L tet a* koristi daUv-akega i I ud« t va. l)»l»v-•I m opr»vli«nl do «••g* kar productrafo. Thta p*p«r ta davotad to tho Intaroata ol tho working din. Work* tr« «rt ontltlod to ali what thoy produca. PAZITE* ' ja-a^aa.. -:;*■' ¿TBrar«» ■ nafttavilko v okUpaju. ki m nthkjft poU« v»> ftatfa naslova, prlloplta» naga «podal ali na ovitku. Ako (428) |a itavilka tadat vam • prihodn|o itovilko naioga liata po-ta6a naročnina. Proa4-mo, ponovita |o takoj. | Štev. (No.) 427. Chicago, 111., IS. novembra (November) 1915. Leto (VoL) X. Avstro-Nemčija. Uresničuje se. Konec avstrijske samostalnosti se bliža in degradacija llabsburzanov j» že dovršena. Po leti Kino, kakor se eitatelji gotovo spominjajo, navedli članek o gospodarskem razmerju meti Avstrijo in Nemčijo, ki je krožil po avstrijskih li-stih in zagovarjal earinsko zvezo med obema državama. UiH)zarjali smo takrat, kam pes taeo moli. Milituristično si je takrat Nemčija ze podjarmila Avstrijo. Nemški armad ni poveljniki komandira-jo, avstrijski generalni štab je izginil, oziroma je postal le del nemškega generalnega štaba, avstrijska diplomacija je služkinja nemške, avstrijski zakoni so prepisi nemških postav. In ko je bil Vilček tako daleč, so v Berlinu, začetkoma bolj previdno, iztegnili krtico, da bi videli, kako bi bilo s earinsko zvezo. / Večji del avstrijskega časopisja je natisnil tiste članke, ki jih je gotovo dobil ml koreapondečne-ga urada, nekako kot dolžnost. In zdaj se kažejo sadovi. Čez Beru prihaja poročilo, da je avstrij-ako trgovinsko ministrstvo privolilo v trgovsko- gospodarsko zvezo z Nemčijo in da je to tudi večina trgovskih zbornic v Avstriji baje odobrila. Po tej pogodbi, sklenjeni za daljšo dobo, morata obe državi vse trgovinske pogodbe z drugimi državami skupno sklepati. Trgovina med Nemčijo in Avstrijo pa mora biti svobodna, carinske meje se odpravijo in tej zvezi se eventualno lahko pridružijo še druge države. Vsak socialist bi pozdravil odpravo carinskih meja, če bi se odpravile na vseh straneh. Splošna svobodna trgovina pospešuje razvoj in vsaj deloma ublažuje draginjo. Takozvane varstvene carine varujejo kapitaliste, ne pa ljudstva. Toda to, kar hoče Nemčija, ni svobodna svetovna trgovina, ampak kombinacija, ki bi njej omogočila, da bi še bolj oblastno nastopala napram drugim državam. Avstrija sama je doslej Srbijo gospodarsko davila na škodo Srbije in na škodo svojega ljudstva, le na korist svojih veleagrarcev. Gospodarsko združena Avstro Nemčija bi še lože vodila tako trgovinsko politiko napram manjšim državam. In kakor je fcila gospodarska" vojna med Avstrijo, in Srbijo e-•den izmed razlogov sedanje krvave vojne, tako bi trgovinska politika, ki jo namerava Nemčija, vt-noraer ugrožavaTa evropski mir. Dunajski telegram sicer pravi, da bi tudi dru-i države lahko pristopile tej carinski zvezi. Ali vsakdo razume, da gre tukaj le za take države, ki bi bile Nemčiji pogodi, najbrže njeni sedanji zaveznici Turčija in Bolgarska. To bi Balkan še Ulj raztrgalo in oslabilo. Ravno tako pa tudi razume vsakdo, da je to le predigra za politično zvezo. Take carinske' unije so imele se vedno tak pomen/ Nedvomno ima Nemčija ta cilj, da pogoltn«- A\strijo./ dlako m S kost mi. Le o obliki se se ne govori. To je pa postranska reč. Lahko se najde forma, ki navidezno ohrani avstrijsko samostalnost. praktično jo pa uniči. No, vojne še ni konec, in koliko imperialističnih upov se uresniči, se bo šele pokazalo. Povsod smrtne kazni. Med zanimive prikazni sedanje vojne spada tudi ta, da je v vseb deželah najti "izdajalce," ki jih obsojajo dotična sodišča na dolgotrajen, pogostoina dosmrten zapor, včasi pa tudi na smrt. Iz Avstrije smo objavili nekoliko takih slučajev; vseh seveda ne moremo, ker jih je preveč in ker tudi niso bili vsi naznanjeni javnosti. Po Bosni in Hercegovini je vojna "pravičnost" divjala, kakor da bi hotela iztrebiti domače prebivalstvo. V Galiciji in Bukovini so trumoma streljali rusin-ske krnele. Jkatere so dolžili. da so dajali Rusom informacije. In še sedaj ni streljanja in obešanja konec. Ali Avstrija ni edina država, ki ima svoje izdajalce. Čitali smo take vesti iz Rusije, iz Nemčije, iz Irske. In Anglija jih ima tudi v Indiji. Neki v Bagdadu izhajajoči list poroča: "Dva mohamedanska časnikarja sta bila v Dilhi obsojena na smrt, prvi zato, ker je nabiral denar za podporo "Rdečega polmeseca," drugi pa zaradi nekega dela o politiki v Aziji. Tretji je bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je pred kratkim obiskal Carigrad, neki profesor pa je dobil enako kazen zaradi predavanja o razmerah med mohamedanskimi Indi in Turki." To niso slučaji, v katerih se vrši izdajstvo iz nizkih materijalnih razlogov, za denar. Veči na teh "izdajalcev" ravna iz idealnih nagibov, iz prepričanja, na naj bo v Avstriji ali pa v Indiji. Njihovi interesi se ne vjemajo z interesi tiste države, ki vlada nad njimi, pa ji zato tudi ne morejo želeti zmage. Države niso narodi in narodi ni-*o države. In če ne bi vojna zmedla misli kskor jih zmede alkohol ali opium. nc bi noljcn narod svoji vladi želel zmage; pa če se vendar bojuje zanjo, dela tako zaradi tega, ker je prisiljen in pa ker se tudi zmage sovražne države ne veseli. Ali če bi mogli narodi jasno misliti in če bi pogledali v globoČino vseh razmer, bi spoznali, da bi morali za dosego svoje svobode razbiti vse države, katerim služIjo, pa se potem organizirati na povsem drugi podlagi, na kateri bi si mogli zgraditi svoboden dom in si vzajemno zavarovati mir. Ameriški kongres. Meseca decembru bo oživelo v zveznem glavnem mestu NVashington. Kongres Zedinjenih držav se snide na svoje zasedanje. Amerika je zelo demokratična dežela. . Vsaj slišati je to pri vsuki priliki. Ali človeku, ki pogleda včasi tudi čez meje in se zanima zu priliko v drugih deželah, se zazdi vendar nekoliko čudna ta demokracija, v kateri gospodari administracija po tri četrt leta brez zakonodajstva in brez ljudske kontrole. Lani, meseca novembra so bili izvoljeni poslanci, ki se snidejo letos, meseca decembra. Stari kongres je zboroval do začetka spomladi, od tistega časa je pa vlada edina gospodinja in dela, kar se ji ljubi. S pravili Zedinjenih držav se to seveda vjcuia. Ali to ravno kaže, da ni v pravilih Vedno obsežena vsa modrost in da je tudi v konstitucijah od časa do časa treba izpremembe, kakor se menjajo razmere. Zedinjenc države niso več tako majhne, kakor so bile nekdaj in naravno je, da so se pomnožile tudi njih zakonodajne naloge. Česa naj pričakuje ameriško ljudstvo od kon gresa, ki se shaja ? Predvsem je za to merodajtia njegova sestava. Ameriško ljudstvo je volilo in vsakdo lahko pravi, da ima sedaj svoje zastopnike, take, kakršne' si je izbralo. S to frazo se pa vendar ne bo mogel zadovoljiti, kdor lii vajen, da bi kakor papiga blebetal naučene besede. Ljudstvo je glasovalo, volilo pa ni. Kajti voliti pomeni nekaj več kakor oddati svoj glas. Voliti se pravi izbirati meti raznimi kandidati, izbirati zavedno, s prepričanjem in znanjem. Tako se pa v Ameriki ne voli. Kn tlel vo-lilcev glasuje na ukaz. en del voli tako, kakor volijo drugi, en del dela svoje križce iz večinoma praznega strahu pred gospodarjem, in še en del oddaja glasove za pivo in tobak. Le mala manjšina se zaveda pomena bolite v in ve, da s«? odločuje na voliščih o velikih interesih, o vprašanjih ljudske pravice, o boju meti gospodujočimi in izkoriščanimi. Zato, ker se zaveda le majhen del tega velikega pomena, ima delavsko ljudstvo vseh Zedinjenih držav v svojem kongresu enega samega poslanca, o katerem lahko po pravici pravi, da je njegov. To je sodrug Me/ertibnilon, edini socialist v norem a-meriškom kongresu. To je seveda malo, in s tega stališča ne more imeti delavstvo velikih nad. Kaj pa je pričakovati glede na delo v bodočem kongresu sploh? Ofieielno vemo le o enem velikem vprašanju, ki se bo pretresalo v Washingtonu. Vemo, ker se j* že predsednik Zedinjenih držav sam .oglasil o njem in agitiral za njega rešitev v zmislu vlade. Kongresu bodo predloženi veliki oboroževalni načrti | to je edini predmet, o katerem s»' zanesljive ve, da pride na dnevni red. Amerika se pripravlja, da vstopi v vrsto militarističnih držav, da po množi svojo vojsko na suhem in na morju in da nabavi ogromne kvantitete vsakovrstnega orožja. Moloh bo prvi predložil svoj račun in z vso trdo-vratnostjo bi zahteval, du se mu plača. Zdi se, da ni v Ameriki med širokimi vrstami ljudstva še pravega razumevanja, kaj da to pomeni. Vprašanje kakšne suhe nedelje vzdigne še vedno več prahu kakor militaristični načrt. Za osebne svobodo je v Chicagu demonstriralo stotisoč ljudi; koliko izmed njih je mislilo na to, du ni vsa osebua svoboda izčrpana s tem, da sme človek v nedeljo popiti kozarec piva, ampak da ogrožuje militarizem osebno svobodo veliko bolj nego jo more kakšen mestni župan sploh ugrožavati? Proti zaprtim salonom so demonstrirali; o kakšni manifestaciji proti žugajoecmu militarizmu ni bilo še ničesar čitati... Vojaške zahteve pridejo gotovo na dnevni red. In z njimi pridejo davki. Zakaj nove stroške bo treba plačevati, vlada pa že sedaj nima dovolj dohodkov. Treba bo torej cklpirati nove vire, in povsem naravno je, da jih IkmIo hoteli otvoriti tam, kjer je pričakovati najmanjši odpor, t. .j. pri ljudskih, pri delavskih masah. Saj je še nekoliko mi-Ijonov delavcev, ki mislijo, da ne plačujejo nobenih davkov, pa ne mislijo, da jih odraČunavajo z vsakim grižljejem in z vsakim kozarcem. Medtem ko pa ni najmanjšega dvoma, da se, bo kongres bavil z ogromnimi vojaškimi bremeni, pa ni doslej niti najmanjšega znamenja, kaj bo z zadevami, ki no za množice mnogo važnejše. •— Kaj bo u. pr. s sporočilom zvezne industrijske komisije, ki ga je predložil Walsh? Kaj bo z raznimi predlogi, ki jih obsega omenjeno poročilo? Sam predsednik je govoril o militarističnih naertili in utemeljeval njih "potrebo." Noben član vlade, kaj šele predsednik, ni zinil nobene bcscdicc o Walslievih predlogih, nihče ne ve, kaj mislijo v ' \Vashiiigtofiu o njih in kakšno stališče zavzame vlada vpričo njih. Delavsko zavarovanje trka na vrata; Amerike, je na tem polju daleč zaostala za drugimi deželami. Zima je tukaj; velika brezposelnost žuga zopet. Kaj misli vlada storiti? Vlada, kakor kaže, ne misli nič. Kapitalisti ne marajo teh reči, in vlada se mora sukati, kakor godejo oni. Drugare bi bilo. če bi sedeli v kongresu delavci. Billy Holliday. Ako misli kdo izmed čitateljev, da je v tem naslovu tiskovna pomota, moramo takoj konstati-rati, da ni. Ime je popolnoma pravilno in se ne sme zamenjati z Billy Sundayevim. Billy Holliday je junak ameriške burke, ki jo igrajo v nekem new-yorškem gledališču. Igra nima umetniške vrednosti, sieer je pa zabavna, in pravijo, tla ugaja gledalcem. Njen junak je v začetku "bartender", potem se pa nenadoma prelevi v pridigarja, ki propoveduje najčistejšo cerkveno "besedo božjo" in uči prohibicijo. Pri bari mu je neslo po 100 dolarjev na teden, odkar pridiga. se mu pa denar kar siplje v naročje. S svojo zgovornostjo izpreminja cele okraje iz mokrih v suhe in napolnjuje prej prazne cerkve. Ampak katlar ve, da ga nihče ne vitli, si privošči alkoholno mokroto z izrazom take zadovoljnosti in naslade, kakor da že stopa Čez prag sv. Petra v tista nebesa. ki jih obljubuje svojim vernim oveicnm. Svoje- govore pa sestavlja in svoje argumente zbira iz tujih govorov in tujih knjig. Tako se godi ta reč v gledališču, kjer se pisa-tel jlahko izmišljuje. Nikomur seveda ne bo prišlo na misel, tla bi se v resničnem življenju godilo kaj takega. Billy Holliday je namazan slepar, ki zna iz svojega nevelikega talenta napraviti sredstvo zu pridobivanje zelo velikih dohodkov in ki razume, tla se dosegajo s hinavKino mnogo večji materijalni uspehi, kakor z resnico in odkritosrčnostjo. Živi pritligarji in apostclni, ki hodijo po Ameriki, pa na noben način ne uče svojega evangelija zaratli dobitka in vsaka besedica jim pride iz najglobokejšega preprieanja na jezik. In če se najdejo ljudje, ki mislijo, tla hodi in se vozi kakšen Billy Holliday živ po svetu — mi ne spadamo meti nje. Saj vendar govore o božjih rečeh; in kako naj bi verjali, tla dela človek iz božjih reči biztiisf ..... Ali nimamo, prav? Billy Sunday Billy Sunday je velik božji bojevnik. Na svojih shodih, ki mu prinašajo neštete tisočake, se bojuje naravnost s hudičem. Nekolikokrat ga je že zu bil; ampak peklenšček vstane menda po vsakem takem boju zopet od mrtvih, kar je za Billyja dobro. Kajti s kom naj bi se sicer še bojeval, če bi bil hudič dodobrega ubit? Včasi so pa ljudje tako radovedni, da jih silno mika izvedeti vsakovrstne.podrobnosti, in tako je preti kratkim new-yorški list "Mail" objavil intervju, ki ga je imel eden njegovih urednikov z nacionalno ekonomističnim pisateljem Roger Bab-sonom o Billy Snndayu. Roger Babson je vseskozi konvervativen mož in nikakor se ne more reči, da bi hotel iz kakšnega radikalizma očrniti velikega preroka. Zato se tudi nc more podtakniti njegovim besedam kakšna pristranost. Kakor je znano, Se ni bas davno, kar je bil Billy Sunday nekoliko tednov v Philadelphiji na "misjonu". Doslej je bilo pač znano, da je prinesel tisti izlet uničevalcu hudiča čez štirideset tisoč dolarjev; ni pa bilo znano, zakaj je bilo prav takrat treba pokore v Philadelphiji. To pojasnjuje sedaj Babson, ki pripoveduje sledeče: "Ljudje iz Billy Sundayevega odbora, ki jih osebno prav dobro poznam, so konservativni, kar se le da misliti. V Philadelphiji je bila takrat stavka cestnih železničarjev v zraku. Bil sem poučen o tem, ker so mi plačevali organizirani # poti-jetniki v Pennsvlvaniji po 90 dolarjev od osobe na leto, zato da sem sels» in njih pravočasno informiral o vsakem gibanju meti delavstvom in na delovnem trgu. Takrat je nekdo upozoril magnate cestnih železnic, tla bi Billy Sunday lahko onemogočil tak štrajk in ga odgotlil vsaj za dve ali tri leta. Kako to napravi.. Na najenostavnejši način. Tem ubogim param, ki nimajo niti čedne suknje na sebi, pripoveduje, da bodo živeli trideset let na tem, vso večnost pa na drugem svetu; vprašaje jih, kaj pomeni kratko, pomanjkanja polno življenje v primeri z večnim življenjem, polnim sreče in radosti. Nikdar ne zine ta mož besede proti korporaeijam, proti Rockefellerju ali Morganu, vedno govori le o parijah tega sveta, katerim so tam rezervirana vsa nebesa. To je storil tudi v Philadelphiji — in sicer z uspehom. Cestni železničarji v mestu bra-tovske ljubezni so zadovoljni, zadovoljni z upanjem v prelepe reči, ki čakajo nanje na drugem svetu. Čez par let postanejo morda zopet rebe-lični — kaj zato? Tedaj bo že zopet kakšen pridigar pripravljen." Babson pozna razmere. Mi nismo nikoli dvomili, da služijo Sundayevc pridige kapitalizmu. Babson potrjuje to. Ali če bi se dale njegove be- Na Portugalskem. V mladi republiki na iberskem polotoku, kjer bi reakcionarji prav tako radi zopet vpeljali monarhijo kakor na Kitajskem, so se zadnji čas izvršile nekatere reforme, ki zaslužijo, tla se delavstvo zanima zanje. Država,' kakor je splošno znano, brezbožna država, je vpeljala zakonitim potom maksimalni delovni čas za uslužbence in delavce. Deset urn i delavnik se ne sme prekoračiti v nobenem obratu industrije, prav tako je deset ur naj-1 višja delovna doba v domači industriji. V trgovinah iu brivnicah, nadalje v rudnikih in v vseh nevarnih industrijah je maksimalna delovna doba osem ur na dan; to vefja tudi za vse države in občinske delavce. V bankah in trgovinah je maksimalen tlelaviiik 7 ur. Posebne določbe omejujejo žensko in otroško tlelo. Obrtno nadzomištvo je poostreno. Nočno delo in delo čez čas je omejeno, za nujno oezurno delo so pa zakonito določene minimalne plače. Na Portugalskem je to mogoče; industrija ne bo poginila zaratli tega. Zakon seveda ne pravi, da se ne sme delati manje kakor osem ur. Ali delavskim organizacijam se sedaj ni več treba bojevati zu to, kur že zukon določa; kjer so dosti močne, se bodo lahko bojevale za skrajšanje izpod zakonite maksimalne meje. V Ameriki pravi Gompers, da se ne sme delovni čas zakonito določati. Ali kaj bi škodovalo ameriškemu delavstvu, če bi imeli tukaj tak zakon, kakršnega je sklenilo Portugalsko? In kaj bi to škodovalo ameriškim unijam? Miljonc dolarjev bi si prihranile, ki ga morajo sedaj v stavkah izdajati za te zahteve. Velikanske svote bi lahko porabile za boj, ki bi jim tedaj prinašal več kakor sedaj. Na stotisoče delavcev bi dobilo dela v podjetjih, v katerih se dela še po dvajnajst in več ur na dan. Število brezposelnih bi se močno skrčilo, s tem bi se skebanje otežčalo, delavski boji za višje cilje bi se pa olajšali. Seveda ne bo v Ameriki takih zakonov, dokler ImrIo delavci v tej deželi poslušali Gompersa in njegove somišljenike ter pri vsakih volitvah glasovali zu kupitulistične kandidate. Tudi na Portugalskem ne bi bilo take postave, če ne bi delavci vodili samostojne, delavske, od kapitalističnih strank neodvisne politike. To je pa tudi nauk za tiste, ki se pri vsakih volitvah izgovarjajo, češ socialisti itak ne dobe večine. Tudi na Portugalskem nimajo socialisti večine. Ali meščanske stranke in vlade vidijo, kako napredujejo, pa so se ustrašile in si mislijo, da je treba kaj storiti, kar bi zajezilo socialistično po-votlenj. "Pokažimo delavcem, da lahko tudi od nas kaj dobe," so dejali, pa so sklenili zakon, katerega ne bi bili sklenili nikdar, če ne bi bilo socialističnega strahu. Pošljite prihodnje leto pri nacionalnih volitvah petdeset socialistov v kongres. To ne bo večina; hrast ne pade pod prvim udarcem sekire in tako tudi ne pride pri enih volitvah socialistična večina v Washington. Ampak petdeset socialističnih poslancev — to ne bi bil čudež, zadostovalo bi pa, tla bi se začeli vsi drugi poslanci tresti za svoje sedeže, in prvo zasedanje kongresa bi prineslo nekoliko dobrih delavskih zakoi#v. Petdeset socialističnih poslancev — to ne bi bil čudež, ampak le uspeh dobre organizacije in a-gitacije. Organizirajte, agitirajte! To je vsa ča-robija. Ins to čarobijo si delavci v kratkem z malimi žrtvami lahko pribore več kakor z mnogimi težkimi, dolgotrajnimi, z velikimi žrtvami spojenimi štrajki. Organizirajte! Agitirajte, tla boste pripravljeni tio volitev! Socializem v Chile. Iz južne Amerike prihaja malo vesti o socialističnem gibanju. Kdina dežela, o kateri je znano, du ima znatne socialistične organizacije in tisk in tla si je pridobila socialistična stranka tam tudi nekaj vplivu v političnem življenju, je Argentinija. Ne more se reči, da drugod sploh ni socialistov; posamezni sodrugi, tu kakšno društvo, tam kakšen list se dobi po raznih krajih južne Amerike. Toda vse to se ne more imenovati gibanje. Ta položaj je pa razumljiv. Po južni Ameriki je industrija prav malo razvita, vzporedno s tem je pa tudi ljudska izobrazba zelo zaostala. In kjer so razmere take, niso tla ugodna za socializem, katerega najlože razume industrialno delavstvo in za katerega je treba tudi gotove inteligence. Ali vse se razvija. Tudi v južni Ameriki se snuje industrija, z njo raste kapital, s kapitalizmom se pa prijema socializem. In tako prihaja sedaj tudi iz Chile vest, da se je tam organizirala socialistična stranka in izdaja svoj list "Van-guardia " Nobena sila ne ustavi napredka! sede črne na belem vsakemu prebivalcu Zodinjenih držav v roke, bi imel vendar Billy Sunday Se vedno na tisoče in tisoče delavcev na svojih pridigah in dobro bi se mu godilo. GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. — Ljudstvu jemljejo orožje, obenem mu ga stiskajo v roke, da brani čiatoat avojih žensk, je pomislil -Vilar, izkuiajoč ostrino. "Odslej ne potrebuješ orožja, Danica," je govoril z neprita-jenim, polnim glaaom, apravljajoč bodalo nazaj v gunjič. "Tvojo obrambo prevzamem jaz. Toliko je v meni junaške krvi, da bi te branil tudi z orožjem, pa tega ne bo treba. S svojim usmiljenjem sem te ogrnil in moj razum te bo ščitil." Segel je po findjanu, ga prinesel k ustom in odpil. Potem je privil desnico krog njenega pasu, levico je položil na njeno koleno, obraz je pritisnil k njenemu ušesu in tiho je govoril: "Mislil sem že o tem, da bi te spravil proč od tod, kjer je vse polno nadležnih in razvratnih ljudi, katerih te ne ubrani tvoj kinžal. Tvoj najboljši varuh je zaprt, Peto je star, fcrezsilen, ves zlomljen, Vazko ti v nevarnosti ne more pomagati, dasi je zrel in prekanjen deček, tudi jaz ne morem sedeti vedno poleg tebe. Lahko je mogoče, da nastopijo za Bosno zopet nemirni in viharni časi, ko bodo puške pokale izza vsakega drevesa. Kdo te bo čuval razuzdanih ljudi T Kakor bi rad, da ostaneš tukaj, kjer se vidiva lahko vsak dan, tako tudi želim, da greš čez zimo v varstvo kakšne poštene rodbine. Pozimi bi prišel pogosto pogledat k tebi. Kadar se pa spomladi iznova ogreje svet, takrat pridem po tebe in te popeljem v varnejše kraje, kjer bom deloval z večjim uspehom v svojem poklicu." Gledala je nanj kakor otrok na mater, ko mu reže kruha, sprejemala je njegove besede, kakor vsesava zarana cvetna čašiea, napi vsi se rosne vlage, solnčno gorkoto. V globoko usmilje-nost se je potopilo njegovo srce, v globoko hvaležnost njeno, in oba sta čutila, da praznujeta zmagoslavje ljubezni. "Ali bi ne hotela čez zimo k Bajieevim?" je vprašal. "Stara goapa je žeto dobra ženska in rada te ima." "O, ne morem, gospodine Fran jo, zaradi Katice ne pojdem. Ona i tebe sovraži zaradi mene — kako bi tam prestala?" 