197. itnlM I Uikljni, i MM. a. ninti IS1Z. XLV. lelo. • .Slovenski Narod* velja: v Ljubljam na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ćelo Icto......, . . K 24-— cek) !cto . A.....K 22*— pol leta . .>.*^.jp.j. . 12*— pol leta . 7. . . . . . 11*— četrt leta . .; .^. ? »►. . 6-— čem leta . .*•*•?■.-. . 5*50 na mesec . . .'. .#.„ . 2"— na mesec ...*•., 190 Dopisi nai se frankiraio. Rokopisi se ne vračalo. Ur*4ai*tro: KaaOoTm mtlca ŠL 9 [v t*ritlićju levo*, t*l«ion si 14. lxfea|a vuk tea ivftćtr ftsviftafti n*4*ljt !■ pnmlk«. Inserati veljajo: neterostopna petit vrsta za enkrat po 11 vin., za dvakrat po 12 vin.f za trik rat ali večkrat no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. --------------- P*sam«zM stevilka velja 10 vlaarj«*. --------------- Na pismena naroćila brez ^todobne vposlatve naroOninc se ne OZira, „Xare4»a tiakaraa« UUlon *t SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za AvstroOgrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto....... K 30-— pol leta . . ♦». * r •' • m 13'— m ., , _, - i četrt leta .' .* .~.*^. „ 650 ™ A»enko kl vse droge dezele: na mesec • /•.*-'. . 2*30 ćelo leto . ...... K 35r— VpraŠanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica t»Ii znamka. U pravni stro (spodaj, dvorišče levo), Enanova ulica: *L 5 telefon št. 85 Čuvaj — ostane. Koliko mesecev je že poteklo, kar so klerikalci kričavo oznanjali, da }e dr. Susteršič dosegel nov uspeh! Bilo je to takrat, Ko je mini-strski predsednik grof Stur^kh poda! znano svojo izjavo o komisari-jata na Hrvaškem. Samo politični otroci so mogli verjeti. da so besede ministrskega predsednika kaj več. kakor pesek v oci. Vladi je bilo na tem ležeče. da onemoeo^i '■ " poslar.^em \ dunujskezn «-....... zboru energično vojsko za odpravo komisarijata na Hrvaškem. Sama tega ni mogla storiti. Zato ie pokucala na pomoč dr. !>usteršiča. ln našla je v njem volinega pomoćnika. Dr. Su-steršič ni drugega nič zahteval. kakor prazno izjavo, pa bo zadušil hr-vaški odpor. Zgodilo se je tako- Mi-nistrski predsednik grof Stiirgkh je poda I lepo izjavo, dr. ^usteršič je potlaCH odpor hrvaških poslancev in — Čuvaj je bil rešen. Res, lep uspeh »e do^egef dr. Susteršič. a ne na korist Hrvatom, nego na korist ma-džarskemu absolutizmu na Hrva-škein. Takrat. ko so dr. šustersičevi irabantje z bob nečim i besedami oznantali ta »uspeh« dr. Sustersiča, so tuđi mirili jugoslovansko javnost. da bo čez nefcaj teđnov konec Čuva-ievemu vladaafri na Hrvaškem. Iz teh tednov so postali že ine^eci in Cuvai komisari se vedno na Hrvaškem in kakor ie Cuvai zla i. po svo-ii avdijenci pri cesarju v Išlu sam razglasil. bo vladal ^e dalje in se dol-sjo ne bo konec njegovemu gospodstvu na Hrvaskem. Z ozirom na svojo avdiien^o pri esarju. razglaša Čuvaj, da stoji njegov sistem na trdniii nogah. Ce , bi bil odpravljen komisariiit. bi *ie morate vršiti takoj volitve v hrva>ki sabor, a ker je izključeno. da bi pri teh volitvah zmagala madžarooska | stranka, zato se to ne zgodi, nego ostane vse pri starem. Hrvaš*i sabor mora imeti tako večino. kakršno hole madžarska vlada, ali pa ga sploh ;e bo! In da bi Evropa ne mislila, da bo to izjemno stanje na Hrvaškem traialo do sodnega dne. obeta wuvaj, da začne na jesen pripravi jalne korake za poravnavo vseh dife- — -.. k: vladajo med Madžari in med Hrvati. Kdor je le količkaj informiran o teh diierencah, tišti ve, da je ta Cuvajeva izjava prava ironija in krvav zasmeh. Cuvai ostane torej se nadalje nu svojem mestn. Morda bi bil že pred meseci odletel, da ni dr. luster-sič, najpokornejši sluga vlade, pre-prečil energičnega boja hrvaških po-sbncev, nego skupno 7 njimi nasto-pil. Zdaj se sicer čuje. da se hrvaški poslanci pripravljajo na nov boj, a nitr pravega zaupanja, da ga bod,- , .,^li ■' v<^^ odloč'J.ostjo /ačeti :i vodit«, s. s sakdo, 4a se lstr- ski poslanci ravnaio po dr. ^uster-šiču, dalmatinski pravaši pa so ćelo stopili pod barjak slovenskih kleri-kalcev. Čuvaj bo lahko vladal ma-kar dotlej, da bodo poravnane vse diference med Hrvati in Madžari — slo\enski klerikalci so vsaki vladi na prodaj in so prinravlieni. ščititi tuđi Cuvaia in njegov režim v isti sapi. ko deklamujejo najbolj blesteče fraze o hrvačko - slovenskom edin-stvu. Ta ' ' ~:!- "— ti ie pač proklet-ie za slu . t ■aio računa z dr. Bsnlio-vičem. Iz Z a b u k o v j a, 27. avg. Ze dne 16- iuoija ie menil pri ti posl. dr. Benkovic poroćat o svojih neaspehih. Ko so Ijudjc izvedeii. so bili razburjeni. ker te^a poslanca. ki zna tako nerodno ljudi farbati, kar vide!i ne moreio. Tedaj si je pre-mislil in ie odložil shod na 2r>. avgu-sta. Ze v nedelio. dne 18. avgusta | nam je g. župnik sporočal, da prideta i k nam poročat p ' a o delovanju [ v državnem in v ____ncin /boru. — j Opozoril nas je. naj se poslanjem ne zamerimo. ker imajo veliko moč, da se jih bslancc in ne narobe. Čemu neki hi se morali kmetje bati poslancev? l>ne 25. avgusta je pa /upnik po-zabil pridi^ati. ker vee v« Ma politi-čen shod nego božja hesed Po maši se je vrši! shod. ki je ko; al za dr. Jankovića. osobito pa za dr. Benko-vica z velikansko bbma/ I>oWla «t» fie7a«fHiicfi. Pri ^lo^ aniu iw zaupnico ni nikdo glasovat, le g. župnik sam je kričal »2ivio« in druge k temu vzpodbujal, ali zamau. Ko je rekel, da so Zabukovljani surovi, ker ne kriče poslancem ^ivio, mu je župan odgovoril: »Zakaj neki bi kričali 2ivio, morda za dolgove. ki jih imamo?« Na shodu so bili večinoma do-mačini - naprednjaku ki so se udcle-žili shoda iz radovednosti, kaj nam bodo poslanci poručali. Peščica tu-Kajšnjih klerikalcev ne priđe v po-šrcv. ka.iti še ti odpadajo od gnile. la/njive klerikalne družbe, ki ne zna druRega. kakor natolcevati, lagati, po krivem pričati, razdirati, mesto zidati, sejati razpor in sovraštvo, de-lati zoper izobrazbo ljudstva, na-sproti pa kričati, da je ljudstvo ne-izobraženo in surovo. Kdo je temu kriv? Oivjak. v pravetn pomenu div-jak blanške ohčine, človeče, ki se razume na politiko, kakor zajec na bnben. ki je. rok cl bi analfabet, ki je tuđi ime! radi dolgega jezika večkrat posla s sodnijo, je bil proglašen pred-sednikorn, dasi ni zato nihče glasovah Nato je govoril poslanec dr. Jankovič precej stvarno in mirno. Začel je z govorom, da je /e med-potoma. predno je prišcl na holm. slišal zabavljanje čez poslance. Sli-kal ie notetn krivice, ki se nam gode v Gradcu. Obsojal je opstrukcijo z besedami: »Ne mislite, da smo tako zaljubljeni v onstrukcijo; radi \\\ ne-liali 7 obstrukcijo, a ne dopustimo, da hi nas Nenici tlačili. Mi hoćemo doseči nekaj z*« narod. Mi smo pripravljeni, iti z Nemci v dežclni zbor raje danes nc^o jutri, a da se bo naš jezik spoštoval in naše razmere uve-lja\ ile. (ilavni vzrok. da snio stopili v obstrukciio. ie bilo crtanje pod-por za \ ino^radnike. lV>taknil se ie tuđi učiteliskega \ prašanja ter pri-znal. da hode treba tuđi učiteljem zvišati plače in da ni nasprotnik temu. Ce pa pojdemo v deželni zbor. ne moremo se izotjniti višiih naklad. Z našim orožicm. z c^bstrukcijo. snio i>a le prihranili deželi 7 milijonov kron in vas ohvarovali vis jih dežel-nih nnklad. (Kdo neki bode pa pla-"•al dolgove? Ali ne dežela? Bo pa oda i treba seči bolj globoko v žep, da se dol£ in ohresti poravnajo.) Med tem so začeli nekateri dcla-ti nemir, da ie moral poslanee zagro- ziti, da bodo dotičniki dobili do tri tedne zapora, če ne mirujejo. Ko je dr. Jankovič nehal, je po-vzel besedo dr. B e n k o v i č. Govo-ril je silno razburjeno, nervozno in razdraženo. Svojo ost je obrnil na županstvo, oziroma župana, ki je bil po njegovem mnenju tako drzen, da si je upal kritikovati njegovo delova-nje in ker uoče plesati, kakor bi vi-sokost Benkovičeva hotela. Obnašal se je kakor pravi hujskač. Strastno, bojevito in kakor petelin na dvorišču *ie je dri in je pri tem narnenoma 5?a-tansko hudobtio lagat. Nekateri so ga hoteli butniti raz stol, a so jih pametni Ijudje zadržavali. Dri se je: Hočemo vse mogoče skoriti, da se odpravijo krivice, ki se gode našemu narodu./ Bahal se je, da je pridobil lansko leto za okraj 40.000 K podpo-re, katere so bili tuđi Zabukovljani deležni. Kakor Meiisto smejoč se, je nadalieval: Ce se podpora ni razde-lila pravilno, je krivda župana. Libe-ralci so krivi, da se osebni davki na-kladajo tuđi kmetom, ker pri komi-sijah osebne dohodnine kimajo. Izvolite take čtane v komisijo, ki bodo za vas delali. Zahtevajte od teh. da odlože članstvo in volite v to svoje za-stopnike. Orznil se je ćelo trditi, da je župan kriv.če so st naložili osebni davki. Nesrainnejše laži ni mogel izustiti. Župan je zaupnik občine, a nima pri določevanju osebne dohodnine nič besede. Toliko bi dr. Benkovič tuđi lahko vedel. Glede podpor nam je znano, da je sklical v solo občni zbor, kjer se je sklenilo. da se ne prosi za podpore. ker priđe gotovo do prepirov; a na-vzlic teinu se je trudil. da bi bili vsi občinarji deležni tega. Zavrnil je vse akte okrainemu glavarstvu. da on ix>dpore ne razdeii, če se ne dovoli vsem podpora. Da je glavarstvo mnogo crtalo, ni župan nič kriv. Le poglejte dr- Benkovič v akte. Ah" ste pozabili. kako je pisal vaš »sleparski list glede razdelitve podpor? Ali ste pozabili. kako ste tam zagovarjali župane? Kar velja za klerikalne župane, to velja nicnda tuđi za naše. — Pri nas se dele podpore vsem. ne oziraje se na stranke; ooglejte pa. kako se godi na Kranjskem. kjer vlada vaša crna garda. Oa finančna oblast pritiska na davkoplačevalce. je kriva avstrijska mizerija. Pozabili pa ste povedati. da ste k temu tuđi vi pomagali, ko ste glasovali za povišanje za vojne namene. Ali ni vaš tovariš Susteršič v dejegacijah govoril, da mi vladi radi dovolimo te milijone in še več, če bi hotela? Glasovati za miliione, ka-terih vi ne plačuiete, je lahko! Zabavljal je dr. Benkovič tuđi čez uradniske place in na dr. Ravni-harja. poslanca ljubljanskega. češ. da je glasoval za razdružitev zakona, sam pa ne pove. da še danes ni poro-čen in da raje plačuje za otroke. Ta-kemu pač ni treba zagovarjati svetosti zakona. Ni čudo, če ljudstvo zabavlja, da Benkovič ni mož. Ko ie nehal govoriti, se je ogla-sil župan gosp. B o ž i č ter pohvalit dr. Jankoviča, da nima proti njemu nič, pač pa je rekel, da odgovarja dr. Benkoviču, ki ga je po krivici in ne-upravičeno napadal. Rekel je: Besed, ki mi jih je oči-tal, nisem nikoli jaz govori!. Jaz se danes nisem pripravil, ker nisem misli! govoriti. Tožite in izkazalo se bo, kdo je besede govoril. ki mi jih meni podtikate. Lahko ie priti k nam delat zdražbe in ljudi hujskat, ker vi priđete in odidete, mi pa ostanemo tu-kaj. Vi ne poznate naših razmer in vsled vašega nesramnega hujskanja in nerazsodnosti ljudstva me labko ljudje ubijejo. Kje je krivda, da se ni podpora pravilno razdelila? G. poslanee. pojdite v Brezice in tamka] boste iahko izvedeii. da so vpisani v imeniku tuđi tišti, ki nišo dobili podpore. Če nišo vsi dobili, dasi sem za to deloval, ne zadene krivda mene. ampak poslance, ki take postave ku-jejo. Će sem pa jaz tako mogočen, potem ne potrebujemo poslancev, dajte raje tište dijete, ki jih dobivate, nam in kmalu borno plaćali vse dolgove. Vi pravite, da sem jaz kriv. Ali sem jaz državni in deželni poslanee? Ali sem jaz postave delal? Kdo pa neki? G. dr. Jankovič se je oglasil: : Ker pa ne moremo ničesar doseči!« — Gosp. župan pa mu je odgovoril: > Potem pa ne potrebujemo poslancev. Čemu neki bi jih volili? Kdo je neki kriv, da je prišlo danes do pre-pira? Ali niste bili krivi vi. dr. Benkovič? Če bi vi pustili mojo osebo na miru. bi iz tega ne bilo nič. Kaj mi morate očitati? Tukaj sem.« Nato ni mogel dr. Benkovič ničesar. Županu je rekel, da čez tri tedne ne bo več zaupni mož. Gosp. Bo LISTEK. Cesta. (Odkmek iz romana.) Spisal Ivan C a n k a r. (fcOMC) Marti se je zdek). da U mesto že blizu; videla ie gostejšo. temnejšo meglo, kakor visi leno nad ozkimi uli-cami, težko sopečimi poslopji. Bolj obljudena je bila cesta, boli razvože-na in vodeno blato ie segalo preko gležnjev. »Trudna sem, se mi zdi!« je pomislila Marta: zakaj opazila je čudo-ma, da se premikajo noge boli poća-si, da so koraki manjši in da gledajo oči v tla. namesto v nebo. »Tam bi malo pokleknila in bi počivala! * Za poslednio vasjo je stalo ob cesti poslednje znamenje; starinska kapelica z riasto ograjo spredaj; na kapelici ie bilo zapisano s starinskimi. obledelimi. veliki črkami: »Ki je za nas težki križ nosil.- V kapelici sami te bil z grobimi, lesenimi potezam* in z grobimi barvami naslikan Kri-stus na zid. Podoba je bila že stara, barve so zabiedele, obraza Kristuso-vega ni bilo več razlociti. Globoko upognjeno telo je bilo ogrnjeno v rdeč plašč, na ramo je tiičal silen križ. tako velik, da je bil Kristus pod niem kakor slaboten otrok. Marta je spoznala pndobo in se je začudia; tišti Kristus ie bil. kakor nad velikimi vratmi farne cerkve; pač je bilo, da je slikal eden umetnik obadva in velika ie mogola biti bnd-kost v njegovem srcu, težko moralo tiščati breme na njegova nleča. Pokleknila je pred ograjo. da bi si odpočila in da bi molila očenaš. Tam je že klečala ženska, roke je imela sklenienc, premikala ie ustnice in se ni ozirala na Marto. Izgrbljene in koščene so bile tište sklenjenc roke; tuđi obraz ie bil kosčen. delav-ski. ničesar ne zapiše božja roka tako razločno na čelo. kakor delo in skrb; zabriše se radost, še bridkost izgine, skrb udari pečat, ki ostane do konca. Poles: ženske je stal v mokri travi velik jerbas. do vrha poln in s plahto pogrnjen. Domolili ste obedve in sta vstali. Ženska se je sklonila, da bi zadela ierbav. njeno telo je bilo drobno. prc-slabotno za skrb na čelu in za žulje na rok ah. *Dajte meni svitek! ie rekla Marta. »Mlajša sem in nisem trudna.