Številka 12. Trst v petek 1?. januvarija 1906 Tečaj XXXI. Tud ob ob ponedeljkih ob lakaj* Itafc m prazmtik ob 5. on. 9. on smotra) -lirit UTllkc a proatjajo po 9 aavž. (I notmki (ostanak v Tntu in ofcobei. ^Ljubljani. Oonct. Olji. i ran Maribor«. Celovcu. Idriji. tM. Pen«. __VabroCmi. Smii fcd »hrlasc ia iamW rorcejM narava Usta .Edinost" Gkrri* telattl it. IS. — rradno in a *4 1 . 7. rveter. — Ccm oftasoat 20 at aa vnto patit; poaianic«. m mrmttm. java« anrue u donafi ofian po pogodbi. TELEFOH Itov. 11*7. „Edinost" za Priiaersko. V edinosti je moč t laroftalna aaafla sa vsa teto 34 K. pol teta 1! E. 3 meseca S K. -aavodbe brat do poslane naročnine se oprava a« i ▼rt dopisi naj se poftiljajo na nrednifitvo lisuuf Nefraakovaaa »mma se aa sprejemajo ta rakspicl se ae vračajo. Htroćoino. otgiaaa in rekiaaoactie je poftiljatl na opravo V*" a UREDNIŠTVO: iL CMertfa Oalattl 18. CNaroŽal Aa»> tj in odgovorni uradnik ŠTSPAN OODINA. Lwtn k it Usta „Sdinoaf. — Natisnila tlakama tas»rc ta ista .JCdinost" v Trato, ulića Oiorgio Oalatti flt iS Pottae-kraatlnftflal račaa it. Sll.ttS. poslsacs v zmanjftala?! H.nc illaa pat pcalaaoev, aa pa, — se huduje »Piccolo« lacrumae 1 Itolijaaeko glasilo aa zahteva le, dalja — da se hoče dati Trsta la štiri poda aa aora ob rs ni ti doeedaaje it,svilo itali- slaace in še od teb enega Slovencem ! In jamakih poeleaoev, ampak vidi groaoo kri- | potam zaključuje »Piccolo« to svoj izbruh vico a tom, ako bi aa aa ohraaila dessdanja proti vsaki pravici tržaški« Sloveacsm: Ca proporcija iaad itolijaaskimi ia slovenskimi bi dali Italijanom tri, 81oveacsm pa an asm načrt sa vol lao reformo, kakor se as m kafto poslanci Primorja. Stara proporcija aaj oatoasl mandat, bi po v podat k h moravsko čeikeg i lists, postavlja Volilnd reforma. Bazdeljesje lai-datoT po narodnosti h. Pokazali rmo, ds aas Slovane Gantecbev aa »redi poti in da bomo meli ta precej daleč do ciijs. < t bi tudi uko relrmo v-prsjeli z relativn.m zadoščenjem, storili bi to la ca to, ker bi videli v njej korak dalja do prav?ee. Ali že radi tega, kar aa napoveduje v • Ladovih novmah«, je zagorel piamaa v -treni naš* italijanska gospodovalne nszovi-1 btrslns etraake in nje glasilo, -»Ii Piccolo«, kliče slsrm, kakor da grozi aajreča krivica ia nevaraoet Italijanom Primorja. Krivica ja •»eveda v tam, da bi Slovo« i Primorja do- nekaj več parlsmentaraega zastopstva ia Italijaai — naravno — razmarao manje. Jeremija " »Piccolu« te*, in joče, da bi po vprt**vnem načrtu I tamjani s i remi poslane* msnjs vstopili v novo zbornico, aego jih imajo sedaj. V tem recultatu da se areali krivica, ki grozi Italijanom. Cadao se vrtijo v glavah italijaaska «treake — liberalni po; m i o volilni reformi, ki aaj ima demokr-etičao ia 1 i b e-ralao tendenco!! Aia čudn* je jim toakcijoaira njihova vest'. V tem, da ato-trne_« lrgubiti kakov maadat od oaib, ki j k majo preveć z ozirom na številko razmerje \ mad Italijani ia Siovaai v deželi, v tem v.dijo oni groeno krivico ; nič pa aiso imeli proti temu, da (o imali Siovaai Primorja <1 alej veliko maaja psrismsatsrno zaatop--tvo, nego bi jim šlo po nsjjaeneji pravici-: po ajibovem taktičnem šaevilu ! ! V isti hip, co ss svatehliaaki oglsšajo pret krivici, ki baje grozi Italijaacm, zshtsvajo, aaj sa rbrsn: stara dosedanja vnebovpijoča krivica, ki ja obstsjsla v tem, da so imali Italijaai, da-a tvorijo maajšiao prebivalstva v taj deželi, 12 poslancev, Siovaai pa, ki tvorijo večino, le 3 poelaace ! 1 Tako staaja jim ja ugajslo ia njihova v tem bipu užaljena vest ja dremala nejaladkeji sen. Ca ae jim hoče vzeti kaj, kar jim na gra, kriče o krivici. Ob enem pa zahtevajo, aaj aa drugamo še aadslje krati, kar aa mu ja kratilo doslej in kar mu očividao gra'! Da, to zahteva Jsramija v »Piccolu« z hrezprimerso breaobraznoetjo in neverjetnm caizmom. Vsklika namreč: Zakaj naki aaj bi se proporcija italijaaakih ajalo to, da alovaaaki Treba umeti tok miali v »Piocalu« teko, da v o l i 1 e o valja šeaakrst toliko jim aa aadoiče tir, da jim bo aagotovljaao nago italijaaaki ! toliko ia toliko poslaacev, ampak oai jih ho- Toraj slovaaaki volilec aa ama veljati Sejo imeti toliko ia toliko — ve« aegf vrt aego italijaaaki. Tako uči hinavako isti Slevnnl! Slovsaska vačiaa Primorja aaj bi # Piccolo«, ki aabtava dosedanjo »propor-imela todi aadalja ia la */< parlamaataraaga cijo«, kar aa poosaaja koncem koaea aič zastopstva, italijaaaka manjina pa »/* ! lt■•«<> "btovo, da naj i t a i i j a a-; lija ni ae aa mialijo aadovoljavati ia a tsmf s k i v o 1 i 1 e o več valja, aago alo-da sa njim aagotovi pravtes, ampak hočajo ▼ • ■ ■ k i!! Itslijanako glaailo na poana imati ia po vrhu— krivico aa droga!! totaj nauka, braa katerega na mora biti Ako aa bi poaaali teb italijaaakih politikov, praaica : na atori dragim, kar aa žališ, da bi morali kar etrmeti, od kje jemljejo ljodja, bi dragi tsbi storili! »Piocolo« na bi hotel, ki kaj tacega as b te vajo, toliko pogoaaa, da da bi iasali alovaaaki volilci vačo veljavo si ufujsjo govoriti v imaau — pravica aago itelijaaski, pa« pa sahtava, da bi ta r o h a a t i proti »iagiuatisie«! immli italijaaaki vačo veljavo nego slo- Ista »proporcija« aaj bi torej ostala v • castnpetvn Primoža v centralnem parlamentu ' "j pokaiemo ia fuadamant, na na Doaajo ! To pa sa pravi, da naj oetaae katar i opira itaiijaasko glasilo svoja drzna doaedaaja razmerja v veeh treh admiaiatre fankcijonarja, volilna agitacija s takim programom mogla postati jako nevaraa za sedaaja narodna stranke, sodi ta funkoijoaar, da bodo atraake v parlamantu vendar raja sama votirale volilno reformo. tivnih skupinah ta dežele: na Goriikam, kjer ima italijaaaka maajsina tri, slovaaska vačiaa le dva poalaaca; v Istri, kjar ima italijaafka tretjina '4, slovenska dvotretjinska vačiaa le 1, i a v Trato, kjar ima italijanska večina vseh pat poslancev, alovanaka tretjina sahtava!! To atorimo prihodnjič. Volilna reforma v Avstriji in — nje težave. Neki aotrodaik lista »Dia Zeit« ja imel raagovor c atkim — kakor trdi — visekim prebivalstva — aajaiie račaaaao — pa--funkcionarjem, ki da mu je zatrdil, da t> nobenega ! ! žave, ki ss stavljajo volilni reformi na pot, Tako razmerja aaj bi ostalo, potem bi vedao bolj naraščajo. To pa zato, kar vaaka vladala po »Picorovem« mnenju najlepša — stranka gleda, kako bi si zagotovila čim več pravica. , koristi. Vlada da aa jemlje sicer ta opozicija Kako pa aaj «i bilo to moino ob vo- prave« tragično, ali pripravljena da ja todi aa lilnem sistema, ki ima aloaati