V Gorici, 3. februarija 1882.
„So<5a" izbaja vsak petek in poSto pre,i«»mrtnn .<ii v "ori«: »s poSiljana:
Vfeeletv.....'••   !••»
Pol lets......¦ *
6e*vrt leta               .....l
Pjti OZnftniUU iu   |U;t\   t;;k.; limkah" se pla,CHJ« >u t>a«ub>. •" no trsto:
8 kr. fc« rp tisk.i I krat
6   "   "   "     '.'.   :i   !! Za veLe e>k« po profit om.
v<»I,j»
Posiimesue Stevilke se dobivajo 8 kr. v Gorici v tobafcwnici v ^ sjioski u\icit Wizo „treh kron". na stmcm trsw; in nsmki ulioi; v Trstu t loliab.uiiici: V:a dolla caserma fit. 3. in v AjilovSfcmi pri trgOTcu g. Dolencu
Doi.i«i naj so blagovoljao poSiijajo uretlniSivu ,.Pofp" v Gorici t Hiiarijanski tiskarui, narounina pa opravnifitvUuSoeV na Korenji r Sticsa-yi hiii It. 10 II nadstr.
Rokopiai it m rrafiajo; dopiai naj se blagovoljno frankujojo. — Delalcen in drugini nepremotnim to narotaina tniia, akoie oglaie pri urednlltvu.
Sloveneke tiskovine.
Kdor se na GoriSkem pfavda, io ptedobro v6, i da mu dohajnjo pisma od sodtiij v tujciu, la&keui ali ' nemSkeitt jeziku, Ta sodnijska pisma pa niso vseifj samo » peresom izdelana, aropak imajo tu pa tain tudi m'kaj tiskaiu'ga se ve da tujega betila, Taka pisma imajo posebuo in doloceuo obliko, knkorsua je tozba in zacetek, sredaali konec tozbe. Takim papir-jem s poseboiin, za vsako potrebo odloccuim tiska-nim berilom pravimo formulari ali po dotnace tiskovine, tiskovine za to, ker 2e imajo na belem nekaj cracga, pa ne pisaoega, arapak tiskaiiega. Takih for-malaiov alt tiskoviu so imeli v neniBkem m itulijuu-skein jeziku vedno obilo, all so jih dobili, kedar ho jih zahtevali. Slovenskih tiskovin pa nisi vseloj dobil, kedar si po ujik piasal. Ali pa gploh jih nisi nikdar dobil, bodisi ker jih niso nikdar uapravili, bodisi ker niso hoteli uiauovati v na&ein jt-ziku. Zdaj pa smo vendar tttkaj doscgli na to zuuaujo stran. Do&io nam je kazalo takib tiskovin, ki jih je tiskala drzavua ti.s-katua na Duuaji. NuSteli who jih vs«>h skup 01. Za kazenske atvari m ti foruiuluri zaztiaiuovani h stcvil-kamil 18, 66, 07, 110, 113, 114, 115, 110; — m civiluu obravuavanje: St. 1, 2, 10, 13, 2D, 29, 31, 85, 39, 40, 62 a, 526, 53 a a, 54, 55, 56, 68, 69, ?2, 77, 80a, 806, 81a, 816, 138, 145, 146, 147, 148, ! 149, 150, 151, 152, 153, 154, 154; — za opominje-valao pohtopanje: St. Ill, 113; in za bagatdjno pu-Btopflt.je: fit. 115, 116, 117, 118 k 119.
Kdor koLe torej, da mu n. pr. pokiiCejo kglav-ni obravnavi tudi price, vzaraejo formular s St. 13, in takoj je povabilo napravljeno. Z eno besedo, ka-korpoeje to2ba in do kamor jo dospela, napolnijb ta all oni forniular.
Dozdaj so se piitoievnli, da slovenskih tiskovin nimajo da torej ne inorejo slovenskih sodnijskih pi-sem lzdtlovati. Za vsakega posebe celo tozbo izdeio-vatL pobere res ttekaj Lasa, in iuia torej tak izgovor tudi nekaj veljave. Ali tak izgovor se je inorda tu pa tarn tudi z veseljem izraial, ker Slovenec ni §e videl utadov, kjer bi mu z veseljeui uiadovaii v ajegoveui jeziku. In prej ko ue se bodo odsiej tu pa tain kislo drzali, ako ne uajdejo drugih razlogov, s katerimi bi favirali izdelovaujo slovenskih sodnijskih pisem. Gra-ske viSc nadsodnije predsednik Waser je znan kot tak, ki ni prijazen slovenski narodnosti. Saj srao h\ povedali> da je on samo preSio leto izdal toiiko raz-glasov, da n:so celd sloveobki odvetniki vcfi vedeli, kako bi postopaii. Na Kranjskem, Stajerskem imajo torej Siovenci hudo stauje pri sodnijah,  dasi se jim
vodja pravnega mtnisterstva dr. Prazak nikakor ne | ka^e nepravifien. Predsednik gra&ko nadsodnije je iz- i dal tudi  zdaj poseben razglas,  v katerem pravi, da slovenskih tiskovin ni mognSe vec"  letos narofiiti, kvr I deuar, ki bi se smel porabiti zanje, se je &e potrosil m dtuge potrebe in  stvari.   Slovencem pod gra^ko nadsodnijo bo treba torej caknti, da jim bodo izdelo* vali sodnijska pisma v slov. jeziku. na slov. tiskovinah, ali pa si bodo morali drngato pomagati. „S1,|N," pri-IjoroCa, naj bi uarodnjaki v vsakem okraji zlozlli pii-meren znesek,  s koteriin bi narotili tiskovine iu bl takd uni^ili nv/gluseno zapreko.