« Ženska si je dela svitek na glavo. »Pomagaj mi.« Marta ie prijela z obema roka-ma, sklonila se ie nazaj vzdignila je težko. kri ji je širila v lica. Ženska je narahlo upognila glavo, vzdignila je roke in ie nekoliko omahnila pod jer-basom. •»Prctezko je. meni bi bili dali! je rekla Marta. »Tuđi ti boš še nosila svoj jerbas! - je rekla ženska. -Le nikar ne hiti, prezgodaj ti ga bodo naložili! Marto je spreletelo čudno: telo ženske je bilo drobno in slabotno. obraz pa je bil krepak in pogumen. skrb je bila na njem, bridkosti nič. ln oči. temnoriave. jasne, so gledale mirno, brez strahu. >Kdor sprejme radovolino svoj križ, ie govorila ženska izpod jer-basa. mu jih nalože takoj po dvoje. Ni se treba ponujati: skrb priđe sama, še prehitro priđe! Ampak kadar pridc. te kakor sosed v izbi: ne pre-piraj se z njo in potrpi. da pojde sama ! Kam ste se napotili?« je vpra-šala Marta tišie. »Kamor slednii dan!« je odgovorila ženska. »Dve uri hoda je do me-sta, od tukaj samo še pol ure; ampak natanko tukaj. pred to kapelico, se mi zazdeva, da »e pretežek ta jerbas; zato pogledam Kristusa . . . Dekle, jaz imam sedmero otrok. pet jih je doma, dva sta v mestu; zato, dekle, bi ta jerbas ne bil pretežak, če bi bilo v njem perilo za vso Ljubljano in zraven še vse zelje . . . Nikomur ne dam. da bi nosil; če ustavi kmet, pri-sedem . . . Kam pa ti?« »V službo.« -Tuđi jaz sem šla v siužbo, ko sem bila v tvojih letih . . . Zatorei pomisli: nikoli se ne smili sama sebi in nikoli ne jokaj!« »Ne znam jokati nikoli nisem!« je odgovorila Marta. > Moškim verjemi vse in nič: \saki te bo rad imel in nobeden. Kar govori moški. misli zmironi tuđi v srcu: kar je govoril, pozabi kmalu in je pošten, ker ni lagal . . . Jaz sem jih poznala troje in sem verjela vsem trenu norocila sem se s pijancem in ko sem imela sedem otrok, je umri. Zdaj se mi godi bolje.« »Ali je moč. ali je obup?« je pre-Šinilo Marto. Ženska je odgovorila njeni pol-razločni misli. »Nikoli ne bo v bridkosti omagal Čiovek, ki zaupa vaše in stoji trdno z obema nogama. Če mu pade breme na pleča ga nosi in se navadi nanj . . . To pomisli, dekle, ki si blagega srca!« ... Živejša je bila cesta, dan je bil svetlejši; oblaki-so se bili vzdignili, deževalo pa je tnočneje. Marta in ženska sta stopili na široko, gladko stezo ob cesti. Že so se vrstile belej-še, višje hiše na tej, na oni strani, ćelo drevje, se je zdelo Marti, je bilo bolj gosposko: v ravni Crti visoke temne jagnedi; tik ob cesti lipe, že vse jesenske, orumenele. »Tam ie mitnica, tam je mesto U je rekla ženska. »Kam si namenjeno, dekle?« »K Malinovčevim.« »Ti so pred mestom;napol kmetje, napol gospoda. Tja zavij. na to stezo, pa boš kmalu tam. Zbogom!« Marta se je napotila po zelo blatni stezi, tako da ji je curljala voda od zgoraj v čizme; šla je za iišami, ob pokošenem travniku. Ko se je ozrla mimogrede na travnik. na polje za travnikom in na hrib v daljavi, ji je presunilo srce čudno, do tište ure ne-poznano čustvo. »Daleč si zdaj, moj dom!« je pomislila. Nepoznano čustvo. takoj pozab-Ijeno; sladko. kakor sladak pogled strogega očeša, kakor smehljaj na ustnicah od kamna . . . Na stari, enonadstropni hiši, napol gosposki. napol podobni domu premožnega kmeta, je bilo zapisano z velikimi črkami, da je brala Marta od da4eč: »J. Malinovec, posestnik in tr-govec.« Marta se je pokrižala v tretjič, predno je stopila do praga. Na pragu je stal debel. čokaf čiovek, z zabuhlhn, toda bledikastim obrazom in drobno crno bradico pod spodnjo ustno; roke je imel v hlačah, slonel je leno ob vratili, na glavi mu je sedela postrani pisana čekića. Marta je stopila predenj in je pozdravila. »Kod pa laziš?« je odzdravil. »Mislil sem, da priđeš ob devetih, zdaj bo deset!« »P*l*yr je hoda!« ie odgovorila Marta. »Bila bi vstala ob treh!« Marta ie stopila v vežo . . • Strani SLOVENSKI NAROD. 197 štev. žič ma je pa zabnisti, da take časti mu lahko tzroči, če kna rad to čast in Če ga veseli, mu jo rad prepušča. Navaoči so pazno poslušati m županu pfoskaJi m njegov možati na-stop odobravali. Končno je postanec Benkovič hotel z odvetniško zvijaćo spraviti žapana v zađrego in napraviti, da ljudstvo istočasno ni moglo izvedeti, kje ie resnica, ali to se mu ni posre-čilo. Značilno za naše razmere je tuđi to: Neki star mož je kričal: »Proč s poslanci, dokler ni bilo ten v naši obcrni, je bH mir; postanci so nam naredili prepir in sovraštvo. Naj več ne hodijo k nam. ker bo naSe potr-pežijivosti konec.« Za zaupnico ni aikdo glasovat. PosJanca kmečke zveze sta vsa po-parjcna šla v farovž s predsednikom Divjakom. Kako so se poeutili pri kosim pri župniku, o tem molče viri. — Menda ne dobro! Očrvidno je bilo, da je hotel dr. Benkovič ljudi nahuj-skati. da bi prišlo do kakih izgre-dov in pozneje do tožb. Rad bi slu-ifl denarre od HberaJcev, ali Ijudje 9D postali pametni, ker se boje stro-škov m ne marajo prepirov. Ostanite g. Benkovič raje doma. Ce tako nas topa te v državnem in deželnem zbora, gotovo nobenemu ne imponirate, če se nam ni dopadel vaš nastop. kako se bo v zbornkrah izobra-žencem, vašim tovarišcm? Toliko smo vendar razsodni, da po taki poti jsŠt ne dosežete. Sejali ste vcter. sedaj žanjete vibar. Naj vas Ie drže župnik i in ka-ntani po Vnr?cu. Thictetvo va<; ob<;r»ia in ne mara. Ljudski glas, bozu glas. — V Zabukovju ste se blamirali z iz-zrvanjem rn hujskaniem. Zdaj veste, pri čem ste. Radovedni smo. kako bodete v ^Straži« ali »Sk>v. sleparju« zopet lagali. Slednjtč tuđi našemu preč- gosp. župniku eno. Vedno kita te navado, da nas v cerkvi. kakor zunaj cerkve pikate s suroveži in Zabikovci. Tuđi od vas se ne borno pustili več žaliti, mera je pohia. Sicer pomnite. kakr-Šen je pastir, take so ovce. — Pika. Štajersko. Clril - Metodov dan za Slov. Gradec in okolico. Pretečeno nedeljo je bil v Smartnem pri Slov. Gradcu pravi Ciril - Metodov dan. Vrši! se je občrti zbor moske pjodružnice in ob-enem ustanovni občni zbor ženske podružnice za Slov. Gradec in okolico. Dvojno sJavje se je vršilo na vrtu gosp. FerćL Kaca. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj g. Ante B e g. ki je v svojem govom podal kratek pregled o 251etnem delovanju moške podružnice, ki Je dala v 25. lettfc glavni družbi 267O K. Potem ie razvijal zgodovmo naše narodne obrambe. dokazoval, da so nas naši narodni nasprotniki prisilili k ustano-virvi Ciril - Metodove družbe. Nadalje je kazal v jasnih slikah delova-nje naših nasprotnikov ter obsojal nasprotovanje družbi iz domaćih in tu jih taborov. Posebno ie govornik dokazal. da družba ni strankarska. ni politična, temuč Ie narodna rn člo-vekoljubna dobrodelna naprava. V nadaljnem govoru je na^lašal velike zasluge našega narodnega zenstva za narodno obrambo ter bodril k vztrajnosti in složnemu delu. Njegov govor ie bil sprejet z velikim odobravanjem. — Nato so sledile volit-ve. Nova ženika podružnica *i je Samo ruto ie odložila, ni se pre-oblekla in je delala ves dan, ki je mi-nul skoro brez besede, skoro brez spomina. kakor mine dan bolniku, ki vidi megleno, sliši kakor skozi debel 2id ... Ko je stopila v svojo izbo, se Ji je zibalo pred zaspanimi očmi, še predno se je slekla; napol se »e že mešalo s sanjatnf, kar fc videia in mislila. Na mizi je gorela sveca. Izba je bila zek> tesna, par jeorakov dolga in dober korak široka; bila je pač izba, kakor jih zaloti čk>vek nenadoma v starih poslopjih: še gospodar ve ko-itiaj zanfo in nihče ne more povedati. čemu je potrebna in komu služi; po-navadi spravljaio vanio nepotrebno ropotijo in navlako. neporabne knjige, za mazane podobe s po^kodova-mm okvirii, cunje, razbite steklenice in polomBeno nahistvo. Zdaj ie bila v izbi postelja, mi za in stol; stene so bile čisto prazne, še razpela ni bilo v kotu. ne najmanjse podobe nad nmtcHot niti marnaccfj-Skc Matere božje. Predno je Marta tegta. ie zaprta okno; zaspani. zametrfefi pogled ie aegel na travnik, v svobodno noČno polje; in bolj spotnrmi. negn pogledu se je zde*o. da »e sveti iz dalme teme Tnamcnfe s KristaBOtn. ki gre pod križem . . . 2e speća* brez misli in brez volje, ie priiela mizo z obema rokama in jo je postavila pred duri. ker ni bik) kNuča. Nito ie zaspala mirno špan je; ni se pokrižaia in ni molila tišti večer. izvoiita siedeči odbor: predsednica ga. Ljudmila Pirnatova, sopro-ga živinozdravnika; podpredsednica ga. branja Barletova, soproga učitelja in pos.; tajnica gdč. Matilda Smidova, učiteljica v Podgorju; blagajničarka gdč. Marjana V r e č-kov a, učiteljica v Smartnem. Na-mestnici: gdč. Marica Vranjeko-v a, učiteljica v Smartnem in gdč. Minka Mithavsova, učiteljica v št. Hju. Odbornice so: ga. Marija K a c e v a, Smartno; gdč. Ana Zor-m a n o v a. Turska vas;; ga. Justi-na P e r n o v š k ov a in ga. Neža Runovčeva, Sk>v. Gradec. L)eie-gatinji: ga- predsednica in gdč. Zorni a n o v a. — Moška podružnica si je izvolila sledeči odbor: predsednik gosp. dr. 2 e 1 e z n i k a r; tajnik g. Jak. V r e Č k o; blagajnik g. Janko K o r ž e. Podpredsednik gosp. S. Salamon, Smartno; tajnikov na-mestnik gosp. Vlad. Fcrjan; bla-gaj. namestnik gosp. Fr. P i r n a t. Odborniki gg.: Iv. K a c, K. Barle, I>marrno; Konrad I r š i č, Mislinja; Min. Zorman, Turska vas. Nam iMat. Smid, Podgorje; Ferdo Kac, Šmartno in Fr. O o 1 o b. Pregled, računov gg.: L. V a v p o t in Fr. P i-hl e r. Delegata gg. Iv. K a č in Jak. V r e č k o. — a žensko podružnico ima glavne zasluge ga. Pirnatova; ker so tuđi ostale odhornice agilne in navdušene rodoljubkinje, obeta nam nova podružnica najlepše uspehe. To se ie pokazalo tak oj prvi dan. Ga. predsednica je pri stopila kot ustanovnica ter pridobila še dve sr>-vrstnici (gg. Barle in Kač), a mar-fiive odfvnrnice so r tle cvetlic a ^ K. Razun tega t nn.de se splo-šni cvetlični dan- Tuđi preosnovani moški odbor nam daie naiboljše nade. Zborovalci s<> prireiali navduše-ne ovacije gosp. blagajniku Korzetu, ki ima zaslugo za vzorno poslovanje nabiralnikov, posebno v »Narodnem domu<. Tuđi ostali odbor je bil na-vdušeno aklamiran. Obe podružnici pa nam pokažete čez leto, kaj zmore sveto narodno navdušenje. Iz CelfaL V nedeljo. dne S. septembra se vrši v »Sokolskem domu« od 9. dopoldne župna tekma celjske sokolske župe, ob 4. popoldnc na javna telovadba in ljudska veselica na prostranem vrtu ^Sokolskega doma«. Vstopnina k tekmi in k ljudski veselici znaša po 40 vinarjev za osebo. Iz Središca. Preteklo nedeljo, dne 25. avgusta je bil ob ugodnem vremenn prvi nastop mlađega sredi-škega ^Sokola - v domaćem kraju o priliki ljudske slavnosti, ki jo je pri-redil skupno z bralnim društvom ^ Edinost -. Koncertnim točkam pev-skega zbora pod vodstvom gosp. Fr. Serajnika je sledila telovadba Sokolov iz Središca, Ljutomera. Maribora. Ptuja in Varaždina. Ljubljanske vaje je precizno izvajalo 42 telovad-cev, lepe so bile vaje z vesli. katere je telovadito 24 Varaždincev in v^aie na konju, bradli in dro^u. Najboli je mnogoštevilnemu občinstvu ugajal nastop sokolskega naraščaja z za-stavicami in palicami. In iz Središca in 13 iz Liutomera pod vodstvom br. 1 »ečka, br. Museka in br. Muršeja. Sokolov v kroju je bilo 101. Kakor je bil ta dan časten za naše Sokolstvo, tako je pokazalo tuđi občinstvo. da razumeva sokolsko idejo in da naklonjenosti SrediŠčanov napram So-kolstvu tuđi najbesnejsa agita ija nasprotnikov ne bo izruvala iz sr a. Značilno premesčenje. >Marbur-ger Zeitung« poroča z nemalim za-doščenjem, da ie prestavljen kanlan Ivan Raznik iz Hoč na Rerkovo me-sto pri Sv. Barbari v flalozah. To premeščenje je preznačilno za duh, ki vlada v knezoškofijskem lavan-tinskem ordinarijatu. Naši bralci se bodo še spominjali, da smo tuđi v našem listu registrirali napade *Marb. Zeitg.<% »Grazer Tagbl.«, »Tagesp.'- in seveda tuđi šundmar-kovskega ^tajerca na hočke^a kaplana fiaznika. zato ker je podu-čeval na razvanjski ponemčevalnici veronauk slovensko in ukazal otro-kom. da morajo tuđi v cerkvi moliti in peti slovensko. Vse to je kaplan Baznik storil iz preprostega razloga, ker je na razvanjski soli komai 7, beri sedem prav nemških otrok, vsi drugi otroci pa so slovenskega poko-lenja in prihajajo v solo, ne da bi znali besedico nermko. Učiteljstvo te sole in razltćni nemškutarji v Ho-čah so zaradi tega prisilnega sloven-skega poduka kaptana Baznika Čr-tili in ga začeli končno po listih energično napadati. Ti Ijudje bi namreč radi v otrocih, ki obiskujeio razvanj-5vko šok>* zatrli zadnjo iskrico ljube-zm in spoštovanja do slovenskega materinskega jezika. In knezoikofij-ski lavantinski ordinarijat, v kate-rem sede poleg škofa dr. Napotnika, vsi voditelji sedanje oficijalnc »slovenske« politike na Spodnjem Sta-Kr^kem, ki nas naprednjake vedno zmerjak> ^a nemškutarje, gre pri tem, zaničevania vrednem delu nem-škutarjem na roko! Zc enkrat je od-ločno prepovcdal podučevanjc vero-nmrifii v razvanjski soli v skrven- skem iezikii. Sedai ie kaplana Baznika prestavil in bo prepoved ponovit. Ta slučaj je za nas slovenske na-predniake zopet iek> podučen- Neni-škutarjem se je treba Ie zraniti in odločno zagroziti s pročodrimskim gibanjem, pa dosežeio pri spodnje-štajerskih farovikih vodi teli ih slovenske politike vse, kar hočejo. Ce protestantski listi v Mariboru in Gradcu Ie bevsknejo, pa je ves kato-liški lavantinski ordinarijat na kole-nih. I >rugaće pa se ravna z nami ka-toličaiii, ki se Ie glede raznih političnih vprašanj ne strinjamo z vodil-nimi duhovniškimi krogi v Mariboru. Mi lahko protestiramo proti direktnim svinjanjam posameznih kapla-nov kolikor hoćemo (spominjamo na slučaje Berk, Oolob, Schreiner, Kranjc in neštevilno drugih,— nas se ne posluša zato, ker navzlic vsem brcam še ostajamo katoličani in se med nami ni razvilo gibanic proć od Rima. Ako se bode z nami še dalje tako postopalo ko došlej, pa bo treba misliti na odločne korake. Dru-gače duhovniki ne bodo postali pri nas ponižnejši. Pripomnimo koncem koncev. da vneta »zagovornika- slovenskega naroda na Spodnjem ?