnih mejsebojnih odno-šajev. Prepotrebno bi bilo seveda, da se ti mejsebojni razločki poravnajo prej ko prej. Ali v soseščini naši gori na vse strani! 'lo je ogenj, kojega netijo drugorodni nasprotniki naši, da bi uničili narodno poslopje naše. Nd-rodno hišo obkoljujejo neprijatelji, pripravljajoči se, da jo naskočijo z vso silo ter podro do tal. Iu mi naj bi bili toli brezpametni, da bi se v trenotku, ko se nevarnost vekša od sekunde do sekunde, ko nam neprijatelji stoje neposredno pred pragom, ko trebamo krvavo združene obrambe in ne bi smeli pogrešati nijedne, tudi najmanjše sile: da bi se v tem trenutku prepirali mej seboj iu poravnali mejsebojne, dostikrat malenkostne razločke? Kdor nas tako uči, kdor nam tako svetuje, ta ni naš prijatelj, ker nam želi pogubo. In pri vsem našem kritičnem polože-nji je morda najžalostnejša uprav okolnost, da so nastali mej nami proroki, ki tako svetujejo ; da so se pojavili mej nami propo-vedniki, trdeči, da nam ni treba ničesar druzega, nego boja in razkola. A ne boja proti nasprotnikom, ampak preprira mej brati. Uprav v poslednjih dneh čitali smo vse polno dokazov o divji strasti teh čudakov in o neugasnem srdu; — vsi tisti, ki se ne strinjajo ž njimi do zadnje pičice, slikajo se kot klativitezi, brez vesti, brez blagih čustev, brez poštenja — do sorojakov in bratov, da smo prepričani, da na to stran je brezvspešna vsaka mirna beseda. Ali do tebe, slavno slovensko občinstvo, ki si se ohranilo zdravo v svojem jedru, da moreš hladnokrvno soditi o svoji usodi, do tebe se obračamo z rodoljubno prošnjo, da se za vselej ločiš od tistih, ki hote prepir mej brati ter se okleneš onih, ki so navdušeni za skupni boj proti skupnemu zunanjemu protivniku. Tega ne smemo doprstiti nikakor, da se nam nad glavo zruši naš dom, naše zavetje. Boriti se moramo za svoj ,,narodni dom“ do skrajnih sil, da narod slovenski po lastni krivdi ne postane narod-berač, kojemu je tujec potisnil v roko palico beraško samo zato, ker smo sami tako hoteli. Vsaj mi ne tajimo razločkov mej nami, in priznamo, če že hočete, da so tu pa tam precej dalekosežni. (Pa ne v načelnih verskih uprašanjih. Ured. „N. S.“) Ali zdravi egoizem nas uči, da treba najpoprej dovršiti najnujneše, potem še le pride drugo na vrsto. Ker pa je nevarnost za narodnost našo največja, je tudi narodna obramba najnujnejša. Združimo se torej za to, kar je najnujnejše; pustimo pa na strani one, ki nimajo dobre volje11. Občni zbor cecilijanskega društva goriške nadškofije v Tolminu 3. oktobra 1892. Izv. dopis, 6. olctobra. Po treh letih se je naše cecilijansko društvo zopet vzdramilo in po triletnem molku vendar enkrat dalo glas od sebe. Mislili smo že, da vse skupaj zaspi. Da se to ni zgodilo, zahvaliti se imamo edino le veleučenemu g. dr. Fr. Sedeju, c. kr. dvornemu kaplanu na Dunaju. Tej zlati, neumorni, vztrajni, za vse dobro uneti in ponižni duši smemo pripisovati obstanek gori omenjenega društva. Dasi je veleučem gospod daleč od nas, vendar z nami živi v duhu in z nami trpi. Pr;jateljem cerkvene glasbe razodeval je v svojih listih žalost, ker društvo ne more napredovati, pač pa da še nazaduje. Saj vendar gre za važno, sveto stvar! Kako je piišlo do občnega zbora in zakaj se je v ta namen izbral prijazni Tolmin, nam ni povsem znano. Zdi se, da v mestu ni več življenja, bolje zanimanja za kaj dobrega. Toliko vemo, da seje v zadnjih osmih dneh vse potrebno ukrenilo in pripravilo, tako, da ni bilo niti mogoče do časa objaviti programa, niti vabil razposlati. Vkljub vsem neugodnim okoliščinam vršil se je občni zbor v splošno zadovoljnost. Ob 20. uri je bila slovesna sv. maša, katero je služil sam gosp. dr. Sedej. Št. viško-gorski in šebreljski pevci so skupno peli Stehle-jevo „Preismesse.“ Mi radi ne hvalimo, kar ni hvale vredno, tudi ne pretiruje-mo, kakor nekateri, ki visoko v nebo povzdigujejo posamezne izvršitve pri različnih koncertih ter vse z »izvrstno14, „izborno“ . . . divno“ i. t. d. nazivljajo, čeravno se vse to vselej ne ujema z dejansko resnico. Če mi torej rečemo, da se je pelo prav dobro, se je tako tudi v resnici zgodilo. Orgljal je g. I. Laharnar, znani skladatelj, petje pa je vodil v. č. g. A. Čargo. „Introitus“ in „Communio“ sta se pela koralno s spremljevanjem orgelj. Posebno dober utis napravil je „Introitus“, ker pri „Gloria Patri“ sta pela samo dva in sicer brez orgelj, potem za njima zašumel je cel zbor z orgijami vred. Ta sprememba zelo povikša lepoto korala. Posebno lepo se je glasil „Kyrie.“ Pevci so pazili na vsa znamenja, in to je, kar naredi „efekt.“ »Piano" in „forte“ „crescendo“ in „decrescendo,“ pogrešamo pri cerkvenih zborih. Ako bi pevski zbori pazili na znamenja, bi se cecilijansko petje r»ik«»li in nikomur ne pristudilo. Le po-mankljiva izvršitev, bolje rečeno, nemarnost organistov, je kriva, da dobivajo nasprotniki ceciljancev popolnoma krive iu zmedene pojme, sosebno, ako se pojejo dvoglasne Haller-jeve maše. To se je zgodilo večkrat v veliki cerkvi v Gorici. Kako je zdaj, ne vemo (Tudi ne bolje. Uredil.) Držati se je tega gesla: „A 1 i se morajo cecilij a n s k e skladbe dobro peti, ali pa raje opustiti/1 Kjer ni izvežbanega organista in veščih pevcev, naj se nikdar ne lotijo štiriglasnih cecilijanskih maš. V tem zmislu je opazil č. g. zlatomašnik pri zborovanju. Malowedni in nemarni organisti po deželi so nam zel6 kvarili in prav ti so krivi, da cecilijanstvo tako počasi napreduje.*) Ni se čuditi potem, da nekateri zdihujejo po starin laških mašah n. pr. po Cubiku, Menegazzi itd., kjer se nahajajo „soli“ s spremljevanjem: „Hm -ta - ta, hm - ta - ta ... . itd. nOffertorium“, „Graduale“ in respon-zoriji so se peli brez orgelj. Poslušalci se kar' oddahnejo, ako naenkrat utihnejo orgije in se oglase samo človeški glasovi. Zato se nam zdi nenaravno in neumestno, da se skladbe večkrat poj6 z orgijami, čeravno so pisane brez orgelj. Pevci tedaj so nam ta pot pokazali, *) To je vsekakor pretrda obsodba! Za cecilijanstvo je treba povsem izurjenih in tudi na-dar j enih organistov, kakoršui so pa jako redko na-sejani. Saj smo v tem oziru celo v Gorici na slabem! Kaj hočete zahtevati še le od dežele ?! Uredn. kako je treba gojiti petje na suhem t. j. brez orgelj. Slovesne sv. maše se je udeležil tudi visokorodni c. kr. okrajni glavar grof M a r e n z i, ki je prijatelj cerkvenemu petju. Po slovesni sv. maši je bilo zborovanje v župnišču. Predsednik preč. g. Bajc pozdravi navzoče z lepimi besedami ter izrazi svoje veselje, da so se udje v obilnem številu udeležili, česar ni bilo pričakovati, i Bilo je samih duhovnikov 26. Povedal nam 1 je, da prevzvišeni knezonadškof so podelili l svoj apostolski blagoslov in želijo še doča-1 kati dan, ko se bode pri pontifikalni maši v veliki cerkvi pel koral. To bi radi še doživeli. K temu so vsi pritrdili. Dalje omenja g. predsednik bolezni, za katero hira cecilijansko društvo; posebno denarna bolezen je kriva propadanju; upa pa, da bode v prihodnje bolje. Gospod tajnik, v. č. g. dr. Fr. Sedej prebere poročilo, ki je, kakor sam pravi, zelo revno in neugodno, kakor še nikdar poprej. Njemu se zdi, da najbolj zato propada društvo, ker v zadnjih ietili neprijetne sape pihajo