Za tiiaSko nadsodnijo so tudi odloSene iste tis-kovine. Ta piiniorskim Slovencem ni §e razglasila take zapreke, in inorda ue bo imela povoda za to. Tt-2n§ka nadsodnija nam v obce ni delala dozdaj Se zaprek, kakoiSne iiahajiiiuo v razgla*ih in naredbah predsedni^tva gia§ke nadsodnije. Ali zurad tega nismo Se vanii, da bi nam uu ua^li zaddkov. Tu je points* liti, da na Primorskem smo v obCe bolj mrtvi, in da mix) inirno gledali, knkd so nam tuju fonnularo napol-njtwnli v tujciu jezikti. Terjali nisiiio, zato tudi takih upoiov ha do^iveti nismo inogli, kukor naiKinnj-Hkem ali Stajeisktun. Zdaj §e lc stopimo v dejanske razmere; upajmo, da nam bo ua to strati sijaio ugod-nide solucr.
Na GoriSkem vsaj bi se nam utegnilo vzbuditi trdneje zaupauje. Slisali smo ravno v zadnjih 2 fit. nSoceu, da nam hoCejo uekatet'O soduije brez ovir u-radovati v naSem jeziku. Slidali smo, da c. k. odred. oki. soilnija, goriSka ima nafieluika, ki re.4uje sloven-ske viuge brez vsakega obotavljanja v naSem jeziku. Drug sodnik je iz Cirkuega sam lastnoroSno pojasnil, da sodnija ajdovska izvrluje vloge v nemskem all slovenskem jeziku, kakor se ji vlagajo. Dopis toinin-ski v zadnji aSo6itt pripoveduje, da tudi sodnija to-minska je ie mnogo vlog reslla v naiem jeziku. To so vse lepa poro&la, oziroma zagotovila, da nas vsli-§ijo in presli&jo v domacem jeziku, ce se prika2emo smni v dornaci obleki. Ona poro5ila ne zagotavljajo, da bodo sodnije same zahtevale sloveni&ino, Ce Be sanii ne pokazemo pted soduijo kot Slovene!. Sodnije imajo tudi prav; ker one v obce ne svetujejo; one pravijo, da kdor si sam ne zna pomagati, naj si vza-me odvetnika pomo5nika. Torej soduije nam ne bodo svetovale, da naj vlagamo to2be v domacem jeziku; na to stran moramo biti sami pametni, in si raoramo sami pomagati. Pojdimo tedaj kakor pravi Siovenci pied sodnije, pa recirao kar naravnost, naj nam iz-delajo toibe na slovenskih tiskovinah v naSem jeziku.   In ako sami toibe napravimo,  vzemiino slo-
LISTEK.
HSMA 125 SFU3IJTE3.
Pise Ivan 31   Bogovid
V Belgrade 22. januvarja 1882.
(Karodna skUpStina. — Svefava). — Kar smo teiko pricakovali> do§lo je. Iz vseh krajev Srbije zbirajo se poslanci — lastopuiki nai oda> da re§avajo dobro in zlo. jMoiebiti bo zanimalo bral-ec Va§ega Hsta spoznati se malo bliie s ceremonija-mi pri sestanku skup§tine 19. jan. Ob 8 zjutra je bila slovesna maSa v cerkvi sv. Trojice, katero je brai zastopnik metropolita vladika Mojzej. Pri magi bili so do malega vsi poslauei, ministri in kujaz s suito (s sprcmstvom). Po masl izgovorii je vladika krepko be-sedo poslaucem, ter povdarjal njihove dolftiosti. Po-tem so se zbrali poslanci v skupStinski dvorani. De-kan Novica blagoslovil je vodo, in ko je to zgotovit, so §li poslanci — kiist^aoje — vsi redoin poijubit sv. razpelo. Nato so izbrali Jurja Topuzovica za interi-mist, presednika in odbor za pregledanje polnomo6ij novoizvoljenih poslanikov, V odboru so vsi ttanovi yladioo stranke.