>ta-jerskem, »Straža^ in »Slovenski Gospodar« — ponizno molčita. Drobne novice. Iz Središča nam poroćajo: l>ne 23. avgusta so našli v Obrežu ob Dravi mrtvega, komaj nekaj dni starega otroka. Po prepnčanju sodnijskega zdravnika je mati vrgla otroka živega v Dravo. Orožništvo išče sedaj to ljube-znjivo mater. — Iz Maribora. Franc Zweifler, sin ravnatelja na tu-kajšnji sadje- in vinorejski soli, je umri na poškodbah, ki jih je dobil vsled zastrupljenja s svetilnim plinom. — Deželno kopališče Rogaško Slatino je po zadnjem izkazu obiskalo letos £991 strank s 4489 osebami. Navzlic ne-prijaznemu vremenu zadnjih dni je v kopališcu še vedno zelo živahno. — Hladno vreme smo dobili na Spodnjem Štajerskem, V torek je deževalo v dolinah, na gorah je pa padel sneg. Za avgust je to zelo zgo-daj. Vinogradniki izgubljajo zadnje upanje, da bo še toplo vreme vsaj nekoliko zboljšalo in popravilo vinsko letino. — Iz Gradca. Nemške slušateljice na tukajšnjem vseučilišču so si ustanovile lastno društvo, če-gar pravila je namestnija že potrdi-la. —V Eggenbergu pri Gr ad-c u so vlomili tatovi v občinsko pi-sarno in odnesli iz neke miznice 130 kron gotovega denarja. — Zahvala za prenočišče. V Zveri-njaku pri Brežicah je dovolil posest-nik Vučanjk nekemu neznanemu člo-veku v svojem gospodarskem po-slopju prenočevati. Prihodnje jutro je začelo poslopje goreti in je pogo-relo do tal. Neznanec je gotovo po-noči kadil in tako ogenj povzročil. škoda, ki jo je napravil ogenj, znaša več ko 2000 K. — Ljubeznjiv sin. Iz St. Petra pod Sv. gorami poročajo, da posestnik Korenini ne ravna baš ljubeznjivo s svojo ma-terjo. One 24. avgusta jo je v pijano-sti tako pretenel, da je dobila na glavi in prsih težke poškodbe. Korošho. Vaienec — rešitelj. V Borovljah je padel med igro v tamošnji kanal triletni dečko Nikolaj Vojvoda. Dečka je voda takoj odnesla proti bližnji zatvornici, kjer je ponesrečenec obvisel v vodi. Vajenec Ivan Pance. ki je nrišel slučajno v istem času na breg in opazil nesrećo, je takoj in brez pomisleka skočil v vodo. Reši-telja je potegnil hud vrtinec pod vodo, toda posrećilo se mu je kljub temu, da se je rešil in priplaval do za-tvornice. Tam je pograbil ponesre-cenega otroka in ga s silnim naporom privlekel na breg, kjer sta oba padla onesveščena na zemljo. Med tem so poklicali drugi zdravnika dr. Maurerja, kateremu se je posrećilo po daljšem trudu, ponesrečenega otroka resiti. Mlađega vajenca. ki je žrtvoval lastno življenje, da je resil mlađega dečka, so vsi navzoči živahno pozdravljali in mu čestitali na srečni rešitvi. Aretiran »Hinaški tenor« celov-skega Kledaiišća. V Celovcu so are-tirafi vceraj Z^letnega trgovskega pomoćnika Mulca, ki se je pripeljal iz Maribora. Mož je hodil po raznih gostilnah, kjer je povsod pravi!, da bo sprejet k celovškemu gledališču kot >junaški tenor« in ima danes pri ravnatelju zadnjo skušnjo. Pri tem se je vedel jako sumljivo m je svoj junaški tenor zelo sumljivo m ne-varno izrabljal. Ko je mož podal zadnio skušnjo svojega junaškega tenorja pred policijskim zdravni-kom. k ta odredil, da oddajo Mulca v opazovalnico za blazne. PriMPSkO. Trfsikl oMlasfcl svet. V snočnji seji so nadaljevali sociiami demo-kratje obstrukcijo proti timavskemu vodovodnemu projektu. Govoril je zopet občinski svetnik Cernivc, ki je navajal izpreminjevalne predloge glede vodovodnega vprašanja. Med tem je v svojem govoru pozval občinski svet, da naj demisijonira, češ, da na ta način priđe do veljave tuđi mnenje volilcev glede tega nacrta, ki ga tako trdovratno drži in hoče izvesti italijanska večina. Obsofena vlomilca. Vceraj se je vršila pred tržaškirn deželnim sodi-ščem obravnava proti dvema pre-drznima in nevarnima prijateljema železnih blagajn in to sta krošnjar Ivan Gherzon in delavec Henrik Sbi-sa. V noči od 26. na 27. julija sta vlo-mila obtoženca v pisarno tvrdke Cossovich in sta navrtala železno blagajno. Po dveurnem delu sta vlomilca hotela uiti, ker kljub dobrim aparatom ništa mogla prevrtati stene blagajne. Pri vratih pa so jih spre-jeli nenadoma policijski agentje in jih aretirali. Policija je bila namreč obveščena o nameravanem vloniu že 5 dni pred vlomom. Obtoženca dejanje priznata. Sodišče jih je obso-dilo na 4 leta težke ječe. ProtiMerikalne demonstracije. Vceraj je izbruhnil v Isoli generalni štrajk, in sicer vsled sklepov nedelj-skega socijalno - demokratičnega shoda, katerega so se udeležili v ve-likem številu tuđi socijalni demo-kratje iz Trsta in okolice. Ko so se vračali gosti iz Trsta in okolice zve-čer na pomol, da bi se odpeljali, so priredili med potjo hrupno demonstracijo proti klerikalcem, ki se hočejo vsiliti že tuđi na tem kraju. De-li.oiiviruuja je postala s vlasom tako hrupna, da je posegla vmes policija, ki je aretirala nekai demonstrantov. Demonstranti so napadli pri tem po-licijskega vodio in so ga bili s pestmi v obraz. Ravno tako je prišlo do iz-gredov v ponedeljek zvečer. Zaradi tega so pričeli delavci s stavko že vceraj. Upajo pa, da se bo posrećilo stavko v najkrajšem času ustaviti. Ruski mornariski beguni. Iz Trsta poročajo, da je tekom 5 dni. ko je bila ruska vojna topničarka v Trstu, pobegnilo iz ladje 7 mornarjev. Pet pobeglih mornarjev so že aretirali in jih izročili iz Benetk došlemu čast-niku ruske topničarke »Donec . Laško puljsko mestno gospodarstvo. Pred okrožnim sodiščem v Rovinju se je vršila vceraj zanimiva obravnava proti 291etnemu Ludviku Donaggio zaradi poneverbe pri mestnem puljskem magistratu. Mož je imel nalogo. izterjavati davek od najemnine- V kratkem ie uvidel. kake razmere vladajo pri- računskem oddelku mestnega magistrata in je to tuđi pošteno izrabil. Začel ie go-ljufati in ie ogoljufal mestno občino po lastnem priznanju za 3000 K. Za koliko je občino v resnici ogoliufal, se še ne da dognati. Ker je goljuial časih precej nerodno, zraven pa zelo predrzno. so ga zasačili pri golmfiji že v letu 1909. Toda, ker so takrat goljufali pri puljskem magistratu že skoro vsi — visji sporazumno z ni-žjimi — so se usmilili tuđi tega mlađega defravdanta. Odvzeli so mu pobiranje davka od najemnine — zato pa so mu poverili izterjavanje do-neskov za bolniško blagajno. Pri tem pa se je moral mladi mož zavezati, da bo povrnil mestni upravi napravljeno škodo. Donaggio je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe. Izgnani Italijani. Policijska oblast v Pulju je izgnala iz Avstrije oseni Italijanov. ki so bili člani razpušče-nega društva »Edera et Circolo di Cultura«. Češki pustolovec na Rekl. Reska policija je že dalj časa skrivaj opazovala nekega mlađega moža, ki je živel na Reki brez posla, vendar bogato in razkošno. Mož si je pri-vošcil marsikako izmed zabav, ki so običajno precej drage. Končno ga je policija aretirala in dognala, da je mladi lahkoživec 38Ietni Jakob Chia-su iz Višehrada, kjer je ogoliufal razne trgovce za več nego 20.000 kron in pobegnil. Tuđi na Reki je imel mladi mož - kavalir, že zveze s trgovci, ki bi bili v kratkem postali žrtev njegove prekanjenosti. Turski vojaški beguni. Pri policiji na Reki se je zglasio vceraj 5 turskih vojakov, ki so priznali, da so pobegnili, ker se ne marajo udele-žiti vojne proti albanskim vstašem. Dnevne vesti. + Občmski svet ljubljanski bo imel prihodnjo prvo redno sejo po počitnicah v torek, dne 10. septembra. + Lueger o božjih potitv Znano je, da je bivši dunajski župan in nad-katoličan dr. Lueger z veliko vnemo aranžiral božjepotne izlete v Marijino Celje in se jih tuđi sam udeleže-val. Klerikalci so to seveda razkriča-vali za dokaz velike pobožnosti. Kake kvalitete pa je bila ta pobožnost Luegerjeva, pojasnjuje sedaj znani Rosegger v svojem listu »Heimgar-ten«. Glasom tega poročila je bil Lueger nekoć vprajsan, kmu tako po- spešuje romanja v Marijino Celje, ter je na to vprašanje odgovorit: »Prosim vas — kaj pa hoćete? Nekaj morajo Ijudje vendar imeti, sicer bodo hodili v tingeltangelne.« — Luegerjeva vnema za božjepotna romanja v Marijino Celje torej ni izvirala iz pobožnosti, ali iz vere, da se grešni človek na božjih potih po-sebno priporoči nebeškemu vladar-ju, marveč Ie iz namena, preskrbetl ljudem kaj zabave. Romanje mu ie bilo »špas% a pospeševal je ta romanja, ker se je ž njim utrjeval kle-rikalizem, dočim se je bal, da bi Ijudje hodili v zabavišča, kjer tako lahko in hitro pozabijo na pekel in na hudiča in se jih tako hitro prime spoznanje, da človek ni samo zato na svetu, da bi molil in delal, marveč da ima tuđi pravico do veselja in užitka. Ej, ta Lueger je bil velik hinavec, a časih je vendar s cinično odkritosrčnostjo pokazal svoje pravo mišljenje. -f- Pozor na Slomškarie. Vsa narodno - napredna društva naj si preskrbe »Imenik Slomškarjev«, da izključijo one hinavke in hinavce, ki so se usiljevali in utihotapili kot so-delovalci pri raznih veselicah narod-no-naprednih društev. Neka Slomš-karica je pa še tako drzna, da je od-bornica nekega sokolskega društva. Ime iste je nam znano. Vi, vodje Slomškarije, jo pa iščite — ako jo niste sami tja poslali — ter jo po zaslužen ju nagradite iz vaše Judež Iškar-jotove blagajne. -f Blagodejni vpliv porotnega sodišča. Občinski svetnik g. Fran-chetti je tako vnet, tako verziran ir delaven zastopnik obrtnikov, da %z klerikalci seveda ne morejo irpeti in ga pri vsaki priliki napadajo Spričo zasedanja porotnega sodi-šča so pa takoj zlezli pod klop in so veseli, da jim je g. Franchetti velikodušno odpustil različna žaljenja To priča izjava, ki jo je snoči priob-čil »Slovenec« in ki se glasi: »Izjava »Slovenec« je v 63. številki letošnje-ga letnika priobčil v stalnem sobot-nem podlistku »Boltatu Pepe« čla-nek pod naslovom »Gspud Franke-tatuva žalast<^, v katerem se je na več mestih z raznimi izmišljentmi anekdotami smešil g. Engelberi Franchetti. občinski svetnik v Ljubljani. Podpisano uredništvo »Slovenca« obžaluje, da se je ta podli-stek priobčil, iziavlja, da ni imele namena s tem g. Engelberta Fran-chettija žaliti, in preklicuje ćelo vse« bino kot izmišljeno. — Uredništvo »Slovenca«.« ■+- »Zarja« je nekaj časa ljuto napadala g. Weinbergerja v Zagorju ob Savi, v torek pa je priobčila sledečo izjavo: »V »Zarji« z dne 20 julija in 7. avgusta t. 1. izišli sta vsled nepaznosti pod vzglavjem »Zgodba o vrlem rodoljubu in narodnjaku« dve notici. po katerih se čuti gospod Fran \Veinberger, posestnik v Zagorju razžaljenega. Popravljam lojalno vsebino notic v kolikor sta ža-ljivi in izjavliam, da ništa bili naper-jeni proti osebni časti g. Weinber-gerja. — Fran Bartl, odgovorni urednik.« — Minister dr. Trnka o rudniku v ldriji. Listi poročajo. da se je minister za javna dela dr. Trnka pri obisku idrijskega rudnika izjavil sle-deče: Če pomislimo, da naj bi se imela Idrija v času kraha prodati samo za dva milijona kron in da daje danes poldrug milijon čistega do-bička, tedaj lahko smatramo resul-tat kot sijajen. Po mojem prepriča-nju kot inženir in strokovnjak bi se danes prav lahko podvojil. Seveda je za to treba investicij v znesku kakih dveh milijonov kron. Toda ta znesck se bo takoj izborno obresto-val. Ko se vrnem na Dunaj, bo moja prva skrb ta, da preskrbim rudniku potrebne vsote in s tem državnemu zakladu visok dobiček. — Za L vseslovenski cvetlični dan so se po nekod začele živahne priprave. Tako prirede 1. septembra cvetlični dan v Velikih Laščah, v Kranjski gori in v Opčini pri Trstu; 8. septembra v Kranju, na Viču pri Ljubljani in v Vrtojbi na Goriškem; 15. septembra pa v Ljubljani. Vendar pogrešamo še mnogo krajev, katerih na splošno začudenje ne naj-demo med prireditelji te važne priredbe v korist Družbi sv. Cirila m Metoda. Slovenski Sokolski Zvezi in v prid revnega dijaštva. Kje so Cerknica, Crnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kostanjevica, Krško, Litija, Metlika, Mokronog, Novo mesto, Postojna, Radovljica, Ribnica, Siska, Vrbnika, Zuženberk, Ajdovščina, Bovec, Gorica, Miren, Prvačina, Sežana, Solkan, Tolmin, razni tržaški predkraji in druge slovenske trdnjave. Zadnji Čas, da se povsod zganejo na rodoljubno delo. Prireditev cvetličnega dneva se mora povsod naznaniti pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Vloga mora biti z 1 K kolekovana. Važno ie pri-pomniti, da se za cvetke ne zahte-va nobenc stalne cene, ker se tako prihrani pristojbina za licenco. Če se s cvetličnim dnevom združi kaka 197 itcv. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. avna veselica, se lahko to na isti viogu tore! brez posebnega kotka; prosi, le za ptes je treba licence od nipanstva. Običajno se vlagajo prokle za dovolfretifre 3 diti pred prlre-đftriiot veitdar zakonito ni predpi-san noben rok. Naj tedaj povsod ^ravočasno poskrbe za oblastveno Jovoljenje. — Liuhlianskr priprav-lafni odbor se obraća do vseh Sk>-enk, naj bi poslale za 15. september krtikor naj već aster, dali] in georgin ra razprodajo pri Ijuhljanskem cvet-tičaeai dnevu. — I >opisi v zadevi jvetKčtiih dni naj se pošiljajo »Cen-:~alnemu odboru za I. vseslovenski |vvetlični dan« v Ljubljani, Žubiceva trtica 3. — Odprava taks £a poroke. ^Nenes \Viener Tagblatt« poroča: Oa se odpravijo konkubinati in omo-:oči revnejšemu prebivalstvu, da se ^ore porociti, je finančno ministr-tfvo ukazalo, naj se odpravi pristoj-♦^na za cerkvene oklice in poroke. tne v bolnišnico. Kaj ie po\ " *T0 *a zloben napad in kruto ma^^a--rie. ie ni znano, gotovo pa je, da te •ojpa napadakev preganjala ubežna cicana, da bi izvršila nad ubežniko--- krvavo osveto. Več o tem borno ičaii svoječarto. Strela ie udarila predvceraižnjit ^poldne v hlev mizarskega mofrtra Peternela v Vasah pri Medvodah in Libila enega vola. Gospinu, ki je ravno krmil živino, se ni nič zgodilo. Tuđi ostala živina je ostala nepoško-j^vana. Spomini na klerikalen izlet k SavicL Piše se nam: Dne 25. avgu- |*a je posebni vlak. menda iz Ljub-ane, pripeljal kakih 300 čučjih ob-"azov v Bohinj Ćučja družba je ime-a godbo s se boj in skoro toliko ce-karjev. kakor je bilo glav. Pri spre-•jinu je bilo na kolodvoru v Bohini-^ki Bistrici vse, kar ima pri nas ču-:jc srce, ćelo koritarski župan Ivan Korošec (Tomaževec) je prišel z cvema vpreženima žrebcema in primio je tuđi Šest drugih backov z okin-.animi vozovi, ki jih je potem dolc-♦ela čast. da so peljali čučje imenit-ike k izviru Savice. Ker šest do šem konj ne more peljati 300 ljudi, • morale uboge sestre čukarice ca-'jati peš k Savici — tja in nazaj se-čicm ur hoda. Seveda je bil večkrat "dmor v borstu. pa tuđi pri Sv. I)u-u. Revni izletniki so dobili v cerkvi lušno hrano, drugi pa so si krepčafi telesa v hotelu kanonika Sušnika. Ta hotel je postavljen z brezobrest-nim posojilom v znesku 26.000 K na I^ačun vlagateljev posojilnice v Sred-nii vaši: to brezobrestno posojilo bo-^ta vrnila bog in sv. Duh na onem ^vetu brez pobotnice. Kosilo je bilo naroćeno pri Blažu Hodniku v Srednji vaši po 70 vinarjev za osebo. — Lbogi, vseh grehov polni oštir je res pripravil mnogo jedil in dal speci kakih 300 hlebov kruha. A ker so sestrice čukarice prinese polne cekar-je s seboj. je pobožnemu oštirju ostala dobra polovica jedil. Oštir jo-če, da so gostje pridno zobali, a da je plačal le kdor je hotel. Ostane mu VSekaKor »prijazen« spomin na ta obisk. Nazajgrede se je družba zgla-sila tuđi v hotelu »Zlatorog«. Po od-hodu so tam tožiti, da ie zmanjkalo nekaj patent - steklenic. last I. kranjske sodovične zadruge v Ljubljani, ki naj hitro sporodi, če so morda iz-fetniki pri niei izroćili te stcklenice. Tndi si je tam manjša družba najela Ladk> s pogojem, da se bo le mak) po »ezeni peljala in plaćala od ure 40 v. JKo pa so sedeii v ladji. so si najbrže mislili, »saj nas ne poznaS« in so io popihali naravnost dol po jezeru. — I Vrag je rekel: smodnik ni tako mo- I čan, samo prehiter. To velja menda tuđi za kok> Hoteliriev sin je namreč s kolesom prehitel Mico Kovačevo in ta ie morala svojo zvitost dobro plaćati in ie povrh še slisala svojo čast. Obisk dne 25. avgusta ostane nepo-zabljen, želeti je pa, da se taki obiski ne ponavljajo, sicer se nas bodo popolnoma ognili taki tuki, ki nam prinese kaj denarja. Strahovlada na Kranfskem. Iz Mokronuga se nam piše: Kakor se sliši iz za kulis, poka po klerikalnih hranilnicah in posojilnicah na IV)-lenjskem. V zadnjem času tožijn prešanja posebno posojilnica v Skocja-nu ljudi z neko mrzlično vnemo. Ljudstvo, že itak revno, se izsesava do krvi. Po em strani državni davek, za tem deželne in obile občinske do-klade, nato neizogibna bira, razni »mili darovi*, povrh se pa večkrat popolnoma nepotrebni tožni ter drugi stroški in več drugih za »povzdigo vere* potrebnih doneskov, tako da kmeta za njega in njegovo družino res prokleto malo ali nič ne preostane. Pa kaj to ^gospode- briga. Glavno je denar in da ostane ljudstvo verno t. j. neurnno in slepo vdano. Kakor se čuje, so posojilniške knjige škocjanske^a farovškega denarnega zavoda v groznem neredu. Dolžniki so plačevali obresti, kar se je pa >pozabik>* vpisati, in sedaj, da si knjige kolikor mogoče vvredijo-, pa tožarijo, da je kaj. Kdo pa je temu kriv? Ali ne ti »žegnani« knjigovodje. Ne borno prerešetovali vprasanja, če se dogajaio enake nerednosti iz po-73h'i'\os!! ali nevednosti ali znamenom na račun backov obogateti. Vsekakor bi pa bilo ne morebiti iz strankarstva, pač pa iz usmiljenja do nevednega ljudstva želeti. da bi pustili duhovniki denarne knjige na miru. pa se zaglobili tembolj v svoj brevir. Ali se ne bojite boga, s kate-rega maščevalnostio tako radi preti-te vsakomur. kdor se brezpogojno ne podvrže vašim naredbam? Dokler boste opravljali posoiilniške. občinske. policijske, ovaduške in druge ta-ke posle, za katere je ravno duhovnik najmanj poklican. bodite uverjeni, da se vsakemu. količkaj uvidevnemu človeku mora gabiti vaše početje. Kako morete potem pričakovati. da se vas spoštuje? Sicer ra le po tej poti naprej. Se bode dolgo trajalo in tiadstvv se bodo že iz va^ih del odprle oci in posvetil razum, kar se že to in tam dogaja. Ne srne se ra tuđi pustiti, da bi se potopila vele-učer~" mokronoškega župnika Buk a v morju pozabljivosti. Stvar je ta-le: V trgu Mokronogu se je sestavil lep in za razmere po številu zelo močen mešan pevski zbor; seveda ni imela pri tem niti ena. niti druga politična stranka ni-česar opraviti. Ker je pa nekaj pev-skih moči tuđi naprednega mišljenja, zavohai je Bukowitz takoj liberalni smrada. V nedeljo 2S. t. m. pa je raz lećo udrihal po svojih pri-vržencih. ki so bili tako smeli, da so se petja udeležili. češ, da se ćelo kršćanske žene in dekleta hodijo tja. r>ovoljujemo si vprašanjc: kaj pa smo potem mi drugi?, ker po /upni-kovem mnenju nismo ^krščnnski . Ko da pa ta odgovor, homo a potem mi povedali. kaka titulatn^a srre Bukowitzu. Pa tuđi za njego e pri-dige si naj iemlje snov iz sv. nisma, ne pa da jemlje osebe njen i na-sprotnega mišljenja na muti >. Bo cerkev ob nedeljah bolj polna. kakor dosedaj. ker se vsakemu gnjusi-jo župnikovi izbruhi. Na naslov c. kr. okrajnega gla-varstva v Logatcu. Občinski lov občine Žilče nad Cerknico. je imela čez 20 let v iiajemu graščina tur-jaška. Ves ta čas so lov nadzorova-li zapriseženi izvežbani lovski ču-vaji, ki nišo v nobenem oziru nadle-govrali občanov, ki so hodili po svojih opravilih v gozd. Vsak je lahko nemoteno izvrševal svoje delo. Le-tos je pa lov prisei v roke kmetom, in ti so lov razdelili na več kosov. I Ti možakarji pa mislijo sedaj. da ne bo smel nihče več drugi v gozd, kakor samo tišti, ki imajo lov. Zato so začeti Ijudem groziti, da jih bodo s t r e 1 j a 1 i, ako jih zalotijo v goz-du. Ker je med temi možakarji res nekaj takih zagrizencev, ki bi znali, ako bi dobili pravico, nositi orožje. svojo grožnjo izvršiti, zato prosimo tem potom c. kr. okrajno glavarstvo, naj izda pravico lovske puške nositi le popolnoma zaneslji-v i m o s e b a m . ter zahteva od teti lovskih najemnikov, da postavijo za varstvo lova, zaprisežene in izprašane čuvaje, ki bodo znali ločiti človeka od zverine, in bodo izvrševali svoj poklič tako, kakor so ga dosedaj služabniki gra-ščine. — Več davkoplačeval-ce v. Ponesrečen konj Iz JHost. Prete- čeni teden je vozil sin Ant. Pečarja iz Most živež za vojaki po Dolenj- skem. Fant ima navado, da pođi 1 konje kakor mora. Ko ie tako naglo I vozil, se mu je koni zaletei, padel na tla ter takoj poginii. Ljudje pravijo, da je to tišti koni, katerega je Pecar kupil v Mengšu, ko sta z gerentom Oražmom od nekega sedlarja pokupila iz rubežni več blaga. Pecar ima torej pri tem še vedno dobiček, ker voz in konjska uprava sta še vedno 80 kron vredna. Kinematograf »Ideal«. Le danes se se vidi senzacijska drama »Šala maske«, ki je po vseh kinematogra-rih, kjer se je predvajala, vzbujala občo pozornost. — Za smeh je na sporedu več jako komičnih privlačnosti. Jutri piljubljeni »Specijalni ve-ver« z lepo dramo »Naša prva Iju-bezen«. Napaden stražnlk. Snoči je brez-poselni kurjač štetan Petrič z nekim dekletom popival na Tržaški cesti ter se izdajal za stražnika. Dajal je za vino in žganje tako, da je bilo sklepati, da ima s tem poseben na-men, namreč dekleta opijaniti. Kar se mu pa ni posrečilo. Ko ga je o tem obveščeni stražnik stavil na odgovor, inu je povedal Petrič napačno ime, potem pa se mu je ćelo s palico zoperstavil in sicer s tako resnostjo, da je moral stražnik potegniti sabljo in sele potem ie Petriča aretiral. Svojo nepremišlienost hode kurjač moral zagovarjati pred sodiščem. — Petrič je dekleta izvabil v gostilno v parku v Vegovi ulici s preje pove-dano pretvezo, da je stražnik, kar mu je ta verjela in šla z njim. Vlofti v Vod mat u. V noči 27. na 28 .t. m. so dosedaj se neznani sto-rilci vlomili v Peklajevo trgovino v Vodmatu in sicer skozi okno. Po-kradli so več čiste masti, 3 kg kave, 9 steklenic likerja, 4 stoke sladkorja, ja 3 K sira in za 15 K drobiža. Tatovi so bili tako predrzni. da so ćelo txinesli s seboj okno, pri katerem so vlomili. Zakaj so to napravili, je zagonetka, ki jo bodo le sami resili. Varnostne oblasti tatove zasleduje-jo, toda do sedaj ie ostalo Še vse zasledovame brezuspešno. Karambol. Ko se je včeraj po-poldne po Karunovi ulici prostak Av-gust Rožanc peljal s kolesom, mu je pridrvil nasproti neki voznik. Ker se mu Rožanc ni mogel pravočasno umakniti, je zadel s kolesom v voz tako močno, da je padel s kolesa in se poskodoval na desni nogi. Tuđi kolo se je tako poškodovalo, da ima lastnik 4T» K škode. Škodaželjnost. Kakor znano, daje spedicij^ka t\rdka »Balkan^ hiš-nim gospodarjem svoie reklamne tablice, v katere se dajejo naznanila 0 oddaji stanovanj itd. Sedaj se je pa pojavil nek zlobnež, ki je že pri petih hišah te lične tablice pokradel z zida in jih pokvari!. Kolo je poneveril včeraj pri tvrdki Camernik na Punajski cesti 181ctni delavec Peter Jančič iz Gornjega Olobadola na Polenjskem. Kolo je crno pleskano, tvrdkc >Puch< in ima prost torpedo tek. Kolo ima tovarniško številko 12.623 in je vred-no °o kron. Pred nakupom se svari. Dober začetek. V Stuttgartu je lfiletni trgovski vajenec Karei Khrenschneider poneveril svojemu gospodar ju .^200 mark in jo popihal v svet. Khrenschneiderja zasledujejo tuđi avstrijske oblasti. Mlad škodljivec. Včeraj je bil v parku na Hrvaškem trgu zasačen nek desetletni fantalin, ki je tam lo-mil drevesa. Delavsko gibanjie. Včeraj se je z iužnega koldvora odpeljalo v Ameri-ko 25 Macedoncev in 15 Hrvatov. nazaj je prišlo pa 95 Hrvatov. V Heb je što 27. na Oolenjsko se je odpeljalo pa 16 Hrvatov. Izgubila je minole teden v Kra-nju neka letovičarka iz Trsta zlato damsko uro s srebrno verižico. Ker se sumi, da je nepošteni najditelj pri-nesel uro in verižico v Ljubljano ter jo tu ali zastavil ali prodal, prosi dotična dama tukajšnje gg. urarje, naj bi blagovolili naznaniti uredništvu :Slov. Naroda«, ako je kateremu iz-med njih kdo ponujal ali prodal od petka sem tako uro z verižico. Ura je zlata z dvema pokrovoma ter ima na enem pokrovu štiriperesno dete-Ijico: steklo je manjkalo. Izgubljeno in najdeno. Kontorist-ka Marica Jugova je izgubila zlat pr-stan. — Neka prodaialka je izgubila Idenarnico, v kateri je imela manjšo vsoto denarja in dva računa. — Gospod Jožef Gorec je našel denarnteo, v kateri je bila ženska ura. — Užit-ninski paznik Ivan Benedik je našel zlat poročni prstan z monodramom. Prstan dobi lastnik nazaj pri najdi-teliu na mitnici na Radeckega cesti. — Postrežnica Ana Frankova je našla zlat denar. »Vacutor« se zove ročni aparat za vsrkavanje prahu iz preprog, po-stelj, gardin. Ta higienični aparat opravlja brez truda samo ena oseba. Več današnji inserat. DunaMii damski elitni orkester pod vodstvom gdčne. Anice Rittstei-grer, koncertuje danes in prihodnje dni v ka varili Central na Sv. Petra 1 nasipu. Harodna obramba. Zlet v Grosiiplieni. Ta, že toliko časa obljubovani, toliko časa pričakovani zlet se bo vendarle vr-šil 8. septembra. Da pa ne bo po-poldne zletnikom dolgčas, priredi Ciril-Metodova podružnica v Gro-supljem veselico. Svirala bo »Novo-meška meščanska godba«. Za tište pa, ki bi radi dopoldne poleteli k stari turski trdnjavi Tabor in v jamo, ki je od stare trdnjave oddalje-na 10 minut in v katero so se kmet-je za časa turskih navalov skrivali. Več prihodnjič. Skrbljeno bo za vodnike. Iz Medvod. Vsled raznih za-prek se veselica sv. Ciriia in Metoda preloži na nedeljo 22. septembra t. 1. Vabi se vse, ker bo menda ta letos na prostem zadnja veselica. Iz Poljan nad Škofjo Loko. Veselica zadnjo nedeljo ob 251etnici ob-stanka podružnice za Poljansko dolino družbe sv. Ciriia in Metoda je izpadla vseskozi častno in za naše razmere zelo ugodno glede dohod-kov. Čistega dobička je dobrih 300 kron. Veselico je posetil sam prvo-mestnik gospod vladni svetnik Sene-kovič, ki je imel na nepričakovano mnogobrojno se udeležujoče domače oheinstvo in tuje goste, posebno veliko iz Skofje Loke in Zirov, prime-ren govor, v katerem je pojasnil potrebo in pomen ter važnost družbe za slovenski narod ob mejah. Na koncu svojega govora je častital tuđi predsednik gospodu župniku Jer. Ra-movšu k njegovi 701etnici in imeno-V'on^istorijalnim svet nikom, poudarjajoč njegove zasluge za družbo sploh in tukajsnjo podružnico po-sebej. Poudarjal je, da je on edinl med tistimi, ki so stali ob zibelki nje ustanovitve in ostali zvesti do današnjega dne. Še več! Po prvih živahnih letih nje delovanja je bil on sam, ki ji je ohranil ime in jo obdr-žal pri življenju. — Med gosti