na principa »vaatavtlea — :fiasco. sploiaoati ia eaakaeti — to vadi mm Ijobi j Zaamaaito in morda za šanse volilna Bog!! »P.ccalovi« — pravičniki ia liberalci .rforma odločilno pa ja catrdilo, da ja popol-getovo todi aa vedo tega ! ' momM izključeno, da bi ae voli na reforma Ti pravičniki ia pretvesai borilci sa uveljavila a pomočjo ceearakega dekreta, to pravico pa3 ae poaaajo kardinalnoga naoka, ja isvaaparlamaataraim, aakonstitocijonal-bres katerega aploh na mora b ti pravice : aim potom. Krona da ne poda aikoli svoja Na stori dragim, kar aa ialii, da roka aa državea prevrat. Ministri da mialijo bi drogi tebi atorili. Posebao aa. podati avojo demisijo, čim bo jaano, da PODLISTEK. Prokletstvo. bi 0*0 v naki — NadaJjsv I reč rasgreva »Piccolo« proti temo, da vladni načrt ae aadobi odobreaja od atrani bi tržaški Slovenci dobili en mandat. In v zbornice. Ni pa veijatno, da bi cesar vspre-tam raagravaajo ss -opira aa — sluibeao, jel to demiaijo. Ker pa ja oesar trdao odlc-uradao atatistiko: aa ljudeko štetje, seveda, čen za ovedenje volilne reforme v pomir-Po tej uradni statistiki da tvorijo tržaiki janje dohov, ostaneta vladi dve poti : ali Sloveaci le 1 ">°/# prebivalstva, Italijaai pa|aapriČaa nova pogajanja a strankami, ali 8O*/0 Če bi os tem 15 slovenskim odetot- pa razpoati zbornico in i z* kom hotelo dati aaega poalanes, potem bijvada nova volitve s progra-morali dati — meai »Piccolo« — i talij aa- mom: s p 1 o i a a volilna pravica. skim *0 odstotkom vaaj petkrat več, to je : Ker pa bi — po maenju onega visokega ia dovTfil Z. Prsvoi m. o—a. Sredi tega bujnega spe mlad nega življenje, ko se je začela vsa narava gibati s aovo močjo, ko je pjletaa pesem orila iz ti so če v a tisoče v skladaih grl, letal je aa tamaam koaju nemo, povožene glave Človek, vojak, od Sutjeekega proti einjemu morju, čudea človek aa čudnem koaju. Na koaje, ne konjenika ai pokrivalo aa alato ae erebro, niti se aieta pokrila z bleetečim, vete1 m baržu-aom. Koajeaiku je padal fo ramenih črn plašč, čra mu ja bil kalpak, čraa perjaaica ; koaju se je spuščalo po ledjih črno pregri* a jata, črno mu ja bilo sedlo, čraa u sds. V dseai roki je aoeil konjenik visoko kopje, aa njem se ja vila v epomladaem vatro čraa lastavica, a na njej ee ja belil kri. Cadao ja bilo gledati tega koajeaika, tega taanega t »kača sredi svetle aaravi božje, da ae je a Jelo, kakor da hodi po sveta napovedovalec smrti. KGejeaik je lete! bres ozira, komaj da je dihal, a koajič pod njim sa je peail jesno. ^ trikrat, a oni, opazivii iznenada pred aeboj Ta čTovak ni privoičal niti sebi gržjeja temnega avata, sta akočili od atraha po kruha, niti konjiSu peeti ovsa ; ramo tu pa koaci. tam ati se ustavljala pri isvirku ali potoko, — Hvaljen Jezos in božji mir z vama, da se nfcgrkata vodice. To jima ja bilo jedi to plemeniti gospi, je rekel odposlanec ponižno, okrepčilo na vsem pota. Konjenik je gledal dal Vama Bog sreče in obilja, življenja in v tla, letel brez obzira; za-nj ni bilo ne reke, zdravja v vaaki čas do pozne starosti. Pro-ne po'oks, ne griči, ne propada, vse je pre- sim vaja lspc, da mi povesti po pravici, letal, vsa preskakaval; sam si je odpiral pot da-Ii je pod streho mogočni in silni gospod po brespotja, vil se je na konja po planin1, Ivanii Horvat, ban om ški, cetinski in raški, plaval ja oo pasu po raki, a ob tam so mu h kateremu aem jaz poslan po jako važnem grenke solze tekle po obraza. Samo, kjer ae opravila. je belUa sredi ravni kaka vasica, ali vrhu ' — Da, gospod odposlanec, je odgovo-griča gospodski dvor, fctopil je temni goet k rila banica Vladislava, pod to streho je, in gospodarja ali poglavarja, pozdravil ga v ravnokar pripravlja v severni atrdbi orožje, imenu boijem, spustil črno zastavo avojo ia da ocide aa iztok v boj. govoril tajao strahovito besedo. i — Ko je tako, goipa baaica je odgc- Na to beaado je zajokal ves kraj voril odposlane, prosim te, da me sprove* zaplakali možki ia žeaekr, staro in mlado,. dei pred banov obraz, da mu z živo besedo vea ja jadikovtl^, da aa ja čulo do Boga. evojih u-t sporočim važno vest. Ali temni konjenik je hitel dalje ia dalje, ' — Ne, ae, počakaj gospod je rekla oatavljajoči za s »boj aemo aled, težko togo banica, in eedi, ker vidim, da ti treba od-ia žilost, a aam je prelival grenke eolze. počitka, a ti Aagelija skoči in pokliči hitro Tn ee je dvigala pred ajim Mosor plaaiaa, goepoda strica. vrela pod ajim raka Cetina. Cetina je hitela Aagelija je res pohitela po atrica, doprati morja, a ob njej je hitel nemi konje- mačića pa je postregla gosta s belim kru-nik, da doape do obeli. Sedaj ae vapenja na hom in ga napojila c rudečim vinom. Gost grad Omift, v trdni staa bana Ivaniia. Tri- sa je krepil, banica ae je čadila, gost je pil, krat je potrkal aa vrata grada, pek je vato- ali ni m vcaelil, ni ae smajal, marveč je pil v gornje proetore, kjer ae je nameril na tadi v rdeče vino lil grenke eolae. Ia na goapo bnnieo, ki je s Aagelijo aedela in pngn m je pojavil ban Ivanii, napravil dva predla. Sel je vatopil in ae poklonil gospeaM tri korake pogledal čudnega gosto ; aoga ae Dogodki na Ogrskem. Včeraj je bil minieterski predsednik Fe-jervsry ropet na Donajo, kjer je bil vsprejet od cesarja. Poročila pa ne govore nič dru-zega o tej avdijenci, nego to, da je Fejervary ae dalja v al svoje poročilo, ki je je zapriČel na prejšaji avdijenci. »Wiener Allg. Zeitung« poroča, da je baron Fejeryary na teh avdijencah poročal eeaaiju o predstojećih odredbah ogrske vlade ; pred vsem da hoče vlada imenovati več vladnih komiaarjev za uporne županije. Zopet nov kandidat za goriško nadškofijsko stolioo. Trentisski »Voce Cattolics« so sporočili iz Rims, da utegne neki nemiki trentinski prelat biti imenovan nadfikofom v Gorici, češ, da je vest o eventualnem imenovanja Sloveč ca dr.a Sedeja provročib. ogorčenje med Italijani. Torej Nemec, samo ne Slovenec naj postane nadškof v goriški nad&ofijt, ki je po dveh tretjinah slovenska. Gospoda italijanska, sli vas ne obliva rudečica srama, ko se vam ta podtika, d& imate korajžo le proti domačinu Slovanu, da bi tajinca Nemca vsprejeli — s suženjsko pokornostjo. Ali se hočete res kazati take ? ! Potem pa se vam bo danes jutri godilo tako, kakor sto hoteli imeti : tepla vas bo tuja nemška iiba še huje, nego vas že tepe. Dogodki v Rusiji. Na tem ni dvomiti več, da je revolucija v aadnjih vsdihljejih. Jeden voditeljev krvavega gibaaja je pripoznal celo naravnost, da je bil krvavi punt v Moskvi le posledica desorganieacije v revoluciji — : torej nje propada. Moskva je ostala akoro osamljena, izlasti pa jej ni sledil Petrograd. V tem da je ravno najbolji dokas, da je bila organizacija jako pomanjkljiva in radi tega so tudi revolucijonarci v Moskvi prelivali avojo kri brez opa cmage. Zato obsojajo tudi trezni revolucijonarci nepremišljeni krvavi puat v Moskvi. Celo glasoviti pop Gapon, ki se je nedavno še madil v Nizzi, je bsje izjavil tamkaj, da bi bili morali revolucijonarci počakati sestanka dume ter je označil ustanek mu je zaustavila, čelo se mu je namračilo. Tedaj je akočil črni odposlanec prejel za-atovo svojo in je spregovoril, spustivši jo pred bana toko-le: — Od Boga ti elavje in zdravje, a cd mene pozdrav, silni ban, dika naša ! Jamo-metov:ć Jure sem, vlastelin iz dolnjih bosan-skih strani, a poslali so me goapada vojvode in velikaši kraljevstva bosanskega, naj stopim v vsako mesto in v vsaki dvor do sinjega morja, a v prvi vrsti k tebi, ki si namestnik kraljev v kraljevini Hrvatski, ter da ti naznanim iz globine žalostnega srca, is grenkobe užaljene duše, da se je nad nami prelomilo nebo, da nas je usoda zavila v črno, da je nesreča odgrizla koren našemu srcu, da je triindvajsetega dne meseca marca tega po rojstvu Gospodovem tekočega let i nanadao umrl svetli, alavni nepremagljivi kralj in goapodar Tvrdkoterdaje zapustil kraljevino kakor ubogo siroto. To vedi, ban, a Bog daj slavnemu krenancu del raja božjega. Mej tem, ko je Jamomstovid bolestnim glasom iarekal tužni povod svojsmu poslanstvu, bledel je jnnaiki obraz bana kakor eneg na polja ; sicer močne mišice obrasa eo zadrhtale, »adrhtela to trda široka praaf aadrhtol je vet život kakor šiba na vodi, a sanici mračnih očee sta ae širili bolj ia bolj od atraha ia gre za. (Pride še). v Moskvi kakor delo nesle žn:sti, ki more le kompromitirati revolucijo. Da, tako je ! Zdrava razsodnost pravi že, da bi bili morali Sekat', da as seetaae rovi eaotop. Kajti to ee more pricnat, da je hkraten prestop Rusije od avtokracije do ra prečen tetivnega sistema (pa boli še tako pomanjkljivega) naravnost teaomea v zgodovini rarvoja in življenja držav in torej tu li fenomenalna zmaga njih, ki se bore proti atar m uredbam in ea novo moderno življenje. Vsaj ea nekoliko časa naj bi p« zadovoljili ia modro čakal;, da vidijo, kako m bo razbijala krneti taci :a na teb podlagah. Petem še le, ko bi t i Jeli, da rasvoj sili aa nevarna pota sovražne reakcije bi bil aopet pravi čas ca eventuvelae nove akcije. Kaj ao doeegi a uatajo v Moskvi ! To, da celo Witte, ki je veljal sa povspeeeva-telja vsega ir baaja in človeka jako liberalnih idej, govori sedaj, da na more tijiii potrebe repreealij. Po tam bi bilo ekle-pati, Ha ao resnična vse veeti, ki trdijo, da ima W t te v sad njem času jako težavno atali**« aa dvora. Teko so revolueijonnrci taktićjo naganjali prel t~> kri aa — mliae reakci;e. Osemnajst revolueljonnreev usMrtenik t Moskvi. It Moskve poročajo preko Beroliaa, da je bilo v četrtek usmrtenih IS na smrt ob-aojeaih revolucijonarcev. Med tami aa aahaja tud; namški posestnik predilaice Sebmidt Prvo napitnico je icrekel predsednik »Kola«, g. Cotič, ki je ▼ iekraaih besedah posdrav-ljal vrlo »Adrijo«, poaivaje nje diuštvenike, naj sa aa plašijo ni kaci h nevšečnost*, kakor-sne ne prizaaadaio nobenemu društvu, ki resno ia dosledno etremi aa avojim ciljem, ter aa ne daj« za veeti aa atraaake poti. Ta bivat« Vi — je vakliknil govornik — na bregu sinje Adrije. Ona je dala ima tudi vašemu društvu. Ia glejte, todi ona ima avojo oeeko ia plimo, evoj pritok ia odtok! Danes se dviga nad obrežja, jutri aa omika zopet v evojo neismerno postelj. To mora iakuaiti vse, kar ustvarja slabotna človeška roka in nepopolna človeška volja. To jo sakoa narave : flaktuvacije. Ali ta sinjn Adrija na propada, ampak obstaja is veka v vek. Tako naj stoji trdno tudi vaše društvo. Napija torej vatrajnoati gg. pevcev in žali »Adrijic najlepših vspshov tudi sa bo bodočnost, aaj so ▼ Bark ovijah od nekdaj že — to j« snano — a največo ljubesnijo gojili in alavili našo peeem. Temn govoru ja aledila prisrčna ovacije pevoov ia pavk »Kola« ter druaega občinstva nnvsočeaan društva »Adrija« ia mogofeo ja sadoaela lepa penam. Na to pn se je oglasil predsednik »Adrija« g. Joeip Pertot, ki ee je aah valja val na zdra vijci in ovaciji ter ja aa kal lep način rasvijal lepo misel: Deblo ja aaočao in sdravo. Odaekali ao mu eicer nekoliko vejic, ali sdravemu deblu aa more to napraviti trajne škode. Aretovaaa sta bila ravaatalj ia pod ravnatelj f Uto ia pogaaja nova sveže mladike (Viha- aeke tovarne za gumi, poslednji je rojea Avstrijec Predsednik »letlake republike« utreljei. »Berliaer Tagablatt« poroča is baltiških pr. krajin, da je bil aretovan takoavaai predsednik letiAke republike, krojač Sohulz, ia takoj ustreljen. Krvavi boji v Tiflisu. Londonska »Timee« poroča is T: Hi sa, da je pritio tamkaj do krvavih poulčaih bojev. Mnogo kosakev je bilo ubito e petardami. Topa štvo je obetreljevalo hiše mnogih rovo-luc jonaresv. Kakor se govori, so Armenci v Je', zave 'gradu poklali mobamedansko prebivalstvo. t-rof Andrass.v na Dunaju. Budimpešta nekemu listu »As Ujsag« poročajo a Dunaja : Tukajšnje kroge je preee-net la vest, da ja ta dai nenadoma pr šal gret' Julij Andraesv aa Dunaj. Isvedalo sb ja, da ee je trrtf Julij Aadraasv s postaje Kalen-fT.l 1 tajno odpeljal na Dunaj, kjer ee je dolgo posvetoval e skupnim vojnim miaistrom Pit-reichom. O tem potovaaju si vedeli le Lidi-elai Likaev. od voditeljev združene oposicije pa Fran Košut, grof Albert Apponvi ia ba-roa Desidor ifazffv. — Pogajanja grefa An-draMvja so baje v svezi s ono akcijo, katare namen je, da se vspoatavi mir v smisla želja krone ia da se odloži narodne sahteve. Drobne politične vesti. Srbski prestolonaslednik je, g lanom poročila iz Balegagrada, imenovan geaeralcm in poveljnikom kavalerije. Poroka pruskega priaca E i-tela Frittt s princssiajo SctVo Oeden-barško bo na daa cssarjeve srebrne poroka 27 februvnrja. Domače vesti. »Hrvatstvo« im nadškof Posilovi«'- Kakor javljajo is Zagreba, ustavi aadškcf Po« lovrč klerikalaemu listu »Hrvatstvo« svojo denarno podporo, ia sicer tadi tega, kar ai list po ajegovem mišljenju izpolnil naloga, kakor je oa mialil. t^aepod aaaestiik prime Hehenlohe ae je včeraj zjutraj povrnil s Dunaja. Razpisana je elužba poštnega odpravi-tal] a pri c. kr. poštnem in brsojavnem uradu v Serpenici aa Goriškem. Lep pevski sestanek se je vršil minolo nedeljo v veliki dvorani »Nerodnega doma« v Barkovljah. Tjakaj je