na Goriškem. Zahvali Boga, da ta piš ni še vsega podrl, kar je poprej stalo, upa ob enem, da se s časoma vse poleže in tako društvo se z nova prerodi. G. govornik je navduševal pričujoče, naj se trdno sklenejo društva, čegar smoter je vendar svet in velevažnega pomena. Nekateri sklepi zadnjega občnega zbora se niso mogli izvršiti vsled neprevi-denili neprilik. Društvo je vzlic velikim zaprekam priskrbelo udom letne darove. Tajnikovemu poročilu je sledilo blagajnikovo. Tudi to je bilo zelo neugodno, ker dohodkov je imelo društvo prav malo, zastankov pa mnogo. Vse to je uzročila slaba organizacija. Ker nihče ne tirja, tudi nihče ne da. Zato so nekateri izmed navzo • čili udov predlagali, da naj se za vsako dekanijo postavijo poverjeniki, ki bodo skrbeli, da se bo vsako leto udnina pobirala, čemur so tudi vsi pritrdili. V. č. g. Ha r m el j, dekan v Komnu, naštevajoč velike zasluge v. č. g. dr. Fr. Sedeja na polju reforme cerkvene glasbe in izrazujoč želje, naj bi g. c. kr. dvorni kapelan ostal društvu vedno naklonjen, predlaga, naj občni zbor proglasi vis. čast. g. dr. Sedeja kot častnega uda cecilijanskemu društvu. Z gromovitim „živio“ — je bil ta predlog sprejet. Vis. č. g. dr. Sedej se prisrčno zahvaljuje za izkazano mu čast in obljubi, da bo v katerem koli položaju, vedno in neo-mahljivo stal na strani in podpiral na vso moč prekoristno podjetje. V. č. g. Harmelj je potem še s kratkimi besedami povedal, kako ga je današnji dan z novim pogumom naudal, in prejšnja gorečnost ter prejšnje zanimauje se je deloma povrnilo. Razmere na Gor!škem so pripravile cecilijaustvo na kraj groba; in ni bilo upanja več, da bi se društvo zopet vzdramilo. Ali današnji dan nam daje poroštvo, da stvar bo napredovala. Govornik ob enem predlaga, naj bi občni zbor potrdil nekatere resolucije: Med drugimi je predlagal tudi to, da bi prihodnji odbor delal na to, da bi se v Gorici, ali vsaj blizu Gorice, izvežbali dečki, ki bi potem pomagali bogoslovcem: ker le tako bi prišli v goriški okolici do mešanega zbora. Ta resolucija je bila s posebnim veseljem sprejeta. Ta pevsk' zbor naj bi bil nekak uzor vsem drugim. V ta namen naj se poprosi g. šempeterski kapelan L., ki bi zato skrbel. Nekateri so imeli v tem oziru nekatere pomisleke, kar je bilo tudi prav. Kdor le količkaj pomisli nekoliko in uvažuje goriške razmere, kmalu zagleda na vseh straneh same zapreke. Dalje je govornik izrazil potrebo priročne knjižice, ki bi obsegala kratek navod v poučevanju petja. Zato naj se poprori g. I. K o k o š a r , ki bi to delo sprejel. K vsemu so navzoči pretrdili. — V odbor so bili zopet izvoljeni po večini dosedanji gospodje odborniki. G. predsednik se konečno zahvaljuje v. č. g. dekanu, ki je blagohotno prepust1’1 prostore za zborovanje. Č. g. duhovniki so hitro priskočili na pomoč prazni blagajnici in za prvi hip zložili še precejšno svoto. Skupni obed je bil pri prvem podžupanu g. Oskarju Gaberšček u, ki je gospodom in pevcem prav dobro postregel. Srčna mu hvala! Med kosilom pel je mešan zbor nekatere lepe pesmi. Najlepša je bila „Nazaj v planinski raj." Z odprtimi ustmi smo jo poslušali, tako globoboko v srce so nam segali posamezni glasovi, da so jo morali ponavljati. Okoli 4. ure popoldne smo se razšli, ter nesoči seboj najboljše utise, drdrali smo proti domu. , Dan 4. okt. nam ostane v dobrem spominu. Tega dneva se bode vsakdo s hvaležnim srcem spominjal. „Vže davno,“ rekel je eden izmed najstarejših župnikov, „nisem doživel tako prijetnega dneva, kakor danes. “ Ta dan je bil za cerkveno glasbo posebno važen. Ob svojem času smo misl’li, da cecilijanska korijola se kmalu razsuje. No, tu v Tolminu smo jo zopet zi.krpali in upamo, da se zopet ne povrne v prežalostni stan. Mi „liberalci“ na Tolminskem smo ji pomagali na noge. Politični razgled JKranjsko. — „Slov. Narod“ od torka piše: „ JViener Zeitung“ javlja, daje cesar ugodil deželnega predsednika kranjskega barona Winlcerja prošnji za umirovljenje, po-delivši mu veliki križec Franc-Jožefovega reda, ter imenoval namestniškega svetnika v Gradci Viktorja barona Heina dvornim svetnikom in vodjo deželne vlade kranjske“. — Novi vodja deželne vlade je sin bivšega pravosodnega ministra Schmerlingovega in poznejšega predsednika višjega deželnega sodišča dunajskega, Frančiška barona Heina. Pričel je svojo uradno karijero pri c. kr. ministerstvu za poljedelstvo, kjer je služboval več let kot ministe-rijalni koncipist. Leta 1878. imenovan je bil ministerijalnim tajnikom ter prideljen c. kr. namestništvu v Gradcu. Od leta 1885 — 1890 bil je okrajni glavar v Radgoni in Mariboru in takrat prišel je prvič v ožjo dotiko s Slo-' venci, katerim pa baje ni bil nič posebno naklonjen. V teh letih seznanil sc je menda tudi z našim jezikom; v kolikor mu je sedaj vešč, o tem se bodemo skoraj osvedočili. Star je menda gospod dvorni svetnik kakih 42 let. Možje, k', so imeli priliko občevati ž njim, slikajo ga kot strogega uradnika, nepristopnega moža in odločnega Nemca. — Vsakako smatrati je njegovo imenovanje kot odločno zmago nemške politike Oba ljubljanska lista se bavita z „odstopom“ barona W inkl e r j a, ki je stal na čelu politične uprave od 18. marca 1880. Tudi „Slov. Narod“ se nerad loči od tega moža, dasi je večkrat odločno nastopal proti njemu. Nemci so se ves čas ostro upirali „eri Winkler-jevi , o kateri so trdili, da zatira nemštvo na Kranjskem, slovenstvo pa da vsestranski podpira. Potem pa nSl. N.“ nadaljuje; To, kar trdi Nemci, tedaj veleblagorodni gospod Winkler nam Slovencem nikdar ni bil; nikakoršnega narodnega zatiranja ni pomenjala za kranjske Nemce mnogoobrekovana nera Winkleru in skrajna nehvaležnost je, ako danes nemška stranka kammje meče za možem, ki je varoval tudi le navidezno opravičene interese nemškega življa, kakor punčico v svojem očesu. Nasprotno pa vnovič naglašamo, da nikdar nismo dvomili na resni in pošteni volji gospoda barona, uresničiti v izročeni mu deželi popolno narodno jednakopravnost in da se neradi poslavljamo od moža, kateri je bil v srcu vedno pravičen in blagonaklonjen svojemu narodu. Ako tega ni mogel v zadostni meri tudi dejanski dokazati, Icrio je bil teinu v prvi vrsti vnanji pritisk, kateremu se je konečno moral tudi umakniti. Na njegovo mesto posadil je v ministerstvo Tc.affeovo prodrli nemški upliv moža po volji naroda nemškega. Vidi se nam zategadelj, da se politično obzorje mrači nad narodom našim. Najbližja prihodnjost ne obeta nič dobrega in tudi na Kranjskem utegnejo nastopiti zopet časi, Icakoršne skušajo še vedno naši bratje z u n a j m e j d te k r o n o v i n e. Navzlic temu so pa Nemci preoptimistiČni, ako na ves glas hosana kličejo nasledniku gospoda barona Winklerja in ako mislijo, da si bodo ž njegovo pomočjo priborili zopet ono namišljeno opravičeno in le v narodnem protekcionizmu utemeljeno premoč, s katero nas je tlačil skozi stoletja nemški živelj. Pregloboko prodrla je v narod slovenski narodna zavest in vsaj na Kranjskem nas tudi ncjhujše nasilstvo ne bode vrglo ob tla, al o stori vsakdo, kdor se šteje S,ovenča, svcjo dolžnost. To sicer ni zasluga odstopajočega gospoda deželnega predsednika, a mi nismo tako nehvaležni, kakor Nemci, in v