je bil tuđi nas rojak gosp. župan ljubljanski dr. T a v č a r s svojo gospo s o p r o-g o in družino ter še mnogo drugih gospodov. gospe in gospodičen od blizu in daleč. Prvornestniku kakor vsem drugim bodi tu izrečena najtopleja zahvala za njih požrtvo-valnost. — Ne smemo pa pozabiti gospodičen, gospodov in sploh vseh, ki so kakorkoli pripomogli k tej, po ljudski sodbi prav lepi veselici. Omeniti je treba tu trud in požrtvovalnost Rospodičen Francke in Rozinke Jesenkovih, gospodične Miči Š u b i č e v e ter gdčne. G r o š 1 j e-v e in vseh domaćih deklet in deklic; dalje gospodov visokošolcev pravnika Pavla Debeljaka, medicincev Grošlja in Perka, profesorja Knifiča. Zadnje dni pred veselico, si si šel mimo veseličnega prostora, si nehote vprasal: kdo so ti marljivi de-lavci z zavihanimi rokavi? Čast in priznanje! Pa priznanje in hvala tuđi našemu blagajniku, ki ima za vsako veselico in prireditev največ truda in skrbi, a poleg tega iih mora največ preslišati, in ta je naše Cene, trgovec gosp. J a m a r. Hvala vsem tedaj, ki ste na katerikoli način pripomogli, da se je vse tako lepo izvršilo. Bila je res prava ljudksa veselica. Vse je bilo veselo. In kako bi tuđi ne bilo? Najprej razni govori, potem dekla-movanje osemletnih in Še manj starih deklic, razne primerne pesmi; za tem komični prizori za smeh. Poleg vsega pa lepi zeleni paviljoni, kier se je prav živahno točilo in prodaialo jestvine. Med množico brhka dekleta v narodnih nošah. ki so prodajala za mal denar razne cvetke tuđi take, ki predstavliaio japonski red zlatega solnea. In tam boli v ozadiu, na odru. se je pa vrtela nikdar utrudljiva mladina pozno v noč. Da petja ni manjkalo, tuđi kaka fantovska vmes, ni treba omenjati. Se nekaj se mora pribiti. Na tej veselici se je pokazalo, kako ljudstvo brez razlike politične-ga naziranja spoštuje res prave duhovnike, ki žive v miru in le za bla-gor ljudstva in naroda. Radi visoke starosti in bolehnosti je prišel tukaj-šnji župnik le za kratek Čas pogledat in pozdravit znance. In kako ga je ljudstvo z veseljem in spoštova-njem sprejelo. Tu se je videlo, kakšen bodi duhovnik, da ne živi le za se, ampak *udi za druge in tuđi tem nrl-vošči kaj res pravega. neprisiljenega veselja. Ob tej priliki bi bili lahko spoznali nekateri še živeči gospodje, kakor župnik Čebašek v Polhovem gradcu, ki je bil ob ustanovitvi ka-plan v Poljanah in je prva leta z na-vdušenjem vodil tukajsnjo podružnico, da je človek le tam srečen, kjer je sam z ljudmi in so ljudje z njim. Tako je bilo tu pri nas pred dvafseti-\ni in več leti, ko smo skupno in složno delovali, se navduševali za dobrobit in napredek naroda. In taki čaši kot tedaj so se k nam zopet povrnili. Ko gre za napredek naroda, preneha vsak a mržnja, z malimi izieniami. Podružnica sv. Cl rila In Metoda za Toplice in okolico priredi v nedeljo 1. septembra ob 3. popoldne \ vrtnem salonu hotela »Sitar« velike pevsko veselico v korist obramb- nemu skladu. Iz prijaznosti sodelu-jejo rodoljubni pevci iz Novega me-sta, pod priznano veščim vodstvom g. cand. iur. Julija Bučarja, kar bo gotovo privabilo mnogo odličnega občinstva, ki rado poseča naše ko-pališče ob takih prilikah. Ciril Metodova podružnica za Radeče in okolico ima svoj redni obč-ni zbor v nedeljo 1. oktobra ob 4. popoldne v gostilniških postorih g. Franc Hmelja, z običajnim spore-tlom. Prosi se mnogobrojne ude-ležbe. Društvena naznanila. Sokol I. vabi na društveno V. javno telovadbo in veliko ljudsko veselico v nedeljo, dne 1. septembra 1912 na Ledini (Komenskega ulica). Spored: 1. Dopoldne začetek ob 10.: a) Promenadni koncert; b) Skušnja za popoldansko telovadbo: obrtnega naraščaja in članstva. 2. Popoldne začetek ob 3.: Javna telovadba: 1. Proste vaje obrtnega naraščaj (župne leta 1911); 2. Proste vaje članstva za leto 1913; 3. Orodna telovadba naraščaja in skupine; 4. Orodna telovadba članstva (brez menjave); 5. Skupina. 3. Velika ljudska veselica. Paviljoni za pivo, vino, jestvine, kavo itd. 4; Plesišče. Vstopnina: dopoldne 20 v, popoldne stojišče 60 v, sedež 1 K; brat je Sokoli v kroju so vstop-nine prosti. V slučaju neugodnega vremena se vršf dne 8. septembra. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. Pozor! Ker se širijo vesti, da je vlada v Trstu za dan 1. septembra prepovedala sprejem na kolodvoru in sprevod po mestu, smo se informirali in dobili od tajništva N. D. O. avtentično poročilo, da je vlada v Trstu dovolila slovesen sprejem Ljubljančanov na južnem kolodvoru v Trstu, da je dovolila sprevod od kolodvora v Nar. dom in popoldne po mestu in sicer obakrat z godbo, prepovedala pa je, da bi se manite-stacijski shod vršil na prostem na trgu pred Nar. domom, kakor se je nameravalo, temveč se mora vršiti isti v Nar. domu v veliki dvorani. — Opozarjamo občinstvo na to, da se ne bo dalo zbegati z neresničnimi vestmi, ki jih širijo rdeči, ozir. crni internacijonalci. — Dne 1. septembra vsi v Trst, ki čutite z zavednim slovenskim delavstvom! Spored: 1. Odhod iz Ljubljane (juž. kolodvor) v nedeljo 1. septembra ob 5. zjutraj. iMed potjo stoji vlak v Borovnici. Logatcu. Rakeku, Postojni, Št. Petru in na Nabrežini. Prihod v Trst ob 836 dopoldne. 2. Sprejem na južnem kolodvoru v Trstu. 3. Sprevod s kolodvora v Narodni dom z godbo N. D. O. na čelu. 4. Ob 10. dopoldne maniiestacijski shod v Narodnem domu. 5. Od 1.—4. zabavna vožnja po morju iz Trsta v Milje. Koper, Piran, Orado, Grijan, Miramar, Barkovlje in nazaj v Trst. 6. Ob 4. popoldne sprevod po mestu z godbo N. D. O. in nato razvitje prapora zidarske skupine N. D. O. 7. Veselica. 8. Odhod iz Trsta ob 12'20 ponoči, in prihod v Ljubljano ob 4"22 zjutraj. Vožnja po morju se vrši na velikem salonskem brzopar-niku paroplovne družbe »Dalmacija« ter bo pripravljen za 600 ljudi. Vožnja bo torej prijetna, krasna, ker bodo udeleženci videli velik del istrske obale, najvažnejša okrog Trsta in se vozili daleč okrog po Ja-dranskem morju. Čas — popoldan-ski — je za tako vožnjo najbolj pri-meren ter bo imel od nje vsakdo obilno užitka. Izkaznice za vožnjo s posebnim vlakom iz Ljubljane v Trst in nazaj ter všteta zabavna vožnja po morju stanejo za III. razred po 8 kron, za II. razred po 12 kron, ter se prodajajo v Ljubljani v trafikah Cešarek v Šelenburgovi ulici. Dolenec v Presernovi ulici, pri natakaric v Nar. domu in pri društvu »Bratstvo« istotam. — S pis-menimi priglasitvami je obenem vposlati tuđi denar. Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano naznanja svojim članom, da se društvo korporativno udeleži v nedeljo 1. septembra javne telovadbe Sokola I. Zbiramo se ob 1. popoldne in se udeležimo sprevoda v Ljubljani. Umetnost. »Trnjeva pot« je naslov kipu, ki ga je razstavil v Mejačevem oknu (Prešernova ulica) mladi kipar ILojze Dolinar. Dobro in srečno modelirana skupina predstavlja žalost-no pot revežev in nesrecnikov, ki se vlečejo teptani, lačni in zaniče-vani skozi življenje. Želeti je, da bi se našel kak kupee in podprl s pri-mernim honorarjem mladi in prijet-no se razvijajoči Dolinarjev talent. Naprednjak!, prlspevalte za Narodni sklad! Strm 4._____________________________________________________SLOVENSKI NA »OD.____________________________________________________197 Stev. lijižniost — »Kooservfcrafffe «db li v^thnMre povrtirine z* dooiaćo vpo-rabo« je nasiov pravkar izišli knjizi, ki k> je sptsal J. Župan. PisateU nas seznani najprei z razni mi kutvatnimi sistemi v neprodušno zaprtih stekk-mh kozareth. Tem sledi mnogo re-ceptov za nareianje kompotov, sad-nih sokov, strjenin in mezg. testenim in sira. Ne manika tuđi navodil za napravo ja Rodnih vin in Hkerjcv. — V II. delu se peča gosp. pisatelj s po« vrtninsk'mi korscrvamL — Takc knflfcge dozdaj SIotmcI Se aismo imeli, akoravno srao }o zelo pogrešan. Posehfio dobro hode shiltla našim gospodin iam, ki sličnih nemskita ne moreio rabiti. — Cena* knjigi je I K« po pošti 10 vin. več. Naroča se v »Narodni knfrcarai« v UuNJani- Razgled po slovanshem svetu. — Štovani pri vojni mornarici. II 1911. je bilo pri vojni mornarici 3810 novincev. med temi: Hrvatov 1391. Nemcev900. Madžarov 662, Halijanov 591, Ćehov 253, Slovencev 116. Poljakov 44, Slovakov 20, Ro-mtincev 12 in 3 Rusini. Med temi je bilo analfabetov v odstotkih: Hrvatov 19*9. Slovencev 86. halijanov 5'5, Madžarov 3*5, Cehov 0"5. Na ostale narodnosti rfe pripade niti eden analfabet. Enoletnih prostovoljcev je bik) 166. največ Ćehov m Madžarov — Slovanske razstave. Prihod-nje leto meseca maja prirede v Pe-trogradu slovansko razstavo za splosno higijeno: v Kijevu bo južno-rnska trgovsko-obrtna razstava: razentega bo v Sofiji rusko-bolgar-ska razstava. Splošna poljska razstava v Varšavi bo sele I. 1914. Za leto 1915. pripravljajo vserusko razstavo v Moskvi. L. 1916. pa morda prirede v Prag? narodopisno razstavo. — Po smrti Su v ori na. Rusko ča-sopisje se v rremnogih Ciankih spo-mmja umrlega uglednega ruskega časnikarja. pisatelja in ustanovitelja »Novega Vremena« Alekseja Serge-jeviča Suvorina, ki se je proslavil tuđi s svojimi feuilletoni. Kot poroče-valec se je udeležii srbsko-turške vojne. Pomagal je rad pisaieljem. Ko je obogatel. je z vsetni močmi skrbel za redakcijo in njene člane. Bil je tndi predsednik *Literarno-umetni-ške zveze^. Ker so mu vsled raka odrezali jezik, ni mogel govoriti, temvec se je sporazumel le pismenim potom. Leta 1909 ob petdeset-letnici njegovega Hterarnega delova-nja mu je car daroval svojo podobo z iskrenim priznanjem njegovega li-teranega delovanja. »Ruske Slovo-pravi, da moralo ceio njegovi politični nasprotniki priznati njegove zasluge. Bil je prvi dobri ruski feuille-tonist. prvi je napisa] prave gledali-ske kritike, prvi je omogočil, da so dobili tuđi širsi krogi v roke rusko knjigo, in prvi je znal s svojim pre-moženjem zbrati okoli sebe vse. kar se je odlikovalo po svojem talentu. »Novoje \ remia« bodo neizpreme-niena se nadalje izhajala. V akcijski dmžbi. ki je bila ustanovljena pred tremi leti z akcijskim kapitalom tren milijonov rubliev, ima rodbina umr-lega dve tretjini akcij. ostanek publicist Menšikov UOO.000), A. Stolv-pin, brat umrlega ministra, 50.000, poslanec Subinsky 120.000, poslanec Gučkov 25.000. — Novi tiskovni zakon na Rus-kem. Ruska vlada predloži cetru du-mi osnovo tiskovnega zakona, ki ga izdeluje načelnik glavne uprave tiskovnih zadev. grof S. S. Tatištev. Vprašanje refome tisovnega zakona datira iz leta 1904, ko je bila organizirana komisija pod predsedstvom tainega svetnika Kobeka. ki pa ie iz-delala samo začasni tiskovni zakon, ki se dandanes ekzistuje. Leta 1907 je P. A. Stolvpin naročil t eda njemu načelniku uprave tiskovnih zadev A. V. Belgardovu, nai izdela temeljne osnove novega tiskovnega zakona. Ta je to tuđi izvršil, toda njegov elaborat ni bil potrjen. Tatištev hoče uveljaviti skdeče principe: Tiskov-ni procesi spadajo v področje sodišč Odgovorni za tiskovne prestopke naj bodo predvsem pravi činitelji in to na prvem mestu tzdajatelj lista, ki mora vedeti, kaj se izdaja. Tuđi tipograf naj bo odgovoren. To je posebno potrebno v slučajih, kjer se ne more zasledovati niti urednika, niti izđajatelja, kakor se to čestokrat zgodi pri revoluciji ih tiskovinah. Razne stvari. • Strupene seobe. Iz Koto a poro-čajo: Suri poijs*e delavke v starosti od 15 do 19 let so po žaužitiu stra-penih gob nevarno zbolele. Tri so že umrle. • Aviatlk zgoreL Iz Laona po-ročajo: Aviatik poročnfk Chandenier je padel pri potetu pri Crecv sur Secre na tla. Aparat se ie vtgaL Aviatik je zgoceL * Vcfctftl mkm**" m |» odtr- gai> Iz Budimpešte poročafo: Na le-tahsčn v Hajmaskerju se je odtrgal vota^ki krogijasti zrakoplov in je vsled hudega viharia odletet Dozdaj ga še mso na sli. V zrakoplovu ni bilo vojakov. * Ukrade«! dobitld. Iz Budimpešte porocajo: Pred poslopjem ogr-skega narodnega gledalisca so bili v neki izložbi razstavljeni dobttki letenje za neki sanatorij. Včeraj ponoći je nekdo ukradel vse te dobitke v vrednosti AS("nX» kron. * Demonstracije brczpo*elnili. iz Milana poroćaio: Predvčeraišnjim zvečer so se tu vršile demonstracije b rez počelu ih, ki so jih inscenirali anarhisti. Pri tem je prišlo do velikih ekscesov. Policija je le z največjim trudom razgnala demonstrante. Nemiri so trajali do polnoči. * Nepravi vlomilec. Iz Ferrare porocajo: Ritmojstra Karla Schier-nardija, ki je prišel sem zaradi voja-ških manevrov, je ponoči nevarno obstrelil sin gospodarja, pri katerem je ritmojster stanoval. Ritmojster je prišel ponoči domov. Oosi.