'Vse je spoznala njena bistra pamet," je pomislil. 'Katica me sovraži, ker aem pust in od-ljuden človek, sovražim njeno družbo in sem se je ogibal kakor nalezljive bolezni. Preveč sem se zadel ob njeno samoljubnost, ker nisem hotel stopiti v krog njenih častilcev.' Tedaj je zaslišal iz veže hrušč ljudi, ki vstajajo in rožijajo z orožjem. Orožnika sta se napravila za odhod. Plačala sta. Potem je eden potrkal na duri. Danica se je preplašeno odmaknila za pol metra od Vilarja ter začela šivati. Orožnika sta se, noseč puške v roki, sklonjena privalila v izbo ter se vojaški postavila pred inženirja, ki je vstal. "Oprostite, gospod inženir, da v imenu zakona preiščeva izbo, ni li tu skritega orožja," je rekel starejši orožnik. "Tukaj? Že zopet?" se je začudil Vilar, si-leč se v dobrovoljen nasmeh. "Prosim, prosim." Orožnika sta si obesila puški na rami. Pobrskala sta v kot za peč, kjer je ležala neka šara: cunje in nekaj stare obleke, potem sta. ker ni bilo prav nobenega drugega pohištva V izbi, začela dvigati minderje, ni li pod njimi skrita kakšna sumljiva stvar. Danica je vstala rn stopila k Vi-larju sredi izbe, kjer je bilo baš toliko prostora, da so »e mogle kretati štiri osebe, ogibajoč se druga drugi. Pod koprni nista preiskovala mimo prahu in smeti našla ničesar. Predno sta dvignila tretjo klop, je prijel starejši orožnik za gunjič, ki ga je bila pleplasena in zmedena Danica pozabila vzeti k sebi. Nežno ga je hotel položiti na tla, no zdajci je očutil nekaj trdega v njem. Pretipal ga je, obrnil in njegov pogled je zadel ob dragoceni kinžal. lfotegnil ga je iz žepa. "A-a-a-a . . . "je zamomljal ter spačil obraz od same zadovoljnosti, da ni iskal zastonj. Izvadil je bodalo iz nožnice. "Oljej sem," je rekel tovarišu, ki je bil tretjo klop zopet poveznil na tla, "takšnih bodal smo dobili mnogo -od črnogorski meji; v Črni Gori jih menda izdelujejo na debelo in od tam pridejo na našo stran. Zado8ti ima, kdor ga dobi pod kožo. Pevojka, ali je ta kinžal tvoj?" je precej mehko vprašal, obrnivši se k deklici. "Moj," je odločno proiznesla Danica in i-skra sovraštva se je zasvetila v njenih očeh. Orožnik je izvadil zapisnico izza bluze. "Le nikar se ne razburjaj! Vse povej lepo po vrsti! Nisi ti prva ne poslednja, pri kateri se je našlo orožje. Kako se imenuješ?" "Danica Miloševičeva je njeno ime," je odgovoril Vilar, ki je osupel stal kraj deklice. "Za telesno varnost nosi bodalo s seboj." "M-da — oprostite, gospod inženir, ako sem vas neljubo motil." Orožnik je podal bodalo svojemu tovarišu, poten» je nekaj zapisal v svojo zapisnico. Dvignivši obrvi, je, dromljajoč s svinčnikom yo zapisnici, govori Vilarju: "Za telesno varnost Bošnjakov skrbi naša vlada. Bošnjak na; v mini božjem obdeluje svojo zemljo, vse drugo je naša skrb. Po zakonu ne sme nositi orožja. Tisti časi so minili, ko je nosil za pasom cel arzenal. Zdaj sme imeti kvečjemu nožič, da si odreže kruha, ali popotno palieo, vse drugo mu je prepovedano." "Takšen kinžal je v ženskih rokah pač nedolžno orožje, igrača," je rekel Vilar. In zopet jc izobrazil prijazen nasmeh, da bi ublažil službeno strogost. "Zadosti ima, kdot- ga dobi pod kožo," je iz-pregovoril mlajši orožnik, ki si je vtaknil kinžal za pas. "Igrača ni. Bosenskim ženskam se ne smejo pustiti takšne igračo," je menil starejši orožnik, in mlajši, ki mu je v vsem prilagal ter ponavljal njegove misli in besede, je pripomnil: "Kakšna igrača! Ni prva, ne poslednja Bošnjakinja, ki je aposobna, oklati našega človeka s takšno igračo." — "Stvar je tudi v tem oziru aumljiva, ker je bilo v tem hanu že poprej zaplenjeno orožje," je nadaljeval atarejši, bezajoč s svinčnikom po dolenji ustnici, pod katero se je bila razrastla tanka brada. Za hip se je zagledal v ono, kar je bil zabeležil v zapisnico. "Torej Danica Miloševičeva, si li ti sestra onega Miloševiča, ki sedi v Tuzli v preiskovalnem zaporu?" je vprašal, zbirajoč misli za natančno preiskavo. Tedaj* se je oglasil za durmi Vazko, ki se je bil tihoma priplazil iz veže: "Sestra je Jovice Miloševiča, ki ga imate po nedolžnem zaprtega v Tuzli. Cas je Že, gospodje zaptije, du izpuatite Jovieo rn obesite Atifa Sarajlijo. A kinžal, ki ste gu zaplenili, je prinesel Jovica iz svobodne Črne Gore, kjer mu ga je podaril sam črnogorski knez za junaštvo v bojih s Turki. Vsak hercegovski junak, ki je pribežal v Črno Goro, je dobil hand-žar ali kinžal, jatagan uli samopal. Za spomin je delil čistiti knez orožje in ne ut bo.' proti &va-boui. Zato dajte kinžal nuzaj, ako s«* nočete zameriti svojemu čestiteiuu carju, ki je prijatHj črnogorskega gospodarja. Deček si je to povest v naglici na lepem izmislil, zato pa tudi ni zalegla bogvekaj. "Kaj se blede temu smrkavcu?" je vprašal starejši orožnik, ki, zatopljen v svojo zabeležbo, ni dobro razumel dečka. "Molči, ušivec! Hajdi k vragu, mrhoje-dec!" je rohnel mlajši ter dregnil predrzneža s puškinim kopitom v bok. "Kdo pa tebe kaj vpraša? Odnesi te vrag, kakor jastreb krastačo!" je zagodrnjal starejši in pisal. Vazko se je zazrl v njegov visoki obraz in smelo je govoril: "Gospodar, ne išči vraga, da ga ne najdeš. Laziš za Danico kakor volk za ov* eo, pa vedi, da ti jo ubranimo tudi bre« kinžalov in handžarjev. Gledaš nanjo kakor beg na pečenko na večer dolgega posta rainazana, a gospodin Franjo ji bo zanesljiv zaščitnik, kakor je zanesljiva puška. Le zaradi tebe se je oborožila s kinža-lora in v strahu pred teboj se je deset dni držala kume Drljačke. Napiši to! Navil si si brke kakor vol rogove, a bodel nas ne boš z njim. Nu, Dani-ea, povej nasilniku, da mu tudi brez kinžala ne boš po godu. Naj si ga vzame in nroje besede naj si zapiše za ušesa!'' Danica se je nasmejala dečku, no njen usmev je bil težak in bolesten. Strašna ji je bila misel, osobljenost in strogost so njegovi predstojniki ustno in pismeno tako močno hvalili! Želel je stvar poravnati tako, da ne bo škodila njemu, da nihče ne bo mogel smatrati njegove ovadbe za nizkotno maščevalnost. Vilar ga jc opazoval in je uganil, da se nahaja v škripcih. Naznaniti mora zadevo, a vsekakor mora v ovadbi izpustiti dečkovo pričevanje, da se je deklica zaradi orožnika oborožila s kin-žalom. In mirno je rekel, obrnjen k starejšemu orožniku: "Vaša služba je težavna, odgovorni ste tu in tam. Na vsak vaš korak pazijo. Toda to vam reCera, da sem odslej ja«* zaščitnik te dekU.cc, ker drugega nima. Vzeli ste ji bodalo, a jaz ji dam svoj revolver, da se brani pohotnih zelazni-kov, kadar mene ne bo v bližini." "I meni daš samopal, gospodine Franjo!" je kliknil Vazko. Vilar mu je z roko in s pogledom dal znak, naj molči. Potem je nadaljeval: "Ako mislite, da vam veleva vaša dolžnost in odgovorm>st tako, onda fcdvedite deklico v mesto. Ta hip pojdem za njo, da posredujem pri generalu in pri sodišču zanjo.'' Zoj>et ga je prekinil neugnani Vazko s smelim vzklikom: "Evo vam, zaptije, nroje roke, i mene zvežite in priklenite k Danici, pa me tirajte y one proklete temnice, kamor ste vrgli pobrati-ma Jovieo, ki se je pobratil s svojimi učenci, preden ste ga izgnali iz šole. Za njim grem bos po ostrem kamenju, gologlav po žarkem sohicu, žejen kraj hladne vode, lačen kra.i belega kruha—" "Ne hudali, mrhobrbec, govnač, garjavi! Krastača gnusna — kdo pa tebe vprašuje?" je vzbesnel mlajši orožnik ter pahnil dečka v vežo. "Ne maram vklepati bosenskih dam v železje in jih spremljati v Tuzlo," jc govoril starejši mirno in v zadregi, ki jo je izkušal prikriti z nasmeš-ljivostjo. "Pod vašo zaščito, gospod inženir, je ta dama varna in bo gotovo pri rokah, ako jo pozove sodnik." Vilar jc z nemim naklonom pritrdil, oni pa je vtaknil zapisnico za bluzo in opravičujoč svojo strogost, jc pristavil: "Sami poznate mojo odgovornost, ki je tem večja, ker ima-jo ljudje v tem kraju še mnogo prikritega orožja. Tu vladajo strogi zakoni, ki mi velevajo, neomaj-ljivo se ravnati po njih brez ozirov na desno ali na levo. To ljudstvo more odgojiti in privaditi reda samo orožnik, ki momlja in mrmra liki medved, kamorkoli pride. In tudi v tem je ubogi orožnik podoben medvedu, da ga drže na vrvici in mora vestno delati to, kar hočejo drugi." "Težaven je vaš poael, vem — " - "Žal, da mi je le malokdaj mogoče zatianiti pravici eno oko, kar storim danea — " Dobro, dobro," je pohitel Vilar, srčno že-leč, da bi s« iznebil nadležnega človeka. Ko sta se orožnika zmotala skozi duri, je o-brisal Vilar Danici solze, jo posadil na klop in sedel kraj nje. Neznosno m ostudno se mu je zdelo to, kar je pravkar doživel. Tisto zoprno stikanje po orožju ne more pomiriti ljudstva in ga spraviti z nemilo usodo. Tako je premišljeval, držeč Da-ničino roko. Njeno oko, poprej solzorosno in motno, jc žarko zasijalo vanj, igrajoč v ljubezni in hvaležnosti. "Kakor hudourni oblak sta padla na naju, ki nisva prav ničesar zakrivila. To je pusto tukaj, to je grozno,'»' jc na ,glas ponovil svoje misli. "Povesila sta brke kakor hundžija, kadar nima gostov, in sta šla," je rekel vstopivši Vazko. /areč v lice, se je smehljal, ker močno mu je ugajalo, da se je gospodin Franjo tako moško potegnil za Danico. Minila je vsa nezaupnost, ki se mu ji bila nabrala zadnje tedne, ko je pričakoval, da gospodin Franjo gotovo reši njegovega pobra-tima, ki je toliko razmišljal o razmerju Daiyce do tega švabskega gospodina, ki je bil mnogo obetal, pa ga toliko časa od nikoder ni bilo. Dečku se še niso razbistrili nazori o stvareh in o ljudi h; še vedno je plaval v nekih čudovitih in prenapetih mislih, ki jih je črpal iz narodnih pesmi; sunjaril je o silnih junakih, vršeeih prava čuda hrabrosti in bistroumnosti: naj jahajo v sijajnem spremstvu, obloženi z bogatimi darovi preko planine daleč kam po nevesto, naj nalete kjer si bodi na ljute dušmane in troglave zmaje, naj vzdihujejo v strašnih j<^ah — vedno se nahajajo v smrtni nevarnosti, iz katere jih končno reši njih junaštvo in zvijača ali pomoč posestrime vile. Iz teh pesmi si je ustvarjal svet svojih misli in svoje pojme o nerazrušljivem prijateljstvu, o požrtvovalnosti in zvesti ljubezni. Pomaknil je stolček zopet pred Vilarja in postavil nanj findjan. Potem je zložil roki za hrbtom in rekel: "Je li, gospodine Franjo, da sedaj ni več takšnih temnic4 o kakršnih se poje v starih pesmih, da so bile vsekane v skalo, jetnik je stal do kolena v vodi ali v trnju, iz ¿kale so molele gobee šarovite kače, v kotu je čepel ljut zmaj?" Vilar se mu je hladno posinejal. "Stare pesmi pretiravajo. Mogoče, da je bila kdaj takšSa strahovita ječa, toda brez zmaja." "Pero je pravil, da se mu je v ječi najhujše zazdelo, ker ni dobil duhana, ni videl planin in mu je med koleni rožljalo železje. Dolgočasje ga je vsega potrlo. Bog ve, kako se godi Jovici! Ga li straži mnogo zaptij in askerov??" "Gotovo," je suho odgovoril inaenir. #Okre-nil se je k deklici. "Ali naj mirno gledam te nesramnosti? Tega vednega nadzorovanja ne prene* sem. Poniževalno in sramotno je, toda priznati moram, da sem proti orožnikom brez moči. Sedaj te pokličejo nemara preb. Kakor volkulja na nabito puško, tako gleda Katica na Danico. V tvoji odsotnosti je bila že dvakrat tukaj. Domi» slila si je ta divja vešča, da je dolina ob Oskovi Čudovita pokrajina, in sedaj hodi v naš han nadlegovat Danico. Prvikrat se je pripeljala v velikem spremstvu, kmalu potem, ko si nas bil ti zapustil; v drugič je prijahala v jeseni, in sicer tisti dan, ko so nastanili orožniki v Pilieu. To pot s<' je nahajala v njenem spremstvu samo njena sestra ¡11 oni znptija s hudim psom in z bikov-ko. Obakrat j^ svarila Danico zaradi tebe." Vilar se je čudil. "Kako te je svarila?" je vprašal, položi vsi Danici roko na ramo. "Rekla je. da si se povrnil preko Save v svojo domovino in te nikdar več ne bo nazaj," je odgovorila, sklonivši se k šivanju. "Glej, kako se je lagala! Evo mene, ki se dim zopet v hanu ob Oskovi. Kaj ti je še natve-zla?" "Rekla je, da sem neumna, ako ti kaj verjamem, Mimogredoč si se ozrl name, zaiskrii 7. očesom in pljun 1 — je rekla." "Gospod Franjo odvede na svoj dom gospi-co iz mesta, takšno, ki ume odgovarjati na nemškem ¡11 na madžarskem jeziku in se je izobrazila na učenih šolah, a tebe ukani. Tako jc razlagala o tebi," je pridejal Vazko. "Ali si ji verjela?" Za Danico je odgovoril Vazko: "Skraja jc plakala in jndikovala; dve ribi sta ae na eni žerjavici pekli, pa druga drugi ne verjeli. Ko pa je prišel Ante % tvojim pozdravom, se je potola-i žila in ni verjela." "Zvita kača je ta Katica, nisem mislil," je rekel inženir, odganjajoč občutek aamoljubnoati; z ljubeznijo razvratne in vihrave Katice ae ni maral ponašati. "Kaj je ie povedala?" Danica je od strani zrla na Vilarjevo koleno, kakor bi posvedovala, je li reanica, da sedi poleg nje oni dobri gospodin Frunjo, o katcrentfft je toliko sanjala. Ker je pozabila na odgovor^ je povzel Vazko: "Ko je bila vdrugič tukaj, je prigovarjala Danici, naj gre z njo v mesto, da jo izobrazi za gospodina Fran ju, ker je 6c preveč okorna in neotesana za gospoakega človeka. Kadar poteče Oskova v breg, tedaj bo začela hoditi Danica h Katici v šolo." Danica je dvignila glavo in njen pogled, o-pran v solzah, se je zadolbel v Vilurjcv obraz, kakor bi vprašal: Ali res ni zate preprosta hercegovska deklica? Prsti njegove desnice so se dotuknili njenega ušesea in ae jeli poigravati z njim. "Nc dam te h Katici," je rekel z veliko ljubeznijo v besedah in v srcu. - "Zadavila bi jo, otrovala," ga jc prekinil Vazko. "Da si videl, gospodine Franjo, kako se je nasadila na Bobojedca, ko je bila vdrugič tukaj. Antc je tu pred hanom z mehom moke sit-zel na svojega konja prav takrat, ko so oni prihajali. KatiČin konj se je splašil Bobojedčevega konjeta ali pa meha in je tako odskočil, da ae je Katica malone zvalila na tla. O, kako je ona osa s palico pripalila Bobojedca po glavi, po* tem pa še njegovega konjeta!" Vazko ae je za-hahljal in tudi Danica se je posmejala. "Kaj pa Ante nato? Ali se je dal ženski tepsti?" je vprašal Vilar. "Da. 4 Jo j meni, bednemu katoliku!' je vik-nil. 'Prišel je moj vranec na svoj klanec!' Zmig-nil je z ramo in odjahal." "Katica je otročja in hudobna, k njej nc poj-deš," je po kratkem premolku povzel Vilar. "Še drugo rodbino poznam v Tuzli, ki te bo rada sprejela. On piše v konaku, njegova soproga je zelo prijazna gospa s širokim, usmiljenim srcem. Oba sta prišla iz moje domovine, moja rojaka sta. Tja tc dam. Otroci so v hiši, pri njih se ne boš dolgočasila. Hočeš li?" Danica je prikimala. "Precej jutri pošljem po slugi list k Hrenu, to je ime gospoda, kateremu te izročim, in pojutršrijcm pride odgovor." Tudi Vazko je bil zadovoljen s tem načrtom. Nadejal se jefc da pojde v posete. v Tuzlo, ko bo tam bivala Danica, in da se mu pri tej priliki posreči, videti svojega učitelja in pobratima Jovieo. Ostal je v izbi in se mel pred zaljubljeno dvojico, dokler ni gosnodin Franjo naročil druge kave. Točno mu je postregel, na kar se je tiho splazil iz izbe. Tedaj je privil Vilar deklico k sebi ter-se zagledal v oči, tako svetle in dobre, kakor so bile one, ki jih je srčno ljubM na""slt>ven«ki zemlji. Dolgo je gledal vanje, dolgo je srce odgovarjalo srcu. Strogemu čuvaju nežnih hrizantem bi tem prizoru nič ne moglo privabiti znakov sramežljivosti na lice. Mraeilo se je že, ko je stopil pod pristresje. da se poslovi pri Peru. "So že zopet iskali?" je rekel s slabim glasom handžija. "Po vsej sili hočejo najti pri nas orožarno. Vse gre pri nas v propast." "Trava ne poraste, kamor stopi zaptija," je zabelil starčevo tarnanje Vazko. Pero je dvignil svoje vele oči k Danici, ki je stala za Vilarjem. "Ti si se odločila, da poj-deš v Tuzlo? Ne hori, dekle! V mesto greš, kadar hočeš, a iz mesta, kadar te puste. Tudi Di ljača je šel, ker je želel, in se ni povrnil." "Dobro ji bo v mestu, Pero. Gospodin Fi« njo jo skrije pred psi, ki ne lajajo samo, ampak tudi grizejo. Posetim jo v mestu in ako Bog d»» in sreča junaška, bom videl tudi Jovieo," je rekel deček. Vilar nato: "Dovoli mi, Pero, da jo vzamem v svoje varstvo. Govorite o moji nameri 7. DrljaČ-ko. Bog mi je priča, da hočem biti Danici pošten zaščitnik do konca življenja. Opravičiti se hočem pred Jovieo, kadar pride iz zapora. Močnejša je moja roka nego tvoja. "Delajte, kakor morete in veste, a vselej bodite pošteni. Sreča in nesreča gresta eno pot, pa jaz vas ne morem spremljati. Za mene se že borita smrt in starost, ne potraja dolgo, da zmaga smrt. Sneg je pokril mojo glavo in kmalu me pokrije zemlja." Vilar je stopil v večerno meglo in hitel domov. Se tisti večer je pisal Hrenu. 41. "No, Minkec, srna se nama obeta izpod Konj-planine. Veseli se, dušica! To bo nekaj za-b glo v najinem gospodarstvu in gospodinjstvu," je rekel drugo popoldne Hren svoji soprogi, ko je prišel iz pisarne. Obesil je površnik na kljuko, vzel iz njega drobno ismo ter zavihtel 7, njim po zraku, rekoč: "Glej. tu notri nama Vilar napoveduje pošiljatev." "Saj je skrajni čas, da nama.pošlje smo, ko jih je pa tam toliko, da se komaj ogibljejo druga drugi. Ne vem, kak^ naj mu primerno izkaževa svojo hvaležnost," je odgovorila gospa, rdeča v obraz in vesela, da dobi za teden dni mesa v hišo "Motiš se, ljubil Drugačna srna pride sedaj v hišo, živa. dvonoga," je pojasnil soprog. Vrteč pismo v roki, je sedel za mizo. "Ti ne uganeš, ko bi ugibala vso noč." "Pa precej povej!" je rekla gospa, stopivši 1 |H) moževe copate, ki so ležale za pečjo. "Kakor nalašč se je to pripetilo, ljuba moja! Ti postajaš obširnejša, v dveh mesecih pride ka-tastrofa —" — (Nadaljevanje.)