zastugo štejemo mu že to, da nas ni oviral v naravnem našem narodnem razvoju. Mi cenimo tudi pošteno voljo in pravično srce, mi uvaža-jemo, da križev pot mora hoditi pri nas mož, hoteč biti pravičen vsem narodom in zategadelj ostal bode veleblagorodni gospod baron JVinkler kranjskim Slovencem v prijaznem in trajnem spominu. Naj se tudi on brez grenko s ti spominja svojega težavnega poslovanja v beli Ljubiji .J, naj tudi za naprej simpatično spremlja na.odno teženje svojih rojakov in do skrajne meje človeškega življenja naj uživa trdo in pošteno zasluženi pokoj To so poštene besede! Prav je, da se Kranjci na tako prijazen način ločijo od svojega dosedanjega deželnega predsednika, našega rojaka barona Andreja Wi n k le rja. Odlični naš deželan preseli se v Gorico, da tu v miru preživi svoja stara leta. (Gospod baron ima tu lepo hišo v Vrtni ulici.) Mi goriški Slovenci z veseljem sprejemamo takega svojega rojaka zopet v svojo sredo, kjer je zapustil iz prejšnjih Časov le prijetne spomine, Dobro nam torej došel! Kranjci pa naj kar nič ne tarnajo, ako so dobili baronu Winklerju takega naslednika, za katerega ne marajo, saj imamo tudi mi Slovenci ob vseh mejah zunaj kranjske le take može nx enakih mestih, za katere se ne nati-dušujemo — in vendar nas še ni konec. U verjeti i smo pa, da naši ljubi Kranjci so prav potrebni nekoliko trde šole, kakoršno imamo na Primorskem že lepo vrs'o let, potem morebiti neha večni lcavs za oslovo senco. Državnozborska volitev n« It tt naj n. — 10. t. m, vršila se je v dunajskem notranjem mestu volitev državnega poslanca namesto umrlega dra. llerbsta. Tako živahne volitve še nikdar ni bilo v tem okrajih kateri je doslej ved.io tleo volil, kakor in u je velela nemška liberalna stranka. Letos ta stranka ni mogla stopiti s svojim kandid itom na volišče, liberalni volilci oklenili so se ta pot moža, (Dalje v pr Jogi) Priloga k štev. 41 »Nove Soče“ (Izdaja za Gorico) ki je bil nekoč nasproten liberalni stranki in ki jej tudi sedaj ni udan, namreč dra. Kro ■ naivettra. Razen njega poganjali so se za mandat še baron Vittinghof-Schell kot kandidat konservativne stranke, potem nemško-narodni pro-tisemit K. H. Wolf, kandidat nemškega društva dr. M. ZweybrUck in pa kandidat na svojo pest, ki je bil pa le smešen, prof. Margesin. Volitev je bila precej živahna, ker so se volilci v velikem številu udeležili volitve. Zmagal je dr. Kronaivetter z veliko večino. Liberalni vodje se tolažijo, da novi poslanec, čeprav ne bo za Plenerjevo stranko stopinj pobiral, vender ne bo nikakeršnih ozirov jemal na tiste stranice, ki so nasprotne levičarjem nego jih brezpogojno pobijal. Nemški nacijonalci porabili so volitev za vprizorjenje malega pretepa. Češki nhotl. — V nedeljo vršil se je v Smihovu pri Pragi ljudski shod, da slavi obletnico cesarjevega reskripta z dne 12. septembra 1871. Navzoča sta bila tudi mlado-češkaposl. Kaizl in Krumholz. Posl, dr. Kaizl govoril je o drž. pravu češkem, povdarjajoč, da tega prava ni ustvaril cesar šele leta 1871, ampak le znova ga potrdil. Nasprotniki naroda bi sedaj radi podkopali to pravo, raztrgali dežele krone češke in jih razkosali, a narod naj zaupa odločnosti svojih poslancev, naj stoji trdno za njimi, in odbili bodo ta napad. Shod je vzprejel resolucijo, s katero se pozivljejo staro-češki poslanci, naj se vender že odpovedo mandatom, mladočešlci poslanci pa prosijo, naj se tudi nadalje še tako kakor doslej, odločno in neustrašno, bori za državno pravo, zlasti ker je mej cesarjevimi svetovalci mnogo sovražnikov naroda. Razmere v Šleziji, — Deželna vlada šlezka naročila je opavskemu mestnemu magistratu, naj naredbe glede kolera razglasi v vseh treh deželnih jezikih. Vrli mestni očetje pa so se temu odločno uprli in pretili, da odlože vsi do zadnjega svoje mandate, če bi minister-stvo ne razveljavilo tega ukaza. In glej, grof Taaffe se je udal, samo da se ne zameri nemškim mogotcemv Kaj za to, če pomrjejo Cehi in Poljaki v Sleziji. Nemci se bodo poučili, kako se jim je varovati kolere in to je glavno! Domače in razne novice Goriškim naročnikom, ki so po „Novo Sočo" hodili k trgovca Likarju, in vsem onim, ki so jo tam kupovali, naznanjamo, da smo imenovanemu trgovcu odvzeli razprodajo našega lista. „Nova Soča11 se y prodaja odslej edino le v tobakarnah v Šolski in Nunski ulici. Naročniki pa naj določijo kak drug kraj, kjer se jim bo puščal list. — O svojem času smo opozorili naročnike, da v Gorici sprejema naročnino edino le naše u p r a v n i š t v o; vsako drugo plačilo, ki se je brez naše pobotnice plačalo kjerkoli drugod, je za nas neveljavno. Vsak naročnik naj se ravna po tem opominu, da ne bo imel škode. Osebne vesli. — Gospod Miroslav P r e m r o u iz znane narodne rodbine go-riške napravil je na dunajskem vseučilišču prvi državni izpit z odliko iz cerkvenega prava. Naši mladi rojaki delajo nam zadnji čas posebno čast s svojimi odličnimi izpiti, kateri naj bi bili v tekmovalno vspodbujo vsej naši visokošolski mladini! Radodarni doneski. — Za „Slogine“ zavode došli so v zadnjih osmih dneh sledeči darovi: Pri skupnem obedu v Tolminu pri Oskarju Gabrščeku dne 3. t. m. zbrani cecilijanci so zložili 13 gld. — V Pevmi so v nedeljo neki Goričani zbirali za »Lego", to so videli nekateri domačini in takoj zložili v roke občinskega obhodni-ka Brezigarja 1 gld. 13 kr.; isti je zbral tudi v nedeljo v Podgori 1 gld. 20 kr. — Anton Slokar, vikarij v Logu, 1 gld. 60 kr. — Iz Ajdovščine smo prejeli naslednje poročilo: »Krokarski zbor v Ajdovščini se je po burni debati zopet osnoval in pri tej priliki od velikega veselja zložil za „Slogine“ zavode 3 gld. 25 kr. — „Pri Jošku v Tolminu zbrani adutovci 1 gld.“ — „Imenitni tolminski kvartet 4 gld. 99 kr.“ Na Livku umrla je soproga fa-mošnjemu županu Medvežu. O tej priliki je daroval A. M. za Slogine zavode 2 gld. — Dr. J. Jakopič v G. 2 gld. — M. P. v G. 1 gld. — Za podružnico sv. C. in M. daroval je dr. T. iz Tolm. 2 gld. Cast rodoljubju, ki se kaže v takej požrtovalnosti za plemenito svrho/ Bog povrni/ Goriško trgovsko društvo storilo je v nedeljo in ponedeljek teden važen korak dalje. V nedeljo se je odbor pomnožil še za 10 udov, ki so vsi veljavni možje, v ponedeljek pa so se določili možje za društveno načelništvo in nadzorstvo. — Zdaj treba edino še to, da vsi izvoljenci sprejmejo to važno nalogo na rame. Zanimanje od vseh stranij je veliko, zato : Srčno na delo ! Bog blagoslovi naše poštene namene! Goriška ljudska posojilnica imela je v septembru 12.499 gld. 07 kr. prometa, v prvih treh četrtih leta pa 73.459 gld. 66 kr. — Promet je za spoznanje večji od lani, vendar še veliko premajhen. Temu je uzrok to, ker je hranilnih ulog premalo, .dasi bi posojilnica lahko posodila še lepo število tisočakov prav dobri m in g o t o-vim rokam. Najžalostneje pa je to, da noben večji denarni zavod ni priskočil posojilnici na pomoč, dasi ima čez mero denarja v blagajnicah. To je dokaz, kako potrebna bi bila taka zveza vseh posojilnic na Slovenskem, da bi močnejše šle šibkejšim na roko, kakor nasvetuje v tej stroki jako dobro poučeni gospod Ivan Lapanje v Krškem. Ljudski vrt v Gorici je res pravi biser našega mesta. Tujcem, ki prihajajo v Gorico, ne moremo ponuditi kdo ve koliko pri-jetnostij in složnostij, a takega ljudskega vrta, kakoršen je v Gorici, ne dobe v vsakem mestu. Zato bi bilo treba paziti na to, da bi vsaj to, kar imamo ponuditi tujcem ali pa tudi domačinom, ki iščejo čistega zraka, ohranjujemo v dobrem stanu ter da ne obtežujemo pristopa. V našem ljudskem vrtu se pa hrabro pometa dan na dan prav ob takem času, ko navadno največ ljudij prihaja tjekaj. Ali bi se ne moglo pometati zjutraj zgodaj ? Lab* hočejo napredovati v škodo slovenskega življa. Goriška „Eco“ je trdila, da Furlani imajo v sebi tako življensko silo, da se razširjajo dalje čez svoje naravne meje in da si pridobe drugo ozemlje, n. pr. P o d g o r o in M i r n i k. Hvala lepa za tako odkritosrčnost! S to novico v zvezi je neka druga v „Corrieru“. Ta list se je hvalil z obilnim številom otrok v „Legiiiih“ otroških vrtcih pri Soškem mostu in v Podgori; dejal je dalje, da te otroke je „Lega“ pridobila večinoma iz otroških vrtcev „Druže sv. Cirila in Metoda.