>odarjev sin ga je imel za vlomilca in je stre-Ijal na n?ega. * Napad na smodnišaico. Iz Krakova poroćaio: V Vadovicah so po-sku^ali štirje neznanci napasti smod-nisnico, ki je sredi mesta. Vojak, ki je stal na straži, je alamiral ostale vojake, ki so zasledovali napadalce. \oiaki so streljali na begunce. ki so tuđi odgovarjali s streli. Napadalci so ušli. * Neurie v Netnčffl. Tt vseh de-' v \w •--,. . , k Sikih po-škodbah, ki jih je povzročilo neurje. Reke Werra, Fulda. Saala in Rura so zelo narasle. Boje se, da priđe do noplav. V okraiu Koln je vinar podrl mnogo drevja ter uničil velike sa-dovnike. Velik del telefonske zveze je pretrgan. Več obrenskih dolin je popolnoma pod vodo. * Frmncoske premiere leta 1911. Iz statistike, objavljene v »\lmanach des Spectacles* so imela franeoska gledališča v letu 1911 »samo« 986 iz-virnih premier. Od teh se ie igralo v pariških gledaliscih 574 izvirnih iger. na izvenpariških gledafiščih pa 412 iger. V razmerju s predlanskim letom se je zvišalo stevilo iz\imih premier za 65. * Ženska — jokej. Iz Budimpešte porocajo: V ogrskih športnih krogih z velikim zanimanjem priča-kujejo, kakšen uspeh bo dosegla pn-a ženska, ki bo jahala pri konjski dirki. Pn dirki, ki jo priredi društvo za konjske dirke v peštanski okolici, bo namreč dirkala tndi hči trenerja Bulforda. Hama ima že dovoljenje kot jokej * Avrrrifeki podanik aretiran v Rusiji. ^Narodni Listv* pnročajo. da so v Proskurovem v podolski gu-berniji orožniki aretirali avstrijskega podanika Josipa Lcviči, ki je na sumu, da je vohunil v interesu Avstro-Ogr^ke Pri njem so našli pismo, v katerem se nonujd, da preskrhi na-tančne podatke o sili ruske posadke v Proskurovem. * S sekiro odsekal oCeto glavo. Iz Bos. Kostajnice porocajo. Pred par dnevi }e prišel delavec Pa el Se-kulić iz Mrakodola pijan dor~ov ter se začel prepirati s svojo ženo Prišlo je tuđi do pretepa. Pri tem e vzel njegov 19ferni sin sekiro ter udaril očeta z oštrino po vratu s ta-o silo, da je glava obvisela samo še i koži. Mlađega morilca so orožniki prijeli. * Uporni momarii na Ruskem. Tz Petrograda porocajo: Kakor porocajo iz zanesljivih privatnih virov. je komisija, ki je vodila predpreiska-vo glede upornih mornarjev, spoznala za krive 50 mornarjev ter jih iz-ročila mornariškemu sodišču, kakih .300 nezanesljivih mornarjev bodo prestavili z lađi] v razna pristaniščn, kjer jih bodo lahko bolje nadzoro-vali. * Interesantna naM^a. \z Pariza porocajo: Po naključju so našli v neki ni*i v Washingtonu original smrtne obsodbe. s katero je revolu-eijski tribunal obsodil cesanco Marijo Antonieto. Sin krvnika Samso-na, ki je izvršil smrtno obsodbo. je listino daroval nekemu gotovemu Laagu. ki se je pozneie izselil v Ameriko. V njegovi zapuščini so po-tem našli ta dokument. * Bivši maroški sultan. Iz Pariza porocajo: Muley Hafid je onih 400.000 frankov, ki mu jih je dala franeoska vlada za zdravljenje v Vichvjo, na lahkomiseln način za-pravil ter si nakupil razne nepotrebne stvari. Nato je pa pisaril v Pariz, naj mu še kaj pošljejo. Toda vse te prošnje so bile zavrnjene. Od tedaj se Je zaklenil v svojo hotelsko sobo in ne pusti nikogar k sebi. * Testament na smrt obaol—i ga. Čudna ponudba nekega na smrt obsojenega morilca v Denverju, državi Kolorado, je vzbudfla med uče-njaki veliko zanimanje. — Neki I. NVeichter, ki bo v par dneh usmrćen, je naročil, naj mu tak oj po usmrtitvi vzamejo oči iz glave ter jih vstavflo nekemu slepcu z imenom W. Abra-hams, da sa na ta način ozdravio. Zakonskega zadrika proti takemu eksperimentu ni, vendar pa zdravni-ki premišljujejo, če je taka operacija izvedljiva. * tmmm v meniški oblekl. V Hel-gorodu na Ruskem je na javnem trgu zbiral neki menih milodare za neki samostan. Policiji se je menih zdel sumljiv ter ga je aretirala. Na policiji se je izkazalo, da je žena pre-oblečen menih, kmetica iz penzenske gubernije. Marija Marfina. Na spri-čevalu, ki ga je izdal neki samostan, je bila opisana kot menih Makarij Pavlov ič. * Avtomobilska nesreća. Na Thurnski cesti med Kitzbuhlom in Mittersillom sta trčila dva avtomo-bila ter se popolnoma razbila. Dva moška in ena dama so bili težko po-škodovani. Imena ponesrečencev še nišo znana. Vzrok nesreči je ta, da se avtomobila ništa prav umaknila drugi drugemu, ker so v p^sameznih kronovinah tozadevno različni pred-pist. * Poneverbe pH »Dništvy rde-ćega križa«. Avstrijsko društvo rde-čega križa poroča svojim članom, da so bile prvič vsled nezadostne kontrole nekega funkcijonarja ponever-jene večje vsote društvenega pre-moženja. Dotični funkcijonar, neki višji deželni uradnik, je svoj posel prevzel kot častno mesto ter užival posebno zaupanje. Uvedli so kazen-sko preiskavo. * Vele važna najdba. Dvor ni svetnik Ludovik pl. Pastor, ravnatelj avstrijskega zgodovinskega instituta v Rimu, je našel v neki privatni knjižnici 2000 dozdaj še ne na-tisnjenih dekretov rimske inkvizicije iz let 1555 do 1597. Ta najdba. ki bo v najkrajšem času natisnjena, je tem znamenitejša, da je bil dozdaj učenjakom, ćelo katoliškim, prepovedan pristop do arhiva rimske inkvizicije Ti dekreti bodo pač mnogo povedali o — »kulturnem« delovanju katoli-ške cerkve. * Poskušen umor In samomor. Iz Vinkovca porocajo: Pleskarski pi'v močnik Jožef Cberhard, star sele 21 let, je imel intimno znanje z neko ku-harico Marico. Pred kratkim sta se pa sprla. In Marica se je začela umi-kati svojemu prejšnjemu ljubimcu. Ta je pa prisege! krvavo masčeva-nje. Prišel je v stanovanje trgovca Miskolczvja, kjer je bila uslužbena njegova bivša ljubica, oborožen z velikim kuhinjskim nožem. Ko je zagle-dal svojo nekdanjo ljubico, jo je več-krat sunil z nožem ter jo nevarno ranil. Ranjenko so prenesli v bolniš-nico. Eberharda so pa drugi dan našli obešenega na neki slivi. * S Slovaškega. Meseca maja so Slovaki ustanovili v Dol. Strhanih poljedelsko banko, kar je zelo vzne-mirilo ondotno madžarsko-židovsko banko. Zdaj zasledujeio sodno usta-novitelje slovaškega denarnega zavoda pod pretvezo, da je bil ustanov-ni občni zbor nenaznanjen, političen. torej nedovoljen shod, kjer se je ljudstvo puntalo proti Madžarom in državi. Poljedelcu Jakobcu. ki je so-ustanovitelj zavoda, štejejo v zlo, ker je pri obedu končal svojo napit-meo z besedami: »Naj žive vsi Slovaki!« Oosttlničarju je okrajni glavar predbacivah zakaj je napravil obed, na katerem se je slavil pan-slavizem * Preprečeni pogrom. Iz Petrograda porocajo: V neko židovsko prr>dajalno je prišlo kunit kvasnice neko 121etno krščansko dekletce. Lastnica prodaialne je pozvala de-kleta, naj grc ž njp v klet, kjer je imela kvasnico spravljeno. Dekie je pa mislilo, da jo hoče napasti in umoriti. Zbe/.ala je iz prodajalne ter pnpovedovala, da je ušla ritualnemu umoru. Razjarjena množica je obko-lila prodajalno in hotela židinjo lin-čati. Policiia ie le z največjo silo resila židinjo. Toda ie je bila vržena iskra. Množica je začela vpiti: »Po-bijmo žideN ter hotela udariti na židovski del mesta, toda policija je to preprečila. Omenjena židinja ie od strahu težko zbolela. * Amerikansko. Vse amerikansko ženstvo je v zadnjem času silno razburjeno vsled nekega govora, ki ga je imel duhovnik Cimer Hufner iz Orand Junksiona, predno je zapustil to mesto. V tej svoji pridigi ie duhovnik izrazil željo, naj bi se vse stare device kot brezkoristne za človeško družbo izgnale na kak za-puščeni otok. Seveda je ta njegova pridiga izzvala veliko nezadovolj-nost med amerikanskim ženstvom. Prečastiti duhovnik je dobil nebroj pišem, v katerih se pobija njegovo mišljenje in naziranje in v katerih se dokazuje, da so tuđi neporočene ženske koristne človeški družbi. Pisala mu ie tuđi Helena Guld, hči ameri-kanskega milijarderja. Gospodična Guld je najbogatejsa neporočena ženska v Amcriki in razdeli večji del onih dveh milijonov, ki jih dobiva vsakoletno od svojega aremoženja, v dobrodelne namene. med drugim mu je Helena Guld pisala: »Večina starih devic živi samotno, ker nišo mogle nikogar najti. Da bi v svojem živbenju naife koga, tedaj bi svoj denar trošile za druge stvari, ki ne bi bile tako koristne Kadar bo zopet pridigoval, naj pove, da oni, ki žive sami na svetu, Činijo drugim dobro, čeprav njim Še nihče ni nič dobrega storil.« Duhovnik Eimer Hufner je odgovorit nato. da je gospodična Guld nedvoinno plemenita, vendar bi bila pa njena plemenitost še lepša in še bolj vzvišena, Če bi se omožila. Pozval jo je, naj gre služit kot na-vadna služkinja, ali natakarica in da kot taka ne bo več zaslužila več nego 50 K na teden. V tem slučaju se morda seznani s kakim moškim, ki ne bo gledal za njenim bogastvom, temveč ki bo hotel samo njo poro-čiti. Izpred sodišča. Kazenfeke razprave pred okrajnim sodiščem. Sleparije z voznirni Hstki na južni železnici. Kakor smo že poro-čali so zasačili na južni železnici tri sprevodnike in sicer Antona Tom-schitza, Heischlerja Petra in Kotni-ka Josipa, ki so predrzno goljufali z voznimi listki in sicer na ta način, da so potvarjali stare takozvane bianko karte, ki se sproti izpolnju-jejo in katere so dobili ćelo iz drugih prog tujih inspektoratov južne železnice. Zaradi tega sta se vršili že dve obravnavi; včeraj popoldne pa se je vršila zaključna obravna-va. Ta obravnava je pokazala ža-lostne razmere uslužbencev južne železnice v njihovem zasebnem življenju, razmere, ki nehote napelju-jejo nekatere uslužbence k raznim goljufijam, s katerimi si skušajo pridobiti postranski zaslužek, da se lažje in boljše prežive. Pri tem pa pozabljajo ti uslužbenci usodne posledice in se spuščajo v slučaju, da se jim posreći nekaj ma-nipulacij, v vedno bolj predrzna go-Ijufiva dejanja. Po daljši preiskavi se je krivda obtožencev dognala, nekaj so obtoženci tuđi sami priznali in sodišče je spoznalo za krive goljufije. Obsojeni so bili: Anton Tomschitz in Keischler Peter vsak na 1 mesec strogega zapora, Kotnik Josip pa na tri tedne strogega po-ostrene^a, pri vseh s postom in tr-dim ležiščem vsak teden. Kotnik je kazen sprejel, Tomschitz in Keischler pa sta prijavila vsklic. Čuki napadale!. Včeraj se je nadaljevala pred okrajnim sodi-ščem obravnava, ker so Čuki ova-dili Sokole na Viču, da so jih poča-kali v bosti, ko so se vračali Čuki iz Pravelj in jih napadli. Obravnava je vzbudila precej pozornosti, posebno ker je Ćuki in njihovo glasilo »Slovenec* tako brezvestno in lažnjivo vporabljata to ovadbo za svojo agitacijo. Pri včerajšnji obravnavi, ki pa je bila tuđi preložena v svrho zaslišanja prič, se je pa ven-darle dognalo, da Čuki pri vsem tem nišo tako nedolžni. kakršne jih slika ^Slovenec« in za kakršne se izda-jajo pred zeleno mizo. Dokazano je, da so se vračali Čuki in Sokoli domov in da so se na poti srečali. Ni pa res, da bi Sokoli pričakovali za-nalašc Čuke v hosti ob cesti. PriČe-vanje je tuđi pokazalo, da so Čuki Sokole prehiteli. Ko so bili prvi Čuki že skoro 200 korakov pred Sokoli, so Sokole vsled nekaterih opazk počakali in vnel se je nato in vsled tega splošen prepir in pretep. Zanimivo je tuđi dejstvo. da so Sokoli pred sodiščem na sodnikovo vprašanic odkrfto priznali, da so Sokoli, med tem ko so Čuki na sodnikovo vprašanje pobestli oči, stis-nili repe med noge in si nišo upali niti povedati. kai da*so. Rekli so, da nišo nič. kar tako fantje so. O tej obravnavi borno še svoječasno po-roČali. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Pofieverienja v socijalnodemokra- tičnem občnem konsumnem društvu v Idriji. Včeraj popoldne se je vršila pred tukajšnjini porotnim sodiščem obravnava, ki je zanimala ćelo Idri-jo, ki je vzbudila zanimanje tuđi v Ljubljani, obravnava, ki tuđi, če ab-strahiramo osebo obtoženca, zasluži zanimanje, kaj ti ta obravnava je mala slika žalostnih razmer naših konsumarjev. — Janez Podobnik, rojen na Vojski 21. marca 1866, oženjen, je vstopil L 1902 k obenemu konsumnemu društvu v Idriji kot blagajnik. Obtožnica mu očita, da je ta mož od oktobra 1906 pa do srede letošnjega leta društvo ogo-ljufal za ogromno vsoto 16.673 K. Goljufal pa je tako-le: Občno kon-šumno društvo in Bratovska sklad-nica v Idriji ste naročali skupno slanino in sicer zato, da ste dosegli ugodnejše cene, ker se je blago na-ročevalo v večji množini. Slanino je naročevalo konsumno društvo, ki je odstopilo potem en del naročenega blaga Đratovski skladnici. Bratovska skladnica je plačevaia blago konsumnegu društvu po fakturni]] cenah — plačila pa Je vsprejemai današnji obtoženec. Pri tem pa je o; vsakega vplačila Bratovske skladl niče odtegnil Podobnik veČjo al manjšo vsoto, jo vtaknil v žep \M vknjiževal v blagajniško knjigo korJ sumnega društva vedno le ono vse to, ki jo je v resnici blagajni kon, sutnnega društva izročil. Obtožnics mu očita dalje, da je mož s svoj' družino neprimerno razkošno žive irnel je namreč le 100 K plače in t sele v zadnjem času in poleg te pU. če je dobival vsaK mesec kot in\a.| lid od bratovske skladnice podporl 13 K. V hiši pa se se obhajale po^J sto obilne gostije, pri katerih je MlI vedno dovolj pijace, prirejal je izlel te, na katerih je denar velikodušni razmetaval, DD^iljal je sinu bogatJ napolnjene zaboie k vojakom iJ sploh rabil denar tako, da se je vsej to že ljudem zdeio suvnljivo. LahkJ pa je tuđi mogoče, da ima PcdobniJ še kaj denarja shranjene^a. I Senatu predseduie dvorni sve;.| nik P a j k , državno pravdniStvc z:I stopa dr. N e u b e r g e r , obtož^. X pa dr. P ir c. I Predsednik: Ali ie to rcš~M Podobnik: Po večini je resi Predsednik: Kdaj ste vst%| pili v službo pri konsumnem društvj in kakšno ste imeli plačo? — PoJ dob nik: Vstopil sem 1. 1902 z zaJ četno plačo 24 K. L. 1906 sem dobil 60 K plače, pri čemer pa so mi od-l tegovali mesečno 6 K kavcije. —I Predsednik: Kaj je torej vzrokj da ste si pridržavali denar? — Pc-I d o b n i k: Premajhna plača. -I Predsednik: Pa vendar nisul bili opravičeni prisvojiti si take vso-l te? — Podobnik: Gotovo, dal ne! Predsednik nato konstatira, koliko si je v posameznih letih Podor-nik pridržal zase. Kakor nam priča-jo te vsote, je mož res lahko izborno živel. L. 1907 na primer si je pri-svojil 3^39 K S? vin., v letih 1908 in 1909 pa čez 2000 K, v 1. 1910 čez 3000 K in 1. 