prihitelo — kakor smo že sporočili — pevsko društvo »Kolo« ran aplava) ia ekoro aa raavija novo košato vejevje aa edraveas deblo. (Ponoven navdušen aplavs). Poadravlja vrlo »Kolo« in napija bratetva mod obema društvoma. Na to aa ja oglaail aopet g. C o t i č, ki ja aaaail, da predgovoraik ni povedni popolno naša ielje. Mi na eaeeaao želeti samo aead »Kolom« in »Adrijo« bratskih oinoša-jev, ampak ven aaša društva, po meetu in po okoliei, nnj objema brataka vas. Vsi bodimo jadnnkovaljavni — nikdo više, nikdo niie — bojevniki v armadi aaša pevska umetaoeti! Tadi ta dva poaledaja govora sta bila nnvdašaao pozdravljena od klioev občinstva in paeaai, ki ao orila. Člen »Adrija« goepod Žberna ja čeati-tal pradaadnikn »Kola« nn lapem in vape-delovanju tega društva in ja priarčno dravil g. Cotiču. Ta pa ae je odzval nn to napitnieo s , da se je epominjnl nnvsočegn najstare-jega pavea, gospoda Jakoba Pertot, ki je še danes, da-ai sa mu življenje nagi bije k večeru, nnvduaea pevec ia je prav aocoj v sli c bremeau let uprav divao pel taacr-eolo ia ja pokasal, da ja pravo deblo »Adrije«, ki poganja mladika. Na tam moža, ki valic evoj i staroeti aoče biti veteran, ampak aktiven pevec ia narodea bor i tel j, nnj ee vsgla-d u jejo poeebno nsši pevci. Ta beeede so kakor iakra užgale družbe. Vse ea je dvignilo, da počseti vrlrga Jakoba. G. J. K. iz oetale družba aa ja v isbra-nih beaadah ia aa laakav način apominjal pavk »Kola«. Tn napitnica je kar elektriso-vnln občinatvo. Ia potem ja donela dalje paeaaa aa paamijo, a majeetoani zbor »Sto čutiš« ao pali skupni pevci »Kola« in »Adrije« ter nekateri drugi slučajno nav-eoči pevci. Pred evojim odhodom — ker ga ja evala dolžnost poklica — je goep. predsednik »Kola« še enkrat govoril »Adriješsm« vepod-badljivih bseed, ki so aapravile tolik ntia na te in na vaa občinatvo, da je ob odhajanju govornika sagrmelo po dvorani od ki panja čutstev v srcih veah. Tudi posne je slovo »Kolaaev« od »Adri-jašav« je bilo aaj pr'srčne je in v iskrenih beeedal ao ai satijali neomajno bratstvo. A eplošna eodba je bila, da je dvorana v »Narodnem domu« v Barkovljah videla Ša malo tnko prierčaih in srečao t apelih večerov. Vee ja bilo kakor enn druži nn in — taki ostani sa vedno! Ribarstvo v spljetskeM okroiju. V apljetakem pristaniškem okrožju ae je mino- v polnem števila po dovršenem svojem občnem zboru. I stota ko so ae sbrali v dvo- I lega leta bavilo s ribarenjem nad 4600 r>birani tndi pevci pevakega društva »Adrija«, a | če v. Vredaoet nnlovljenih rib ja isnninln poleg njih toliko občinetva is rasnih slojev, 328 332 kron. Vrednoat upotrabljaaih Indij da je bila prostorna dvoraaa natlačeaa. Mi-' j« iznašala 409.000 kron, vrednost mrež pn lota je bila gledati aa impoaaatao oaaisje 562.000 kron. pevetv in pevk, ki se je raztezalo od eaaga j Vikar T Adrfjnaskem »Olju. Zadnjih konca dvorane do drusega. Takoj ob sačstku dni ja beenela v južnem Adrijaaakem morju že je bilo občutiti neko poeebno t iploto, strašna burja, ki je onemogočila promet ma-neko zadovoljaoet ia nenavaden animo v taj lih ladij a»nd Dalmacijo ia Italijo. Pri Ba dražbi slavitelj« v aaša peemi. In to ugodno riju ea je poneerečil danak i parnik »Mavg«, raspoložaaje jo aaraičalo s vsako poaawjo. ki je nedavno odplul is Raka. Važna iznajdba za naše štedljive gospodinje. Gospa M. Kaučičeva na Dunaju je i snašla sa gospodinstva in prodajalce jedilnih stvari nujno potrebni aparat Hydros. Ta pateatovani aparat provsroča, da ostajajo vsakovrstne jediv živila : kakor kruh, pecivo, sir, surovo maelo, naresane gnjat«, klobase itd. brez upotrebe ledu mnogo dni popolnoma aveža. Hydros isdeluje švedska akcijske družba Alfa 8eparator, ki ima tovarne lin zastopstva po vseh državah Evrope. Cesar si je dal demonstrirati povodom obiska dunajske internacionalne kuhinjske razstava aparat »Hydros« ; tako tadi nadvojvoda Frančišek Ferdinand s soprogo. Nadvojvoda in soproga sta isrekia, da je aparat »Hydros« i a v r a t e n. Dunajski župan dr. Lueger se je dlje časa mudil pri razstavljenem aparatu »Hydros« in je isjavil, da je aparat sosebno sa Dunaj isbornn. Hydros je fc'1 oa internacionalni kuhinjski razstavi odlikovan se zlat« svetinjo. Cenn aparata je vsled ogromne fabrika-ci je tako niska, da ai ga lahko nabavi vsaka goepodinja. Hydroe ea dobiva pri vseh boljših trgovinnh s želeenino in kuhinjakim oio djam Avatrije in Ogrske. Smrt vsled kometa. Dne 6 t. m. je umrla v Celju blagajničarka tvrdke D. Ra-kuseb, g.čna Amalija Smolnikar in sicer na aaatrupljeajn krvi. Zsetrupila ee ji je kri, ker jo je ranil korzet (moderc) v ledja. Ko je sapasila rano, ja iskala pomoči pri rasnih zdravnikih, toda šaman ! Radi ponnrejnnjnvina je bil p red včeraj ša jem nn okrajnem eodišču obsojen nn 5000 kron globe tukajšnji trgovec s vinom Kon-štantin Vasilli. Tnmbnraško društvo iz Zagreba (v narodni noii) priredi v nedeljo, dne 14. ja-nuvarja velik koncert v prostorih »Narod-nega doma« v Barkovljah. Zičetek ob 4. uri popoludne. Samomor. 22 letna Olga Ban, ki je stanovala v ulici Galileo Gslilei it. 8, a je službovala kakor blagajaičarka pri aekem klobučarju, ja včeraj predpoludne ispila precejšnjo množiao karbolae kisline. Ziravnik ae adravniške postaje, ki je bil takoj posvan k njej, jej je ekušal isprati želodec. A ta operacija se ni posrečiln ne njemu, ne sdrav-nikom v bolnišnici, knmor je bila nesreČnica preaešena. Eno uro pozneje, ko je bila pri-aešenn v bolnišnic d, je reva umrla. Vsrok temu samomoru pravijo, da je bila neerečan ljubesen. Zopet krvav dogodek. Sinoči ob 6. uri in pol je rednr št. 309 privedel na zdravniško posinjo 17 letnega Črnogorca Elija Puvarićj, ki stanuje nekje v Rojanu. Bavež je imel sdrobljeno lobanjo in is levega nšesa mu je curljala kri. Povedal je le toliko, da je bil ranjen v pretepu, a ni mogel povedati kdo da ga je ranil. Jutri bomo poisvedeli kaj več. Aretovnnn tatova. Dne 2. t. m. sta dvn tatova ukradla v krčmi »pri Pang <ša« v Škorklj:, na škodo čevljarja Dragot na Kovača, atanuječaga v Skorklji, cel omot uanja vredaega 33 kron. Okradeai Kovač je bil to atvar prijavil ia redarstveni stražnici v ulici del Belvedere in na komisarijatu v ulici L«uigi R coi, ter ob enem opisal osebi, o katerih je sumil, da sta izvršili tatvino. No, posneje poisvedbe policije so dognale, da eta res ista dva ukradla usnja. Sinoči okolu 8. ura sti pa dot čaa ptička prav ve aalo prapevaje šla mimo redarjtvene stražnice ulici del Belvedere. Redarji, ki so ju takoj eposnali, ao pohiteli za njimn in ju aratovali. Ta dva sta 33-letni tsžak Andrej R.