“ — Mi smo preiskovali o istinitosti „Corrierovega" poročila in prepričali smo se, da imenovani list se je preveč široko izustil, kajti v „Legine“ otroške vrte je šlo le neznatno številee otrok iz naših zavodov, a še ti so bili večinoma talcih starišev, katerih ne moremo več prištevati k svojim. Nekaj so ujeli tudi naših otrok, to je res, kar pa dokazuje, kake namere im d, „Lega Nazionale", namreč: širiti Italijanstvo na slovenskih tleh, kar se tudi goriški „Eco“ zdi povsem naravno. Kako lažejo! -- Corriere11 poročal je 27 sept. pod naslovom „ Grave fatto a Merna“, da mejtem ko pri „Legini“ slavnosti v Gradišču, kjer se je izbralo na tisoče ljudij, se ni nič nerednega pripetilo, prihaja iz Mirna grda novica. Neki orožnik, pripoveduje židovski širokoustnež, hotel je zabraniti nekemu vojaškemu novincu, da bi nosil vojaško čepico, a ta se mu uprš, ga razoroži, pretepe in hudo rani. — Svet je gotovo debelo gledal to novico, ker ni lahko umeti, kako more goloroki mladič razorožiti ter pretepsti starega vojaka.— Ta novica je bila od prve do zadnje črke gola laž, izumljena po znanem geslu „Ca* lumniaie audacter itd.“ Toda ta laž je imela kratke noge, ker c. kr. okrajni glavar, gospod namestniški svetovalec, poslal je „Cor-rieru" uraden popravek, s katerim je odloč- i 110 zanikal lažnjivo poročilo. „Corriere" go- ' tovo ni pričakoval takega popravka od take strani! Prav tak6! Kolera se polagoma razširja s severja na jug. Avstrijsko mejo prestopila je pri Krakovu, kjer pa baje ni našla posebuo rodovitnih tal. Zanesla se je pa tudi že čez Karpate v Budimpešto, kjer prav zdaj zborujeta obe delegaciji. Tu je kolera našla bolj ugodna tla. Snaga je prvi pogoj, da se ubranimo kolere. Zato naj se nihče ne jezi, ako je treba gnojišča in stranišča čistiti in raz-kuževati, ker to je neizogibno potrebno. V Gorici smo jako slabo oskrbljeni s kanalizacijo, po kateri se odpravlja razna nesnaga. Pa še ti rovi ali kauaii, katere imamo, so po večini napolnjeni z blatom in zemljo, da se nesnaga ne more v deževnem času odpravljati iz mesta. Zadnji čas se je nekaj storilo v tem oziru, da so se mnogi rovi odkopali in očistili; bili so zamašeni do vrha. V korist zdravstvenih odnošajev bi bilo, ako bi se na enak način očistili podzemeljski rovi po celem mestu. Družba sv. C. in M. — V nedeljo teden vršil se je v Ljubljani prvi občni zbor Šent-Jakobsko-Trnovske ženske podružnice, katera šteje doslej 240 družbenic. Odbor je nagovoril, pozdravil in zahvalil načelnik družbe gosp. Tomo Z u p a n. Govorila sta tudi tajnik Žlogar 111 znani boritelj za našo družbo č. g. Anton Koblar, -v Predsednica podružnice je gospo Jadviga Š u b i č, tajnica g.čna Minka Marolt, blagajniča-rica pa g.na Antonija K a d i v e c, Živele take gospe in gospodične! Narodno-delujoče ženstvo je ogromne važnosti za našo prihodnost,. Čujemo, da nova ženska podružnica v Sežani nenavadno veselo napreduje. K podružnici so pristopile že vse veljavnejše gospe in gospodične v Sežani in okolici. Le tako naprej ! Živele ! Nova podružnica za Radovljico in okolico na Gorenjskem imela je 27. septembra svoj prvi občni zbor. Članov je že 54. Predsednik je dr. Janko Vilhar, tajnik Janko Pianecki, blagajnik pa g. Matija Klinar. V zadnjem času (po katoiiškem shodu) osnovalo se je trinajst podružnic in došlo je okoli 1500 gld. To je bil najboljši odgovor na znane nakane in izjave (katere se pa skušajo zavijarski zanikati.) — „S 1 o v a n s k a Čitalnica" v Trstu pri- stopila je kot pokrovitelj in plačala svoto 100 gld. Enako je storil „ Dolenjski S o k o 1“. Tako je prav ! Le naprej! Italijanska vina, katerih se zdaj kar v potokih cedi po vsej Avstriji, proučujejo, poskušajo ter procenjajo ljudje kaj različno. Dočim so jedni kar očaiani, ako se le imenuje to čudodelno zdravilo vse narodno-go-spodarske bede ter ga použivajo z nekim, rekli bi, rajskim zamaknjenjem, boje se ga nasprotno zopet drugi, kakor — ne bodi grdo rečeno! — hudič križa ter ga smatrajo virom vseli boleznij ir. nezgod, Uprav smešno je slišati prepire med prijatelji in sovražniki vina italijanskega, kakoršni se pojavljajo med ljudstvom na različnih krajih naše domovine. — Kateri stranki da bi pritrdili, to je težko določiti, kajti vsakdo sodi, kakor navadno, po svojem osebnem okusu in zasebnem razmerju, t. j. kakor 11111 baš kažejo okoliščine njegovega stanu ali obrtstva. Toliko pa je dognano, da se zdaj toči blaženo ,,italijansko vino“ na vseli koncih in krajih in da se pod njegovo krinko skriva marsikakšna prevara, da ne rečemo naravnost — goljufija. Saj čujemo in či-tamo dan na dan, kako so temu ali onemu »vinotržcu11 zaplenili toliko in toliko hektov ,,italijanskega" vina, ker je bila ona tekočina navadna „žlindrovica“, ki je zrasla v kakšnem podzemeljskem vinogradu. Tako je 11. pr. nedavno neki vinski žid v Mariboru točil »pristno*1 italijansko vino; ali ker so pivci zaporedoma zboleli, poslala je pristojna oblastjnekoliko tistega „prist-neža" v Klosterneubuvg na vinsko po-skušališče, kjer so se pa prepričali, da ima ono „vino“ v sebi 90% vode, ostali odstotki pa so barvilo, špirit itd. Zopet nekje v go-riškili Brdih, pravijo, da jih grozno „ščiplje“ po vinu iz iz „vrta evropskega"; ondu na pomadjarjeni Reki pa je neki velepodjeten vinotržec pod naslovom »vino italiano11 razprodal celo jezero — turškega vina, da so ga obsodili, kakor poročajo novine, na 50.000 gld. globe. Ni čudo torej, da med ljudstvom prodira čedalje bolje prvotno spoznanje: „Naša domača kapljica je pač vendarle najboljša pijača /“ Laška vina prepravljajo Avstrijo še veliko več nego smo mislili in pričakovali. Pred očmi imamo uradni izkaz o uvozu teh vin v Avstrijo v prvih desetih dneh t. j. od 28. avgusta do 8 septembra; po tem izkazu došlo je vina po m or j u : v Trst 74.000 hehtov, v Reko 58.000, v druge luke pa 16.000; po suhem ga je došlo 90.000, torej v vsem skupaj 240,000 hektov v desetih dneh. Ni čuda torej, ako naša vina nimajo skoro nikake cene več. Pri nas imamo trgatev, a kupcev ni videti od nikake strani; tisto vino pa, zlasti rebula, ki se te dni v neznatni množini vozi iz Brd, nima zdaj še nikake cene; ljudje ga dajejo na slepo srečo, kajti cena se določi še le po sv. Martinu. Vipavska vina se bodo prodajala najdraže po 13 do 16 gld., kakor nekateri pravijo. Toda: ako pijemo naša vina, ostane denar doma, ako pijemo pa laška vina, gre iz države, kamor se le težko povrne. — Čitamo, da tudi oblastnije so začele dvomiti o pristnosti teh vin ; zat6 so začele bolj strogo paziti na uvoz laških vin. Prav je, ostrosti in previdnosti v tem oziru ni nikoli odveč! Delavske brkvice. — Neki sloyenski delavec iz Šempasa se je pritožil v našem uredništvu, da je dobil nemško-laške delavske bukvice; tamošnje županstvo baje ni imelo drugačnih. — To se nam čudno zdi. V takih bukvicah je tiskano marsikaj tudi za delavca, a kako more to umeti, ako ne zna tujih jezikov? Inkonečno: čemu naj naši ljudje zakrivajo pred tujim svetom svoje slovensko rojstvo ? — Kjer so torej take bukvice med Slovenci, naj se odpravijo. Pred držaii*!