— AnvKRTIHKMBNT Avstr. Slovensko Uwe 1A. i*a«vari» ia*i Bol. Pod. Društvi likwvorinMN.(*hr*ra • IM v SrUvi Humi Sedet: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI i Predsednik : MRATIN OBERŽAN, Box 72, K. Minaral, Kane Podprede.: JOHN GORSEK.Boz 179, Radley, Kani. Tajnik: JOHN ČKRNE, Box 4, Breesy Hili, Mulberry. Kaa» Blagajnik : FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans Zapisnikar t LOUIS BRKZN1KAR, L. Box 33, FroaWnac. Kans " ' NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 207 Rdley, Kane. MARTIN KOOMAN, Box 482, Frontenac, Kaas ANTON KOTZMAN, Frontenae, Kans. POROTNI ODBOR J081P SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ÔETINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomoini odbor: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. Bprejonna priatojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. V m dopisi se naj blago folije pošiljati, fl. tajnik« Vse denarne pošiljat™ pa ffl. blagajnika. IZ UBADA GL. TAJNIKA AA.B.P.D. Spremembe pri krajevnih druitvlh t mesecn oktobru 1915. Pristopili član (ice): K druK. et. 4: Dominika Faoro, er. 2068. K dru*. čt. 20, Frank Ručgi, eh. 2067. Zopet sprejeti ¿lan(lee): K dr. it. 1, Louis Breaniker, Louis Baloh, Frank in Ana Trlep, John in Mary Yare, John in Mary Kruiic. K dr. it. 9, Josef Jerovc. K dr. it. 11, Leo. Urabič. K dr. it. 13, Joe. Križaj inVMath. Ko ren. K dr. it. 16, John Prasnikar, Vincenc in Katarina Novak, l»ouis Koblar. K dr. it. 20, Frank Bkul. K dr. it. 21. Frank in Mary Proha eka, Louíh Vodiiek. Prestopili član (ice): Od dr. it. 2, k dr. it. 9, And. Belak, Joe. Leejak. Od it. 17, Frank in Ivana Kastelee. Od dr. it. 5, k dr. it. 11, Frank Mero kednik. Od dr. it. 12, k dr. it. 8, Frank in Ana Glades, Tomas in Kristina Celik, Martin in Katarina öimoniiek, Josef in Cicilija Lebar, Frank in Mary Ver bič. Suspendirani član (ice). Pri dr. it. 1. Fr. Buhman. Drugi me a: Aug. Degasperi, Ant. in Josefa Menghini, Peter in Elizabete Menghini, John in Kozalija Batega. . Pri dr. it. 3, Jos. Marjeta Golob, Mike in Marjeta Stell. ' Pri dr. it. 4, Karl in Krna Kujato. Drugi mesee: Rud. in Mary Trelc. Pri dr. it. 6, John Toplir. Pri dr. it. 9, Gašper Miklaue, John Gor&ek er. 1253. Pri dr. it. 10, Mary Povhe. Pri dr. it. 11, Ant. Kuniek, Jac. Lač-niikar, And. Jama, Ignac in Antonija Gril, John in Amalija Jeglič, Jos. in Ce-eilija Povie. Drugi mesee: Louis in Ana Kamovi, Ant. Opaikar, Fr. Bene-dičič, John Vehovc. Pri dr. it. 13, Ant. Benedičič in Jos. Smuk. Drugi mesec: J. Moder. Pri dr. it. 16, Stefan Zemlak, John in Mary Tomaiek, Ant. in Elizabeta Zemljak. Drugi mesec: Fr. in Julija Jamnik. Pri dr. it. 17, Mat. in Uriula Perie. Drugi mesec: Jos. in Paula Kenčar. Pri dr. it. 18, Mike Klučeviek. Pri dr. it. 19, Ignac KoSak. Drugi mesce,: Jos. MlaČnik. Pri dr. it. 20, Louis Zupančič, Ant. Mikolič, John ftega in O. Peternel. Izobčeni član(ice): Pri dr. it. 1, L. W. Hromek, Jos. in Uriula Zore, Const. in Mary Zueeh. Pri dr. it. 3, Jos .flrepiniek. Pri dr. it. 4, Ignac in Terezije Gross. Pri dr. it. 9, Mike Scalet. * Pri dr. it. 10, Fr in Ana Oeeekp, Fr. Jesih, John Mohar. Pri dr. it. 11, Fr. in Terezija Parkel, Fr. Leban. Fr. in Terezija Lepej, Fr. in Brigita Psvlič. Pri dr. it. 16, Ciril in Mary 8marda. Pri dr. it. 18, Peter Pistotnik. Pri dr. it. 19, Jacob in Rozalije ftar lak. Pri dr. it. 21, Fr. in Antonij» Po renta. Umrla članica: Pri dr. it. 4, Mineral, Kan*., Ans Brezovar, er. 267, umrla 20. oktobra 1915. OPOMBA: V prihodnem mesecu de eembru je volitev druitvenih uradnikov, vsa druitva naj pszijo na to, da ae volitev izvrii natančno po predpisu naftih pravil. Za uradnike naj bodo voljeni le sobratje, ki jim je v reeniei V pri srcu napredek naiega druitva. A V tajniiki urad se naj Izvoli naj ^ zmožne jia oeeba, kajti ta posel je naj težavnejfti. Vsak Ujnik se mora na tančno seznanit» s naiimi pravili, ter mora točno Izpolnjevati vse dolžnosti, ki mu jih nalafs ta urad. Za tajnike ee naj velijo «lani, ki ostanejo vee leto aa svojem meetu; večkratna menjava tajnikov napravi mnogo nepotrebnega dela v gl. uradu. Obenem opozarjam vse tajnike, da takoj po izvolitvi uradnikov naznanijo gl. uradu prve tri uradnike z imeni in natančnimi naslovi; za novo izvoljenega tajnika in blagajnika mora biti tudi takoj poslano poroitvo v gl. urad. Hobratski pozdrav. John Čeme. Stroški balkanske vojne. Težko je danes natančno preračunati stroške kake vojne,Jker se mora poleg direktnih izdatkov računati tudi z izgubami vojnega materiala, uničenjem raznih stavb in kultur, prekinjenjem trgovine in ne v zadnji vrsti tudi s človeškimi žrtvami, ako se hoče natanč* no proučiti gospodarske posledice. Lani so finančno-tehnični komisiji v Parizu predložile balkanske države proračune svojih direktnih iz" datkov, ki so jih imele v prvi balkanski vojni od 1. oktobra 1912. do 31. marca 1913. imela je v tem času stroškov Srbija 226.3 miljo* nov. Grška 349, Bolgarska 767 in Turška 900 miljonov frankov. To je okoli dve in pol miljardi frankov, h katerim pa se mora prišteti še ena miljarda za razne druge izgube. Več mitnici je 1 Reuterjeva agentura poroča: Anglija je dobavila Franciji za proizvajanje municije 2 milijona ton premoga. Del tega premoga se je pripeljal z ladijami, ki jih je dala na razpolago britanska admiraliteta. Transport je sedaj končan. Avstralska orožna tovarna dela zadnji čas z dvojno delavno dobo, tako da se je proizvajanje zelo pomnožilo. Vladne delavnice v Neusucdvvalesu so se iz-premenilc v arzenale in izdelujejo sedaj strojne puške. Avstralski brambni minister je odredil potrebno, da se začno izdelovati težke granate. Koncem decembra poteče deset let, odkar izhaja " Proletarec." Meseea januarja 1906. je izšla njega prva številka; a prvo isdajo leta 1906. stopa torej list v drugo desetletje svojega obstanka. Deset let je kratila doba, pa je tudi dolga; v zgodovini sveta šteje jako malo, v zgodovini modernega delavskega gibanja, v življenju delavskega lista pa obsega tako množino dogodkov, toliko dela, truda, boja, skrbi in uspehov, da se je že vredno koncem takega razdobja malo ozreti nazaj in pogledati, koliko upov se je uresničilo, koliko se jih je izjalovilo, koliko ciljev je doseženih, koliko jih je še daleč na poti. Zaradi tega izide prva januarska številka "Proletarca" kot "jubilejna" izdaja in bo v tem zmislu urejena. Vse slovensko socialistično gibanje v tej deželi je spojeno s " Proletarcem ". Zavedni prole-tariat našeg|a naroda v Ameriki je že davno spoznal,.da je "Proletarec" kot slovenski glasnik Ju. goslovanske Socialistične Zveze edini izmed vseh tukajšnjih listov resnično delavski, dasi se poslužuje tega imena iz reklamnih ozirov skoro vse slo-vensko časopisje v Ameriki. "Proletarec" zastopa interese delavskega razreda in ne pozna v t°m ozira nobenega kompromisa. Kar je delavstvu škodljivo, je škodljivo, in se ne more z nobenim obrača-njem in z nobenim "postavljanjem na stališče" iz-premeniti v koristno. Zato se ni postavljal "Proletarec" nikdar na nobeno drago stališče kakor na delavsko, in se tudi za naprej ne bo dal premakniti. Svet je velik in življenje je pisano. Mnogo je velikih, globoko v interese človeštva segajočih dogodkov tudi izven rudniške jame, tovarne in delavnice. Ali tistega, kar se godi v parlamentih in vladnih uradih, v kabinetih diplomacije in za kulisami politike, v taborih in na bojiščih, v učiliščih in laboratorjih izumiteljev ali kjerkoli, ne sme delavec gledati z drugimi očmi kakor z delavčevimi, če noče izgubiti samega sebe in postati žoga sil, ki se hočejo igrati z njim. 4 4 Proletarec;" se je vestno trudil, da bi bil delavcu zvest svetovalec in vodja na potih, ki se ti-soščkrat križajo in kakor mreža prepletajo;vpričo vseh dogodkov tega življenja je luščil jedro iz skorje in lupine ter izkušal pokazati delavcem, kje so njihovi interesi in kakšna je metoda za njih zaščito. 5 svojo nepopustljivostjo in doslednostjo si je "Proletarec" seveda pridobil mnogo sovražnikov. Ali naloga delavskega lista ni delati prijazen obraz tistemu, ki bi se sicer jezil. Kdor se bojuje za veliko načelo, mu mora ostati zvest tudi v naj-Ijutejsem viharju, in "Proletarcc" lahko pravi, da mu je ostal zvest vseh doset let. Temu velikemu načelu pa je "Proletarec" ravno s svojo nevpogljivostjo pridrtbil tudi mnogo prijateljev in novih bojevnikov. Armadni zbor slovennkih socialistov v Ameriki šteje mnogo mnogo takih članov, ki so prvo spoznanje pravih delavskih interesov zajeli iz tega lista, in mnogo takih, ki so svoje socialistično znanje utrdili in obogatili iz njegovih Člankov in razprav. Zato pa je "Proletarčeva" desetletnica prava desetletnica zavednega delavstva v Ameriki in naša slavnostna izdaja je namenjena najširšim njegovim krogom. Naše klube, nam* zastopnike in sploh vse» prijatelje lista prosimo torej, da razvijejo agitacijo za čim večje razpečanje jubilejne številke, za ka tero se uredništvo in upravništvo potrudita, da bo ugajala vsakemu odjemalcu. List bo urejen primerno slavnostni priliki; obsegal bo raznovrstne članke zanimive vsebine ,izključno izobrazno čti-vo, in bo lepo ilustriran. Cene so sledeče: Posamezen iztis stane 5c 10 iztisov ......$ .45 25 " ...... 1.00 50 44 ...... 1.85 75 44 ...... 2.50 200 iztisov ......$5.50 300 44 ...... 8.00 400 44 ......10.00 500 44 ......11.50 100 3.25 1000 ......19.00 Sodrugi! Prihodnje leto bo za^ ameriške de lavce jako važno, ker bodo v jeseni nacipnalne volitve, pri katerih se bo odločevalo o velikih vprašanjih. Tudi "Proletarcu" bo to nalagalo velike dolžnosti, kajti v borbi je vrednost neodvisnega delavskega časopisja neizmerna. Začnimo leto uspešno, da ga tudi uspešno zaključimo! Razširimo slavnostno številko 4>Proletarca" povsod med slovenskim delavstvom, raz vi j mo s tem agitacijo za list in pripravimo agitacijo za volitve! Izpolnite ta kupon, izrežite ga in pošljite našemu upravništvu: UPRAVNISTVU "PROLETARCA" 4008 W. 31st St. CHICAGO, ILL. Pošiljam...........dol..........cent. za ................iztisov slavnostne številke 4 4 Proletarca.'' Pošljite na naslov: Ime.................................. Ulica.................................. Mesto .................................. O položaju v TripolitanñJI Kuriozna obleka. Avstrijski listi pišejo: 44Brez dvojbe bode tudi naše ženske zanimala najnovejša obleka, katero si je nedavno neka Angležinja naredila in jo nosila, ter s svojo obleko med svojimi znankami vzbudila mnogo zavisti. Obleka je bila narejrena iz pisemskih znamk, tudi slamnik in pahljača sta bila okinčana s pismenimi že rabljenimi znamkami. Za vso obleko ni rabila izdelovateljica te najmodernejše secesionistične obleke nič manj kot 30.000 pismenih znamk. V 44Giornale d'Italia" piše Os. Felici o tripolitanskih dogodkih: — Spomladi je bil položaj pač zelo resen, vendar ne tako, da bi se bila morala izprazniti strate-gična črta visoke planote Guriati in Djebcl Nefusa. Meseca marca in aprila je delavnost vstašev ponehala, morda vsled vplivanja Be-rolina in Carigrada na mohame-dansko prebivalstvo v naselbini. To mirovno stanje je hotelo vrhovno poveljstvo v Tripolisu izkoristiti in izvesti politično-voja-ško akcijo na vzhodu in zapadu. V zapadnem pasu je prevzel to nalogo polkovnik Miani, drzni o-svojitelj Fes8ana, ki je imel 20-letne kolonialne izkušnje, pa tudi brezmejno samozaupanje. V nasprotju a obljubo, dano ob zasc-denju Tripolitanije, je prisilil slit-sko, misuratsko, tarlinsko in muselatsko domače prebivalstvo k vojaški službi in organiziral narodne čete — kakih 3000 mož — pod vodstvom domačih poveljnikov; poleg njih je imel v ojače-nje še ravno toliko s*evilo čet z bejjm in črnim moštvom. S to nepotrebno veliko močjo 6(XX) pušk je 29. aprila napadel 12.000 mož pri Casr Bu Wadi. Del domačih čet se je izneveril in ople-nil lastne municijske in tovorne vozove, drugi del je dezertlr»J, tretji del se ni hotel biti, samo majhen del Slitov pod Mohamedom Fensi je storil svojo dolžnost. Le 700 do 800 domačinov se je vrnilo nazaj v Syrto. I)o 100 so jih pobili vsled izdajstva razlju-čeni askarji, razen tega je dal polkovnik Miani nekaj četaških voditeljev postaviti pred vojno sodišče in ustreliti. Nato so se na en mah uprli vsi rodovi, katerim so pripadali po nedolžnem umorjeni in ustreljeni. Uporniki so oblegali Beni Ulid in Tarhuna. Po 40dnevnem obleganju se je poizkušala tarhunska posadka prebiti skozi uporniške vrste, toda o-brnila se je v napačno smer in bila je obkoljena. Po padcu Tarhune in Beni Uli-da se je razširila vstaja kakor kuga čez Gurian in Djebel Nefusa. General Tassoni je ukazal, da se izprazni celo visoka planota, ker se je moralo izvršiti tekom par ur ter se v Gurianu bolje posrečilo nego v Djebel Nefusi. Posadke 17 Nalut Fafcssda in drugih krajev so na umikanju našle že zasute vodnjake ter so se boreč pretolkle do obale. &elc v prihodnjih časih se bodo častili številni junaki in žrtve, ko se bo pisala zgodovina tripolitanskih dogodkov v maju in juniju, ki iih italijansko ljudstvo ne pozna, ker se cela njegova pozornost in moč ni smela odvrniti od narodne vojne. Usodna je bila uporaba domačih krdel poleg rednih mešanih čet. Glavna stvar je bila pa vendar ta, da se Tripolitanija ni mogla v enaki meri upirati nevarnostim, ki so izhajale iz splošne ga mednarodnega položaja, kakor n. pr. Tunis in Egipt, ker Tripolitanija »ploh ni bila še nikoli popolnoma pomirjena. Že z aneksij-skim razglasom z dne 6. novembra 1911 srno žalili verski čut mo* hamedancev. Tudi kasneje smo dali neizmerno veliko povoda z« nezadovoljnost in si odtujili večji del prebivalstva, ker smo prepovedovali romanja, zatirali vis je stanove, omahovali med pretirano trdostjo in slabostjo, lahkomiselno oddajali dobro plačana mesta in nismo znali najti pravega temelja za razmerje med gospo-dujočimi in podložnimi elementi petroleja za 38,801,176 K4 sadja in zelenjave za 33,546,576 kron, lesa in lesnih izdelkov za 24,538,-416 K, živinske krme za 6,986,616 K, žive živine za 6,148,128 kron. Industrija se je pričela na Ru-inunskem razvijati šele po uvedbi zakona o narodni obrti leta 1887, ki pa je bil leta 1899 izpremenjen. Glasom tega zakona so vživala industrijska podjetja z nad 50,-000 Lev ov kapitala jako obširne in bogate privilegije, kakor n. pr. 15 letno davčno prostost na pod-jetju samem in na uvozu strojev injurovin, znižano voznino po železnici i. t. d. Najbolj razvita je rrilinska industrija, ki šteje poleg velikega števila večjih podjetij še 61 manjših umetnih mlinov s skupnim kapitalom 24,100.000 Le. vov; za izvoz dela 54 parnih in vodnih, žag, 31 žgalnic z letnih 200,0000 hI proizvoda. Gotove olajšave in prednosti vživajo tudi druge obrti med tem: llkonservnih, 7 sladkornih, 34 manufakturnih /tn- ^ papirnih tovarn. ( Vojaška dolžnW y Rumuniji je splošna in traja skupno 26 let, to je od 21—46 leta starosti in razdeljena je na štiri dobe: 7 let v prvi liniji, 2 leti v rezervi, 7 let milice in 10 let v črni vojski. Prva linija služi aktivno 3 leta, ter je potem 4 na dopustu. Stalna ar-, mada znaša v mirnem času 132,-700 mož, v vojnem Času pa 309,-000; seveda se morajo k tej prišteti še črnovojniki in milica, to je okoli 310.000 mož. Skupno ima Rumunska 619.000 vojakov L 700 topovi. Vojna mornarica šteje 31 ed-not, med temi je 1 križarka, 5 monitorjev (topničark), 6 obrežnih topničark ter torpedovk in torpednih rušilcev i. t. d.; skupno šteje mornarica 105 topov z 2930 mož posadke. Po zadnjih podatkih iz leta 1913 ima Rumunska šest mest z nad 50,000 prebivalcev in sicer: Bukarest (gl. mesto) ____341,321 Jassy................. 75.229 Galata................71,641 Braila................. 65,052 Plocsti ................. 56,460 Krajeva................51,404 Rumunska Gospod pes. V 4 Hohenzollernische Zeitung' je bil nedavno citati sledeči insérât ; " Mal, črn jazbečar, ki sliši na ime 44Feldmann", se je izgubil. Na ovratniku ima podčastniške znake z narednikovimi gumbi. Oddati ga je proti nagradi pl. Blumröderju, stotniku."— Socialno demokratični list " Vorwärts" pristavlja: 44Ali naj bo za psa ali za podčastnika odlikovanje, da je stotnik BI um röd er pustil svojega psa avanzirati za ser-gcantaf Zaprte igralnice. "Idea Nazionale" poroča: Vlada je ukazala zapreti javne igralnice v Viareggiu in v Monte Ca-sini, da kon£a hazardne igre, ki so požrle velikanske svote. O tej deželi se v zadnjem času mnogo piše in govori. Z naslednjimi vrsticami hočemo podati tudi našim čitateljem kratek statističen pregled krajevnih in narodnih razmer Rumunske. Rumunska je ustavna kraljevina. kjer vlada od leta 1914. kralj Ferdinand Hohenzollern-Sigmaringen, rojen leta 1865. Meji na severu z Rusijo in Avstrijo, na severozahodu in zahodu z Ogrsko, na jugozahodu s Srbijo, na jugu z Bolgarijo, in na vzhodu na Črno morje in vzhodno Rusijo. Dežela se deli na tri pokrajine: Moldavska, Valahija in Dobrudža. K slednji je pridružen po drugi balknnski vojni tudi bolgarski del Dobrudže od mesta Turtukai do Balčika ob Črnem morju. (Dežela ima 137.902 kvadratnih km površine in po ljudskem štetju leta 1913 7,508.009 prebivalcev, v razmerju torej 54 prebivalcev na 1 kvadraten km. Žide in cigane štejejo na Romunskem kot brezdomovince; leta 1902 se je seštelo 469.329 teh brczdoipovincev. Po narodnosti se šteje prebivalstvo tako: Rumunov 6.510.000. Židov 360.000, Bolgarov 266.000, Madjarov 60,000, Rusov 40,000, Grkov 30,000, Srbov 6.000, drugih narodnosti 380,000, med slednjimi največ ciganov, Nemcev, Armencev in drugih. Šolstvo je jako zanemarjeno, čemur se ni z ozirom na dejstvo, da je dežela trpela dolga stoletja pod turškim jarmom, mnogo čuditi. Vendar pa velja v okrajih, kjer obstoje sedaj šole, šolska obveznost. liCta 1910. je obstojajo na Rumunskcm 5074 ljudskih sol n 7780 učitelji in 585.000 učenci; 20 licejev, 23 gimtiazijev, 4 seminarji, 7 normalnih šol; 10 višjih dekliških šol. 45 obrtnih Sol za moške in 28 za ženske, 11 trgovskih šol in 2 univerzi. V istem i letu je bilo meti prebivalstvom I starim nad 7 let 60% analfabetov. \ Izmed vojaških novincev pa 41% analfabetov. Dolgost železniške mreže je znašala leta 1913. 3763 km, brzojava pa H332 km ter je bilo v tem letu oddanih 4.0S2.302 brzojavk. Državne finance so izkazovale leta 1914—15 pravo ravnotežje In sicer 571,758.051.22 K dohodkov in 571,758,051.22 K izdatkov. Državni dolg je znašal leta 1913 1,685.226,842 K. Denar (zlata veljava) 1 Lev a 100 Bani 0 95 K. a. v. Mera in teža je meterska, vendar pa prosto ljudstvo rabi Se turško mero. Ker je prebivalstvo večinoma kmečko, se izvažajo v glavnem le zemljiški pridelki. Trgovski pro met je znašal leta 1911: uvoz.........543 261,870 64 K izvoz ........658 805,192.45 K V podrobnem! se je izvozilo: Žita in moke za 533,197.924 K. Sveta Genovefa in — avstrijska cenzura. Tržaška "Zarja" piše: 44Obletnico bitke ob Mami so praznovali na Francoskem različno. V Parizu med drugim tudi s svečano cer-cveno ceremonijo na čast sveti Genovefi, patroni tega mesta, ki je leta 45. rešila glavno mesto rancije, kakor pripoveduje prav-jica. Duhovnik si je izbral za svoj govor ob tej priliki geslo: Čudež molitve: osvoboditev Pariza 1. 