- ia 20-lctmi težak Rudolf M., oba doma is Banov. Tatovi v mesnici. Mesar H larij Gre goro, ki ima evojo mcsnico v hiši št. 354 v Škorklji, je prijavil včeraj predpoludne na policijakem komiaarijatu v ulici Luigi Ricc;, da so mu pradornolo noč nsannni tatovi, ulomivši v njegovo mesnico, ukradli 20 kg govejega a 18 kg telečjega meea, v skupni vrednosti 60 kron. Prijel ga je za uho. Ne poereči se vsakemu kaj tscaga, kakor se je poerečilo včeraj čevljarju Josipu Glešiču, ki ataauje nn iatreki ceeti v hiši št. 50. Glešič ja šel včeraj popoludne preko trga della Barriera voochta. Hkratu jn prišel mimo njega neki mladič. A ko je bil ta poalednji uprav poleg Glešiča, je po bliskovo stegnil roko in Gleiiču strgal ras telovnikn srebrno verižico in srebrno uro is žepa. Še bolj po bliekovo ja seguil pa tudi Glešič proti njemu; in glej posrečijo sa mu je — da je prijet tatu sa uho. V veliko veselost vsem, ki so to videli, ga je potem, držeči ga za uho, goal do prvega redarja in ga temu iaroČil. Redar je tatu gnal na policijo, kjer bo ga takoj spo. znali, bil je to namreč IS letni Fran SoBsioh, stanujoči v ulici Alighieri št. 9, ki je že dobro znan policiji. Gospodar, ki slepari svojega posla. 18 letni pekovski vajenec Ant?n Gulič je bil v službi pri nekem pekovskem mojstru v ulici NicoJo Macchiavelli. Včeraj predpo. ludne je prišel Gulič na policijo in prijavil, da mu je gospodar včeraj v jutro, ko je imel iti raznašat kruh, dal v jerbas za 92 stotink manj kruha, nego bi mu ga bil imel dati. Pregledavši potem svojo knjižico, je konstatoval, da ga je mojster trkom 21 dni na ta način oBleparil za 17 kron in 90 sto tink, ki ei jih je pridržal na njegovi plači, češ, da mu je izročil toliko kruha, a on da ga je oddal manje. Stvar pride pred sodišče. Koledar ln vreme. Danes : Ernest, opat; Blagoj ; Blagoj la. — Veronika, devica; Bogašin ; X -rislava. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- 10° Celsius. — Vreme včeraj : oblačno. Društvene vesti in zabave. Cirilo-Metodfjev ples tržaške slovanske mladine. Z velikim veseljem smo danes prejeli vest, da naša nadebudna mladina tudi letos nastopi kakor prirejevalka velikega plesa v korist naše prepotrebne šolske družbe. Kakor daa plesa je določen 11. februvar t. 1. Vsem je ša v najboljem spominu lanski ples iste mladine. Kakor obečajo priprave letošnjega odbora ter navdušenje med mladino, gotovo nadkrili letošnji ples lanskega. Pričakujemo v kratkem kako uradno obširneje obvestilo od pri reje val nega odbora, kateremu želimo ob.lega vapeha na tem hvalevrednem polju. Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeka bo imelo v nedeljo, dne 18. febru-varja t. 1. veselico s petjem, igro in plesom. Ženska podružnica družbe sv. Cirila i Metoda za Istru u Voloskom priredjuje dne 13. tek. mjeseca na korist družbe sv. Cirila i Metoda za Istru u »Narodnom domu« u Voloskom, pod pokroviteljstvom milostive gospodje Fany Stanger, ples. — Ulaznina za gospodu K 2, za gospodje K 1. Preplate se primaju sa zahvalnosti. Početak točno u 9 ura večer. Dijaško podporno društvo v Pazinu je isdalo poročilo sa šesto društveno leto 1904/05. Iz tega poročila je posneti, da je društvu v minolem upravnem letu pristopilo 10 ustanovnikov, tako, da jih je sedaj skupno 147. Rednih členov ima društvo 181. C.eaa-rina je znašala K 1843.10, skupni dohodki pa K 15 534.19. Društvo je v minolem letu podpiralo 129 dijakov, ki so dobili K 17.030.78. Med temi je bilo 109 Hrvatov in 20 Slovencev. Ker so streški nadkriljeval: dohodke, si je moralo društvo iz zakladne imDvine, kakor tudi od zasebnikov izposoditi znesek K 3624 66. Faktično stanje pre moženja znaš i K 8454.49. Tekom 6 let je izdalo društvo K 89.442 03 podpore. Ker je letos na gimnaziji, ki šteje žs 7 razredov, vpisan: h 235 dijakov, se društveni odbor obrača na rodoljubna srca hrvatska in slovenska, naj mu priskočijo s kakorAnimi si koli darovi v pomoč. »Marijana«. Za to krasno igro, ki ee uprizori prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne v »Narodnem doma« v Trstu, je že sdaj veliko zanimanje. Prosimo p. n. dame, da pridejo tudi| k tej igri v pritličje brez klobukov. Bralno-pevsko društvo »Ladija« v Devinu je na svojem rednem občnem zboru dne 24. decembra 1905. izvolilo sledeči društveni odbor: Predsednik Ivan Kooman sin, podpredsednik Josip Roje, tajnik Ivan Pecikar, blagajnik Fran Pecikar in knj žničar Ferdo Herkov. Odbornika Josip Pahor in Miroslav Colja. Namestnika Josip Mervic hšt. 21. io Ivan SardoČ. Pregledov a! ca računov Edvard Praprotnik in Josip Roje. Tržaška podružnica »Slov. plan. društva« opozarja na občni zbor, ki bo jutri v soboto dne 13. jaauvarja svečer v restavracijski dvorani hotela »Balkan« (IL nadstr.) Po občnem zboru ee bo vršil istotam prvi društveni družbinski sestanek s predavanjem. Predaval bo člen g. prof. dr. Ivan Merhar o vprašanju : »Zakaj moderni mestni človek toli hrepeni po p r o a t i naravi?« Vse člene, kakor tudi njih obitelji, vab: na obilno udeležbo plan nekim po zdravom Odbor. Od bar peT»keet društva »Kale«. V včera<«njem poročilu o občnem aboru je bilo po pomoti iapu-^eno me novo izvoljenega odbornika Frana Žigar-ja. >Božlenlea« slovenske šolske mladine v Devina seje vis la dne 31. de •emhra m. 1. ter je izpadla prs v lep j v po-polao zadovoljnoet. Le žal, da je bilo premalo darov za tcl.ko otrok. Nadalje eo darovali za »Božičnico« v Dsviau s edeči gg. : Miroslav P*s Devin 5 K, Ivan Pahor Sv. Ivan, N. N Devin, Peter Peric Sv. Ivan, Franc Mermolja Dobravlje, Ivan Mer-vic Devm, Franc Draiček Devin, Ivan Sar-doč Sv. Ivan in N. N. Devin po 2 K, Joeip Pahor, Ivan Pernarčič, Fraac Pahor ia Aatoa Peraarč-.