«n sodiščem bo 31. t. m. obravnava o pritožbi 23 gospodov vikarijev z Goriškega v znani zadevi o kongrui; zastopal jih bo osebno goriški odvetnik g. Josip vitez Tonkli. — Žalostno, da mora vsak gospod vikar posebej tožiti celo tje gori do državnega sodišča, predno dobi to, kar mu po postavi tiče. Vlada se ogiba načelne rešitve tega uprašanja. — Ni dvoma, da dobe tožbo tudi ti gospodje, kakor so jo dobili vsi dosedanji. Nam navadnim ljudem se čudno zdi, zakaj se ministerstvo še vedno pusti tožiti, ko je zguba očividna, da mora plačevati tudi sodnijske stroške. — Prav bi bilo, ko bi take stroške plačeval minister iz svojega žepa, potem bi bilo gotovo manj enakih tožb! Obesil se je 8. t. m. pri Gabrovid blizu Komna neki Ludvik Kavčič; obesil se je na košati hrast, kjer je visel do nedelje, ko so ga ljudje našli in prenesli v mrtvašnico na pokopališču. Pač žalosten konec! Kaj je bilo temu krivo, ne vemo. Bog daj vsakomur pravo pamet! Nov poštni nrad otvori se 16. t. m. v Dolenji Trebuši na Tolminskem: imel bo vsakdanjo zvezo s Sv. Lucijo in Cerknom, a oskrboval bo razun nižave tudi vso šentvi-škogorsko planoto. — Poštna odpraviteljica bo rodoljubna g.čna K. Golja iz Gorice. Iz Podgore smo prejeli dopisič proti nekemu poročilu v goriški „Eco“, ki je trdila, da so se kamnjali neki mladeniči iz Podgore in Pevme. Dopisnik to povsem zanika, pač pa pravi, da neki Lah, ki služi kruh v Podgori, se je bil nekaj sprl z ne- kimi mladeniči iz Vrtojbe. Čudno, da vsaka ničarija pride v laške časopise, a to celo v povsem krivični luči! V Ajdovščini slavili so 1. t. m. štiridesetletnico vodje v tamošnji tovarni gosp. Henrika H o h n a, ki je za tamošnje kraje jako zaslužen mož. Pri tej priliki imenovala ga je glavna občina vipavska svojim častnim občanom. Delavci so mu priredili velikansko bakljado, kakoršne Vipavska dolina še ni videla. Obširnejši popis priobčila je »Edinost" od sobote, katerej se tudi mi pridružimo v izreku, da: »čast komur čast“. V Ljubljani otvoril je g. Anton Z a-g o r j a 11 pred kratkim v hiši »Matice Slovenske* v Zvezdi prodajalnico s papirjem, šolskimi potrebščinami in knjigami. V nedolgem času razširi svojo trgovino tudi na ostali del kujigotrštva. Gospod Zagorjan je vrl narodnjak, zato z veseljem pozdravljamo njegovo podjetje, ka-koršnega je pogrešalo narodno prebivalstvo ljubljanskega mesta. Kdor naših čitateljev naroča enako blago v Ljubljani, obrača naj se vselej le do imenovanega našega rojaka. V resen prevdiirek. — Znana je prisrčna želja naših Italijanov, da bi se v Trstu osnovalo italijansko s v e u č i 1 i-šče. Če se pa to ne da doseči, hoteli bi, d a bi b i 1 i diplomi italijanskih vseučilišč veljavni tudizanašo državo. Mi Slovani se moramo najodloč-nejše upirati tej poslednji zahtevi tako z narodnega, kolikor z državnega stališča, kajti pomisliti nam je, kaki elementi bi za-seli potem vse javne službe mej nami: elementi, nasičeni iredentskimi čustvi in ve-leizdajskim duhom. V dokaz za našo trditev ni treba poseči Bog ve kako daleč, ampak pred sabo ga imamo: mej štirimi irre-d e u t o v c i, k oj e so neda vno priprli radi metanja petard, so kar trije mladiči, ki se šolajo 11 a vseučilišči h italijanskih. To je žalosten, svarilen izgled, kojega naj ima vlada vsikdar pred očmi, kadar se jej je baviti s težnjami naših Italijanov. — Taki življi naj bi zaseli mej nami javna mesta?! Še tega bi se manjkalo! »Edinost." »Za Husijo." — Slovenci smo res nesrečni ljudje: naj se uležemo na trebuh ali pa vznak, »panslavizem11 gleda vsejedno iz nas. Ako gremo na volišče, smo panslavisti; ako iščemo pri oblastih v svojem jeziku svojili pravic, smo zopet panslavisti; ako pa se v kaki strogo g o s p o d a r s k i z a d e v i s slovensko ulogo oglasimo pri mestuem magistratu, pravijo nam naravnost, da delamo „za Rusijo." Ne smejte se, ni šala! Pred par dnevi uložiloje kon sumno društvo rojansko pri mestnem magistratu slovensko ulogo ; — poslovni jezik temu društvu je namreč izključljivo slovensk-a bilo je toli postrežljivo in ulj u d 11 o, da je priložilo tudi italjanski prevod. Ulogo je izročil g. asesorju Articu jeden odbornikov osebno. A kako je osupnilo tega poslednjega, ko je g. asesor zarežal nad njim: »Tu je italijanščina občevalni jezik, kaj treba tu politike; vi delate za Rusijo in še svojo vero izgubite!11 Torej ste čuli! Kdor ljubi svoj materini jezik, kojega okoličani govore od pradavnih časov, ta dela za Rusijo, je torej veleizdajec!!! Take krivične napade moramo požirati mi Slovenci, ako smo toli drzni, da zahtevamo za-se ustavne pravice; tako nas sumničijo, ako zahtevamo to, kar je jasno izraženo v §. XIX. temeljnih zakonov. „Ed.“ Židje imajo v Avstriji v svojih jeklenih rokah vse, kar je kaj dobrega. To je že znana resnica. Kako daleč smo že dospeli v tem oziru, čitati je bilo v časopisih od 2. t. 111. Ker je bil 1. t. m. velik židovski praznik, zat6 je bila žitna borsa na Dunaju tako prazna, da ni bilo prav nikake kupčije; ako Židje ne pridejo, ni kupčije, ni življenja. Tako daleč smo že prišli v — krščanski Avstriji! Književnost. — Pred časom smo par krat omenili „Spomine na znamenite može slovenske", katere je prinašala »Edinost" v podlistku. Pisatelj g. Vatroslav Ho lz je opisal 32 znamenitih slovenskih pokojnikov, kakor jih je sam spoznaval v svojem občevanju ž njimi. Ti spomini so se čitateljem jako prikupili, da so izražali željo, naj bi se ponatisnili v posebni knjižici. To se je tudi zgodilo, a knjižica je skoro že vsa razprodana. „Edinost" izraža nado, da nam g. V. Holz kedaj poda zbrane vse svoje »spomine11. To bi bila prva knjiga enake vrsto med Slovenci. — Opisani možje, ki so živeli in delovali na Primorskem, so naslednji: C e g a r Franc, Črv Anton, Dolinar Ivan, E r j a v e c Fran, H r i-b a r Anton, J e 11 k o Ivan, P a g 1 i a r u z z i Josip in Žvab Lovro. — V P a t er n o 11 i-jevi tiskarni in založbi izšla je knjiga: Laški nemški in slovenski pogovori. Nova izdaja te knjige, katero smo sinoči dobili v oceno, je že četrta, kar očitno dokazuje njeno potrebo. Knjiga obsega ‘280 stranij in stane 1 gld. Spisal jo je bil pokojni gimnazijski ravnatelj Josip Premru, a pozneje popravil in za tretjo izdajo priredil pokojni duhovnik J. R e j e c, a tudi četrta izdaja kaže napredek. Kdo je oskrbel to izdajo, ne