45. in 1. 1914. "Soditi po tem geslu, je torej tudi lansko leto zavrnila svetnica prodirajoče nemške..". " Tukaj je konec Zarjine notice. Seveda ni urednik pozabil pisati dalje; ampak tržaški ces. kr. cenzor je — pobelil list. Okrog petnajst širokih vrstic iz pridige o sveti Genovefi je modrijan konfi-sciral. Zaplenievalec pač ni storil tega, da bi ohranil avstrijske čitatelje praznoverja, kajti od Zar* jinih naročnikov ne more pričakovati, da bodo verjeli v vojaška dela svete Genovefe. Ampak v Avstriji ne smejo vedeti, da je bila lani ob Mami bitka, v kateri so bili Nemci premagani in ustavljeni \ prodiranju proti Parizu. Cenzor v Avstriji ima veliko moč. On lahko izbriše nemsko-avstrijski poraz. Ampak nemško-avstrijske armade zato le ne more spraviti v Pariz. Tu sta on in sveta Genovefa enako močna. Kaj se vse draži. Zveza avstrijskih tovarnarjev za izdelovanje klobukov je sklenila, da podraži za sedaj klobuke za 10 do 20 odstotkov. Podraženje je stopilo takoj v veljavo. Zveza avstrijskih steklarjev na Dunaju javlja ,da zviša cene za steklo za 20 odstotkov. Zvišanje cen utemeljuje s tem. ker so cene za surovine v zadnjem času zelo poskočile in ker zahteva tudi tovarniško delavstvo vedno večjo plačo. Italija poziva rekrote. Te dni so morali v Italiji pod orožje rezerviste prve in druge kategorije letnikov 1886 in 1885 pehote, dalje rezervisti letnika 1884 pehote iz Sardinije in ber-saglierji, končno rezervisti tretje kategorije letnika 1881. PROLETAREC LIST XA INTBRE1I DKLAVSKSGA UUÜ3TVA. IZHAJA VS.) Hl TOHEK. —- LMtftik ta isdajauiji —— JipiliviRski ëiliviki tiskivii dudbi v .aieafi, llliiiii. Naročnina: Za Anr. riko $2.00 ta cclo let.», $1.00 ta pul I«ta. Za Evropo 12.10 ta celo leto, $1.26 »a pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi hvalil*a ji poleg novega nasnamts tudi itari naslov. fiUilb lUntik« «riMiiiKUt JikmL — MciâUilki* I«M« v Am«rtki. — Vu pritoibe glede nerednega poèiljanja lista io drugih nerednoati, je polil jad predat dniku druihe rr. Podlipcu, SOJO W. 25. PI Cicero, IU. prôli:târiân 0»mJ tad put UM mri Tu«Wt| by Siulb Silvio Wirt au'i Piblibiig Cinpiiy C Me il», Mlhtiii. Subscription ra ea: United States and Canada, $2.00 u year, $1.00 for half {ear. Foreign ctuntries $2.50 a year, 1 25 for half fear. -:« -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): «proletarec" ' 4— w. »i. stseet. chicago. illinois IDEALI IN PODLOST. Noben pameten človek nc bo ta-* jil, da jc vprašanje potomstva za bodočnost človeštva važno. Tudi je resnično, da so ljudje doslej bolj skrbeli za pleme vsakovrstne živine, kakor za svoje. Prejalislej bo morala družba tudi v tem oziru poiskati nova pota. In če se ba-vi znanost z vprašanjem, kako je mogoče spraviti človeško pleme fizično in duševno na višjo stopnjo, je to na vsak način hvalevredno. Ali če hoče biti znanost odkritosrčna — in to je njena poglavitna dolžnost — tedaj mora prizna ti, da niso njene študije in raziskave še dosegle takih rezultatov, s katerimi bi se moglo trditi, da je vprašanje vsaj teoretično že de-finitivno rešeno. Marsikatera u-.ganka je pojasnjena; toda mnogo je še do danes temnega in v mnogih rečeh se nazori razhajajo in si nasprotujejo. Mnogo slučajev jc znanih, ki se nc dajo razlagati po razkritih in ustanovljenih pravilih. Telesno in duševno slabi starši so že rodili izredno sposobne, popreČnost moč no nadkriljujoče otroke; nasprotno pa so bili otroci znamenitih staršev telesni slabiči in duševne ničle. Niti stari rimski pregovor "mens sana in corpore sano" — zdrava duša y zdravem telesu — ni absolutno resničen; kajti zgodovina nam navaja dovolj dušev nih velikanov, ki so bili telesno bolehni in slabi. Seveda so pridobljene gotove Izkušnje o dedičnosti, o katerih se že lahko govori kot o pozitivnih znanstvenih rezultatih; vendar pa bi bilo zelo napačno, če bi se po znanem brezobzirno sklepalo tudi na neznano. In nič manjša napaka ne bi bila. če bi se prezrle rar mere, v katerih živi sedanja druž ba. Naš socialni red je največ kriv degeneracije živih in degene-racije potomcev, in človeštvo ne bo doseglo na polju svoje opleme-nitve nobenih znatnih uspehov, dokler se ne bo polotilo z vso resnostjo svoje socialne r?forme. Najmanje se bo pa doaeglo s ti stimi metodami, ki jih sedaj vpeljujejo razni reformatorji v Ameriki, med njimi n. pr. "Medical Society" oziroma dr. Frederick Robinson, urednik časopisa "Me dical Review of Reviews." Mož jc začel delati reklamo za svoje reforme v New Yorku, in sicer najprej okrog glasovitega Wall Streeta, ker najbrže misli, da jc treba predvsem iz velefinan-čnih krogov ustvariti pleme nove aristokracije. Reklama je v A-meriki zelo razvita in njena kri-čavost je svetovnoznana. Toda če bodo neokusnost žc na cirkuških plakatih človeka neugodno v oči, velja to še veliko bolj za propagando, ki je namenjena idealnim rečem. In način reklame, ki si ga je izbral dr. Robinson, je tako neoku sen, da sega že preko tiste meje onkraj katere se pričenja podlost Vsakdo v Ameriki pozna hode čo reklamo, ljudi, ki nosijo na prsih in na hrbtu table, ali pa imajo na obleki napise, priporočajoče kakšno trgovino, zabavo, igračke whiskey, cigare ali kaj podobnega Tudi dr. Robinson pošilja take Ži ve oglase po mestu. Tega nuvda ne čuti, da se s takim bpmbastiČ nim načinom znanost ponižuje oj>azovaleč bi skoraj prišel do sklepa, da spada sam med defektne judi. Ali največji odpor mota vzbujati dejstvo, da si izbira za te "advertisement«" nesrečneže, ki naj s svojo osebo ilustrirajo napis, ki ga nosijo in se izpostavljajo javnemu zaničevanju. I)r. Robinson veruje očitno v teorijo "zastraševanja." o kateri vedo vsi modemi kriminalisti, da ni vredna piškavega oreha. Prvi. ki je hodil po Wall St., je bil starec, kateremu se je poznalo, da so ga morala leta in beda na praviti že popolnoma topega. Hrbet mu je bil skrivljen, roke otekle in brezmočne. Noiil je napis: Ali bi bile ječe prenapolnjene, či bi možje moje vrste ne plodili otrok t Drugi je mlajši mož, pa tudi o-čividno popolnoma degeneriran. Njegov napis se je glasil: Po kakšni pravici sem plodil otroke! Tretji je bil pijanec, kateremu so duhovi žganja zarisali vse avo-je grozne posledice na obraz. Na njegovi tabli je bilo čitati: Jaz sc ne morem odreči alkoholu, ker moram z njim držati svoje življenje pokonci. Ali e naj zapustim to gorjč še drugim kot dedščino? Vprašali so famosnega doktorja, ec ne misli, da mora tako izpostavljanje njihove skaze sc bolj poniževati itak propadle ljudi? On pa je odgovoril, da so to že tako degenerirane osebe, da jim je tak izprehod lc zabava. In obljubil je, da se bo ta način reklame razširil po vsej Ameriki. Človeštvu hoče služiti ta doktor. AH z nečlovečnostjo in surovostjo se niso še nikdar pospeševali nje-govicilji. Grdoba ostane grdoba in podlost jc podlost. Razuntcga pa more imeti tako zastraševanje prav toliko praktičnega uspehn, kolikor ga ima smrtna kazen, namreč nič. KOŽUHI; ZAKAJ NE DRUGO? Zedinjene države imajo mnogo divjačine, tukaj in v Alaski. Nekatere divje živali imajo zelo dragoceno kožuhovino, zlasti one na visokem /tcveru. S to kožuhovino delajo Zetlinjene države kupčijo. Po vladnih gozdovih in zemljiščih se nastavi jaoj pasti, in kože vjetih živali prodaja trgovinski oddelek vlade. V prejšnjih časih jc bila ta trgovina za našo vlado nekoliko komplicirana. Surove kože so se pošiljale v Anglijo, tam so jih a-pretirali in barvali in tako jene so jih zopet pošiljali v Ameriko. Marsikatera dama, ki se je postavljala s svojo dragoceno kožuhovino, ni niti vedela, da nosi ameriško blago. Vsled omenjene ga pošiljan ia se je pa kožuhovina podražila za 52 odstotkov, ker jt bilo treba nlačevati carino. Dve leti je tega. kar ie noizku sila vlada reformo. Prodala je surove kože v Ameriki. In obneslo se je. Plačevalo se je zanje več kakor za kožuhovino iz tujine. Lani je ta kupčija odpadla, ker so bile zaradi vojne tržne razmere zelo neugodne. Ijctos se je n» zopet izvršila prodaja dne 21. ok tobra. Na ' — so • rišle večinoma lisičje kože in po poročilu trgo vinskecra oddelka je bil uspeh zo pet dober, zlasti ker so r»rišli udi kupci iz tujine. Vlada je pa sklenila, da stori še en korak. Namesto da bi prodajala sama surove kože, jih hoče v svoji režiji pripraviti in barvati Prihodnjič pride že 8000 takih prirejenih kožuhov na trg. Ni dvoma, da so kožuhi lepn m • sicer sc ne bi liogatini trgali zanje. Toda — kruh n. pr. tudi ni brez vrednosti, ('c morejo Zedi-njene države prirejati in prodajati kožuhovino, zakaj nc bi rnoglr izdela vat i kruha, zakaj ne hlač in klobukov? Čc morejo razpošiljati pisma in pakete, zakaj ne bi mogle prevažati ljudi t Zakaj ne kidati hiš! Industrija in trgovina s kožuhovino se izplačuje Zedinjenim državam, fte bolj bi se morale izplačevati vse tiste industrije, ot katerih imajo danes le posampznr kapitalisti ogromen dobiček. Zakaj ne sežejo Zedinjene drža ve T>n drugih industrijah in ro-mefnl sredstvih? Zato ker odločujejo in vlad,p » v Zedinjeni-h državah kanitaliot? Lahko pa bi vladalo delavsko ljudstvo — če bi resno hotelo. . F». In L. P , Med strankinimi vestmi najdejo čitatelji v nasi današnji štovilki predlog skandinavsko socialistične federacije, ki so tiče poizkusa združitve Socialist Party in Socialist Labor Party. Kakor je tam naznanjeno, se je ekekutiva Jugoslovanske socialistične zveze bavila s predlogom in priporoča našim klubom, naj ga odobre, da pojde na splošno glasovanje. Znano je, da obstoji v Zedinjenih državah poleg Socialistične stranke tudi takozvana Socialist liabor Party, ki hodi svojo pot, postavlja pri volitvah tuintaui svoje kandidate, izdaja svoje liste iu — večinoma napada Socialistično stranko. Delavci, ki prihajajo iz Evrope, večinoma niso poučeni o tem položaju in so začudeni, kadar izvedo, da sta v Ameriki dve stranki, obe socialističnega imena in vsaka trdeča, da je ona "prava" socialistična stranka. Res da ni le v Ameriki tako. Na Ruskem so poleg socialnih demokratov socialni revolucionarji, na Bolgarskem st) "tesni" in ''široki", v Italiji imajo reforraiste, na Francoskem so izza združitve ostali "nezedinjeni socialisti"; bivši ministrski predsednik Viviani in njegov vojni minister Milleraud sta "socialista izven stranke" in tudi sedanji ministrski predsednik Briaml še ne pravi, da ni socialist.4 Na Angleškem še ni bilo mogoče združiti raznih frakcij, na llolaudskem so razdeljeni, na Nemškem pa se bodo skoraj gotovo razcepili po vojni. Ali kdor pozna razlike v svoji deželi, jih ne pozna v Ameriki, kadar pride sem. Nekateri tedaj ne vedo, kam bi se pridružili, nekateri pristopijo tja, kjer so se prej sešli z agitatorji, mnogo je pa takih, ki jemljejo razdruženost za pretvezo, da ne pristopijo ne sem, ne tja. Ne bomo danes posegali v zgodovino delavskega gibanja v Ameriki, ki najbolje razlaga, kako je prišlo do eksistence dveh strank. Baviti se nam je z gotovim dejstvom: Dve stranki sta tukaj. In kljub vsem diferencam in nasprotjem si» ne more reči, da S. L. P. ni socialistična stranka. Ako bi skrivala s svojim imenom kakšne kapitalistične ali pa anarhistične tendence, bi bilo seveda vprašanje že zaključeno. Že misel na združitev s tako kliko bi bila nemogoča, Ako bi se mogla S. L. P. primerjati s kakšno krščansko social no ali narodno socialno stranko iz Evrope ali s "socialisti" Mussolinijevega ali Briandovega kova, ne bi bla niti skandinavska federacija prišla s svojim predlogom. Toda S. L. P. je po tem. kar vemo doslej o njej, socialistična stranka, četudi smo prepričani, da ima v svoji organizaciji, v taktiki, v kritiki znatne napake. Po besedah njenih zastopnikov je pač S. L. P. "bolj radikalna" od S. P. In to pomeni po naukih njenega časopisja, da je Isdj načelna, bolj dosledna, sploh bolj racialistična. O tistih, ki pridigajo tako reči tjavendan in ki včasi tudi čez noč preskočijo v kapitalističen tabor, ne govorimo. Taki tički pridejo v vsako stranko; nikomur ni mogoče pogledati v srce, ako zna spretno skrivati svoje misli. Gre pa za tiste, ki imajo tudi v-S. L. P. poštene socialistične namene in o katerih mislimo, da le krivo sodijo o taktiki in o bojnih sredstvih. Njih " radikalizern" ni nič večji od našega, le da ga vlagajo oni bolj v deklamacijo kakor v dejanja. Toda posamezne take aodruge najdemo tudi v svoji stranki. Včasi postane človek socialist vsled čitanja, zahajali ja na shode, vsled nauka sploh, in potem vstopi v stranko. Večkrat pa pride samo z nekim površnim znanjem stvari, in šele v organizaciji postane sčasoma res socialist. Dotlej ima pa marsikdo nejasne pojme in hodi po podobnih zmotah, po kakršnih hodi po naših nazorih S. L. P. R«kli bi torej, da ni med obema strankama takih načelnih nasprotij, da bi bila ločitev in konkurenca utemeljena. Za S. P. je položaj tak, da je bolje, če so o-ni, ki se motijo o taktičnih, pa ne v prineipalnih vprašanjih, v njeni organizaciji, kakor pa da so zunaj. Kajti tedaj se je lože z njimi pogovoriti. Če bodo z nami delali, bodo kmalu spoznali, da ni vse tako, kakor se jim zdi, dokler sede le na svoji teoriji. * Pa tudi za S. L. P. bi morala biti združitev mika vue jša od ločitve. Ravno če mislijo, da je njihova kritika opravičena, bi morali gledati, da dosežejo z njo pozitiven uspeh. A to bi mogli le tedaj, če bi bili med naini, ne pa, če so zunaj. V naši sredi bi z dobrimi idejami lahko vplivali na nas; imeli bi besedo v naših organizacijah, tain bi debatirali, v časopisih bi se lahko udeleželi diskusije, prihajali bi na naši» kongrese, in če so prepričani, da je njihova kritika dobra, morajo moči svojih argument tov tudi toliko zaupati, da pričakujejo od njih u« speh, ako1 so izrečeni na pravem mestu. * S. P. je močnejša od S. L. P. Izhajala je doslej sama in njen obstanek tiuli v bodoče ni odvisen od združitve. Prav ker je to jasno, pa tudi lože stori prvi korak iu ponudi pogajanje. Nihče ji nc Im> očital, tla st* I io j i pogina brez združitve, medtem ko se slabša stranka navadim boji, da se bo taka ponudba smatrala za znamenje slabosti. Ako sprejmejo naše organizacije predlog, ni s tem združitev še zapečatena. Mi nc vemo, kaj mislijo voditelji S. L. P. iu če si žele zedinjenje. Najbrže tudi skandinavski sodrugi ne vedo tega. Pa tutli če sprejmejo ponudbo. se bo treba tedaj še le pogajati in šele razprave pokažejo, ali je združitev mogoča. Na vsak način pa ima S. P. tedaj mirno vest in je tudi napram Internacionali opravičena. ' Z izključno strankinega stališča stvar ne bi bila ravno nujna. Ali v interesu delavstva bi bila koristna. Kajti delavstvo bo močno, kadar bo združeno, vsaka cepitev ga pa slabi. Zato priporočamo našim klubom, naj podpro ta predlog. Suspendirani "Vorwaerts". Nemška vojna oblast jc že tretjič suspendirata glavno glasflo socialne demokracije v Nemčiji 4 Vor-waerts.' Ta list je, kakor tudi "Leipziger Volks-zeitung" v nasprotju s parlamentarno frakcijo že od V£ega začetka v ppoziciji napram vladi. Sedaj se ji j<* zopet tako zameril, tla ga je kar na nedoločen čas ustavila. Povedala sicer ni. zakaj, ampak uganka ni težka. "Vonvaerts" ni zadoviljen z ukrepi nemške vlade zaradi živil. Tudi vodstvo sticialno demokratične stranke jih je ostro kritizirali» in imenovalo polovičarske. Dotiena izjava, katero je glasilo objavilo, zahteva, tla se določijo maksimalne cene za vsa važna živila, in sicer take, tla odpade vsak poselili, samo z vojno utemeljen profit, in tla bo nakup potrebnih živil tutli najsiromašnejšemu omogočen. V uvodu svoje izjave pravi strankino vodstvo: "Navijanje cen za vsa živila je postalo neznosno. Cene vseh važnih dnevnih potrebščin, tudi kurjave, obleke in obutal so dosegle nedosežno višino. S strahom in grozo pričakuje delavstvo in tutli široki sloji s min ji h Ta/.T*\iov tirno. Že aodaj vlada v mnogih družinah kruta beda." To so gotovo resnične reči, ali —. povedati se ne smejo. Izginile sicer ne liotlo, če se zamolče, ali vlada pač hoče, tla se zamolee. Toda če se ne govori o njih javno, če se ne pritisne na odlučujoče faktorje, jih ne bo nihče popravil. Ker torej vlatla ne dovoli, da bi st» o njih govorilo, je jasno, tla jih noče popraviti. " Vorwaerts" je pa storil še večji greh. Zahteval je namreč pojasnila, kakšen cilj ima vojna. V nekem članku je dejal: "Očividno sta Francija in Anglija bolj kot lc kdaj pripravljeni, dovesti vojno do uspešnega zaključku. Tako govori tutli nemški državni kance-lar. Toda niti Astpiith ali Briand, niti Bethmann Hollweg nimajo volje povedati, kaj imenujejo "u-spešen zaključek." Nemogoče je voditi vojno v neskončnost. Nova bojišča se pokrivajo z vojaki, le ker se bojujoči narodi branijo razkriti svoje prave cilje. Nekateri ljudje pravijo, tla se mora Nemčija bojevati, dokler ne prosijo njeni sovražniki za mir; ali ti sovražniki se ne čutijo premagane in resničnega rezultata še dolgo ni pričakovati. Javna diskusija pravih vojnih namenov se mora otvoriti in vlade morajo razkriti, kaj nameravajo, hkde tedaj je upati, da se položaj razjasni in tla se nam približa mir." Vlada je to čitala. ...Kaj? Ti bi rad vedet, kaj nameravamo? Za kaj se tepemo? Jezik za zobe! Kuš! — Zdaj si lahko misliš, kaj nameravamo... Nemška vlada ne tlovoli, tla bi se govorilo o njenih namenih. Najboljši dokaz, tla so ti nameni lopovski, roparski. KAJ TELEORAFIRA KAJZER. Znano je, da je nemški kajzer vedno 'ibizi", da mora imeti vedno kaj opraviti, posebno tla mora dati na vsake žganee svojo zabelo. Če ne more govoraneiti, pa vsaj telegrafira. Včasi je imel že smolo s to svojo živahnostjo; enkrat mu je rajh-stag zaradi nekih nepremišljenih besed nataknil nagobčnik, in Vilčo *e je tedaj zelo kujal. Sedaj ni te nevarnosti. Vojna pomeni izjemno stanje in cesar je zelo absoluten gospod. Zato tudi lahko svobodno govori in brzojavlja, in čim se mu ponudi prilika za to, jo hitro porabi. Ko je bilo v Nemčiji zaključeno tretje notranje posojilo, ga je zopet njegov temperament pošepetal. Nekaj je bil ponosen, tla se spravi na Nemškem res še toliko denarja za človeške^ klanje skupaj, nekaj se je hotel pobahati vpričo sovražnikov, pa je poslal državnemu finančnemu tajniku brzojav. ki je po poročilu socialističnega "Zttrieker Volksrechta" v dobesednem prevodu to le dejal: "Nemški narod je s tem v popolnem zaupanju v svojo moč sovražniku in vsemu svetu pokazal, da stoji tudi nadalje složen kakor en mož v neomajni vol ji, tla zločinski napad (den freventliehen TJcber-fall) in vsiljeno nam vojno do zmagovitega konca izvede in da radostno doprinese vsako potrebno žrtev v imetju in krvi za varnost in svobodo domovine.