1911 pa ćelo 5691 K 9S v. To obtoženec tuđi prizna. Pričevanje je pokazalo sledeče: Priča Stravs, ravnatelj obenega konsumnega društva je pojasnil v kratkem manipulacijo pri društvu. Glede obtoženca je opomnil, da g? je imel vedno za poštenega in zane-sljivega človeka, in da so ga začeli sumiti, sele ko so začeli Ijudje govoriti o razkošnem in potratnem življenju obtoženca. Kako je živel, c, ne ve, ker ni zahajal v njegovo družbo. Škode je povrnjene samo okoli 1700 K in sicer je dobilo društvo potom javne dražbe Podobnikovega premoženja 801 K 51 v, njegova kavcija pa je znašala okoli 901 K. — Blagajnik bratovske skladnice Jože Kogej. potrdi. da je skladnica pia-čala vse blago. Vsled goljufije skladnica nima nobene škode. Dognalo se je, da je Podobnik ponaredil tuđi šek za 1013 K 34 v. katere bi imel poslati neki tvrdki v Jagerndorfu. Tuđi to obtoženec pri-pozna. Andrej S e d e j, mestn: stražnik potrdi, da je opaža! po-tratno življenje obtoženca. Istotako tuđi priči gostilničarja žena Marija L i p o v š e k in brivčeva žena Fran-čiška Babin. Voznik C v a r saiv. sicer ni vozil obtoženca, pa je sliša' da ga je vsak rad vozil, češ, da vozi »enga fajnga-. S tem je bilo pričeva-nje končano in sodišče je stavilo po-rotnikom vprašanje, če je zakrivil. Podobnik hudodelstvo nezvestobe 5 tem da si je pridržal kot blagajnik občnega konsumnega društva od oktobra 1906 in do srede 1. 1912 več-je zneske vplačane po Bratovski skladnici in če presegajo ti zneski vsoto 2000 K. Državni prav d-n i k je poudarjal, da vsota za velike presega 2000 K. V skrajni sili pa obtoženec tuđi ni kradel, kajti s plačo. ki jo ie letno prisvojil Podobnik, se mora zadovoljiti že uradnik VIT. razreda. Oškodoval pa je obtoženec de-lavce, trpine, svoje bivše tovariše. Z a g o v o r n ik je odkril žalostne sliko v konsumu, češ, da se plača tako odgovorno in zapeljivo mesto 5 tako sramotno in nizko plačo, s čemer se ljudi naravnost navaja k tat-vini. Poudarjal je, da obtoženec ni vzel vsega na enkrat, marveč kakor je rabil v malih zneskih. Po repliki senatnega predsednika so porotniki vprašanje soglasno potrdili. Podobnik je bil obsojen na pol drugo lete težke ječe, pooštrene s posti in trdim ležiščem in mora povrniti tuđi stro-ške kazenske obravnave. Podobnik je kazen vsprejel in jo takoj na-stopil. Mlad malopridnež. V tajni raz-pravi se je razpravljalo zaradi spolskega posilstva proti 171etnemu Jerncju Erženu, hlapcu v Strašišču, ker je neko mlado, še ne Hletno deklico na paši zlorabil. Porotniki so krivdo s 7 proti 5 glasovi zanikali, vsled česar je sodišče obtoženca oprostilo. 197. šte*. SLOVENSKI NAROD. Strani """* iz pred porotnega sodi&ća v Nov em uJ mestn. Um Marijina devlca detomorilka. <*• ložefa Štioc Z31etna hč\ revnih d-1 r$ zelo slabo. Gospodinja ji je ponuja- j°* !a Žganja in konjaka, da bi se po- ■« krepčala. a ona ni hotela ničesar. k- Ker pa bolečine le nišo pojenjale in **> o prihajale vedno hujše, je vedela, rt° ja se bliža porod. V isti sobi je spa- »n '2 tudi domaća hči. ki ni stišala no- '** beaega imanja ali stokanja. Krog **> notooči |e oMoženka v hndih bole- llK činah porodila dete moskega spola in ma pri poroda sttsnila glavo med Et* Volcirt. đa |e vmrlo. Nato ga ie zavila *a" v posteljno pogrinjalo in ga skrila v ** svinjski kuhinji. Ker je pa bila drugi dan zelo prepadena in zmedena in je s- lrita mnogo tanjša kakor prejšnji dan, P* *« je gospodinji čudno zazdelo in jo "*■ »c vprašala, kje ima dete. da ga bo ^* sama redila in skrbela zanj makari °" 10 let. Obtoženka, ki ie ispočetka jjjj tajila, da bi bila noseča ali pa rodila, jj 'e rekla, da ie mrtvorojeno. Poklica- ^ -a babica in poznefe izvedenci so pa , I iavil. da je prišlo dete živo na svet 3|C»| -i potem umorjeno. — Obtoženka se ^1 "'votno zagovarjala, da je v bo- .sreći stisnila s koleni, pozneje pa "T -riznala, da je imela namen ga *" riti. ker se je bala ljudi, tretje- ic in Marijinih družic. Zagovor- k dr. Slane orise v krasnem govo- ; škodljivi vpliv Marijinih družb na a" _r\*eta in na ljudstvo sploh in prosi, iT.' :a oproste nedolžno žrtev tega vpli- r.!" a. Porotniki potrdijo soglasno vpra- J11 «*e o krivdi, sodni dvor obsotfi oženko na 3 leta ječe. v* * • c: Tretii dan porotnih obravnav. I* \*a zatožni klopi sedi komaj i>letni. v e 3krat radi tatvine predkaznovant 11 • "inar Franc Pisek iz Orehovice pri I* -ostanjevici. tožen težke telesne po-et -kodbe. Dne 7. julija sta *e srečala •li mostu v Kostanjevici Gačev hla- °" ., Franc Cvelbar in ljetni Janez *-■ -?fxfič. Začela sta se prerekati in m -ato pretepati. K pretepu se je pri- - ■ *-*ižil hlapec Anton Košič, ki se * I *h rad vtika v vsako stvar, in se ° I -;• lotil Rodica. Ne daleč v stran pa ►a I "tal Franc Pisek. ki je sploh znan a : pretepač, ki rad potegne za nož. — Tudi njemu ni dala žila miru in se ;e ■? vrinil med pretepače. Malo vi-|" -ieni Anton Košič pa ga zagrabi za I" -rajeo, ga klofutne in potisne k rsostni ograji. Franc Pisek pa po- * ne nož iz žepa in udari Kosi ča po •'• - »i roki, da mu zareže 5 cm globo-v \o in 7 cm dolgo zevajočo rano na !T evi roki, iz katere se mu curkoma 11 ' "e kri. Nato se okrene in zbeži *" -"ga neso noge. Ves dogodek na- 0 anko popišeta priči posestnika ZZ-a - 'žisnik in Štraus, ki sta pretepača H azovala iz blizine. 1 Antona Košića so prepeljali v I ko!nico v Krškem. kjer so mu rano / a šili, a roka je oslabela in vsled srezanih kit. žil in živca nezmož-[ a za delo. Za bolečine in za rano 5 ahteva Košič 2800 K. Obtoženec se c zagovarja. da je bil od Košića napa-j ien in da se je samo upravičeno raniL Obtoženca, ki ic bi! že tn-j krat predkaznovan, opisuje župan-j stvo kot znanega pretepača, ki pri najmanjši priliki potegne nož in se \ i:a radi tega vsi fantje ogibljejo. Obtoženec je bil tožen težke telesne Ijoškodbe pred kazenskim senatom, a se je ta spoznal nekompetentnim, ker se je izkazalo. da rana ni samo avadna težka telesna noskodba, ampak da je zapustila trajne poslcdi-\ -e in je roka popolnoma nezmo/na '.a. delo. Porotnikom se sta vita vpra-;anji o krivdi težke telesne poškod-be in o silobranu in sicer potrdijo nrvo in zanikajo drugo. Sodni dvor obsodi Franceta Piska na 2 leti težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. K položaja. 1 Dunai, 29. avgusia. \z dobro I mformiranega vira se poroca. da bo I ninistrski predsednik grof Sturgkh I akoj, ko se vrne cesar zi>pet na Du- I laj, dal natančno preiskati svoje I zdravstveno stanje. Će mu zdravni- I oslanec Sedlak, ki bi kot minister imel nalogo, da kolikor mogoče pritegne češko delegacijo k vladi. Ce bi se pa češki agrarci branili odpo-slati svojega pristaša v kabinet, bo imenovan za poliedelskega ministra kak uradnik-strokovnjak. O kandi-daturah za trgovinsko ministrstvo ni še nič slišati. Minister dr. Trnka na Če>kera. Dunaj, 2°. a\. avgusta Manevri so se končali vceraj zjutraj ob 7. Nato je imel povelinik 14. vojnega zbora Danckel nagovor, na katerega je odgovori! nadvojvoda Fran Ferdinand in Čestital poveljniku. faiomost. 29. avgusta. Pr^ Pre-dažn ie trči! vojaški avtomobil, v kate^em sta bila dva šoferia in en vojak — vsi trije nekoliko rapiti — v obcestrti odrivač fn se zvrnil v ja-rek. \'si trije so već ali manj poško-dovani. Avtomobil je razbit. Ogrska delegacija. Budimpešta, 29. avgusta. Iz krogov vladne stranke poročajo, da se snide osjrski državni zbor dne 17. septembra v svrho izvolitve delegacije. Državni zbor bo imel seje samo par dni in se snide potem zo-pet sde meseca oktobra. Z ozirom na zaplefenj \ nanji položaj upa vlad-na stranka, da opozicija ne bo molila delegacijskega zasedanja. Pri-Cakujejo sicer. da priđe pri razpravi o voinem proračunu do živahnejših debat in da bo vsled tega delegacij-sko zasedanje trajalo do srede me-seca oktobra, vendar pa se ni nađe-jati posebnih dogodkov pri meritorni debati. 275 rnilijoiiov za nove topove. Budimpešta, 20. avgusta. Iz ogrskih vladnih krogov se poroča, da priđe ngrski ministrski predsednik dr. Lukacs. ko konca svoje zdravljenje v Oasteinu, dne 15. septembra na fHinaj, kjer ostane Uilj časa. Ob istem času priđe na f >u-naj tudi ogrski iinančni minister dr. Teleszkv. Dne 15. septembra ali morda dan pozneje se bo vrsil, na F>unaju skupna ministrska konfercn-ca. v kateri se določi stališče *-,heh vlad, napram 275 milijonski zai evi vojnega ministra Auffenberga v svrho preoborožitve artilerije. Obenem določi konferenca, ali naj se prvi obrok za nove topove vstavi /e v skupni proračun za 1. 1913. Delegacije se snidejo na Dunaju dne 21, septembra in iim ho predložen skupni proračun. Razprava o skupnem proračunu se bo najbrž vršila sele v novembrskem delegacijskem zase-danju. ki bo sklicano v Budimpešto. Kakor poročajo iz Išla. cesar še ni izreke! svoje končne besede o pred-metih prihodnie skupne ministrske konference. Nova faza v Kovacscvi aferi. Budimpešta, 29. avgusta. V aferi poslanca Kovacsa, ki je kakor znano, v ogrskem državnem zboru stre-lial na zborničnega predsednika grofa Tiszo, se je pokazal nenaden preobrat. Preiskovalni sodnik je za-hteval sodne spise o Kovacsevi aferi od senata in zaslišal nove priče, ki so obtežilno izpovedale za Kovacsa. in s katerimi hoče preiskovalni sodnik dokazati, da je Kovacs odgovo-ren za svoie dejanje. Branitelj je za-hteval nato, da se zaslišijo tudi one priče, ki so bile sicer svoječasno po-vahljene. ne pa zaslišane, ker so proglasili Kovacsa za neodgovornega za svoje dejanje. Preiskovalni sodnik je ta predlog odklonil, nakar se je branitelj pritožil na senat, ki pa te pritožbe še ni rešil. Cesarski manevri na Ogrsketn. Dunai, 29. avgusta. V tukajsnjih višjih vojaskih krogih se širi in mno- go komentira zanimiva vest, da bo i prideljen prestolonasledniku Franu . Ferdinandu, ki bo vodil velike ogr-ske manevre, kot ordonančni častnik nadvojvoda Karei Albert, ne pa, kakor je bilo prvotno določeno, nadvojvoda Franc Josip. Glavna skupsčina ogrskih belež-nikov. Kluž, 29. avgusta- Danes se vrši glavna skupsčina »Zveze občinskih in okrožnih beležnikov« vseh komi-tatov na Ogrskem. Skupsčina je raz-pravljala o svojih stanovskih zahte-vah, viadni zastopnik je obliubil ude-ležencem. da vlada tem zahtevam u^odi. Beležniki so na to izjavo viadnega zastopnika odgovorili, da ne bodo več dolgo zadovoljni samo s podobnimi obljubami. Uničena oporoka. Osijek, 29. avgusta. Pred pai dnevi je umri na Dunaju odvetnik Laudenbach, ki je zapustil imetje dveh miliiDnov kron. Takoj po njegovi smrti se je raznesla govorka, da je svoje ogromno premoženje zapustil v kulturne in dobrodelne svrhe na Hrvaškem. Ker pa nišo nikakor inogh najti oporoke. je sodisče uved-lo preiskavo. Osumljeni so vdova Laudenhacha in njen brat, duhovnik Joco Jeremič v Karlovcu, da so uni-čili oporoko. Crnogorsko-turski obmejni spor. Cetinie 29. avgusta. Oddelek turskih obnieinih vojakov je včeraj popoldne ob 5. pekoračil pri Kodra-nu Crnogorsko mejo in ie oddal salvo na Crnogorce, ki so bili na polju. Obenem so začelt Turki močno streljati tudi z okopov in stražnic na crnogorsko prebivalstvo in hiše ob Veli-ški meji. Istočasno je turska posad-ka streljala na Crnogorsko stražo ob Tetrebinjku. Končno so Čnogorci pognali tursko voiaštvo čez mejo. __ Memoari kalfa Milana. Belgrad. 29. avgusta. V kratkem izidejo memoari kralja Milana. Ti memoari bodo jako zanimivi, ker so v njih omenjene natančnosti o rivaliteti med Avstro-Ogrsko in Rusijo na Balkanu, in odkrivajo intrige med nbema državama. Važne konference v Belgradu in Sofiji. Belgrad. 29. avgusta. Srbski poslanik v Sofiji Spalajković je do-spel sem. Njegov prihod spravliajo v zvezo z važnimi političnimi vpra-šanji. ZnaČilno ie. da je Spalajković pred svojim odhodom iz Sofije dol-KO časa konferiral z bolgarskim mi-nistrskim predsednikom Oešovom. Govori se. da se je na komerenci govorilo o sporazumnem in vzajem-nem postopanju Bolgarije in Srbije v balkanskem vprašanju. Včeraj je kralj Peter k avdijenci pozval voj-nega ministra Putnika in več divizi-tonarjev ter dolgo Časa z njim! konferiral. Tursko - «rbski konflikt. Belgrad. 2°. avgusta. Sem pri-tiajajo alarmujoče vesti, da so turske oblasti ustavile na meji srbski tovorni vlak. Turčija je dalj Časa na ta naCin sikanirala Srbijo ter ustav-lia ponoči na meji srbske vlake ter jih ne pušča naprej. Oovori se. da rabijo Turki to progo za prevoz svojih čet. Novi masaker Srbov. BelfiTrad. 2^. avgusta. Iz Raške prihaiajo privatne vesti, da so Turki izvršili novo klanje Srbov ter jih več ubili, žene in otroke so mučili. Begunci prihajajo venomer čez mejo. Dunaj, 29. avgusta. Listi poro-čaio iz zanesljivih virov. da nišo niti na Dunaj, niti v Carigrad, niti v Belgrad dospele vesti, ki bi potrje-vale moritve srbskega prebivalstva v Sienici. Oovori se. da so svoječasno napadli Srbi 15 turskih trgovcev, ki so se vračali v Novibazar in jih pobili. Ker se je balo osvete srbsko prebivalstvo, je pobegnilo čez mejo. Ti dogodki so povzročili bržkone vesti o masakru Srbov. Dogodkl v Turčiji. Carigrad, 29. avgusta. V Mitro-vici so neznanci umorili stotnika Se-kil beja, ki je pripadal mladoturške-mu komiteju. Sumijo, da gre za krvno osveto. Carigrad, 29. avgusta. List »Alemdar« poroča, da je prišlo do razpora med bivšim prištinskim po-slancem Hasoenom in Isa begom Bo-Ijetincem ter dvema drugima albanskima voditeljima. Isa beg Boljeti-nac in ona druga dva voditelja raz-polagajo s 15.000 oboroženci in za-htevajo, da se postavi zopet na pre-stoj bivši sultan Abdul Hamid, kar naj bi bila edina garancija za avto-nomijo Albanije. MladoturSkl kongres. Carltrad, 29. avgusta. Mlado-turški kongres se bo vršil v Brusi in je bivši mladoturški minister Talaat že odpotoval v Bruso, da pripravi kongres. Na dnevnem redu so slede-če točke: AH naj se stranka udeleži novih državnozboskih volitev? Kako stališče naj zavzema stranka k nameravani decentralizaciji? Pod kakšnimi pogoji bi se mogel skleniti mir z Italijo? Ali naj se prenese se-dež mladoturškega centralnega ko-miteja v Carigrad? Italijansko-turška mirovna pogajanja. Milan, 29. avgusta. »Corriere della sera« potrjuje sedaj izrecno, da se v resnici vrše že 14 dni mirovna pogajanja med italijanskimi in tur-Škimi pooblaščenci na švicarskih tleh. Carigrad, 29. avgusta. Uradno se poroča, da se vrše vsa mirovna pogajanja strogo tajno in da so vse vesti, ki se raznašajo o teh pogaja-njih, neutemeljene in neresnične. Hmelj. Norimberk, 29. avgusta. 