vemo, pa reči moramo, da ta bolje ustreza mnogim jezikovim zahtevam nego poprejšnje, ker slovenščina je precej pravilna in čista. Na prvih 40 straneh podana je ob kratkem slovenska slovnica, katere se moreta s pridom učiti Italijan in Nemec, pa tudi Slovenec, ker spisana je v vseli treh jezikih. — Kolikor smo mogli v naglici prelistati to slovnico in celo knjigo, zdi se nam dosti primerna svojemu namenu, dasi ji še- veliko manjka do potrebne dovršenosti. A temu se ne čudimo, ker knjiga ni prišla iz strokovnjaških rok, marveč iz takih, ki so imele veliko več dobre volje nego sposobnosti. Morebiti se še povrnemo k tej knjigi. V Tolminu se tudi snuje ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. V nedeljo bo v tamošnji Čitalnici ustanovni občni zbor. •— Ta novica iznenadi in razveseli vsakega zavednega Slovenca. Prepričani smo, da vrle naše Tolminke bodo vredne posnemovalke goriških in tržaških Slovenk, katere uzorno delujejo za namene družbe sv. C. in M. Tolminske gospfe in gospodične pokažejo s tem, da se zavedajo svoje veljave in dolžnosti do ljubljenega naroda. Živile! DOFZ V (Jprici, 12. oktobra. — Gospod urednik ! Opiraje se na paragrafe Vašega res-nicoljubija nadejam se, da ne vrvete sledečih vrstic v svoj požrešni koš: Na katoliškem shodu v Ljubljani pohvalil je g. rav‘io. Ne bom popis»Y?vl, kako se je to vršilo, ker je to žt več ali manj znano; povem naj samo, da je bilo jako lepo videti zla-tomašnika, kako je v polnej svojej krepko-sti, ubranega duha opravljal sveto nekrvavo daritev, a še lepše slišati ga, kako je z mogočnim svojim glasom in skoro bi rekel z mladostno navdušenostjo pozval sv. Duha na pomoč v »Veri Creator", pel Bogu slavo v „Gloria in excelsis“ in izrazil mu svojo zahvalo v „Te Detun laudamus." Taki možje, kteri bi v tako težavnej službi po tolikih letih ohranili svoje telesne in duševne moči v tolikej svežosti in krepkosti, kakor jih je ohranil naš zlatomašnik, so pač jako redke prikazni. — Petje je bilo izborno, slavnostna propoved, v kterej je govorirk monsignor dr. Gabrijelčič primerjal tri dele sv. rožnega venca s tremi dobami človeškega življenja in še posebe s tremi dobami mašn'kovega službovanja, kazala je govornikovo spretnost, a bila je za tako priliko predolga in vtrudljiva za govornika in še bolj za gnjeteče se poslušalce. — Ko je še po 1. uri popolneje končala sv. maša — lilo je še vedno na vso moč in ljudstvo se je naglo razkropilo, iskaje suhega zavetja po tolminskem trgu. V zlatomašnikovi hiši pa je bila velika „pogrnjena“, pri kteri je bilo kakih 100 gostov, med njimi mnogo sorodnikov, nad 20 duhovnikov, skoro vsi tolminski u-radniki, občinski zastopniki itd. itd. Razume se samo po sebi, da je vladala tu nenavadna živahnost do pozne ure. Nazdravljalo se je sv. Očetu Leonu XITI., presvit-lemu cesarju, prevzvišeuemu knezonadškofu, zlatomašniku, tolminski občini in njenim zastopnikom, g. okrajuemu glavarju itd. Slavljenec je prejel od vseh strani polno pismenih in brzojavnih pozdravov in čestitk in ti v zvezi s celo slovesnostjo so zopet potrdili staro resnico: „Kdor ljubezen seje, žanje ljubezen/ BAZNOTEBOSTI Najvččji parnik na svetu spustili so dne 7. septembra t. 1. pri Glasgowu na Angleškem v morje. Ime mu je „Campania“, dolg je 200 M, širok 25 26 M in gre tako globoko v morje, tla prežene 19.000 ton vode, t. j. blizu 3000 ton več, nego dosadanje največje ladje, lleseca aprila prihodnjega leta odpluje k razstavi v Čikago in bo potreboval do Nove-Jorke malo več nego pet dnij. Davica je bolezen, kateri še ne poznajo luka. Nedavno umrli goriški veleposestnik dr. Levi, o katerega uzornem umnem gospodarstvu smo imeli že prilito govoriti, volil je v svoji oporoki 30.000 gld. tistemu zdravniku, ki najde gotovo sredstvo zoper davieo, za katero boleznijo je pred leti umrla njegova jedina liči in dedič. Koliko je železniških strojev na svetu? Na celem svetu je 109.000 železniških strojev in sicer v Evropi 63.000, v Ameriki 40X30, v Aziji 3300, v Avstraliji 2000 in v Afrik* 700. Od evropskih držav jih ima Angleška 17,000, Nemška 15.000, Francoska 11.000, Avstro-Ogerska 5000, Italija 40( 0, Rusija 3500, Belgija 2000, Nizozemska in Španska | po 1000, Švicarska 900. Ne pokvarimo krav s slabo molio. — Slaba molža škoduje krave n. Krave dajejo namreč čim dalje menj mleka, ako jih slabo molzemo, zlasti pa še, če jim vimena do čistega ue izmolzemo. S slabo molžo pa tudi manj iu dosti slabšega mleka namolzemo. Mnogim jo molža sitna, ter jo skušajo kakor li'tro mogoče opraviti, posebno če je treba molzti večje Število krav, V tem oziru so posli včasih malo vestni in jim je gospodarjev prid dteveta briga. Zaradi tega je treba, da gospodarji oziroma gospodinje, nadzorujejo molžo ter se same prepričajo, so li krave popolnoma izmolzene ali ne. Če bi gospodinje strogo na to gledale, namolzlo bi se veliko več mleka in krave bi uam ostale dobre molznice. »Rodoljub.** Nesreča. — Petletni Janez Mahorčič zapustil je stanovanje svojih starišev v Trstu in šel v mostni log iskat gob. Nesrečni fante povžil je neknj surovih gob in sicer strupenih, ter v sl e cl tega umrl malo nr pozneje. Samomor v čudnih okolščinah. — K zlatarju Wittmanu v Požuiiu na Ogeiskem prišel je siunen človek in mu ponudil v nakup nekaj zlatnine. Zlatar je opozoril redarstvo na tega moža in policija ga je prijela. Pri zaslušanju vsel je tujec hipoma britev iz žepa in si prerezal grlo tako, da je obležal mrtev na mestu. Pri sebi imel je potni list, iz katerega je vidno, da se zove Alojzij Szemerl. Sumi se, da je ta človek pred kratkim na Dunaju umoril in oropal zlatarja Lammela. O priliki moje zlate maše došlo mi je od vseh strani j premnogo častitk in voščil, da pri moji visoki starosti mi ni mogoče, vsakemu posebe odgovoriti in se mu zahvaliti. Zato Sem si izbral pot javnosti, da izrečem vsem častilcem, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo — Bog Vam plati! Karol Pencin zlatomalnik. Sclnviirze, weisse nnd farbige Šeidenstoffe von 45 kr. bis fl. 15.65 pter Heter —. fflatt uiid gemustert (ca. 24g versch. Qual versch. Farben, Dessins ect.) vers. roben- und stiickweise, porto- u. zolllVeidicSeiden-Fabrik G.HENNE-BERGiK. u. K. Ilofiief,), ZORICH. Muster um-j geliend. Briefe kosten 10 kr- Porto. (1) Preložitev prodajalnice. Podpisana se dovoljujeva naznaniti p. n. občinstvu, da sva preložila svojo delavrVo n*iioi»,:U cve^fe ?n vencev, katera je obstajala v Nunsk; ulici Št. 6 nad deset let, v isto ulico št. 10. Ob enem zahvaljujeva slavno občinstvo za dosedanje zaupanje z nljudno prošnjo, da bi (lama isto ohranili tudi v prihodnje ter neju tudi v povili prostorih v Nunski ulici št. 10 blagohotno z naročili podpirali blagovolilo. Z vsem spoštovanjem udana * Karolina Riessner JI sin. i. . A * Najvešje s s 1 e j « NADGR0BN1H ¥EIC1¥ IN TRAKOV po najnižjih cenah priporočata umimb msssNKK & s m v ftos&i št. so. Zalogo ita-lianskfh vin imd v Čedadu gosp. Josip Blazutič. Kdor hoče pripravljati dobro kavo, kupi naj si Oelz - oyo kavo OlK-ova kava je najboljšo kavino primcsilo 01*-ova kava nima vsebi krušk, ne rejte, Me sirupa. Prodaja so v všeh prodajalnicah jestvin. SŠškAmši tia Travniku Travniku št. 22 i'"’; '.a imš. veliko zalogo raznovrstnih nagrobnih vencev iz posušenih in umetnih cvetlic od 3 do 50 gUJ. PRODAJA TIJI>I TRAKOVE IN NPO«lXKE. Šopki in venci se izdelujejo v delavnici prt zadnjih tVanftosklli itzorciti; vsled tega se z ozirom na izvršitev in ceno ne bojim nikakega tekmovanja. Kil. Za naročila vencev in trakov obračati so je treba vselej le v prodajalnico na Travniku, ne pa v podružnico za veliko vojašnico. 