—Wilhelm I. R." Gospod kajzer je menda hotel nekaj druzega povedati. Mislil je najbrže reči, da je nemški narod pripravljen odbiti zločinski napad; ampak dejal je, tla je pripravljen do konca izvesti zločinski napad in vojno. S tem, da se jo zmotil, je kajzer — seveda proti svoji volji — povedal resnico. Napad, njegov napad, jc bil zločinski. Setlaj je le vprašanje, kdo bo naposled tisto jagnje, ki bo moralo nositi ta cesarski greh. "Reformatorji družbo" bodo v Washingtonu, I>. C., gradili male hiše za delavce. Ta reformatorska dobrodelnost bo nosila sadove; vloženi kapital se bo dobrotnikom obrestoval z 9.5 procenti. Tennessee jt; suha država. Tam se torej ne pije. Zato jc nerazumljivo, da so v Chattanooga zaprli tri uradnike neke tovarne za krste, ker so dodajali svojim eustomerjem v krstah — whiskey. Kako pride whiskey v suho državo sploh ? Eden izmed aretiranih je celo policijski komisar... Ni mogoče. tla bi prohibieija povzročala hinavstvo? ŽUPANOV POLOM Tecmljito ji pogorel ehicaški župan Thomplsou, ko so na zadnji seji mestnega sveta propadli trije njegovi kandidati za šolski svet Prvi je bil z 39 glasovi proti odklonjen rev. J. P. Brushingharo, katerega r'\ je bil Thompson želel za predsednika šolskega sveta. Kazuu njega sta ostala v manjšini; A. Sheldon Clark in Charles S. Peterson; sam se je pa dal brisati z liste kandidatov William N. Seli«. Značilno je, da je hotel župan, imeti popa za predsednika šolskega sveta. Po ameriških osnovnih zakonih so javne šole brezverske; noben katekizem, noben koran in noben talmud nima prostora v javnih šolah. Ali znano je, da iščejo cerkve vse mogoče ovinke, da bi vtihotapile svoje nauke v šole-in župan Thompson, ki ni prišel šele včeraj na svet, ne more,pričakovati od nobenega reverenda, da ostane v tej stvari nevtralen, če dobi odločilno moč v roke. Spomladi, ko so bile volitve, je bilo po vsem mestu razglašeno, da zastopa Sweitzer klerikalizem, Thonipson pa svobodomiselnost. Zdaj je imelo prebivalstvo že ne-kolikokrat priliko, da spozna,, kakšna je Thompsonova slavna svobodomiselnost. S kandidaturo reverenda Brushinghama za načelnika šolskega sveta jo je najbolje razodel. Peterson se je najbolj odlikoval s svojim nastopom proti učiteljski federaciji. Tutli njegov poraz je za Thompsona razumljivo svarilo. Ali župan je ostal tudi po svojem velikem polomu enako ošaben fn pripoveduje, da ni bila z glasovanjem v mestnem svetu storjena škoda .njemu, temveč mestu Chi-cagu. Domišljuje se najbrže, da ve le on, kaj je za Chicago dobro in kaj, slabo. Najbolj mu je žal, da niso farji ostali v šolskem svetu ; on bi imel rad v njem katoličana in protestanta, da je le far. Za Šeliga mu je žal, da ni prišel v šolski svet, ker izdeluje filme, pa bi bil dal tudi šolam kakšne slike. Thompson govori kakor otrok. Ce hoče dati Selig šolam kakšne filme, jih lahko da, tudi če ni v šolskem svetu. A če fabricira kdo kinematograf ične slike, ni s t še nikakor dokazano, da ve in ra zume, kakšne slike st» primerne z.'i. pouk in za pospeševanje vzgoje. Sodeč pt> tem, kar se večinoma kaže po ameriških biografih, prihaja človek do zaključka, tla imajo^ ravno fabrikanti teh slik najslabši okus; to kar prodajajo, ni večinoma ne vzgojevalno ne umetniško. Dokler je Charles Chaplin največji junak v moving pietures, res ni treba zanašati teh krasot še v šole. In če nima Thompson nič resnejšega obžalovati, si lahko še to obžalovanje prihrani. ¡je e» M m Država Wisconsin je lastnica svetlih in premičnih slik, ki jih je madisonsko vseučilišče priredilo iz zgodovino, zeinljepisja, zdravstva in drugih ved. Država, kt ima 18,000 svetlih slik in 130.000 čevljev premičnih in je lani kupila 63 novih strojev, jih daje na razpolago šolam in drugim izobraževalnim središčem. Razuntega ima 285 šol in zavodov stroje za metanje svetlopisnih slik. Sedaj so sistematično organizirali izmenjavo potlob. Na ta način se pač vzgoji bolje služi kaktrr pa s kinematografskimi "dramami", ki so polne krvavih senzacij iu polne hinavskih laži. V Oklahomi prodajajo farmarji bušl korenja za 5 centov. V velikih mestih velja $1.50. Mnogo ga sploh segnije v zemlji. Železnice, brez katerih ne pridejo poljedelski produkti s farm v niesta, so last velikih kapitalističnih družb. In tem je mar profit, ne pa prehranjevanje ljudstva. Žc to jo tehten in pretehten razlog, da bf bilo treba prometna sredstva po-državiti. • V Montgomery, Mo., je neki Jackson Robinson ukradel pet rac, vrednih 2 dolarja. Zato je dobil pet let, za vsako raco po eno leto. Nerodnež nerodni! Če bi ukradel železnico ali pa nekoliko tisoč akrov vladne zemlje, bi lahko postal senator. e Bog je dobil irovo nalogo. Ruski car mu je v svojem manifestu naročil, naj kaznuje Bolgarsko. Ogrski socialisti. Socialna demokracija na Ogrskem je imela dne \ 5. septembra t. 1. v Budimpešti zaupno konferenco. Zastopane so bile vse politične in strokovne organizacije iz Budimpešte in iz 18 večjih mest. Konferenca je vzela poročilo strankinega vodstva o njegovem delovanju na znanje, ostro pa je kritizirala ujsavo glavnega glasila, dnevnika "Nepszavc," ker ni dovolj ostro pisalo proti vojni ra s»' je pod vplivom dogodkov preveč vdajalo o|M>rtunizinu. Naposled je konferenca soglasno sprejela resolucijo, ki izraža stališče ogrske stranke v sedanjem svetovnem konfliktu. Vpoštevati je treba, da je bila resolucija sprejeta za javnost, kar je na Ogrskem kakor v Avstriji zlasti v sedanjih časih spojeno z velikimi težavami. Spisu se pozna. da je bil zaradi tega previdno sestavljen; kljub temu ui ušel usodi, katero mu je pripravi) cenzorjev svinčnik. Kjer so v resoluciji pike, »am so bili prej odstavki in izrazi, ki jih je konfiskacija požrla. Resolucija izreka sledeče; 1. Sklepi mednarodnih socialističnih kongresov, še bolj pa njeno lastno prepričanje nalaga socialni demokraciji po izbruhu vojne, da stori vse, kar bi tmiglo pospešiti konec moritve. Na drugi strani se iz bivstva socialne demokracije lahko izvaja in s temeljnimi načeli socializma in demokracije ni v nasprotju priznanje, da inia. kakor vsak individuum, tudi vsak narod pravico, da se lirani zoper vsako stremljenje tujih osve-jevaleev, ki je naperjeno proti njegovemu samostojnemu narodnemu in državnemu življenju: I-majoča pred očmi strašno uničevanje življenja in zdravja, gospodarskih, duševnih in moralnih vrednosti, spoznava socialno demokratična stranka iz vsakdanjih znakov vojne, iz zadnjih vojnozgodp-vinskih dogodkov, da je sedaj, ko je nevarnost invazije in tuje osvojitve odpravljena ter nadalj-lii obstanek Avstro Ogrske zagotovljen, prišel čas.......................................... 2. Socialno demokratična stranka na Ogrskem spoznava....... da mora mir, ki bo sklenjen, obenem preprečiti nov izbruh take katastrofe. Zato je prva zahteva, ki jo morajo naglašati socialni demokratje vseh držav, :la se misli sočasno z mirom tudi na trajno, enakomerno, postopno rs-. zoroženje, da ac podržavi vsa oboroževalna industrija, demokratizira zunanja politika in postavi pod kontrolo naroda, in da se zavežejo države, da spravijo vsako preporno vprašanje pred razsodišče. Skrbi naj se za tako politično, gospodarsko in duševno orožje, s katerim se lahko brez r.asilstva premaga tista država, ki se ne pokori sklepom razsodišča......... 3. Zaupniki izrekajo, da so nrora uresničiti misel: Da se že tekom vojne pripravi varstvo bodočega miru, in da se mora ta ideja širiti z besedo in s tiskom. Obenem sprejemajo zaupniki k simpatijo od organizacij ameriških delavcev sproženo misel, da naj se snidejo v istem kraju in ob istem času, ko se bv> razpravljalo o miru, zastopniki socializma vsega sveta, da vplivajo na ta način neposredno na razprave in pogoje miru. Kazuntega in v prvi vrsti priznavajo in podpirajo zaupniki vsako stremljenje, ki gre za tem, da se omogoči mednaroden sestanek in da vstane Inter-nacionala, in da pokaže, sklicuje se na interese mednarodnega proletariata, obema vodečima strankama, nemški in francoski, ne oziraje se na stališča, ki ju ločijo, pot do sporazuma in do skupnega dela. Konferenca poziva strankino vodstvo, da naj z vsemi sredstvi' podpira vsako strem-henje, ki more služiti temu namenu. 4. Zaupniki socialno demokratične stranke, spoznavajoči vzroke vojne in na podlagi njenih izkušenj, zahtevajo, izhajajoči s stališča nacionalnih in socialnih interesov dežele, temeljito predrugaČcnje notranje politike, ki je šla za tem, da socialno potlači neposedujoč, da nacionalno potlači državljane nemadjarskih narodnosti, in da potlači ženske. "Popolna enakopravnost na polju politike in uprave, delavsko varstvo, demokratična agrarna reforma in davčna reforma, pouk, varstvo otrok, so postale tekom vojne zahteve, katerih nujnost se ne more več tajiti. Že v času vojne pa zahtevajo zaupniki svobodo tiska in zborovanja, s katero se omogoči svobodjio izražanje mnenja v notranji politiki in v upruv-liih vprašanjih, ter protestirajo zoper prakso cenzurnih in upravnih oblasti, ki uradujejo v večini slučajev brez razlogov in samovoljno. Zadnji teden avgusta, torej preden je po Ferdinandovi" zaslugi" Bolgarska vstopila v vojno, so imeli bolgarski socialisti v Sofiji svoje letno zborovanje. Poleg običajnega dnevnega reda je bilo na razpravi tudi več drugih točk času primernega značaja« Sodrug Kolarov je govoril "o vojni in socialistih". Njegov govor je trajal par ur, zborovalei so navdušeno pritrjevali njegovim izvajanjem. Govorilo se je tudi o "draginji in brezposelnosti". Koncem zborovanja so bili sprejeti različni sklepi, med drugimi se tudi izraža priznanje ltozi Lukscnburgovi in Klari Zetkinovi. Obsojalo in protestiralo se tudi proti pregajanju Židov na Ruskem in po drugih državah. Kakor je razvidno iz društvenih poročil, se je zmanjšalo število članov, kar so pač povzročile ekonomične in politične težkoče vojnega leta. posebno pa brezposelnost. V stranki so sledeče socialistične organizacije: organizacija delavcev (5071 čl.); organizacija učiteljev (1063 čl.) v 55 krajevnih sku- pinah ; društvo državnih in občinskih uradnikov (200 čl.); mladeniška organizacija (310 čl.); kulturno društvo (338 čl.); 14 ženskih društev (623 čl.); dve dijaški skupini (64 čl.). Vse te organizacije so poslale na strankino zborovanje 135 zastopnikov, kar je paj" dovolj lepo število. Blagajniško poročilo izkazuje 120.000 frankov dohodkov in 106.000 frankov stroškov. Preostanek osrednje strankine blagajne znaša 15.400 frankov. Oba lista, osrednje strankino glasilo "Robot-ničeski Vestnik" in znanstveni list "Novo Vreme", sta imels prilično dovolj naročnikov, čeprav je njih število manjše od lanskega leta. Kakor vidimo, ni povsem prenehalo delovanje jugoslovanske soe. demokracije; zlasti na Bolgarskem je strankino življenje kljub vojnih razmeram in vplivom dovolj aktivno. Naši bolgarski sodrugi so pač Izkazali, da je mogoče izvršiti vkljub splošnim skrajno neugodnim razmeram dovolj koristnega in pomembnega strankinega dela. Na nevednost obsoieno ljudstvo. Italijanski socialistični časnikar Cupulo objavlja v "Avantiju" uvodni članek, kjer se bridko pritožuje, da v takozvani demokratični Italiji ne izve ljudstvo niti vojnih izgub, niti ne ve, koliko požre vojna denarja. Italijanska vojna uprava ne objavlja namreč nobenih seznamov izgub. V tem članku pravi Cupulo med drugim: "V Italiji ne smo izvedeti neodvisno ljudstvo o resničnem položaju stvari ničesar. Ne sme vedeti, koliko požre vojna denarja in ljudi. Bloditi moril v temi, luč je ie za fevdalne -državljane, ne za demokracijo. Nemčija kakor tudi Avstro-Ogrska priolK-ujcta sezname izgub. Na Angleškem poročajo ministri od časa do časa v poslanski zbornici o številu izgub. Na Francoskem sicer ne objavlja vlada oficielnih številk, vendar je pa časopisju dovoljeno, da preračunava število padlih in pogrešanih. Ali si upa italijanski časopis, da nastopi enako pot? Vsak ve, kaj se mil zgodi v takem slučaju. Medtem ko so znani po drugih deželah dotedanji vojni izdatki in dnevni vojni proračuni, so pri nas vojni stroški največja skrivnost. Nekateri narodno gospodarski strokovnjaki so preračunali približno vojne izdatke na podlagi mesečnih uradnih izkazov o stanju državnega zaklada. Ali na ta način dobljene številke ne posredujejo niti najmanjše ideje, koliko velja vojna, ker le povedo, koliko se plača vsak mesec, ne pa koliko se izda. Zakaj ta razlika? Vprašajte narodno gospodarsko strokovnjake alt berite njihove liste, in tedaj zapazite, da vodi pretiravanje patriotične misli k obrekovanju domovine. Tedaj izveste, da se ne sme sklicati parlament, ker bi škodovala razkleni-tev strankarskih strasti ugledu ljudstva in bi oslabila moči, ki jih potrebuje. S to trditvijo odrekajo italijanskemu ljudstvu zavest njegove odgovornosti in resnega pojmovanja sedanjosti, ki jo imajo zastopniki francoskega, angleškega, nemškega in ruskega ljudstva, ki zborujejo in dajejo zakone, ne da škodujejo s tem svojim deželam. Dalje izveste, da pridržujejo z vso pravico ljudstvu obseg vojne škode, ker nima potrebnega mini, da obvlada svojo razdraženost ob slabih poročilih. S tem uvrščajo naše ljudstvo še dalje pod one tuje narode, k. ohra- n ju je jo svojo trdnost tudi v nesreči, kar odrekajo Italijanom. Dalje Vam pripovedujejo, da z vso pravico zatirajo pri nas besedo, govore in časopisje, ker se ne sme govoriti in pisati to, kar zveni drugače, nego oficielna resnica. In če uvažujete še to, da je dovoljena angleškemu časopisju najširša kritika vojaških akcij — tako smejo n. pr. neusmiljeno kritizirati akcijo v Dardanelah — da sme vsakdo izraziti svoje naziranjc o stvareh, ki so v najtesnejši zvezi z vojno, da niti v reakcionarni Nemčiji ni prepovedano čitanje časopisja iz dežel, s katerimi ima Nemčija vojno —- tako da lahko vita vsakdo v berlinskih in monakovskih kavarnah "Times" iti "Matin" — če uvažujete vse to in primerjate z dogodki v Italiji, tedaj morate sklepati, da smatrajo naše ljudstvo njegovi krmarji za nezmožno, da živi v svetlobi kakor drugo in da je sposobno le za temo in molk." • Tako piše italijanski časnikar in izraža misli najširših plasti ljudstva. Pa vendar — če ne povsem enake, pa zelo podobne tožbe bi se lahko pisale v vseh z vojno "osrečenih" deželah. JUANàlKAJ BO POČAKAL. Kitajska vlatla je sporočila v Washington, da se tekoni tega leta ne izpremeni vladna oblika na Kitajskem. Kakor jc znano, so to željo izrekle vlade japonska, ruska, angleška in francoska. Najprej niso hoteli v Pekingu nič slišati o tem, češ da mora ljudstvo 'odločiti in da je stvar ravno na glasovanju. Potem je prišlo poročilo, da so vse province razun dveh z večino glasovale za monarhijo. Kljub temu se jo vlada premislila. «Tuanšikaj bi sicer zelo rad nosil krono« anfpak strah je le velik gospod. Ko jc ruska sodružiea Kolontaj. ki ima po Ze-dinjenih državah predavanja, videla, kako ravna ehieaška policija s štrajkujočimi krojači, je dejala: "Čisto tako kakor na Ruskem!" Ne vemo, ali naj si to šteje Amerika ali Rusija bolj v čast. Na vsak način ima sodružiea prav. Ampak kaj bi šele dejala, če bi bila videla n. pr. Ludlow? i Drobline. . Zaradi evropske vojne se draže zdravila v Ameriki. Citati delavski časopis ni dovolj; treba je tudi razmišljati, kar se čita. * e VVilsou pravi, da noče ^Vmerika nič osvajati. Roekefellerja naj vpraša. • Vojaška hrabrost ni najvišji pogum, Pogum gasilca, ki rešuje ljudi iz ognja, je plemenitejši. • Vladni justični oddelek je ukazal preiskavo ognjev, ki sit m nož»' po ameriških industrijskih podjetjih. » ( Španski ministrski predsednik Dato želi, da bi bila mirovna konferenca na Španskem.— Da bi imela tudi nevtralna Španija kaj od vojne . . . • Pred božičem se baje snidejo zastopniki evropskih nevtralnih držav na konferenco, ki naj vpliva, da se sklene mir. Tako je poročal profesor Jordan pMsedniku \Vil- sonu. Bomo videli. * • Vojna je nastala, ker — ljubi Bog Nemce preveč, da bi jih pustil v gnilobi poginiti. Zato je poslal Ifyg vojno, in ker prihaja' od Bogit je blagoslov, je vojna blagoslov. ; . . Tako piše neki Richard Fugmann. Zdaj vemo. • Avstrijski podmorski čolni potapljajo italijanske potniške ladje. Na "Aneoni" je prišlo tudi nekoliko Američanov ob življenje. Iiilo je na vsak način barbarstvo; ali kdo je grešil v zmislu mednarodnih zakonov, se še ne more reči. ker poroča Italija eno, Avstrija pa drugo. Stric Sam pa bo imel na vsak način zopet sitnosti, če ne z eno vlado, pa z drugo. m m. ni b9 □ o DO QQ OU DO UD rs si i Kašelj in hriparost prideta z mrzlim vremenom, ter jih j« težko odpr « Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomo6 in rabo kakega ¿af v» »ivega zdravila. SEVERAS _ Balsam for Lungs (Severov Balzam za P'juda) ee rabi pri zdravljenju prehlada, kailja, hripavoeti, vnetja »apnika in oelovtkega kailja Že preteklih pet In tri-deeet let Je zelo izborni teiilni pripravek. Njegovo tabo priporočamo veim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Cen' 26 in 60 centov. "Imel «»m hudi kalelj," pil« g. Fnuik Vaoh«. is I lk fllver. M lun . "ter M>in kupil tteklentoo Severmr«» Hu nun» in Ptjuta In pralno •rin «u porOnl «-«•)«» »trklenim. )e ij popolnoma Izginil. Jai mid 63 I«t »Ur ter mi flr»v«ot BI M al ■¡1 » OB Dl no aa eu vsa EB t£! |M»pnltM>iliK izginil, put u tlm.' Kupite SEVEROVE PRIPRAVKE od vašefa lekarnarja. Z* vrat te nartonmtitve. Ako va* te-kumar u«» mor« xmloiitl, naročite jih od un». ^AU^FIfA iMdlt glavobol, o» mot mm. j.u-u« pci-teibr. zlatenica in ioifnk-it te vdajo xrirovljvuju, ako k« rabijo kakor aa-«Jauo v uavoiuiu SEVERAS Liver Pills (beverove Jetrna Krogljioe). Cena Ktu \ W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. S3 GO noBPrratia 12 au. o usa j POTRUDITE SE! Božič se bliža in čim preje se spomnite svojih v domovini in jim pošljete nekaj denarja, tem gotovejši ste lahko, da si bodo kaj bojšega preskrbeli za praznike. Sedanje cene so: 10 kron za............$1.60 20 kron za............$3.1;") HO kron za...........-.$4.70 40 kron za............$6.25 ">0. kron /m............$7.80 100 kron za..........$15.60 200 kron za..,........$31.20 400 kron za..........$62.40 f)00 kron za..........$78.00 1000 kron za.........$156.00 Nad tisoč damo se posebne znižane cene! Prebitek in glavnica 5669,672.99 Hr< nilne uloge $4,687,208.83 Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, JLLIONOIS. CENSORSKA UGANKA. Vajeni smo sedaj pobeljteiih časopisov iz Av-» strije. Vajeni smo jih bili pravzaprav vedno, ali odkar je vojna, so konfiskacije, že nekaj čisto običajnega. Naravno je, tla zadenejo največ delavske liste. Celo ljubljanskemu "Delavcu," ki je skrajno previden, se zgodi, da mu je zaplenjen cel članek. Se vse drugače divja cenzorjev svinčnik po tržaški "Zarji" zlasti odkar izhaja zopet kot dnevnik. Konfiskacija celega članka ali pa celega podlistka je že povsem vsakdanja reč in človek so že mora odvaditi začudenju. Ampak včasi se mu vendar ustavi pamet. V eni onih številk "Zarje," ki smo jih kljub vsem težavam in zaprekam vojne pošte dobili, je na uvodnem mestu članek o položaju delavstva v vojni. Po predmetu, ki ga obravnava, ne more "biti v članku nič "nevarnega." Po onem, kar je ostalo izza konfiskacije, se spoznava, da je bil popolnoma stvarno in z vpoštevanjem razmer pisan. Kljub temu ga je cenzura požrla približno tretjino, in človek zaman in zaman ugiba, kaj bi bilo moglo priti tako strašnega v članku, da je imel rdeči svinčnik toliko opravka. Tisti del sestavka, ki "je našel milost pred kon-fiskstorjevimi očmi, se glasi: "Osrdcnja komisija strokovnih organizacij v Avstriji je poslala ministrstvn za notranje zadeve spomenico glede podelitve rednih podpor onim vpoklicanim delavcem, ki ne bodo mogli po končani vojni dobiti takoj dela in zaslužka. Osrednja strokovna komisija (ki jc zastopala koncem preteklega leta 60 delavskih zvez s 415.195 članov) je že pred leti vsled delovne krize, ki je nastala po vojni na Balkanu, predlagala raznim državnim in 'občinskim ustanovam, tla naj bi-delo- . Čale redno večjo svoto denarja v prid brezposelnih delavcev. Akcija strokovne komisije ni bila tedaj brezuspešna. Mnogo občinskih zastopov. med temi tudi Ljubljana, jc privolilo ob zaključku letnih občinskih proračunov, da se imajo določiti iz občinskih sredstev večje svote denarja za redno podpiranje vseh brezposelnih delavcev. Delo na tem polju bi bilo sedaj za delavske sloje vse večje in koristnejšo, \ak*> ne bi bil izbruh evropske vojne prekinil deloVki so ga v to svrho pričele izvrševati razne delavske in državne ustanove. Rešitev tega problema se pa danes vsled splošnih izrednih razmer, ter z ozirom na nove razmere, ki bodo nastale po vsej državi po končani vojni, boljinbolj vsiljuje vsem poklicanim faktorjem. Delavci, ki se bodo po končani vojni vrnili zopet domov, si bodo morali zopet poiskati dela, preskrbeti si nekaj zaslužka, ojih so je dosegel sporazum, 218 jih še ni zaključenih, 119 jih je bilo izgubljenih. Organizacije so izdale za mezdne boje 3.418.831 dol. 72 cent. Koliko manj stavk bi bilo izgubljenih, če bi bile delavske unije tako modernizirano, da bi se stavke lahko bolj sistematično vodile? In koliko bi jih bilo prihranjenih, če bi imelo delavstvo tudi v parlamentih moči ADV KHTISKMHNT SLOV. DELAVSKA Uma dM U. PODPORNA ZVEZA Uhn>m4r— »■ šarile 1M v drhmri Phi. Sedež: Conemauflh, P«. OLAVNI UBADNIKI: Predsednik: FRANK PAVLOVČIČ, 48 Main 8t-, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: JOH1P ZOBKO, R. K. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St., Oonemaugh, Pa. pomožni tajnik: IVAN PBOBTOB, bo« 180, Ezport, Pa. Blagajnik: J08IP ŽELE, «108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomotni blagajnik: JOSIP MAB1NČIČ, 5805 8t. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDaiCH, 46 Main 8t., Coneuiaugh, Pa. NADZORNIKI: VIIJ KM 8ITTEB, 1. uadzornik, 4« Main 8t., Conemaugh, Pa. PRAN TOMAŽIČ, JL nadzornik, Gary, Ind., Toleston, 8ta., bo* 73. NIKOLAJ POVÖE, 3. nadz., 1 Craib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. POBOTNIKI: IVAN GOBÖEK, 1. |>orotnik, Boz 195, Badley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KABLINGEB, 3. porotuik, Girard, Kansas, B. F. D. 4, Bo* 8«. VBHOVNI ZDBAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Clevelaad, Ohio. POMOŽNI ODBOB: GLAVNI UBAD v hiši it. 46 Main 8t., Conemnugh, Pa. &PENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 781. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johustowu, Pa. G ABBENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FBANK, B. F. D. 5, Box 111, Johnstown, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLEB ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa. Uradno Glasilo: P ROLETA REC, 4008 W. 31st 8t., Chicago, III. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, poiiljati vse dopise in~\ienar naravnost uz glaviiega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •o pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih aakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. NAZNANILO. Meadow Lands, Pa. Vsi člani društva "Jutranja Zarja" štev. 29 S. D. P. Z. v Meadow Lands ,Pa., »o uljudno vabijo, naj se zanesljivo udeleže prihodnje seje, ki bo dne 5. decembra ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je več važnih točk, ki jih je treba rešiti, razuntega so pa tudi volitve novih uradnikov za leto 1916. Torej je dolžnost vsakega člana, da se udeleži seje. Z bratskim pozdravom Andrej Posega, tajnik. H0YNE PREISKUJE GRAFT. Chicaški državni pravdnik Hoy-ne ima zopet opravka s policijo. V enem najimenitejših tukajšnjih hotelov, v Blackstone, ima baje nova tolpa tolovajev svoj glavni stan in operira tam baje s pomočjo nekaterih detektivov. Na dan je prišlo sleparstvo vsled ovadbe, katero je podal državnemu pravd-niku Dudley White, lastnik velikega rcnča iz Limestone, Mont. V omenjenem hotelu so ga nagovorili, naj stavi na neko konjsko dirko. Potem so mu pravili, da je dobil na stavi 40.000 dolarjev, ali preden mu bodo izplačani, mora izročiti hotelskemu kasirju 10.000 dolarjev nagrade in odškodnine za stroške posredovalcev. White je dal blagajniku res ček za omenjeno svoto na Washington Park National Bank, ali kmalu se mu je stvar zazdela sumljiva, pa je na banki ustavil izplačilo čeka. Hotelski blagajnik je že dvakrat poizkusil izmenjati ček, pa se mu ni posrečilo. Državni pravdnik je uvedel preiskavo in je baje dognal, da sleparijo člani bande na enak način po raznih hotelih. Detektivi jih pa ščitijo in podpirajo, seveda za primerno odškodnino. Hoyne upa. da dobi še tekom meseca take dokaze, da predloži zadevo že decembra lahko veleporoti. Pravzaprav je čudno, da se dajejo ljudje se v jet i v take pasti. Ta način sleparstva je že tako star, kakor denar. Kvartaški lum-pi in goljufni bankarji ravnajo na enak način; enkrat, dvakrat dobiš v igri, izplača ti dividendo, zapeljati se daš, da vložiš večjo svoto, potem si pa ob vse. V -hotele, v katerih se vrši ta Jvindl, zahajajo bogati ljudje, kajti drugi ne zmorejo tistih cen. In med njimi se najdejo ptiči, ki sedajo na take limaniee. V listnici imajo polno denarja; kakor je videti, ni to dokaz, da je tudi v gla-•vi dovolj razuma. Poh>nnost za večjim, cenenim dobičkom je tako velika, da jih zasleplja. Tudi to je sad kapitalističnega sistema, ki postavlja denar na prvo mesto v življenju. In da pomagajo policijski uslužbenci, ki bi morali ščititi zakon in pravico.pri takih lopvščinah, je tudi posledica kapitalističnega sistema. Zato lahko lioyne preganja zločince in graftarje, kolikor jih hoče; dokler bo denar več veljal od dela in znanja, od pridnosti in modrosti, bodo vedno posamezniki podlegali izkušnjavi in riskirali par mesecev ali let ječe, računajuči s tem, da napravi denar vendar velike gospode iz njih. Volilno sleparstvo. Veleporota sodnika Burke v Chicagu je temu izročila poročilo o svoji preiskavi zadnjih spomladanskih volitev. Dognala je velikanske sleparije. Pri imenovanju sodnikov in klerkov so se vršile največje nepravilnosti; fantje, ki niso dosegli zakonite starosti, so izvrševali to službo, možje, ki nimajo doma ali pa ki ne žive v dot i enih precinktih, so bili imenovani Nastavljeni so bili brez obzira na strankarsko razmerje, tako da so v nekaterih precinktih vsi pripadali eni sami stranki. Med štetjem so sodniki in klerki predelavah glasovnice, posamezni po-litičarji so ukazovali, na volilskih listah ao se puščala imena nevolil-cev, v mnogih slučajih niso sod-.niki in klerki poznali zakonov itd. Vse to ni nič novega. Radovedni smo le, če se izvrši proces proti sleparjem in kakšen bo rezultat. RDEČI PETELIN. V enem dnevu — 10.—11. novembra — je bilo v podjetjih, ki i'» bavijo z izdelavanjem vojnih potrebščin. pet velikih požarov: V John A. Roeblings Sons Company v Trenton, N. J.; škoda mi-Ijon dofarjev ; v Betlehem Steel Works v So. Bethlehem, l'a.; zgorela je vsa strojniea; škoda tri miljone dolarjev; pri Hamilton Hardware Co. v Waterbury, Conn.; pri Ame riean Synthetic Color Co. v Stamford. Conn.» škode 10,-MK) dolarjev; v Baldwin Locomotive Works v Philadelphiji ; škode f>0,000 dolarjev. Kdo bi verjel, da so to sami "slučaji?" Pri nekaterih požarih si> bili delavci v veliki nevarnosti; škoda se bo indirektno prevalila na delavstvo; brezposelnost se povečava. Požigalci se pa imenujejo patriote. Tak patriotizem je hudodelstvo. IZ NASELBIN, gg Ko ao v Lignicu peljali nekoliko ruskih vojnih vjetnikov s kolodvora, se je nekoliko deklet glasno smejalo. Ruski vojak je dejal: "Nemške žene, ne smejte sel Zunaj leže mrliči tako visoko" — in pokazal je s roko čez pol metra višine. Herminie, Pa. Cenjeui sod rug! Kakor se izboljšajo delavske razmere, toliko je več profita za kapitaliste, in toliko več delavskih nezgod in nesreč. Torej si štejem v dolžnost poročati o tužni usodi, ki je zadela našega sobrata Val. Dreaharja, člana tukajšnjega druš tva št. 86. S. S. P. Z. dne 6. novem bra. Pokojni je bil vposlen pri Ocean CoaUCo., ki skrbi tako pre vidno za svoje delavce, da piha veter po Entry brez vse skrbi. Ako gre pa človek, ga lahko ubije vsako minuto. Pokojni je vozil premog z motorjem s prostorov na Shott: ko je peljal premog s takozvanim motorjem, naenkrat zahrmi skala nad njegovo glavo in se raz poč i in nesrečni Val. Dreshar se je naha jal meti kamenjem z zdrobljenimi kostmi in zmečkanimi udi. To se je zgodilo okoli pol devet i h zjutraj. Torej delavci in prijatelji delavskega razreda širom Amerike: Tukaj nam je zopet slika današnjega gnilega kapitalističnega sistema in zgled, kako pogosto padajo proletarci pod pritiskom današnje ljubeznive prosperitete. In mi pa tako mirno in tiho prenašamo tc, zla! Delavci, vprašajmo se, kdo je kriv tega, da smo tako zatirani in v blato poteptani t Mi smo krivi te ga, prav sami. Zakaj? Zato, ker nas je delavcev 95 odstotkov, kapitalistov pa samo pet odstotkov in mi smo tako boječi, da mirno drži mo naša grbasta pleča, da tistih pet lenuhov hodi po njih! Kdaj bo tega konec, delavci? Kadar bomo pomrli, kaj ne, če se prej ne spa metujemo. Pokojni sobrat Val. Dreshar je bil star 21 let; bil je priljubljen mladenič,. kar dokazuje njegov zadnji sprevod. Pogreba s*» je u-deležilo približno kakšnih 300 o-seb, večina članov raznih društev, sicer dr. 86 S. S. P. Z in dr. št. 80 S. S. P. Z. iz Herminie No. 1, Pa. ter dr. 200 S. N. P. J. in iz Her minie No. 1, Pa., dr. št. 87 S. N. P. J. Pokopali smo ga na bližnjem pokopališču v Irwin, Pa. Izgubili smo društvenega sobrata in ustanovitelja dr št. 86 S.N.P.J. Ni g* več med nami, požrl ga je moloh kapitalizma. Delavci, strimo današnji kapitalistični družabni sistem v prah, in prenehale se bodo nezgode, kjer se sedaj tako pogo sto dogajajo. Pokojni Val. Dreshar zapušča tukaj žalujoče starše in tri majhne bratee in dve sestri. Ti, predragi nam. ostani vedno v spominu in bodi ti lahka zemlja. Staršem izrekam v imenu društva prav pri sreno sožalje. Louis Brie. Mulberry, Kans. Cen j. uredništvo Proletarea! Skoro vsak dopis se začne ali z delavskimi razmerami ali s kakšno žalostno novico: Torej tudi pri meni ne l>o izjeme. Delavske raz mere so kot po navadi za zimski čas v Kansasu ; dela se mino, pač pa SO vsi rovi prenapolnjeni, tako da se dobi malo vozov. Poročati imam žalostno vest. da nam je kruta smrt ugrabila komaj 27 let starega rojaka John Knple na, rian;t S. S. I». Z. št. 4S. MN sv. Barbare št. 41 in J. S. Z. kluba št. 30. Bil je zvest sobojevnik za izboljšanje delavskega sistema. Po njem žaluje mati, 2 sestri in soproga s 16 mesečnim otrokom, ter znanci in prijatelji, ker je bi! drag in zelo priljubljen. Sredi okt t. 1. je začel nenadoma bolehati na srčni vodenici. I)al si je poklicati več zdravnikov a vsi so se trudili zaman. Dne 3. novembra^ je-izdihnil svojo blago dušo, in •">. nov. smo ga spremili k večnemu počitku, ter se s težkim srcem ločili od gomile. Sree nam je klicalo z Gregorčičem : Kako naj zabim to gomilo, Kjer blago Tvoje spi srce, Ki mi brezmejno vdano bilo Ves čas do zadnje ure je. Ti nisi bil mi brat po krvi, A več si bil mi tisočkrat; Bil meni si prijatelj prvi. Po srcu in mišljenju brat. Kadar sva koli skupaj bila, Kovala misli sva v načrt; Pa vse lahko bi uredila. Da dohitela ni Te — smrt Zdaj mrtev si — Ne, mrtev nisi! S sodrugi delal si vsikdsr. To delo ne zamre nikdar, Živel nam vedno v blagem boš spomini. Tem potoni se uajiskreneje zahvaljujem rojakom, ker so s«* v tako obilnem številu udeležili pogreba! Posebna hvala pevskemu zboru iz Ringo, Kana., ki mu je izkazal zadnjo čast s tem, da mu je zapel z lepo ubranimi glasovi nagrobni-oo. Pozdrav vsem zavednim rojakom širom Amerike. M. V. Smolsnik. R. R. 2, B. 208 Mulberry, Kans. Ely, Minn. Cenjeni Proletarec!' Tukaj smo imeli misjon. Cel teden so zvonili in vabili delavce na pokoro, kakor da je še ne bi dosti imeli. Misjonar Zakrajšek iz New Yorka je pridigal, da mu je treba novih hlač, suknje, kape, da ima tudi želodec in da stan« tudi vožnja denarja. Pozival je ljudi, da naj glasno molijo za njim. Nekega moža je spravil v zvonik in mu u-kazal zvoniti, kakor da bi deset vasi gorelo. Vprašal sem stare ženice, kaj da je, da tako bije na veliki zvou, pa so mi povedali: Da slišijo tudi tisti, ki niso šli na mis jon. "Kuverte so danes razdelili, ko je plača pri rudnikih; bo vsaj kaj več noter prišlo." Seveda. Ave Marija ne nosi dobička, zato so pa zanjo agitirali ves teden, delavske liste in knjiga pa blatili in preklinjali. Taki bodo spomini Zakrajškove-ga misjona. Delavci v Ely, napravimo rajši sami svoj misjon in ustanovimo si organizacijo, ki nam bo delavcem kaj koristila. Sedaj je za delavstvo čas, da se organizira, ko so se delavske razmere po rudnikih /.boljšale, ne pa takrat, ko ni bilo dela, ker "so bili slabi časi". Za kapitaliste niso bili nič slabi časi. in če bi bili hoteli, bi bilo tudi dela dovolj. Ali hoteli so, da se delavec spokori, pa da jim gara za vsako plačo. Organizirati se je treba, stro kovno in politično. Do prihodnjili volitev ni več leto dni, in če hočejo delavci, tla bo kaj bolje, je treba rokave zavihati, dokler je čas. Proletarec je na Elv dobro raz širjen, sedaj ga pa tudi bolje naročajo, ker so ga prečastni "pripo roeali." Tukaj smo trije zastopnike in napeli l>omo vse moči, da se bo čital Proletarec v vsaki hiši. S socialističnim pozdravom John Teran, zastopnik. Biwabik, Minn. Proletarec je že pisal o medvedovem spanju, ki tfa spe Slovenci tukaj. Ker pa vendar niso vsi od prvega do zadnjega sami kosma tinci, bi bilo vendar dobro, da bi se zdramili vsaj tisti, ki imajo ka. krvi v žilah in da bi si ustanovili socialističen klub, da bi tako ven dar prišli do kakšnega gibanja in dela. Ce imamo enkrat tako organizacijo, bomo že lože skrbeli, da pridemo tudi med zaspance in da jih držimo po konci. Potreben nam je socialističen klub kakor ozeblemu solnca. Sa; smo tudi tukaj delavci in kapita 'i>»ti zatira jo., tako da v*ak lah ko čuti na svojem telesu. In zatirali nas bodo, dokler ne bomo dovolj močni, da si priborimo svoj< pravice. Za dar nam jih gotovo n< IkmIo nikdar dali. Zato pa moramo biti organizirani; tedaj Ih» mo imeli moi* in u gled. Tedaj se IkxIo delavci t ud lahko poučili, kaj morejo storiti kako si morejo /.boljšati svoj polo žaj. Delavske razmere so se sedaj ne koliko popravile, vendar ni še ni komur svetovati, da bi hodil sem kajti brezposelnih je še vedno dosti, v soseščini, na Bengar Mine so pa ravno zadnji teden odslovili okrog 35 mož, pa obetajo kapita listi še drugim to. Torej ne bi bi lo pametno hodit sem na nič. S socialističnim pozdravom J. II. Premoženja konfiscirajo. Uradni list ljubljanski prinaša naslednji odlok: C. kr. deželno kot kazensko sodriče v Gradcu, oddelek L, odrejs po prelogu o. kr. držsvnega pravdnika na podlagi S 2 cesarske odredbe otl 9 junija 1915, drž. zak. št. 156, da se zapleni na korist države vse premično in nepremično premoženje v Avstriji zaradi zločina vohunstva po § 321 -vojaškega ka ženskega zakona obdolženih tr govoev a) Franc Pctrič v Ljubljani, Marije Terezije cesta 16 in b) Alojz Rasberger v Ljubljani, Sodna ulica 5. — S tem izgubita obdolženca za čas zaplembe pravico, da razpolagata s svojim premoženjem med živimi. Kakor je videti iz tega odloka, sta omenjena trgovca obdolžena vohunstva, ni jim pa dokazano in nista obsojena. Vsekakor vesele razmere! 2. da se v Trstu črta to, kar se v Gradcu, na Dunaju in drugod ni črtalo in 3. da natika tržaški cenzor tu izhajajočim čanopisom, zlasti "Zarji" mnogo večji nagobčnik, kakor pa je v normi drugod. VeČ ne smemo napisati. Punktum. Časnikarski raj. "Zarja" piše: Brez komentarja pribijamo dejstvo, da se v Trstu 1. konfiscirajo vsi članki, katere je v Ljubljani cenzor pustil debelo tiskane; Omejitev piva na Češkem. Pivovarne se pritožujejo, da se jim odkazuje premalo ječmena. Pl-zenska meščanska pivovarna je že razglasila, da je oddajanje piva o-mejila za 30 odstotkov. Tudi druge pivovarne bodo morale podobno ukreniti, a še se ne ve, če bodo mogle tako izhajati. V Ameriki si pa vendar nekateri naivneži še vedno dom išl ju jejo, da pijejo "pristno" plzenjsko pivo. Tajnik delavske zbornice v Tu-rinu sodrug Marehetti je bil zadet od šrapnelovega drobca in je u-mrl. Tini i švicarske strokovne organizacije ar» mnogo trpele zaradi vojne. Nekatere so izgubile po 1 odstotek, nekatere pa čez 50 odstotkov članov, seveda večinoma tujcev, ki so morali domov pod oroŽ-je. ^XV\XX> VXXXXXXXXVVXXXXXXX* wwwwvwwwww \vs\w ____v (t " Gospe Secar v New Yorku je krepal pes Ptinti. Položili so ga v krsto za 150 dolarjev. Odpeljali so ga v avtomobilu na pokopališče ir ceremonielno pokopali. Gospa je bila v črnini na pogrebu. • Okrog 25 miljard dolarjev veljs doslej uničevsnje v Evropi. Za u stvarjanje niso imele države ni kdar toliko denarja. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR" ZA LETO 1916 je lsftel. Koledar je vesan v trde platnice, šteje 240 dečo vsebino: strani ta Ima sle- 8PI8I. Koledar za leto 1916. — Stoletna pratlka. — Splošen kalendarlj ln zbirka raznih podatkov (Nafte osolnčje*. Zemlja ln luna. 8tanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Mnotltvena tabela. Časovna mera. Mere v Zed Inj enih državah. Razlika-«Md ameriško ln evropsko metrlško mero. Nepismenost v Zedinjenlh državah. Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo v Zedinjenlh državah. Največje stvari na svetn. Smrtna kazen v Zedinjenlh državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni in rzzporoka. Kako so poklici razdeljeni v Zedinjenlh državah. Državljanska pravica. Naturalizacij ski zakon. Koliko je civilnih zveznih vslužbencev. Kolonije Zedinjenlh držav. Kanada ln Mehika. Bepublike v južni ln centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedinjenlh državah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedinjenlh držav. Kako je bila ustava s dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila sinz? (v verzih). — John Beod: Hči revolucije. — Velikani ls davne dobe. — Jože Ambrožlč: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbin Kristan: Jan Hus. — Filip Godina: Kako je v A laski. — Joto Zavertnlk: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožlč: Eden izmed mnogih. — Ivan Molek: Oparnice (v verzih). — Kronani norci. — Ellin -Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. — Ivan Molek: Kaj bo po vojni. — Etbin Kristan: Izkužnjava. — M. Arcibašev: Revolucionar. — Jože Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrlč: Poglavje o organizaciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Ščegetalke. — Oglasi SLIKE. Uvodna slika v dveh barvah. *— Planet Saturn. — Če bi se sovražnika zmenila ... — Stolp blserjev na razstavi v San Franciscu. — Pre-kuenjeni parnik Eastland. — Mladi RockefeUer. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje "nezvestih" v Mehiki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoskega bojišča. — Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Galiciji. — Nemška vojaška kuhinja. — *'Civilni bojevniki" ▼ Belgiji čakajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se vežbajo za klanje. — Milltarlstlčnl duh ued otroci na Japonskem — Ruski vojni ujetniki t Nemčiji. — Inštrukcija žensk za spre vodniško službo na Nemškem. — Francoske čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarji na Angleškem. — Čemu si rodila sina? — Dinosaur "Corytho-saurus", — Lobanja dinozaura "Corythosaurusa", — Kristus ln šrap-neli. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi. — Vožnja s psi v Alaski. — Prizor iz štrajka v Bayonne. — Žrtve pre-kucnjenega parnika Eastlanda. — Kako so vlekli utopljence iz Eastlanda. — Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor z rusko avstrijskega bojišča. _• Ruska carinja in carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotta, blazna "mehiška cesarica". — Babilonska tablica s pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka — in samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — Slov. soc. klub v Canontburgu, Pa. — Slov. soc. klub v Dnnlo, Pa. —• Slov. soc. klub v Byganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntlngtonu, Ark. — SIot. soc. klub v Frankinu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu. Ind. — Slov. soc. klub v Dunklrku, Kans. _Slov. soc. klub v Jenny Lindu. Ark. — 81ov. soc. klub v Rock Sprlngsu, Wyo. — Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshl, Wis. — Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. _ Ralph Korngold. — May-Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. B. Rodriguez. — John C. Kennedy. Skupaj 64 SLIK. ZEMLJE VIDNI OBRAZCI. Bojni pas v Belgiji ln Franciji. — Rusko nemško avstrijski bojni pas. — Avstrijsko italijanski bojni pas. CENA 40 CENTOV s poštnino vred sa vse kraje Zedinjenlh držav. Koledar Je letos pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STRAHI VRČ. Noben slovenski delavec bi ne smel biti bres to zanimive ln torlstne knjige. Naročite ga fte danes. Naročila sprejema PROLETAREC, 4008 W. SI. ST., OHIOAOO, ILL. WWWWWWWWW AVoí Trusti bodo odpravili naapiotje med delom in kaoitalom. Ta evangelij razglaaa Garviev zet, ki iera vlogo nri jeklarskem trustu. "Velike korporacii« imajo , dandanes namen doneči zanimanje in sodelovanje svojih delavcev. Razredni duh ne mora iztrebiti. Da ae najbolje izrabiio viri bogastva, morajo «tati možje ramo ob rami. bogati in reveži, podjetniki in delavci, v vsakem vprašanju, ki se pojavi" — tako uči zastopnik tru-sta. Fine I Saj stoje že danes skupaj, ampak delavee s krampom, podjetnik pa s polno tnofinjo v roki. f»eeeeee«*»e»eeeeeeeeeeeoe I ► o Stran Kp, j j ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. 8. Z. dne 9. oktobra 1915. Navzoči se Polovina, Hajiikich, Krpan, Petrieh, Kokotovich, Dubravac, Hren, tiodina, Žikič, Rouza, Savi. Od nadzornega odbora je navzoč I. Ce-lieh, od uredništva pa E. Kristan in T. Cvetkov. Predaeduje Krpan. Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. 8odr. Kristan poroča po zapisniku o svojem potovanju v Oleve land in Pittsburg. Poročilo se vzame na znanje. 8odr. Petrieh predlaga, da se izbere odbor treh, ki naj ima nalogo sodelovati z gl. odborom 8. N. P. J. glede skupne tiskarne. Predlog se sprejme. V ta odbor so izvoljeni sodrugi Kristan, Kokotovich in Dubravac. Prečita ia na znanje se vzame resi-gnacija sodr. Aleša, člana eksekutive, ker se radi dela ne more udeleževati sej. Prečita in na znanje se vzame list , tajnika skupne socialistične stranke, v katerem naznanja, da stranka v letu 1916 ue bo obdržavala kongresa. Sodr. Petrieh poroča, da je bilo v mesecu septembru razpeeayih 1590 rednih, 60 izjemnih in 30 dualnih znamk. Ponovno ho začeli klubi s poslovanjem it. 47 v Portland, Oregon, in kt. 22 v Chisholm, Minn.—Poročilo se vzame na znanje. Sodr. Petrieh predlaga in utemeljuje nujnost obdržavanja »veznega kongresa v letu 1916, vzlic temu, da je skup na stranka svoj kongres preklicala. Mnenja je, uaj gre predlog na splošno glasovanje. Potni stroški delegatov, meni, bi znašali okrog $>00.00. Sodr. Polovina stavi predlog, da se kongres 1916 vrši in da se vprašanje, naj se li vrši kongres, v katerem slu čaju se začno s novim letom 1916 zato poeebni prispevki |«> 5e od člana vsak mesec, skozi dobo 10 mesecev, da na splošno glasovanje. — Predlog sprejet, vsled česar pripravi tajništvo tozadevne glasovnice. Ob enem se zaključi, da bi se zaradi financijelnih sredstev vršil kongres v Chicagi. Cas določi eksekutiva. Prečita ia ua znanje se v same list kluba it. 92 v Zeigler, 111., ki pišejo, da žele poslati zvezi S100.00, pa žele vedeti v kak namen bo zveza pora bila novce. Zaključi se, da se da $50 zvezi, 50 dolarjev pa razdeli enako na šim glasilom Radnički Straži in Prole tarcu. M. Polovina, zapisnikar. Članom jugoslovanske socialistične zveze, na znanje. Skandinavski socialistični klub št. 4, v Rockford, 111., želi podporo za predlog, ki bi sel, če dobi za dostno podporo, na splošno glasovanje. Namen predloga je, da se povabi Socialist Labor Partv, naj izvoli odbor petih, ki naj bi se se šel z istotakim odborom od strani Socialist Party, katerega nalogi bi bila, da v teku dveh mescev izdela načrt za sporazum, ki b„ o-mogočil združenje Socialist I,*bor Party s Socialist Party. Tozadevni sporazum bi bil potem predložen organizacijam o-beh strank najkasneje do meseca junija 1916, in takoj nato oddan članstvu ene in druge stranke na splošno glasovanje za sprejetje a-li odklonitev. V tej zadevi se je razpravljalo tudi na seji eksekutive J. S. Z. dne 6. novembra t. 1., in eksekutiva se mnenju skandinavskih so-* drugov pridružuje, vsled česar jr naložila tajništvu dolžnost, da pripravi tozadevne pole in jih po šlje našim klubom, da ta predlor podpro in tako omogočijo splošno glasovanje o predlogu. ' Dotične pole, na katerih jf predlog v angleščini in na kate ' rih je treba ipolniti samo, kolike dobrostoječih članov je v klubu ime kluba (n.p. South Slavic No. ......) in pa mesto ter podpis predsednika in tajnika, so bile poslane klubom zadnji teden. Predlog more podpreti ali zavreči oel klub, kajtor vsi ¿lani v klubu odglasujejo. Polo za podpiranje predloga j» poslati na sledeči naslov: National Office, Socialist Par " ty, 803 V/. Madison Street, Chicago, Ul., in sicer najkasneje do SO. decembra 1916. Tajništvo J. S. Z. Chicago, 111. Kakor je bilo že naznanjeno, priredi 81ov. soc. klub št. 1. v nedeljo 28. novembra Husovo spominsko slavnost v Narodni dvorani,na vogalu 18. ulice in Kaeine Ave. Z ozirom na pomen te slavnosti, s katero dobe tudi chicuški ¡Slovenci priliko, da doprinesejo svoj moralni del spominu velike zgodovinske tragedije, je spored izbran in primeren značaju slovesnosti. Glavna točka programa je uprizoritev drame "Kralj na Betajnovi", ki spada med najboljša Cankarjeva seenič-na dela in je prevedena tudi v Peščino. "Kralj na Betajnovi" je satira v resni, mestoma tragični obliki, in kaže, kako zmaguje brutalnost nad moralno pravico. IS hudodelstvi je Kantor obogatel, s krvavim hudodelstvom uniči dokaz prejšnjih zločinov in si odpre pot v parlament. Razmere so mu ugodne in on jih porabi brezobzirno in brezvestno; "uspeh" je njegovo geslo. Zlaati nekateri prizori so mojstrsko izvedeni, predvsem velika hipnotična scena v prvem dejanju, ki je naravnost grandioz-no zamišljena. Glavne vloge so v sledečih rokah: Kantor — Etbin Kristan; liana — Alojzija llren; Francka — Josefina Vesel; Mina — Mary Vesel; Maks Kari Vesel; župnik — Frank Udovic; Bemot — Ivan Molek. — Drame, ima tri dejanja in nastopa' v n jej okrog dvajset oseb. Razun igre je na sporedu slavnosten govor, s katerim bo govornik sodrug Kristau označil pomen tragičnega jubileja, ki ga je proslavil ves svobodomiselni svet. kolikor ni tega ovirala svetovna vojna. Pred predstavo in v pavzah igra dobra godba izbrane operne komade. Sodrug Šavs deklamira pred igro krasno Aškerčevo pesem "Ahasverjeva himna noči", po igri pa g. Alojzija Hren Kristanov "Večni ogenj". Klub je torej storil, kolikor je v danih razmerah mogoče, da postavi proslavo na tisto stopnjo, ki jo zahteva značaj slavnosti. Chi-caski Slovenci pa bodo najbolje podprli namen, ako se udeleže slavnosti v čim večjem številu in pokažejo, da ima tudi naš narod /misel za velike dogodke zgodovine in da zna ceniti žrtve velikega, plemenitega prepričanja. Do vseh obiskovalcev imamo še prošnjo, da se med produkeijami in med predstavo Čimbolj potrudijo, da bo v dvorani mir. Za to bodo odškodovani po slavnosti z veselico, ki prinese ples in prosto zabavo. Zaradi namena te prireditve bo klub vsakemu hvaležen, kdor po-agitira za obilnejšo udeležbo. Filip Godins, tajnik. Cleveland, O. Jugoslov. soc. udruženje št. 71 sklicuje javen shod na poudeljek, 22. novembra ob 7:30 zvečer v Bir-kovo dvorano, 6(X>6 St. Clair Avc. i dnevnim redom. "Vojna in socialistu'na stranka." Govoril bo sodrug B. A. Savieh iz Chirago, 111. Vstop brezplačen; svolx>da go-vora zagotovljena. S soc. pozdravom V. Sedmak, organizator. ZA CHICAGO Mladinska organizacija aociali-stične stranke v Cook okraju priredi v nedeljo dne 19. decembra t. 1. velik koncert in ples. Poleg konceris in plesa bo na dnevnem redu tudi igrokaz v e-nem dejanju, "The second story Man" od Upton Sinclairja. Vmes nastopno tudi govorniki, sodrufiri Maurer, Seidel, IjeSuer, Goebel in Germer. Koncert se vrši v Wicker Park TTali, vogal Milwaukee Av. in Robov Street. Začetek točno ob 2:30 popoldne. — Vstopnice so v prednro-daji 25c za osebo, pri blagajni 50c. Odbor mladinske socialistične organizacije ▼ Cook County, (lx) Chicago Rad ley, Kans. POZOR, SODRUGI V CRAW FORD CO.! Skupna kouferenea J. S. klubo\ v Crawford Co. vrši 21. novem bra t. 1. ob 2. popoldan v Jaeksvil le, Kana. Torej sodrugi, prid it« v obilnem številu, ker so važne toč ke na dnevnem redu. Kolikor na> bo več, toliko lažja bo rešitev. Ak< hočemo izvršiti reči, za katera smo se izrekli, tedaj je vsacega posa meznega nodruga dolžnost, da pri de ua konfereneo in deluje za raz širjanje socializma. Po zaključku zadnje skupne kon ferenee J. 8, klubov v Frontenac Kans., se pozivlje zadnjikrat sodr Anton Kocmau kot mirovni sodnik v Frontenac, Kans., da se udeleži prihodnje skupne konference; ako sodrug tega ne stori in zopet od kloni, tedaj bo spoznan od sodru gov krivega. Vsi tisti pa, ki imajo pritožbe Čez sod ruga Ant. Kocina na, naj tožbo spišejo in dajo od dveh prič potrditi pri javnem notarju, in potem na konferenci predložijo. Tam bo sodr. Koeman zaslišan in se zagovarjal. Torej sodrugi, na svidenje 2. novembra! John Goršek, tajnik konference. TAJNIKOM SOC. KLUBOV, ZA STOPINKOM IN POSA MEZNIKOM. Meseca januarja bode minulo deset let, odkar je začel izhaiati Prolet|p-ec. Uredniški odbor lista je sklenil, da v spomin desetletnice izide Proletarec v olepšam iz daji. Posebnih pismenih vabil za skupne in večja naročila ne bode-mo razposlali; pač pa naj vsakdo, kateri želi več iztisov te intere-santne številke, izreže kupon in pove, koliko številk naj mu pošljemo. Cene za to slavnostno izdajo, katera izide dne 4. januarja 1916, se vidijo na drugem prostoru lista.Vsa naročila orna meti uprav-ništvo v rokah najkasneje do 31. decembra. Na naroČila, katera bi prišla pozneje, se ne bodemo mogb ozirati. Upravništvo Proletarca. LISTU V PODPORO. Lucas Selishnik, Larimore, N. Dak., 10c. — John Trčelj, U>c; Frank Srebernjak, 130c; Jos. Do-bravae, 25e. Vsi v Ilerminie št. 2. Fany Jovla, Milwaukee, Wis., 25c. Skupaj $1.40. Zadnji izkaz $540.30 Vsega do danes $541.70. tajnikom, zastopnikom in posameznikom. Naš "Družinski Koledar" je izšel. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 oentov, za kar ?a naročnik dobi poštnine prosto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 35 po 38 centov; od 25 do 50 se dobe po 37 centov; kdor jih pa naroči več kakor 50, jih pa dobi po 35 oentov komad. Manjša naročila pošljemo po parcelni pošti, večja pa po ex-presu. Tudi letos bomo po ezprr su tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, da ne plačamo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker ex presna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem naznani, koliko je plačal expresa, nakar mu stroške povrnemo. Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko naj manj e en tisoč več prodali, ako bi jih bili imeli. Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporočamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za Vhs, mnogo nepotrebnega dela pa prihanjenega za vse. Klubi, ki so že naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker drugače bi se zmlo pripetiti, da bt jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po "Money Order". Upamo, da bo koledar vsakemu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo iziilih knjig za tako nizko ceno, Upravništvo. Poročilo o razpecanih znamkah J. S. Z. meseca oktobra 1915 Rasdeljeno : Država Ark. Mesto v M § C N V C * l N <3 K I r. M V C E « -C I C M V C I o Fort Smith..............25 " Huntington ..............10 44 Hartford ..................26 111. Chicago 6 .. .. . 100 44 Staunton ..................16 " I)orri3ville................9 44 Se.s.se r ......................15 44 Springeld..................34 44 Ziegler......................60 Chicago 1 ................26 *4 Chicago 20..............60 Ind. Gary............; 50 44 Clniton ......... 21 Kans. Mulberry..................40 W. Mineral . . _________11 44 Carona......................9 44 Dunkirk....................14 44 Skidmore..................12 Stone City................7 Mich. Detroit 61 ................170 Detroit 114..............25 Minn. Virginia....................7 Chisholm ..................12 Mont. Red Lodge ..............24 44 Hear Creek..............17 Mo. St. Louis 14 ............26 Ohio Neffs ........................25 44 . Akron ......................26 44 ' Glencoe....................34 Youngstown 62________14 44 Cleveland 27............20 Lorain . .. .'..............12 Youngstown 18________40 Bellaire ....................14 Yorkville..................9 Pa. tirowndale................3 Wood lawn ................20 44 Canonsburg..............73 Fitz Henry................20 McKees Kocks ..........20 44 Forest City..............4 44 Ellsworth..................39 Sygan ......................20 Pittsburgh................20 Dunlo ......................21 Willock......................10 44 Ambridge ..................26 N. S. Pittsburgh ... 100 Beadling ..................12 44 Conemaugh '..............20 Large........................23 44 New Brighton..........35 W. Npwton ..............8 S. S. Pittsburgh ... 20 Reading....................20 44 Primrose ..................6 Wis. Milwaukee 9 ...... 36 Racine ......................20 Wyo. Hock Springs..........28 Cumberland ............7 44 Cambria ..................9 J. Cvitanovich............ Mrs. Je£menjak za org. . ^ 17 Obradovich-Nemadovich Novakovich .............. Blaz Novak za E. K. pot. . National Office za suffrage leaflets .............. Geo. Muicich........... Skupaj ........1636 10 10 10 33 10 S I 9 » I $ 5.00 2.00 5.20 20.00 8.20 1.80 3.00 6.80 10.00 5.00 10.00 10.00 4.20 9.00 2.00 1.80 2.80 2.40 1.40 34.00 5.00 1.54 4.64 7.90 3.40 5.00 5.00 5.00 6.90 2.80 4.00 2.40 8.40 2.87 2.43 .60 4.00 16.60 6.37 4.00 .80 .780 4.00 4.05 4.20 2.00 6.00 20.00 6.39 6.00 4.60 7.00 1.60 4.00 4.00 1.20 7.20 4.00 5.60 1.40 1.80 1.00 21.29 L00 .30 10.00 8.80 _.30 $387.98 Znamk na roki dne 1. oktobra......... Dobljenih od gl. stana v oktobru........ Razpečanih v oktobru.................. Na roki dne 30. Oktobra................ Izjemnih znamk na roki dne 1. oktobra..... «f? 2 ss f C t 4,J 1 ■ Cfl O N • te» .... $ 2.50 h • • • e • e • 1.00 $3.05 $8.05 2.60 e • e e 10.00 esse • • e • 1.60 • • e • • • e • .90 e e e • 1.50 .... 3.40 < • • s • 5.00 • • • • • e • 2.50 14.95 14.95 5.00 • • • • e • • • 5.00 3.55 3.55 2.10 e • • e • • • • 5.00 • • » • • • • • 1.10 • • t e • • • • .90 • • • e e • e • 1.40 • • • • e e e • 1.20 4.65 4.65 .70 • e • e • • e • 17.00 9.75 .9.75 2.50 .... .... .70 .95 1.32 3.21 • • • e .... 5.50 2.05 2.05 1.70 1.25 1.25 2.50 .... .... 2.50 .... .... 2.50 .... .... 3.50 .... .... 1.40 .... .... 2.00 .... .... 1.20 .... .... 4.40 .... .... 1.47 9.65 9.65 1.53 .... .... .30 .... »... .200 ...» .... 9.30 .... • • • • 4.37 .... .... 2.00 .... .... .40 .... .... 3.90 .... . .. •• 2.00 .... ... * 2.05 .... .... 2.10 .... .... 1.00 .... .... 2.50 .... . •. . 10.00 .... » 5.19 .... .... 4.00 .... .... 2.30 .... .... 3.-50 .... .... .80 .... .... 2.00 .... .... 2.00 25.95 25.95 .60 • • e • • e • • 3.60 2.80 2.80 L'.(M) • • • • • • e • 2.80 • • • • • • • • .70 2.20 2.20 .90 .... • • e • 1.00' .... • • e e 21.29 .... • • • • 1.00 .... • • • • .30 ---- .... 10.00 8.80 .... .... .30 $81.80 $82.17 $224.01 601 1500 2101 1636 465 89 Dobljenih od gl. stana.............................. 160 239 Dano klubom.................................... 33 Na roki dne 30. oktobra........................... 206 Dualnih znamk na roki dne 1. oktobra............... 68 Dano klubom.................................... 10 Na roki dne 30. oktobra............................ 48 Tajaiitvo J. S. Z. * FOND ZA ZVEZNO TISKARNO Redni mesečni prispevki v oktobru.................$81.80 Obradovich-Nemadovich.......................... 1.00 Oddano blagajniku tega fonda....................$82.80 FOND ZA STRANKINO KAMPANJO 1916 Dali so klubi do 30. oktobra 1915: St. 3, N. S. Pittsburgh, Pa......................$ 2.00 44 63, Herminie, Pa......................................................2.00 44 16, Clairton, Pa..........................................................2.00 " 60, Chicago, III..........................................................3.00 44 4, La Salle, III..........................................................4.00 44 118, Canonsburg. Pa.................................2.00 44 22, Chisholm, Minn..............................2.00 44 5, Conemaugh, Pa....................................................2.00 Oddano tajniku skupne stranke.............$19.00 Tajništvo J. S. Z. ✓---V Slov. Soc. Klub štev. 1. J. S. Z., Chicago, 111., priredi v nedeljo» 28. novembra 1915 o 2. popoldne s prijaznim sodelovanjem dram. diletantov HUSOVO SLAVNOST v Narodni dvorani, 18. ul. In Raclne A ve. Na sporedu jo slavnosten govor, deklamsclje, godba in uprizoritev CANKARJEVE DRAME KRALJ NA BETAJNOVI Vstopnina za 1. sedele 36c, za druge 25c. Ker je to v Chicagi edina slovenska slavnost v spomin 500 letnice Husove mučeniAke sinrti, vabimo vse sodrnge in rojake na udeležbo, ds bo slovenska svobodna misel dostojno zastopana Po slavnosti bo veselica s plesom. Za dobro postrežbo poskrbi ODBOR Cankarjev "Kralj na Betajns- vi" se uprizori prvič v Ameriki dne 28. novembra v Narodni dvorani. POTREBUJEMO dobrga, pridnega in zanesljivega moža, kateri bi za nas prodajal semljo v naši novi Slovenski na-selbini v Wisconsinu Pravi mol lahko zasluži lep denar! Sprejme se vseeno, ako ravno nima do sedaj v tem poslu praktičnih izkušenj. Pišite za pojasnilo v angleškem jeziku ali vprašajte ustmeno pri: Grimmer Land Oo., 1263 Paulina St., cor. Milwaukee ave., Chicago, 111. (6x adv.) Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, ni. Telefonska štfcv.: 224 m. Dr. Richtsr's Pain Expeller sa revmatične bolečine, ca bolečin« otrpnelostl sklepov ln mlilc. Pravi se dobi le v zavitku, kot vais kaže ta slika. K« vzemite ga, ako nima na zavitka naAe tržne znamke s Sidro. 25 in 50 centov V vseh lekarnah, »a* pa naročite si ravnost od F.Ad.RicbtirfrCi. 74-80 Washington Street, New York, K. T. CARL STROVER Attorney at Law Zistopi a« tsik sidiičik. specialist za tožbe v odškodnine» kih zadevah. St. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STUD. CHICAGO, ILL. Telefon: Main S989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranje beleanl ln ranocelnlk. «ndrevaiika preiskava brezplačne fa tati je le zdravila 1924 Slue UUmi Ave., Chicago. Ureduje od 1 de f p* pel.; ed 7 de • svečer. lavoa Chieaf* ttvotl bolniki naj piieje aleveeeke. J. A. FISCHER Bnffel Ini en raspolage vankovzetne ptr* vine, SÄedke, Ltd. Izvrstai pro«tor n okrepčile S7S« w. sttk St., Chicago, m Tel. Lnwadalo 17«1 PHONE; CANAL 8014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegl|ičen Bivši Martin Potokar plače Sveie pivo v sodčkih in buteljkah ia druge raznovrstne pijače ter unijake smodke. Potniki dobe čedno prenočiMo za nizko ceno. — Postrežba točna in taborna. — Vsem Slovencem in dniKim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Raclne Ave.. Chlcngc, Ul Socialistične slike in kart«. "Piramida kapitalizma", ■ al» venskim, hrvatskim in angleAki» napisom. "Drevo vsega hudega" a al» venskim napisom. "Zadnji ttrajk" s hrvatski» napisom. "Prohibition Dope" s anglaft kim napisom. Cene slikam so 1 komad lfte; 1 tu ca t $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2el 1 tu ca t 15e, 100 komadov 70* Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO , 1311 E 6th St., Oleveland. Ohk> MODERNA K NI OO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dele ra privatnike in drufitva. Spreje mamo naročila tndi izven mesta. Imamo moderne stroje. Niske cene in poltena postrežba. BRATJE HOLAJV, 1639 Bine Island Afa, (Adver.) • ' • OMevpoi C . OBČINSKA LAST—PORAŽENA V Detroit, Mich., je bilo pri volitvah dne 'J. novembra tudi glaso vanje o vprašanju, fr naj uiosto prevsame cestue železuiee v svojt) last Predlog je propadel; zanj je bilo oddanih 323.545 glasov, proti pa 335.789. Vzrok tega rezultata je deloma ta, da ni bila navedeua cena, za katero naj se cestna železnica odkupi; nekateri so se tudi bali, da bi se zaradi nakupa «višali mestni davki. Kar se tiče prvega ugovora, je morda deloma opravičen Drugi strah gotovo nima temelja in strokovnjaki so zagotavljali, da je to po načrtu mestue uprave popolnoma izključeno. Doslej je še v vsaki dobro urejeni občini javna last prometnih ali produkcijskih sredstev pomsgala, da so se davki znižali; to je povsem naravno, kajti če ima občina dohodke od takih naprav, ji ni treba segati občinar-jem v žepe. Ali v Detroitu se je pokazalo, da so kapitalistična gesla še vedno močna v Ameriki in ljudstvo se da z njimi še vedno blufiati. Kapitalisti so iznašli frazo, da je privatna uprava uspešnejša od javne. Dokazati se to ne more na noben način; edino, kar morejo profitarski preroki navajati, je to, da kapitalist bolje pazi na svoj obrat, ker gre za njegov dobiček. Ali kapitalist, tudi Če je res glavni vodja podjetja, kar se pa malokdaj godi, ne more sam voditi in nadzorovati vsega obrata in ne more opravljati efektivnega dela. Za to potrebuje ravnatelje, tehnike, uradnike, delavce. Tem pa gre v privatnem podjetju še mnogo manj za oseben dobiček, kakor v javnem. On ;e lahko mrcvari, kolikor se hoče; di viden -de si bodo delili delničarji, usluž-beaec in delavec pa nima ničesar od svoje večje paznosti in od svojega večjega napora. V javnem podjetju je pa splošni dobiček tudi njegov dobiček; zakaj če bo zaradi boljšega dela dohodek večji, se bo njegova plača Uhko zboljšala, javni davki se bodo pa znižali. Ali kapitalisti so izdali parolo, da je privatno podjetje boljše od javnega, in velik del proletariata še drvi za njimi. Te fraze se potem še mešajo z "osebno svobodo", z "ameriškim duhom", in prav zato, kar so to nejasne besede in ne povedo nič. določenega, imajo tem večji sugestivni vpliv na nejasne glave. Posledica je pa ta, da glasujejo ljudje potem zoper svoje lastne interese. Tako bo družba cestni h železnic v Detroitu tudi nadalje lahko vlekla 6000 dolarjev čistega dobička na dan. Akcionarjem nosijo "kare" letnega prof i ta 1,375.000 dolarjev, ljudje pa preklinjajo, če morajo po zimi čakati po pol ure na voz, potem se pa vnjem tlačiti kakor sardine v škatlji. Preklinjali bodo zopet, pa so sami tako hoteli. BLAGOSLOVLJENA VARČNOST. Požar v tovarni Diamond and Son v Willamsburgu, New York, je zahteval 13 človeških žrtev. Sedaj se ta katastrofa preiskuje. Pri-znati je treba sploh, «ia s«' napravi preiskava izza vsake nesreče in po vsakem dogodku, ki bi utegnil biti v zvezi s kakšnim zločinopi. Včasi preiskujejo kar po tri štiri oblasti obenem, kakor je bilo v slučaju ladje Eastland v Chieagu. V preiskavi zaradi omenjenega požara je industrijski komisar Jami« M. Lynch izpovedal, da je v Velikem New Yorku 3711 tovarn, katerim je bilo od 1. oktobra 1913. do 1. oktobra 1914. ukazano, naj poakrho ognjevame naprave, ali le 246 jih je izvršilo nalog .tako da je 3500 tovarn še prav tako malo ognjevarnih kakor prej. 70,-000 posamičnih nalogov je ostalo neizvršenih. « Kako pa je mogoče, da ostanejo taki nalogi neizvršenit Saj i-mamo v Ameriki tovarniško nadzorstvo. Da. Ali tovarniški nadzornik George A. Rosquiest pravi, da je v njegovem inšpekcijskem okraju, v katerem je bilo tudi Diamondovo podjetje, 950 tovarn. Pregledal jih je 450, očitali h ni inspiciral nihče, ker sam ni imel časa, drugega pa kljub njegovim svarilom niso hoteli nastaviti. Kajti treba je varčnosti. Lepa beseda je varčnost, in marsikje bi je bilo treba. Ali naša družba ima vražjo smolo, da ne najde nikdar prave prilike ga varčevanje. Kjer bi ae lahko uiiljoni prihranili, tam se razsipava, n. pr. za utilitaristične namene. Kjer gre za varnost življenja, tam je največja akopost. Ce imeli najboljše tovarniške zakone, kar si jih je mogoče misliti — pa jih nimamo — ne bi vendar nič pomagali, dokler ni poskrbljeno, da ae izvršujejo v praksi. To je pač na dlani« da ne morejo biti tovarne nadzorovane, če jih je e-nemu človeku dodeljenih 950. Iieto ima 365 dni; račuu je torej lahak. Ali življenje, ki je po tovarnah*v nevarnosti, je poglavitno delavsko življenje; tisti, ki delajo zakone in tisti, ki bi morali koutrolirati iz-in tisti, ki bi morali kontrolirati z-vrševanje, pa niso delavci. In tako bo sedaj nekoliko hrupa, potem se bo pa polagoma pozabilo in da I je se bo "varčevalo" na škodo delavstva. Dobrodelnost. Družbi Children's National Tuberculosis Society hočejo vzeti charter, ker je Curranova preiskovalna komisija dognala, da porabi ta "dobrodelna" organizacija od vsakega dolarja 13 centov za statutarieni namen to je za o-skrbovanje jetičnih otrok, ampak 87 centov za svoje potrebe za u-pravo, plače itd. ... Ta družba je torfj še prekosila United Charities, pri kateri-h se je dognalo, da izdajo od vsakega dolarja 67 centov zase, 23 pa za reveže. Zimska vojna. Iz Ženeve poročajo, tla delajo vse tekstilne tovarne v Porenju, v Pragi, Budhnpešti in na Dunaju nočindan, da izdelajo blago za vojaške zimske obleke. Pri švicarskih tovarnah je Nemčija naročila peči za armado. V zadnji spomladi, ko je bila lanska zimska kampanja pri kraju, so trdili na obeh straneh, tla bo tekom leta sklenjen mir. Seveda je vsaka stranka upala, tla zmaga dotlej. Takrat so bile grozote zimske vojne še povstnl v svežem spominu in nihče se ni upal pomisliti, da bi se še enkrat prenašalo vse tisto trpljenje. Zdaj je spomin nekoliko poble-del, razun pri onih, ki jih je sneg, led, mraz, zimski veter pohabil za vse življenje. In zdaj zopet ne misli nihče na mir. Zopet se bo prenašalo vse tisto trpljenje in od dne do dne je jasneje, da hočejo voditi vojno do popolnega izčrpanja. In če je bilo doslej še dvomljivo, kdo da zuiaga, ptmtaja tudi to sedaj vse jasneje: Smrt in vesoljna beda. Narodi pa bodo'»si premagani. Utrinki. V Zedinjenih državah umre po en novorojenec izmed šestih v prvem letu starosti: na Novi Zelandiji eden izmed stopetdesetih. V Zedinjenih državah imamo kulturno kapitalistično vlado, na Novi Zelandiji pa imajo barbaric-, no delavsko. • • Tekom meseca oktobra so avtomobili v .Chicasru usmrtili 41 ljudi. "Sedemnajst jih je bilo izpod 15 let starih. To je rekord. Od novejra leta do konca oktobra jih je bilo 211 ubitih. Thompson in njegov policijski šef Ilealey bosta napravila iz Chicaga najvarnejše mesto na svetu. • Nova grška vlada je razpustila parlament in razpisala volitve za 12. decembra. Tako se je najlože rešiti sitnosti. Ampak enkrat se bodo narodi ventlar naveličali tega, tla se igrajo kroljevske vlade t njimi kakor s kartami. • Londonska 'Morning Post' pravi, tla se izvršuje v ruski armadi reorganizacija, ker se pripravlja Rusija na to, da bo vodila vojno pet let. fte pet let. Ta reorganizacija se najbrže naslanja na žensko vojaško službo. Kajti kje bo v petih letih Se kaj za orožje sposobnih moških, tega ne bo mogel bedaostemu carju batjuški niti njegov blazni menih — svetovslec povedati. • Pridigsr Cyrus Townsed Brady iz Mont Vernon, N. Y., je dejal \ cerkvi, da je ženska volilna pravica napad na Boga. Marijo smatra krščanstvo za mater božjo in jo postavlja nad vse svetnike. Ali tudi Marija je bila ženska. V nebesih ima baje oblast takoj za Bogom; na zemlji ji ne bi tlali Hiti volilne pravice. • Državni urad za razsotljšča, ki ni mogel doslej krojaških fabri-kantov v Chicago na noben način pripraviti do pogajanja, se je obrnil do nekaterih sodnikov s prošnjo, da bi posredovali. Sodniki Marcus Kavanagh, Lock wood Ho-nore iu Charles M. Walker so ia* rekli, da bodo poizkusili. Stavkat*-ji so naznanili, da so pripravljeni predložiti svojo zadevo takemu razsodišču. Zdaj se bo pokazalo, koliko resnice je v podjetniški' besetlah, tla žele pravičen mir. Blagajnik vseučilišča Northwestern Frank K. Jackson je izginil. izvedenci so doslej po knjigah dognali, di manjka 21,(MM) dolarjev. Pridržal si je večinoma takše, ki jih plačujejo tlijaki začetkom šolskega leta. Jaekson je bil "vzoren mož." Drugim nožem so ga njih žene dajale za zgled. In v "družbi" je bil kava-lir. Le to je bilo, da je imel oki*og 4000 dolarjev plače, potrel>oval jih je pa 12,000 Zato je špekuliral na vojne papirje. Zadnje mesece se je učil špansko. Zato mislijo eni, tla jo je ubral v južno Ameriko, drugi pu trdijo, da bodo našli njegovo truplo v jezeru. Vsa reč bi bila zelo vsakdanja in ne bi zaslužila tistih dolgih člankov, ki jih tiskajo časopisi z njegovo lepo fotografijo. Le to je, da je v kapitalistični družbi tudi z vzornimi ljudmi včasi križ. • V Chieagu se je zastrupil mladi Warren M. Peabodv, sin večkrat nega miljonarja. To naznanjajo kapitalistični listi s članki in isto-rijami po mnogo sto vrst. Noben samomor ni ratfno vesela reč. Ampak po velikih mestih je vsak dan nekoliko takih žalostnih slučajev, le tla ne nišeio časopisi člankov na milje, če se poslovi proletarcc zaradi bede z življenjem. Toita miljonar se je zastrupil; to je diu- reč! — Pravijo, da smo vsaj v smrti vsi enaki. £e to ni n-s. • American Federation of Labor Keje članov. To Je n 74,324 manj kakor leta 1908. Dokaz "dobrih časov" in 'prospeii-tete." • V Avstriji so v enem mesecu u-st a vili 52 časopisov, največ zato, ker ho pisali o pomanjkanju živeža in o visokih cenah. Zdaj bo po vladni logiki življenje lažje. • Žena nekega poslaniku v Washington. 1). C. je plačala 35,000 dolarjev za kožuh. Seveda je bila st>-bolovina. Ali 35000 dolarjev je le denarček. — To se javlja najbrže za tolažbo revežem, tla vidijo, tla je še denar na svetu. Ena država v Evropi bi rada razbilu drugo. Če bf bilo z željami kaj opravljeno, bi bili mi veliko bol; radikalni. Razbili bi vse dr-žuve, kakršne so, iz vse Evropo bi napravili eno gosiy>tlarsko enoto, narodno in kulturno bi pu tlali vsakemu narodu avtonomiji» brez obzira na geografijo. Totla želie ne zmagujejo. Dela je treba. To pa prido šele tedaj, kadar bo dovolj zavednosti. Časnikarska notica: Mrs. Aid-rich, vdova bivšega senatorja Nelson W. Aldricha z Rhode Man-da, je najela v New Yorku hišo, že katero plača 300 dolarjev najemnine, ne na leto, ne na mesec, ne na teden, ampak na dan. Poklonimo se! To je 109,500 dolarjev na leto. Računajte vzdrževanje hiše, pohištva, sluge i. t. d. Ta dama zna gotovo zapraviti mi-ljon dolarjev na leto. Ktdiko bi znala pridelati, e, to je drugo vnrašanje. Policijski šef Bimsou v Pater-son je dejal, da ne sme v njetro-vem mestu noben član T. W. W. govoriti. Kdor izmed njih bi to poizkusil, bo moral v luknjo ali pa iz mesta. Tako govori policijski šef v 'svobodni' Ameriki. Zakaj neki v tej deželi še govore o "ruskih razmerah!" Ne bi li bilo bolj logično, če bi na Ruskem govorili o "ameriških razmerah," kadar se tepta svobodst Po časopisih se Siri vest, da se ie ameriškim kemikom posrečilo iznajti tista barvila, ki so se dobivala doslej le iz Nemčije in sicer za drag denar. Če je to res — vsaj mogoče je na vsak načiu — tedaj ima Amerika dokaz, d.i se lahko zmaguje tudi brez pušk«* in topa. ,r e Vsak tlan se lahko čita v ameriških listih, tiu je general Villa bandit,- Priznavamo. Toda kaj druzega so evropski vladarji in vojskovodje T V bolnišnici v New Yorku leži devetletni jetični Freddie Smith in ve, da bo umrl. Če uiu kdo daruje kak cent, ga spravi, da — Initio kupili krsto, kadar umrje . . . . Božanski družabni red! LISTNICA UREDNIÔTVA. A. G., Conemaugt. : Okrog sto kilometrov; lifllj natančno ne vem. NAZNANILO. Johnstown, Pa. Slovenska 'Mohoni godba' priredi veliko plesno veselico v soboto dne 20. novembra v lastni dvorani društva Triglav, Začetek točno ob 7. zvečer. Vabljena so vsa cenjena društva iz Johnstowna iu okolice, kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje, da se veselice blagovolijo udeležiti. Na sporedu bode: 1. Mohoin godba igra lepe komade pod vodstvom kapelntka Joe Rogelna. 2. Srečkanje raznovrstnih predmetov, kakor zlata ura. lepi petelin, baby-doll in nebroj drugih reči. Vstopnina za moške $1.00, ženske so vstopnine j^oste. Pivo prosto. Za prigrizek bodo prave kranjske klobase in še nekaj druzega povrh. Torej na veselo svidenje dne 20. novembra zvečer. (Adv. 2x) . Odbor. ZAHVALA. Muskegon, Mich Za talnega in onemoglega so-druga John Snaitlarja so darova li sledeči klubi Jugoslov Socialist. Zveze: St. 45. — $2.00. št. 53. — $2.70. št. 70. — $2.70, št. 22 — $4 00, št. 81. — $1.00, št. 108. — $4.50, št. 9. — $3.00, št 13. — $5.00, št. 41. — $4.50. št. 12. — $3.75, št. 137. — $3.00, št. 140. — $2.00, št. 18. — $.3 85, št. 62. — $2.15, št. 11. — $1 10, št. 80. — $2.00. Vsem svojim plemenitim darovalcem se najiskreneje zahvaljujem za vse darove, ki so mi jih poslali v moji bedi. John Schneider. 1045 Sanfod St., Muskegon, Mich. POD VSEMI OKOLNOSTMI. Pri vsaki bolezni je bistveno vzdržati življensko moč bolnika pod vsemi okolnostmi. Ako moč stalno pada, je malo upanja za okrevanje, vendar ne smemo zgubiti nikdar tega, ako zamoremo ustaviti to padanje in pomagati, da moč zopet narašča. Eno najbolj zanesljivih zdravil je Trir.er-jevO ameriško zdravilno grenko vino, ki v prvi vrsti izčisti drobovje od nesnage, ter ga vzdržalo čistega, v drugi vrsti bo pa ojačalo njegove mišice, da bodo zamogle redno poslovati. To sredstvo bo pomagalo izčistiti kri, ojačati živce in zloljšati prebavo. V lekarnah. Ona $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, III. • Drgniti truplo s Trinerjevim linimentom znači odstraniti bolečine, otekline, izvijenja, h»r sna-Či ojačanje mišic po hudih naporih. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c: Ena najboljših socialistični* revi i v angleškem jeziku v Ameii ki je: ' INTERNATIONAL SO CIALIST REVIEW." — Izhaj» mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 F Ohio St., Chicago, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen «alun IA 418 eiURI ME., lEIOSNA, Vit Telefon 1199 M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. D rad nje od 12 A. M. —8 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in aa deljo večer neuradujt. Tel. Canal 47«. 1801 0o. Ashlaad ovo Tel. reaidenee: Lawn d sle R9M James F. Stepkia. predsednik. Christian R. Halieck, I. podpreti*. ftnanuel Beranek, 11. podpreds. A doit J. krasa, blagajnik. AMERICAN Ramateljskl odbor MtclMffl Zimmer. iwWuik Kima ut 1 B«r»Mà Dr. Ant«« Btmnkla1 > A Im I Dm vi« Jvfcn Kuelk A. V.U«rlB**r John C. Krm« Juin f. Supla« C. IL WtlUck AMERICAN STATE BANK 1825-27 Blue Island Avenue, blixo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek ... $500,000.00 nnPRTn- P°ndeUek in v četrtek do 8J zvečer, UUrniU- vse druge dneve pa do 5J popoldan. 10 kron za............$1.60 15 kron za............$2.40 20 kron za............$3.15 25 kron za............$3.95 50 kron za............$7.80 100 kron za...:......$15.60 150 kron za..........$23.40 200 kron za..........$31.20 400 kron za...........$62.40 500 kron za..........$78.00 Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko, Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki jc = Narodna Tiskarna = 2144-aa Blue Is I and Avenue. Cblcago. II*. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni POZOR! Kadar se nahajate v gostilni, 3 pristne pi|aèe 2 zdravilne. ' zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, ki nosijo na steklen iei napis lmported, in to ao A. Horwatove: Importlranl Brinjevac, Slivovec, Tropinovec, Grenko Vino ln Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva in edina samostojna, ki importira žgane pojače in zeli&ča nnrav-ri'»«t iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je A. Hor-watovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega califor-tujskega rudečega vina in iz najzdravejiih zelitč ter nad-kriljuje vse druge pijače te vrste za človeško zdravi«. Kavno tako Kranjski Grenčec. Posebno ako pijete slabo žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denete polovico tegs grenčeca vnem. A. HORWAT, G00 N. OHICAOO 8T., JOLIET, ILL. IMMMMMOMM»<»»MIMMMM»MMI> J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, rezali je, uniforme, pečate iu vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., ; 2711 South MJlIard Avenue. CHICAGO, ILL. \ Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. •••♦♦•♦oooooooooooo»»oooooo»o#oooao#oo«o«»o#«»ooooooo Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC S24 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. < VRNIMO SE! V lekarnah TRINKRS BITTIR-W1NE ▼«■■.(•»•v« H0RKÉ VÍN0 Prav radi spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in Življenja, in ko si bil v s vest i, da je ta svet nebeški raj, poln srečo in veseljn za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo prrmenili svoje navade in »e odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v \syiV; stvuiif VttUnio Se k starim navadam, k nnvsilni hrani, k bolj resnemu delu, k svetemu zraku, a rlnsti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasnnost in nje posledice, t««r slnbost in nervoznost Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerfevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker po-speSuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zoj>et ne pademo v razvade. » To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST. DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOC, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. Cena $1.00 Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi rev- matično ali nevralgično 35 in 60e. Cena 25 in R0c, po poiti JOS. TRINER Izdelovalec, 1333 1 339 So. Ashland Ave. Chicago, Dl.