č vai iz Medjevssi po 1 K Jc»eip Mervie De vi a K 1.20, Ivan Plae Davia, Avgust Anton č Breetovics, Josip Leg ša Davia, Manja Pahor Dcvia, Slavca Bavdei Hočiaj, N. N. Dsvjb, Ivaaa L-giia Sv. Ivaa ia Joeip Pahe Medjevas po 1 K. Fraac B« •iatič, I vi n Pahor ia Aatoa Pernatč č vei iz vršeni igri gosp. Verovška, ali če bi jim bil gosp. Verovšek režiser, gotovo bi to bilo od nske koristi ta naše ljudi ! Sicer pa prav dosti tudi ne bi bili profitirali le na onih dveh predstavah. K večemu bi bili vidsli, kako a j imajo predstavljati vloga Mosola, Ježa in aličae vloge. Za vee drugo bi jim bilo dano jako malo nauka. Toda g. KnaH č govori kakor da bi naši igralci pred nastopom g. Verovika na našem odru ne bili videli nobenega gledališkega umetnika. Saj ao bili nekateri naših diletan-tov že na predstavah v Lljubljani ter so um videli toliko g. Verovška kolikor od g. kritika imenovaaega alavaega Inemaaa. Vsaj w pred g. Vero v ikom pri naa gostovali drugi umetniki iz Ljubljane, kakor bivši režiier Borit »ik, soproga Dobrovolay, soproga Danilo, g. Nučič in drogi. Saj ao naši ljudje imeli prilika hoditi aa predstave v to kajinja gledališča, kjer naatopajo todi umetniki svetovne slave. Ia res mi je anano, da vsaj večina naših diletantov pridno zahaja v tukajšnja gledališča ia poaebao g. Stoka ne zamoja nobene pr like, ki a u jo nudijo tukajšnji odri da bi se eeznanil a kakim dobrim umetnikom ali umotvorom. Ne maajka torej prilike aaiim diletantom, da ae oče od pravih ometaikov ! Kako ee more Medjevaea po 40 atot. Aatoa Aienbreaer j torej trditi, da so m aa onih dveh večerih. J r 'ko aiso g. Verovika ekoro a-ti videli, igrajo ? »11 (Zvrietek pride.) Lnterljeke številke iairebaae dne 10. jaaovarja 1905. L v o v 90 15 18 83 Praga 84 4* 31 41 81 50 ia F ras«' Peric oba is 8v. Ivaaa p j 60 st.t., ... ,, Joeip Koe«a Sv. Ivaa 40 stot, Aatoa Le- *•» d^daj, odkar g.ša Devin 30 atot., Angel Gabrovsc Davia ia Joeip Peric Medjevas po 40 stot., Josip Pemarčič Sv. Ivse, Ludvik Feifolja, Joaip Pahor ia Joeip Leg ša vsi is Madjavaai po 20 stot., Kateri aa Legiia Medjevas ia Attv n ja Koe man Sv. Ivan po 40 atot, Joiefa Mer v c Devin 60 stot., J sefa Pahor Medje-va« 40 stet.. Terasa Peric in Joesfa Peric o*>» ic Sv. Ivana po 60 atot., Ivanka Peric Davia 40 sto*., Eraeeta Kocaaan Sv. Ivaa 'M) etot. I _ Gcepod Aadrej Gabriček v Gorici je jervaiv je bil daaea popoluiae ob 12. ia pol daroval t>3 kajig za m'adiao ia razae stvari ori vaprejet od ceaarja v poeebai avdi-po znižani eea». ' jene' (jospoda Pregrad i a Čeraetič v Gorici Brzojavne vesti. Ogrska k risa BUDIMPEŠTA 11. Ogrski biro poroča z Dunaja: Minieterski predsednik bsron Fe- prva poročila o proglašenju vojnega stanja. Po tem poročilu je tamkaj nastal mir. Štrajk poštnih in brzojavnih urrdaikov se bliža svojemu konca. Čeravno je bilo mesto v rokah revolooijoaaroev, ni prišlo tamkaj do nemi* rov i a spopadov v oaem obsega, kakor s d to poročala novine. V Rostovo ob Dona so mi noli prs eni k i mirao. Smatrati je, da si nemiri udušeni. — Železniški promet je vspo-stavljen. PETROGRAD 11. »Novoje Vremja« objnvlja izjave Witts-ja, da manifest od 30. oktobra nikakor ne omaja avtokratskih pravic carjevih. Witte izraža potom prepričan, da bodo čete, ki se povrnejo is Mandžurije mnogo pripomogle v t?, da se vzpostavi mir v notrsnjem države. Demoralizirane so le čete v hrbtu armade, približno 30°/0 mandžurske armade, dočim je 70% dobro diecipliairanih in aanesljivih. »Slovo« poroča, da ni bilo poročilo namestnika v Kavkaeu objavljeno v evoji celoti. Položaj aa Kavkaza je zelo nevaren ; vsa prometna peti fo v rokah ustošev. ODESA 11. (Petr. brz. ag.) V gaber niji herzonsk«, kjer obstoja vojno atonje, je, hvala energičnemu nastopa čet, vzpostavljen mir. Na raanih mestih so kmetje dali aazaj oropaae etvari. Železnice vozijo redno. Takaj ao odkrili zalogo dinamita. Zaplenjeno je bilo tudi mnogo orožja. Aretovaa h je ustsiev. RIGA 11. Revolucijoaarci so včeraj zjutraj v pristaaišču napadli parnik »Mihail«, doepevii ia Londona, ki pripada brodovlastni? koma »Helmsiag a ^ Sapoleonl S 19.14—I91t> angin**« i:ra K-- do —, London kratek r- K 240 10—240 40 Francija K 95.65---95.80 :taUja K ift 55—3S.7C— itaalfjanald bankovci K —.— - — ."JotiI;* k 117.60--117.80 netoStf ban>-»- _ . _ _ svstrijska sdnotns T 09.90 100 20 otc-»k+ kronska renta K 96.05 96 35 Ita: m-r* r*-—.— —.— kreditna ascije u 67/— — 679.— državne Želeni«" K 669.— - 671.— < nm; K 120.— 122—, Llovdove akcije K 760— 770 — Srećke: Tisa K* 331.75—335.75, Kredit K 496.— do 483.—. Bodenkredit 1830 K 302. - 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 146.— do 148.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni doig v papirju '„ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Avstr. investicijska renta 3'/*% Ogrska renta v zlatu 4% kronah 4°/. 3V, 100.80 100.85 117.90 100.05 91.55 114.50 95.95 86.95 1630.— 677.50 100.9O 100.90 117.9(» 100.15 91.55 114.55 96.15 87.05 1630.— 676.75 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 240.12VS 240-15 100 državnih mark 117.65 ll<.60 20 mark 23.52 23 52 . 20 frankov 19.17 19.16 100 ital. lir 95-65 95.75 * Cesarski cekini 11.32 11-32 Parižka In londonska borza. P a r i z. (Sklep.) — Francozka renta 94.77. italijanska renta 104.30, Španski eztariei r 9120, akcije otomanake banke 602. — . Menjice na Londrn 251.20. V a»1 Z. (W»n.) Av«tri»«k» dr*a««s Is««'"" 712.— I embsrd* 126 — r«18*fci t n lurii a r*»at» 91 47. . aratif a! a alata aa»»? 99 40. ogrska 4*/. ta ... _ rsata ?5 55, L*nderL»> 482— turlka re«*e bilo več .4| _ pnrikn banka 14.25, Itatfana^ w onalne akcije —akcije Bio Tiato 16.78 Mlačna. Iv o ud ob. fSkieO Sonaol!di^ ti«k:nt 36/, nasnjl« j* Dunaj o 24.32 Stalna. Tržrc; rcrvill>» 11. januvarja. B D d i u p e U i. Par Hm a ca april K 17.22 . za Debreeinaka afera. v »Trgovskem domu« 11 rutic in t*.sgs sa obiske p? polovičai ceni. drugega DEBRECIN 11. (Ogr. biro). Tukajšnji odvetnik dr. Ladovik Vargha je bil danes Podp eam odbor ee tem potom aajuda- j predpoludaa v sferi nadžupana Kovača zanese oh valjo> v imenu iolake mladiae v ! »i«4" 1 »eatnega glavarja ia na podlagi Dev au veem blag m dobrotaikem, kakor predložeaih det aretovaa. tadi vsem oaim, ki eo i>od ai aa kak aačin Meravsk! deželni pripomogli te prireditev »Božičnih«. BRNO 11. Dnavai red, čegsr predmet Poaebaa zahvala gre elov. časopisju. ▼•«i»oma lokalne etvari, je bil veči- ec.»kemo vodetvo. slav. župaaatvu v Devinu, »om» rsšea brez debato. — Prihodaja aeja gospodo nad uči tel j u E. Praprotaiku, goapici j°tn- oč:teljici P. Praprotaikovi ia vrtaariei goapici Do ink. Veem r erosa zahvala kl'če ODBOR društva »Ladija«. Književnost ii netvost. Itrecem kritika — male e^gevern. (Dalje). l;ii diletant valja toliko kakor — nič ! »Dramatičto drnštvo« je diletontsko, Srbske-bel ga rak a earinaka s veza. SOFIJA 11. Vladai liet »Novi Vek« lejavlja, da ima csrinska zveza le aamen, da abliia oba aaroda aa gospodarski podlagi ; Bolgarija i;mi nikaSega interesa, da s tem ikoduja Avstro Ogrski, katere dobrohotaoet za državni ia kaltoralai rasvoj mlada kneževine aa priaeerno prisnsvs. List izrtža nsdo, da bo skuplčisa glasovala za carinako zvezo, ker bi to eložilo ekopn'm intorrs^m. Princ Arsen. BELIGRAD 11. Brat kraljev, princ Arzen, je dospel včersj semksj. Na kolodvoru so princa v