8? Slavnemu občinstvu se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi: Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje vNftkovrHtne voščene sveče Vseh vrst modeno pecivo. V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Biesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči. Anton Urbančič trgovec poleg Orzana v Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve. sveče. Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in na debelo. Ivan Reja krčmar „Alla Colombau 7.» veliko vojnžiiico na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sr. Klare. Blaž Bitežnik KAMNOSEK v I rt ni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojihizvirnih načrtih Ivan Howanski čevljar v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem. Ivan Kavčič veletriec na Komu ima zalogo STE1NEELDSKE P1VE. v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij. Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. G. Likar v Gorici Semeni ška ulica it. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarue, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah. Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imA zdaj v najemu Franc Bizjak, ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočiiča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Yipavske doline. Ivan Bajt krojač v Nunski ulici št. 14, v |>iši Hilarijanske tiskarne, Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 so priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi, _____________ Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Franc Jakil na sredi Baštelja št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo. Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1. Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah. Ivan Dekleva veletriec z vino m v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in trna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. — Prodaja na debelo Peter Drašček v Stolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobakja. Kava, sladkor, olje, r ž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo. Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. Karol Drašček PEK Biva Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha so nahaja v Semeniški ulici št. 2. Ivan Velušček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom. Ivan Čotar kroj»S v Bahati ščit (Babatta) St. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvn Tiskarna Ant. M• Ohix»i-ja priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za duhovske, županske iu druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago. Peter Birsa gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna. Št. B702/l892 Oznanilo. — Naznanja se s tem, da se bodo dne 3). oktobra 1892. ob 10. uri zjutraj v pisarnici tukajšnjega deželnega odbora javno srečkale obligacije zemljiščno-odveznega zaloga v znesku, odmerjenem v razdoloživetnem načrtu 3. marcija 1856. (Drž. zak. II št. 4). — Deželni odbor v Gorici. EaKacacsKsss^sKasassessscatsKs Priporočam gg. učiteljem in proda- aleem svojo bogato zalogo Grubbauer- jevih pisank, številnic i. t. d. 100 po 70 kr. Risanke 100 po 2 gld. F. W0R8UY v Gorici anion mm v Raštelju št. 7 v Gorici prodajaln iea drobega in niirnberškega blaga na drobno in na debelo. JeiiM i Mjmejše hpiališče. Posebna zaloga za kupovalce in razprodajalee na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala Vozički in stoli na kolescih za otroke. Strune za godala. Poe°bnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosil dobro paziti na naslov: Na sredi Raštelja šl. 7. 1 Šest blatili svetinj, častni križci in častne diplome Grofa Geza Esterhazy konjak, kateri priporočajo slavni zdravniki, imd izboren okus, ne zaostaja prav nič za francoskimi izdelki in je poleg tega še za polovico cenej i. POSEBNA ZNAMKA •AtLr AtL W "7 C "A" 7 C COGNAC dobiva se povsod Noš konjak izdeluje se iz samega vina brez vsakoršnih tujih primesi! po francoskom načinu in je pri /- izborno varovalno sredstvo. Ravn ate Ijstvo grota Geza Esterhazy tovarne za konjak, Budapest VI kul/,o vitci ut. 23. o> e a i: e 5 8* 0 1 H H N a a o i» S | E' h tl 2. II n A Pariš, iLipsko, Bordo, Berlin, Nizza, Brussel. PH. MAYFARTH & COMP. Tovarne Poljedelskih strojev Dunaj II., Taborstrasse K. 76. Dstanovljeno 1872. •"‘"“MrUSkSSfna v”h 60(1 delavcev. orala Izdelujejo najboljše: 1=, 2=, 3= in 4 krilna. Prave in valjarje za njive in travnike. Stiskalnice za vse namene, za vino in sadje. Sušilnice za sadje in zelenjavo in druge namene. Samostojno delujoče paten-tovane škropilke za trte in rastline. Slamoreznice, mlatilnice na roke, na gepel in na par, gepel, sadne mline, rezalnice za repo, stiskalnice za pičo patent, čistilnice za žito, robkalnice, Obrtni pralni stroji. Katalogi brezplačno. — Zastopniki se iščejo. Veliki polom! ♦ NOVI VOUK IN LONDON nista prizanesla Evropi: to jo prisilo neko veliko y tovarno srobrnin, da za malenkostno odškodnino razda svojo zalogo. — Jaz som poobla&čon, izvršiti to nalogo. JA2 PRODAJAM 6 finih namiznih nožev s pravim angleškim rezilom, G amorik. pat. srebrn, vilic iz onega kosa, G ,, ,, ,, navadnih žlic, 12 ,, „ ,, kavinih žlic, 1 „ ,, „ zajemalka, 1 n v za mloko, G ,, Viktorija podkladalk, 2 krasna svečnika, 1 čajovo siteo, 1 priprava za cuker 42 kosov skupaj. Vsoh 42 kosov skopaj stalo jo poprej nad 40 gld., zdaj pa se prodajajo za ni-tarijo gld. 11.(10. Amerikansko patont - srebro je bela kovina, ki ohranjuje srehno belino 25 let, kar se zagotavlja. V dokaz, da ta oglas ni morebiti kak švintlel, priobčim nokatoro od tisočerih zahval in zopetnih naročil, katoro sem dobil po mnogih letih uporabo; ob onem so zavezujem javno, da vsakomur povrnem plačilo, ako z blagom ne bo zadovoljon. Pravo blago imd pričujočo varstveno znamko. Drugih tvrdk blago je le ponarejeno. Razpošilja so le proti povzetju ali naprej poslanem denarju. Posebej se priporoča neki prah za čiščenje, ki stane s poukom vred 15 kr. Škofljica. Kdor hoče imeti dobro blagO, porabi naj to priliko, da si omisli to krasno garnituro, llaz-pošilja edino le Perlberg, Hauptdepot u. Agentur združene ameri-kanske patent-srebrninske tovarne. D n n a j, 1., F l e i s c h m a r k t u/ti. Izpisek iz zahval: Z garnituro 42 kosov povsem zadovoljni; prosimo So naslodnjo roči.... Novi Banovci, 12. jul. 1892. Rim. kat. župn. urad. S poslano garnituro som povsem zadovoljen. Novo naroMlo sledi. Passek, 10, julija 1892. Eduard Kroupa, nadučitelj 4 4 t 4 t t | oZ OGLAS Ker me je več od njih uprašalo, ali sem jaz oni fotograf Jerkič, koji je letos obhodil: Kanalsko, Cerkljansko, Tominsko, Kobariško, Bolško, dalje Šempas, Črniče, Prvačino, Dornberg, Rihenberg, Komen i. t. d. usojam si slavnemu občinstvu naznanjati : 1.) da jaz se imenujem Anton med tem ko potujoči je Josip, s kojim že skoraj leto časa nisem v nikabi zvezi. 