400, 300, počasno, cene padajo, 70/135. Gospodarstvo. — Novo tovarno za sladkor v Bolgariji ustanovi belgijska tvrdka >'Compognie Sucriere de Bulgarie<- v Bruslju. Akcijski kapital bo znasal šest milijonov frankov. Tovarno bodo zgradili v Plodivu. Rmečha pisama naredno-napredne stranhe Voristro narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisar no, ki je na razpolago vsakenm naprednomu kinetovalcn za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vejaskih zadevah. Izključene pa sr* zasplme pravdne zadrve. — Pisama bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potrrben kakršnegrakoli pouka v zjroraj navedenih strokah, naj se ol)rne zanpno s posebnim pismom, kateremn je priložiti 10 vinarsko znan^ko za odjrovor ako se želi odgovor v prij>oročenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko piša rno nar^Tno-napređne stranke v Ljubljani. Wolfova ulica 10. Ob sebi nroevno je da je pisama na ra^pola-gn tuđi naprednim kmetskim župau- StVOTTi. Današnji list obsega 6 strani. Izda jate] j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasinina in tisk »Narodne tiskarne-. Mnenjc gospoda dr. P. Defranceschi- ja, primarija bolnišnice usmiljenih bratov iz Kandiie v Rudolfovem. Gospod J, Serravillo Trst. Rabil sem poslano mi Serraval-lovo kina - vino z železom v svoji družini z najboljšim uspehom. Ne-vrastenija in vsled nje nastala že-lodčna sibkost sta izginili v naikraj-šem času. Tudi v privatni praksi pripisujem jako rad ta pomoček in bol-niki so mi hvaležni. Moram tedaj Vaše vino priporočati. Rudolfovo. 10. oktobra 1905. Dr. P. Defranceschi. Borzna poročila. Ll«fcl|ftBska ^Kreditna banka v Ljubljani*. Draiti kirtl liujtkc torte 29. avgasta 1912 liltimi »•»Itil. j ***"** | ilt?aft V* majeva renta .... 87*15 i 8735 4-2c » trebrn« renta .... 90*40 ! 90*60 4#, avstr. kronska renta . . | 87-15 87*35 4#/o ogr. M . . 8705 87 25 4»'„ kranfiko dežeino pofojlto 93*50 94 50 4% k.o. eeike đei. banke . [ 90*25 91 25 SreCke It I. 1860 •/, . . 444 — 456 — M ., „1864..... 611— 623- M tkke...... 299 — 311 — „ semeijske I.ftđaje . 281— 293 — „ H. n 260-50 272 50 „ Ofrtke bipotetec . . 243— 255 — M ihui. kooMnlne . 4$3— 500 — „ avttr. kređtne . . . 486— 498 — M qnM)anake .... 6950 7550 . ivstr.fdeč. krili . . 55 25 6125 „ Ogr. „ „ . . 34*75 40 75 H taditk« . „m , . 31S0 3550 . trn** . . .V; . 241-25 244 25 L|atit»Mfci krodttec baak« . 438— 442- A^itr.ki^dH—*■ xavoda . . 645 40 646 40 Dwu*ke bM6ie *mlbe . . 536 25 537*2.5 Mm ideš*«..... 1O4-O5 10505 Mm« icfemftce .... 708-75 70975 Mwkn liont—..... 1039*75 1040*75 cSfttMkofM dnđbt . . 354- 35650 SVMHeMto tenk«. . . . 280*50 281*50 G*M ....,;•• 1138 11*42 Wert» . . ^ •...,^. • 117-75 118--- rt«*l • • r.jV^fl7. . 95-50 95*65 Um . . ;\t.TV>.'. . 94-50 9473 Žitno cene w Budimpeiti« Dne 29. avgusta 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11*46 Rž za oktober 1912 ... za 50 kg 9-76 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 10*42 Oves za april 1913 ... za 50 kg 9*33 Koruza za maj 1913 ... za 60 kg 7*62 Meteorologično poranio. ViSlna nad morjem 304*2 Srednji zračni tlak 7*8 ana« ?>'•«- me!?; frg Ve^i Nebo 28 2. pop.i 7310 184 I sr. vzh. 'dcl. jasno M 9. ZV. ; 7354 13*9 sl.vzsvzh jasno 29. 7. zj. 739*2 108 ! brezvetr. megla i i i i Srednja včerajšnja temperatura 14*3°, norm. 174°. Padavina v 24 tirah 0*8 mm. I Potrtega srca naznanjamo vsem I sorodnikom, prijateljem in znancem I žalostno vest, da je naš ljubi so-I prog, ozir. oče, tast in ded, gospod Franc Jankovič I c. kr. davčni sluga t p. in posestnik I po dolgotrajni mučni bolezni, pre-I viđen s sv. zakramenti, umri. I Pogreb predragega pokojnika bo I v petek, 30. t. m. ob 5. pop. iz hiše I žalosti na tukajšnje pokopališče. I Sv. maše zadušnice se bodo da-I rovale v fami cerkvi Sv. Jakoba. I Koštanje vica, dne 28. avg. 1912. I Žalujoča rodbina Jankovič. Piošnia li blagih ml Deklica ki je dovršila petrazredno ljudsko solo v Crnomlju, ter bi rada še višje razrede nadaljevala v Novem mestu ali Ljubljani, prosi dobre ljudi za hrano ali stanovanje v enemu teh dveh mest Odda se le dobrotnikom, kateri so narodno-naprednega mišljen!a. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 3039 itm Ustali skoro nov, model 1912, z dvojno pre-:-: stavo, prostim tekom, 2 HP, :-: se ceno proda. 3O54 !ei pnt M. Mui i Kosezab, pslilaa pii Muli Dobra hrana m stanovanje za učenca, ^25 kjer se strogo gleda nanj tudi izven šolskega časa, in nekoliko instruira v učenju, se išče. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Grofovski zavod Mi v Gorici, Primorsko. Edini zavod na Primorskem za dečke dobrih družin. 2947 Memaio se uleon, ki obiskujejo c. kr. slovenske, nemške, italijanske sole ali se hočejo učiti privatno. — Prospekte poŠilja ravnateljstvo« I Na debelo in drobno | I po nizkih cenab priporočam svojo I I bogato založeno 27 I I trgovino I I z galapteriiskim in vsch vrst kra-1 I mankim Masom io pleteninami. I 1354 Devocionallje I I in vse vrste blago M iMiJa p*t«. I I Tfornla zaloga baniJtiib Me?. I I -/Inton Ško| I ■ Emtil J*vnlkarj«v naslednlk I I toaiii tati 1 li« OKtiloe it. 6.J 3*™ *>____________________________________________________SLOVENSKI NAROD. ________________________________ 197 štev. ■ r«i«fM Ato*. i«. Lata 1SST. astanovljana dalniika družba *n Tci*f«m it«w. i«. I KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI 1 Stavbno podjetnifttvo; pisama za arfcHafctar* in stavtoftateliititfc« alelaj iesarttvo in mizarttvo a strojnim obratom za stavbna in fina ■ delai opekarn« m strojnim obratom v Kasazafc ia na VMn| kamnolomi v Podoe^i in v Opatiji. — Priporofca se za stavbna defa vsake wrste. Spreimelo se iinb u stanovaije in Dobro hrano pod strogim nadzorstvom. 2890 Kjc, povc upravništvo »Slov. Naroda«. Večja množina ka kor todf drugih stavbenih priprav se ceno proda. Ilirska ul. št. 21. V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrečno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svet u je, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček tuđi resnično nosi ^ „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu. Stalni hraievni agenti zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nasta-vijo s stalno pla£o za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro - Ogrski. — Ponuđbe pod „Merkur", Brno, Heugasse 20. prostoren, z večjimi izložbenimi okni Išže ali tako] prevzame dunajska tvorniška firma za ustanovi-tev trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponud-be z navedbo cene in event skico pod. ,Vorw&rtS 5000* na Dunaj, Postamt 83. Jolshn SLiie se bliža! aai m a ai a a> fc ■* tt H al B ^rf ^rf š) lm veliko zaloga Isa u mogovrstne seli nhtai tCT prosim gg. trgovce po deželi in ▼ mestih, da dopošljejo pravočasno cenj. naročila. Kakor znano, je zadnje doi pred bolskim začetkom vedno večji naval, posebno pa s šolskimi zvezki je teža veo ter dopošljem, da se izognem vsake napačne pošiljatve, na zahtevo tuđi vzorce zvezkov. — Za točno solidno po-- - —= strežbo in kolikor cioč nizko ceno se vljudno priporočam = 30O, Iv. Bonač, Ljubljana. ■ i 9 Gospodinje.!! vm*eboste x«inaie ■ prijetno novico, dm Vam za jušno kocko ni treba več đajati 5 h. ker dobite rn ■ svojem trgovcu najizvrstnejše kocke za Julio, ki ne daj o samo močne govejc juhe, I nego tuđi zakuhi daf* Mn okus, in sicer 3035 I "^ 3 kocke za 10 vsnarjev -mm ■ Zantevajte izrecno kocke za govejo juho „UR A". ■ Ea sam potzkus za 10 vinarjev zidošča, da ne kupite nobenih drugih kock već. I !SK,t F. S. Rojnik, Ljubljana, Pred škofijo 21. iBančno posredovanje. I ■ Trgovci, iovarnarji in ob**t ni ki dobijo predujme nm I I ispostavljen račun, kakor se tuđi eskomptujejo. — I u Obfesti 6—67**V — Postreiba točna in kulanina. ;t I MMU±irMM\M a) za javne anaMce tn fatlmir na 10 do 30 let event brez po- ■ vrač Ha kapitala. MeseČni obfoftđ od K 4*9© oapvej sa K 100C-—, tuđi brez porokov. I b) Za jav*e in p^rvatne oradnike, baofuc, «tfvetiiiike, notarske urađmke brez I pfcamaate ptofie. Vktittm obroki po 10 K za 1C900K Strogo baućaoS1^0 o obresti letno I c) VofaSee Žraitm kavcijc Priakrbitrv ia posofiLi do 70 °« brez police, brez ■ pređznambc, 5*^„ brczplafao picakifclfeoic po4ic tm. vcfkrat zavrnjene I VpraSaft}* zaradi nainalaateeiiih informacij pod „portal pr^dal 4$ v Li«b- ■ IIbbI, flinrma p«iU restaaf«. - <: > I Zaradi opustitve I raznih vrst penla in švicarskih ▼ezenm posameznih ■ prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah# I Opreme za neveste I Platno, sifon in Švicarske vezen i ne se kupijo zelo ■ ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, oprave za I .- .- .- / .- .* kavo, nogavice in iepni robcL .• .• » .* .* .• I I Glavna zaloga i li t priv. tovareo platna I in vseh platnenih tzdelkov Norbsrt Laafer h Uha« I I znano oajboljci izdelki, originalne tovarmške cene. I I Oprane zajiovoroienčke. I I ^lntnn ^L5irpUl"lUllliaiWo" I I rilllUIl *Z7<1I V birtm ma 5. I 1 Btri^aiEj, krila, kostnme, plaiče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plaSčke, klobućke, havbice, čepiće, &ioiieni£ae pofralistine u noioralesčKe ia vsako modno blago pošilja na izbiro IM. Kristofič-Bučar LJabllaaa, Stari trg it 9. I § Narodna! I knjigama | v Ijubljani Prdenuva ulica šlev. 7. m —' priporo6a - ■ | kasceliski, konceptni, Soku- i tf nentni, ministrski, pisemski, | f ovitni ili barvani papir k I -------- 1 | Ruete i irtsemskini povtriem. | l Crgovske knjige I ■ ▼ vseh Telikosth, Crtane z eno al« ? L z dvema kolonama, vezane v papir, JL ¥ platno alt poiusnje. ^ \ MJeaudnc knjižice ^ cSSI?1111 I ? - - - i I ZalaogašolsthmzkoTiarisank. I * - <=> - ■ S ZaritkeiairaJfvv^hveHkostih. 5 I ------Velika izber------ i K fMk pi— inUblb p^troMeta, K ^ m ___ » ft rm*»rfcf hMmmm&Umr, tebUc. f / 9^«C *nite IM. I f JatTt za iole hi nmetnike. « m - * * I Z ------- SazfleHice ------- | ? pokmtinske. humoristične, amet £ e nrtke vsen vrst, od nafpreprostejiih L m do najfinejSih V I flbtml u slike in Sopisike, i ■ Tesane v pHi in r nsnje. C | ------pttzilskt taiife. ------ i * i | PtMict za ttreke. 7 {~ — «-« ■ Ccsoi •kvirOd za nzflctaice. ( j tisalM tekt, trOKtaOd. pakte, i f |Mtsf ta tisMU. I n^jboljši in najpopolnejši 50^ \^ • V 1 z dvojnatim sesalnim učinkom in premenljtvimi ustniki za vse načine pobiranja prahu. Razkazcvanje aparata v hotelu pri Slonu 3O. Is-bl 31. augusta t. 1. ZtTSL,Z3^LSLX^IlO - Hi l b. iliL Mi soli y Ljuljani se mioie solsKo Mo liji] za oddelke : i 1.) de!ovcdska šola za mehanično-tehnične (kovinske) obrti, 2.) moi-^ strska šo!a za stavbno in pohištveno mizarstvo, 3*) strokovna šola) za lesno in kameneno kiparstvo, 4.) Ženska obrtna iola (za periio ! bivanje oblek in umetno vezenje) v četrtekf dne 19. septembra; za oddelke: 5>) spCCialni tečaji za Obrtnike (tečaj za risanje, za strojeznanstvo, za strokovno risanje, za opravrvke parnih kotlov\ 6.) Javna risarska in mođelirska šola = v torek, dne 1. oktobra; = za oddelek: 7.) stavbno-obrtna §ola v ponedeljekf dne 4. novembra. Vpisovanje v oddelke 1—4 se vrši 16., 17- in 18. septembra, v oddelke 5 in 6 dne 28., 29. in 30. oktobra in v stavbno-obrtno šoio zadnji ttden meseca Oktobra, vselej od 9. do 12. nre dopoldne. Vsak sprejem je samo provizoričen in sme učiteljski zbor nesposobne učence odstaviti iz zavoda tekom I. semestra. 3057 Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. V L j u b 1 j a n i, 26. avgusta 1912. 1137233t©!jStVOi I Prvajiorovska orožnotovarniška družba I Borovijc Peter VVernig Korosko ](a 1. mednarodm lovski razstavi odlik. z državno kolajno. lzdeJaje aa{B0v«Jie ia primano prvovrstne pnika vsen ■•stav, sa arob Ia kroglo z aajbol]iloi »trelalm nžiakoai. laiati zalila lim- ^j.1.';; ^'^jEjja^BBgi^BnMi nakndia liig-, Stfjttioiiragili^^te^^^^jffi^^Thi pcpmila in pndela-avtnaattfiiHiiitiil.sa- w pftSPPtl lasia pod psltim ian- utimf. ztxk H V^JM.1HHb11 st10D1 iD '° iaiBi2|i iti, spltl ni i đn- VVHMk tni. — Ceoill Ira- ki sfaiajA iitiii. ^bbbj iWBMm vlatns io ptit. pnste. Prešeraove le pti2ja ii nilia po putra mietli Iv. Bonač v Ljubljani. tmm tUM S krta. 273 I Sprejema zavartrrmrtja CloveSkegi flr- $A I^^^'^^I T-A*. Zavaruje poslopja Ul prenričlllne proti | I ljenja po najraznovrstnejSih kombina- '' ^^ ~*+~^~> «p požarnim Skodarn po najolžjih cenah. | I cijah pod Uko ugodnim! pofojit ko .-. • ••. tiajtMIlt lafflPOffalil banka V Pragi. ••• - .•• Škode cenjuje takoj in najkulantneje. | I oobena dru^a zavarovakmea. ,,..... -- - . U.TUJIH1 — 1ibIiIi.it 94škm4mimm to lunltalll« E U5t3t0.ft0S-«l. Uživa najboljši sloves, koder posluje. ■ I Zlasti )e Ofo*i«r~r.v.ro«»ie n. *• ««*••« *"f« «•!*«" «Wm«hHa UM *ž«Te I TRSkO« SlOVMSkO-MTOdnO .prtTO. Do¥o,iuje „ £istega đobICka ,lđatn0 I I doiireOe ta «nrt z mmnjia^finri te --------------------------------- ••• *?im*m^ *"" ~~Z-------TTT.----------« podpore » narodne ia občnokortotae I 110» «*«■_____ ir jBMhi wmn i ijpi &rsy^ i toro« đn itn. li -i '— |