sprejel i preetoloaasledaik Jurij, prvi sdjutsnt kraljev ia maogoštovilno ob- PETROGRAD 11. V Rješ ci S3 včeraj j Plenim: ponudbe srednje, povpraftevania pičlo, - , . . - - .. ,. T . n . r tendenca mrtva. — Prodaja 10 000 meterskih. sto to v. vjeie eete 10 \o iteijev listov. K&zun tega komaj ^^o. Koruza mirno; rž za 5 atot. nižje. ja bil eden oatreljea, glavni voditelj je ušel.1 Druga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno. r\„L-_; _ ___. . • iT D- - ... I Havre. (Sklep.) Kava Santos good average čunovi se pomirao, v mgi so aa neki mi ;tekoći mesec 463/„ za marec 46s/#. Mirno, mogredeči bataljon streljali a treh hiš. Čete ftew-Yorz. ,Otvrr, Kava Kio ar »» , ,. . . ., . ...... (dobave. — Stalno, za 5 do 10 st. viSje. — Prodaja ao na atreljanja odgovorile. Aretovanih je bilo "oco 13 oseb. Ko ao preiakali dotične biie, sol Hambnrg. Hkle< oi»;> T«v« otnu* goo! naili oroija. O** «> v okroij« SS^ZSTfkč.llL'^ promet laatoe vredne s.aa papirja s podobo 38 -39 o«v*uh»» 40—42 aavadc« >,43 -4.>. ___._____. m | , ( Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar svojega voditoljs. M« sto Temsel v okrožju • 1635> u febr Za marec 16.70, zi april 16.8 >. Volna ja obkoljeao od čet geaeraia Orlova, za ma 17---, za jun. 1710. Slabotno. Vreme: lepo. . ^ J S 1 a d k o r tare m s ki Centrifugal 5 promn. tled BUDIMPEŠTA 11. »Ogrski biro« po- K 70.— do 72.—, za nov.-avguat K 65-50 do 66-50 reča z Dunaja: Oj 2. uri ee je ministerski! con««e mMelisitlpromptno K 72.50, za nov ' . ... . 11 vgust K 67.50 do 68-—. torej — nič ! ^ j Ta aič je seveda nsv.nlj,v. taslugs '6imatvj/ K.kor 'govori, st pi piitc Arzea v nsšega oke! Ta aič pa g. KnaH č fiaši'^ armado, cesi i a za ta aič je oa opetovsno prijel za pero ! Nič — vse vrle moči s katerimi nam Falile: predsednik franeeskega senata PARIZ 11. Seaat je s 173 od 249 od , daaih glasov isvolil Falliereea avojim Kat H č avs'uje spraviti na oder opereto, a:č — ga Štolar, kateri f. KaaHič poje • <*sr vrlo z s užeao hvalo, aič — g. Stoka, ^^^ caterega g. Kat H č imenuje dobrega komika, j ' Velik pefar V fieMTi. a§ — vee naše iate igeetae, naderjece i< . . . . _ * * GENOVA 11. Daaea ajutraj je v sa izra ze, eg. Poaikvarjevs. Grmt-icova, g.ce . . , . , _, ___ . logah lsss aa «tarem pomolu izbruhnil požar, ki se je krnelo zelo rszširil. Gssilci, karabi- nerji, mornarji in vojaki, potom moraarji an- gležkega križarja »Loadon« eo prihiteli aa . pomoč. Ladije, ki so ae aahajale blizo podi eta nje — vee akupaj . r , . r. ' ! mola, s 3 ss pustila svoja mesto. Skoda je ziiztaa. Ponesrečil ni aikdo. O i anl ia Jaaova in druge — nič ; nni >orni kemik g. Grebene, ki nam je pripravi i is toiiko veselih uric i a ki ai ga vee aa±e občinstvo erčao nizaj želi nn naš oder, predsednik Fejsrvaiv z avdijenoe povrnil v ogrsko ministarstvo. Kskor smo zvedeli, je Mirno ■iniaterski predsednik v dsnsšnji avdijenci nsdaljaval svoje porofiilo o političnem položaju aa Ogrskem in o tosadevnih predlogih vlade. Minietoraki predsednik oetone jutri še tukaj in bo zopet vsprejet od cesarja v avdijenci. PETROGRAD 11. Govori se, da postane general M ičenko namestnik na Kavkazu, nameeto grft Voroncova-Ddškova. ODESA 11. Brzojavka iz Novo Ross'j-ekega in Potija potrjujejo, de ae ti mesti nahajata v rokah revolucijonarcsv. Revolucionarna milica cekrbuje policijsko službo. V mettu vlada pipolen red. Vodilni revolucionarni odbor raspolsgs z nekoliko parniki in s železnic >. Tovorno blsgo, ki ga iz teb mest odpoiiljajo v Odseo, nisi rudeči pečat od bora. Oklopnjača »Rostislav« ja priplula v Novorosijsk ia žuga bombardirati mesto. V drugih mestih kavkažkega primorja je tuii povsod ustaiko gibaaje. Svečenik trape a. PARIZ 11. Svečenik Gapon ja v torek zapustil Pariš. Njsgovi prijatelji ae vedo, kam da ja odpotoval, vendar sa meni, da ee v oa- | podal v bliiino ruska maje, ker se sa dan pred- 122. jnnuvarija, obletnico krvavih epopadov* pripravljajo v Petrogradu veliki izgredi. Ga-poa, ki je oienjen, je puatil tukaj avojo mlado ieao. V nekoliko tednih aa Gapoa povrne eemkaj. Loadoa. Sladkor is rspe *uro* 8'/4 Si - i o i I O ■ • OnOliOiiOllOliOllOliOliOl O -1 ir Tovarna pohištva mwm Aleksander tevi JKJinzi ulica Tesa Stv. 52. A (lastna hiša). ZALOGA: mzzn ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene, da aa ni bati nobene konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Ilastrovaa oenlk brezplačno in fkanko lOiiOMoiionoiioiioii onpiioiioi - ai! Vei n;č ! ! Ne. ae, g Med ai ial, a ve. i a a»are: katerega KaaHič!! ia dovršenostjo je doni anbajamo aaše diletaate ia umetaika po poklicu, in Pereka španske infantinje. MADRID 11. Civilna poroka iitaatiaje Marije Teresije e princem Ferdinaadom Bt-varsk m sa bo vriila jutri ob 9. uri svečar. OkUpnJnfe »Ceanrevi««. ALŽIR 11. Ruaka oklopnjača »Ceaare-vič« je doepele ia Saigoaa ter oetaae tukaj Sprejeauje ee veakovretna dela posebnih načrtih. ta po mr Jinstrnvu coit brezpiaCio in fnilo ~*n Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po melo niskih cenah. limu a m morda srečamo tudi aašega prmtrogega g. Kritika. Bres umetaiike io'e aa p:t>toja aikdo pravi umet iit, pravi g. Kaafl č. Uaeetniiko a a- '»rasbo pa moremo pridobiti |po njegovem' 14 dni. caeajn le aa velikih odrih, pravih gledališčih, od rera čaib umetnikov. Radi tega da -e mogH asi i diletaatje nekaj nauSiti od PETROGRAD 11. Včeraj eo četo v g. Verovika v umetniškem pogledu. Rješ ci ujele petoajet voditeljev Letov, O da, če bi bili mogli nali d i letanja ! PETROGRAD 11. (Petrngr. brs. ageat.) a r ao in brez veske skrbi pazno slediti do- Iz Novo-Roaeijakega ao daa 9. t. m. dospela Serravallo-vo železnato kina vino9 za bolehne otroke in rekonvalescente. ProTKroto voljo do jedi, utrjuj« ielodto la ojadnJe organizem. "M Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. OJi.auvauq e IS knlnjnainl nn rnznili raztnvnh hi 1 and 3000 zdravaiiktari tpričevnH. I. SERRAVALLO = CvsL = Pisarja-vežbenika sprejme takoj v svojo pisarno 'ir Matej Pretner, odvetnik v Trstu, ulica Nuova st nosti in delu. i.i/II. Pfaća po sposob- „Trije tički" Burka v 2 dejanjih po 60 stot, po pošti 10 stot. več ; vdobiva se pri spisatelju in založniku Jaki 6foka v Trstu (Narodni doiru, pri A. Gabršček v Gorici in L. Schwentner v Ljubljani. Prodajalnica rokavic in kravat jL ^Cubmann TRST — Corso štev. 19 — TRST nitanovlJ«aa leta 1865. Rokavice giacc I. ušle t Tsaiiii krm (d I gi. naprej Rokavice 12 lože Daste za prati od 90 m. naprej. Rokavice gia;* za ples -sate ?isoM. Rokavice i1 ponrqw lože 50 sovč. Rokavice niiae, toiiene na izoero. •r kravate zadaje aomU -mm Pranje ia popravljanje v 24. urah. Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGL1E PRENDINI (od ogolunjene sladke Skorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v 1S8TO. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobč čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini~. V škatlicah : v lekarni .,Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. Največja iznajdba naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla. Citta, di Trieste v al. Torreate st. 40 (ui|iroti gledišču Goltoaf). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše 1 -' —novosti. - novega Stoletja ummct^ pralnica in čistilnica na suho Trst - nI. Farneto št. n - Trst. ravnokar izumljena nikelj, aasta remont, žepna ara. znamka Syatem-RCSKOPF-Pateat. s 30 urnim tekom svetlečim »e kazalcem in 3- letnim jamstvom. Ena krasna Terižica in ~> predmetov za B*p se doda brezplačno. Ako ne ugaja, se vrne dm»r. — PoAilja na povzetje ali predplačilo K. J. HOL AEB. zalotra mr im /.Iatania. Krakov, Dietelj ul. 73, Sv. Sebastj. ul. 26. Zaiagatelj c. kr. državnih uradnikov. __ Cenik ar ia zlmtaaia brezplačno ia franko. r = Iščejo ae agenti. , = Ne da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na suho očisti z največjo točnostjo. — Barva, pere in lika se pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči snknjeno blago. f i l j a l k a c. kr. privil. - AVSTK. KREDITNEGA ZAVODA sa trgovino in obrt ▼ Trstu Zaloga Uvczno-martne (Ejtport-Marzen) in vtežane (Lager) zzzzzz prre z== sodček h m v buteljkah, kakor tudi i s * a tovarne Bratov Eliofafhaa« Steinfeld pri Gradcu. /•i.ir* jfcUonijcve giesskibler vtor.o sveže kisle vode po i te o r t ' fc coaak pr- AKTGHil OEJAK junior 5 iRsr i ris đefiii Artisti Ste*. 10. « •-im^r Električno vpeljavo izvršuje franjo S- Dalsasso TRST ulica M Spiridione štav. 6 sprejema: denar za obrestovanje v kronali aa Mafajaiikn nakaze mri i dieni odpovedi 2 »311 » 3V. vložaa P' proti4dimi odpovedi27/, » 8 » » 3*/. > 30 » » 3 V/. v zlatih aapoljoaih na vložna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2'\ * 3 mes. „ „ 21 t € « 2*/«° „ Za doeedaj se v prometu se nahajajoči blagajniški nakazi in v kronah glase Oa se vložna pisma stopi v veljavo spremenjena obrestna mera po pogojenem odpovednem roku dne "2S. oktobra odo. 1 novembra odn. 23. novembra. Baaeogiro v kronah z 21, takoj v vsakem znesku Kroae ia zlati aapoljont aa tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji »e stavijo od časa do časa in sicer po roku odpovedi Izdaja nakazniee na vsa tržišča Avstro-< »grške proste stroškov. Se bavi s kupov najem in prodajo deviz, drobiža in vrednoetij. sprčjsnaa iztii^evauje taljandov, dvignenib vrednosti, kakor tudi vset drugih iztiijevanj Daj a predujme aa Warraute in vrednosti po jako zmernih pogojih Krediti aa karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma ne izdajajo v kateroeikoli mesto. Hranila. Sprejemn se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia-* v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. C. VEfCHlET mm- ZLATAR -mm TRST - Corao itov. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine. srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. I Sprejema naroćbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, ______ -.; -- - srebrnino in žepne ure. Ift^ ' w Cene zmerne. "•I Hočete se prepričati? Obiščite velika skladišču JKarije vdove Salarini Pont© della Fabra 2 (vogal Torrente). ul. Poste Nuove 5 „Alla Citta di Londra" Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečke, kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi in raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske, obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni ang eski). SpuolJ&liteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. LAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jeni) ulica Mm 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem.- 99 Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. Nova reda«, hitra la direktna služba za. blago In potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod HMM ERN Y odpluje dne 23. jan. t. 1. v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, !. razred K 300.—. ■ Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki ho I električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Taiafoiio it. 847. - Via della Stazione štv. 7. - Teiefono st. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohiitva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = (Pošiljanje predmeto?, iti se jemljejo na potovanje ju prevažanje blaga na vse pruge./ = Sprejema ae tndi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. mm- Edini tržaški zavod za s „VACUM CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PfiEPROH ' Točna postrežba in nizke cene. Bančne uradnike dobre korespoiidente in knjigovodje s prakso, kateri so vešči raz ven nemščine še enega deželnega jezika, ne čez trideset let stare, sprejme dunajska filljalka Živnostenske banke. Fonndbe je poslati le pismeno z navedbo plače, ki se zahteva, na DUNAJ I. Herrengasse štev. VI. Dr. KOLB bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik l>r. A. Mittak, uUca della Zonta št. 7, I. — TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodmg Dr. A. Mittak,a odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastavah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella nI. Meto 28 TRST Telefon 374 ? ___ ) ^i? ia delalnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, -~ ~ najaovejšega sestava na množeči se obrat in napredujočim pritiskom. — OlriraMce za oljte. — Stiskalnice za oljke Vodne stiskalnice. Proračuni na zahtevo. ., J, in, v 7WŠ W ij i. Ep" i — „.SLAVLJA" sprejema za varovanja ćlo-re^kepm življenja po naj razno vrntiifj^ih Kombinacijah pod tal<> ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na dozi vetje z zman i •ujorimt »e vplačili. Vaak flan ima po preteku petih let ----pravic j du UUKkeode. - — „SI (( r a v i j a1 mjerna aiamalia baika t Prati. — Rezemi M 31.865.386 80 L izplačane oaškoAnine: 82,737.159*57 K. Po velikosti drugm T zajemna Mrarova/afea naše dri ar e * vseskozi slovansko-narod no upravo. Vh n)iwlli : i zastep V Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cen ah-škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši slove«, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obćnok jristne , s: namene.