2.) da jaz letos nisem potoval, ampak izdeloval slike ^ stalno v svojem zavodu v ulici sv. Klare št. 5. Ker sem bil radi več uzrokov k tej izjavi prisiljen, pre* drznem se slavno občinstvo na to opozoriti ter uljudno vabim, naj se posluži prilike v Gorici in me obišče v zgoraj omenjenem zavodu S spoštovanjem se priporoča ANTON JERKIČ fotograf. Splcšno priznana in svetovno priljubljena PLZENSKA Pivina Grenčica od trdlce Hinko & ADOLF FINGER v PLZNU (Pilsner-Bier-Bitter) zanesljivo, zdravniško preiskano in priznano sredstvo proti želodčnim boleznini, kakor: krčil v želodci, zgagi, bledici, bljuvanji, kroničnemu želodčnemu kataru, težkemu prebavljanju vsled preobloženega želodca itd. Dobiva se pri Aosipu Hiinigu, trgovcu v Kanalu. Pošilja se po pošti v steklenicah po 1 liter. loterija novena Klavni dobitek 75 OOO SBECJKE PO 50 kr. priporočajo : A. V. Jona —• S. V. Pincherle in A. Michelstadter & Comp. v Gorici lEATBREINEB ♦ t ENEIPPOVA SLASNA Neprekošen primesek navadni kavi. Dobi se povsodi. . Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem. ——————————————— P-MeS* Ki/ khl. Wm ut flatr Sdtwi m 11 ta ;j,W ndl W««Mivnftt- v i/siA* BtniiN *-WIEN Naravne mineralne vode iz raznih studencev. Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto. Ribje olje z železom ali železnim jodom. Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za živino > korjski cvet, konjski prašek, goveji prašek. Homeopatična zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna Braanitzer v Raba® št. 16. najemu Alojzija Olinbicli-a Casnadiploma j Zlata svetinja v Zagrebu A+ w Temešvaru restitičii M navopraldaza konje. Cena steklenici gl. 1.40 Ze 30 let se rabi v dvornih in večjih ko njarnah vojaških in civilnih za okrepčeva-nje pred, a k pokrepčenju po težkih delih, pri izpahnjenjih, omrtvenju žil itd. usposobi konje k izvrstnim službam v upregi. Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrecno: KWIZD0V EESTITUČNI FLUID. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Franz Jok. Kvvizda k. u. k. iisterr. u. kbn. ruman. Hoflieferant, 1 Kreisapotlieker Korneuburg b. Wien. AL S 0 L E “ (pr Solncu) V Gorici, za mesnicami (ulica Morelli) št. 15 toči izborno pivo bratov |oisin§ha«s iz Gradca po 24 kr. liter Priporoča se za obilen obisk. U drogeriji (mirodilnici) Antonija MazKoli-ja v Gosposki ulici in v podružnici v Vrtni ulici nasproti pošte nahaja se o priliki bližajoče se trgatve velika zaloga vinskega kamna, žveplokislega apna, e s t r a k t a, snovij za barvanje vina in drugih tvarin, ki se rabijo pri prirejanju vina. — Še posebno pa opozarjam vse gospode vinogradnike in posestnike na moj angležki prah, kije edino in nepreko-sljivo sredstvo za popolno očiščenje kateregakoli vina. Prah se je preskušal pri goriški c. kr. kmetijski družbi, ki je našla, da je brez vsakoršne škodljive tvarine. Dalje imam veliko zalogo barv že ribanih z oljem in še v prahu, kolomaza, čopičev, itd. Priporočam dalje svojo zalogo znamenitega cementa Portland iz tvornic Egger & Liithi v Kufstein-u. Tiskarna Ant. M. Obizzi-ja naznanja svojim p. n. odjemnikom, da tudi letos jim bo darovala skladni koledar in da torej ni jim treba kupovati ga. Koledar bode jako lep in pripraven — ter v vsaki zadevi boljši kot lanski. Oni p. n. odjemniki, ki želijo imeti na istem toplomer, naj blagovoliš se oglasiti, kajti za takšen koledar treba bode doplačati 25 kr. Kupčevale! (ne zastopniki) lci se pečajo ali hote pečati s prodajo poljedelskih strojev so naprošeni, da bi naznanili svoje naslove tvrdki Ign. Heller in Wien II. Praterstrasse 78. Jožef Culot trgovec na debelo in na drobno v llaštelji, naznanja slavnemu občinstvu, da ima v svoji štacuni veliko zalogo vsakovrstnih igrač, novostij in različnih punčik z obleko in brez nje, razne vrste volnenega blaga, rokavice, črne o vratne rute za duhovnike, zapestke raznih vrst, škornje, volnene čevlje za zimo s’ podplati in brez njih vsake velikosti, in prav mnogo drugih rečij najfineje podobice iz Pariza, svetinje, razpela vsake vrste tudi iz nikla in bele kosti s stojalom, kipe, rožne vence najrazličnejših vrst in tudi iz bisernih matic, najfinejina verižici se srebra itd. Cene tako nizke, da se ni bati tekmovanja. SVARILO! Usojamo si p. n. občinstvo uljudno na to opozarjati, da se naša ne prodaja, temveč v belih originalnih zavitkih z modrim tiskom po V2 kg., 200 m 100 gramov z našim podpisom in varstveno znamko, ki je tukaj zraven. Pazi naj se posebno na našo varstveno znamko, kajti občinstvo SE SKUŠA SLEPITI z vsemi mogočimi ponaredbami. Papir, tisek in besedilo se popolnoma ponaredi, samo podoba častitega gospoda župnika in naš podpis nimajo ponaredbe. Nikdo naj ne sodi o kakovosti Kathreiner-jeve Kneipp-ove sladne kave, ^ ® če ni dobil pristne v zavitku z varstveno znamko, 9 ^ ? ki je tu zraven natisnjena. &/)&«&■>«> Stw»rta.Baanrfl«h • mGhcnin Kathreiner-jeve tovarne za sladno kavo. JTterolin — Dunaj — Monakovo. »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Ivan Culol J KLET A1 oj z i j a Kade r - j a v semeuiški ulici v Gorici. Domače črno namizno vino lastnega pridelka, burgundec, izabela — ne izpod 56 litrov. Tropinovec v steklenicah iya litra, burgundec (Pinot noir) star, rizling (bel) in prav star pikolit v steklenicah. Te vrste priporočajo razui gospodje goriški zdravniki bolnikom in rekonvalescentom Pristnost vin s« zagotavlja. Anion Bortolotti kamnosek v ulici Treh Kraljev (Tre Tte) št. 8 ima vedno v zalogi nagrobne s p o mi 11 k e in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne. ———— kamnoseški mojster Riva Corno št. 15 v Gorici imd veliko zalogo križev in nagrobnih spominkov vseh vrst raznih cen. Kazstva v PAKIŽU Zlata svetinja Uspeh zagotovljen Poskusite, da se prepričate Tord-Tripe mori miši podgane in krte brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fosfora. Vporalm lahka HBjJ Uspeh gotov. Cena: 50. kr. zavitek. Zaloga za celo deželo Goriško - Gradiščansko k v drogerijah pri Ant. Nlazzoli-ju v Gosposki in Vrtni ulici. v Železne križe -mm za nagrobne spominke vseh, vrst. po jako zmernih cenah prodaja k mm. kovač v Kapucinski ulici št. 5 v GORICI. il t l ♦ Pl -<1 P ao t>-O I P P »(0 Motite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiše že-lodlne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti čreves-nim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in posiljatve pa edino y lekaruici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. H- llovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkiczg G. Piccoli, m Ljud. Greeelna „pri Mariji pomagaj1* ; v Postojni v lekarni Baccarcich, s Ajdovščini v lekarni Sapi a, v Vipavi v lekarni Guglielmi, V Beljaku dr. Kumpf. HQT~ I steklenica velja 30 kr. NB. Varovati seje treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo Človeka le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki. n mam i mm/. vm . mm: .mm, Jobra kava le 3 KlTIIItKIVKIt-jno K n c i ]> (>-«> vo SLAIINO KAVO za primeso. DOBIVA SE POVSODI. Pred ponaredbami se svari. Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici. mmm