venske tiskovine in izpiSlmo jih, kakor se spodobl, v slovenskem jeziku. To zahtavajmo in delajmo doBledno pri vsaki priliki in za vsako toibo. Se 1b po takera postopanji bomo razsodili, v kaki meri je naie stauje ugodno pri sodnijah na GoriSkora, in fie le potem se pokazemo, da znamo pravice porabiil, kior so nam dali priliko, da jih porabimo v nafi prid. Driavna ti-skarna je tiskala tiskovine v BlovenSCini gotovo za Siovence; dmgaCe bi bila izvrSila nekaj, Cesar bl,treba ne bilo. V tern saraera imamo ie poroStvo, da se nam sodnije ne bodo uitavljale za sloveneke toibe in i/to2be.
Ako bi se zdaj ue poprijeli pravic, potem smo m livljcnje mrtvi, ko bi fie toiiko krifiali pri drugih prilikah, da 2ivimo, in da naj iivi slovenski dub. Tu, tu je prilika, da se skatao prave, mo2ate Siovence v tern, da aami rabiino slovenfiCino, kjer jo potrebu-jemo. Dejanja, dejanja nam je potreba.
Dejanja pa moramo terjati od nifiih Bvetovalcov, od advokatov, katere postavljamo za avojo naraestnlke in pomognike. NapoCil je dan, ko nam ie je oglbati vseh oinh pravdarsklh doktorjov, ki bi nam ne hoteli Blovenskih vlog izrocevati sodnijain, Bojaki predragi t Kodar greste odslej k advokatom, praSajto jih naj-prej, ali imajo sloveuske tiskovine, in ali hofiejo oni iste tiskovine v slovenSfiini dopolnjevati in sodnijam vroCevati. Ako jih ni volja, Vafie 2elje izpolniti, poj-dite k drugim advokatom, fie najdete ktere, in tako postopajte vsi. Sila kola lomi in prllom^ s casom, iu Ce hofiete U kmalu, tudi do vrat in skOz viata zdaj ponosnih advokatov. Moz* beseda, pa pojdimo, In od-loCno zahtevajrao, kar nam gre in kar odslej labko doseteo, ker so nam to od vifie strani priborili. Na noge, kmetje, in odslej naj Vara izdelujejo in poSiijajo slovenska pisma. Poka&te se I
21. jan. bila ie druga seja, v kateri se je volilo 6 kandidatov za predsednika in podpredsednika. Iz-voljeni so sopet vsi iz vladine stranke; ali opozicija je moCtia. Pred volitvijo so novoizvoljeni poslanci pri-segli. Prisego bral je dekau Novica v popolnem cer-kveucm ornatu. Po veri so poslanci: 158 pravoslavnih 2 zldova in 1 Mohamedancc. Poslednja trojica ni iz-votjena nego naimenovana. Vladinih poslancev je vseh ena tretjiua. Mohamedanec ie se \d da celi <Jas po* krit4 Tisti dan popoludne ob 4 je naznauil predsednik Verifikacijskega odbora, da je iz Seatorice kandidatov kujaz naimenoval za predsednika Aleksa Popovica in za podpredsednika Milana KujundiiCa, kar je bilo pozdravljeno z gromovitim zmo! Potem je izbral predsednik deputacyo, ki ima oditi k knjazu in ga povabiti, da pride odpret skupStino.
Danes ob 10. predpoludne je poslal predsednik gorujo deputacijo k knjazu. Med tern je priSel jeden bat&'jou z vojno baudo v paradni obleki pred skupSt-ino. Vhod je dovojjen samo povabljenim, kateri so imcli vhodne karte. Stabni uficirji, viSi uradniki, drL. sovetuici in mmistri, vsi v paradnt obleki, postavili so se na vsako stran prestola (trona). Piigli so tudi vsi poslanci stranih (tujih) dtiav. Tu si mogel videti zlata na njihovi obleki in ordenov za tel kofi. Vsi so bili krasno obleceni, ali poslanik najvefiega bankrotarja v jjvropi:— turfiki — je najkrasaejSe oblefiep, 0 ygU
Interpelacija dr. VoSnjaka in tovariJev.
do gospoda sattSnega miniitra bar ona Conrada. •
Po izkazu krSke Skofije za leto 1882. Steje Ko-rofika 108.992 Slovencev v 117 iupmjahs slovenskim cerkvenim jezikom in zraven 20.282 dufi v 17 iup-nijah s pomefianim nemfikim in slovenskim cerkvenim jezikom, tedaj za vsem 120.000 Slovencev, kateri zdr-iema vso juino Korofiko zasedajo.
Koroski deielni solski svet je z ukazom od 24. julija 1872. St. 1842 ljudttke iole na slovenskem Ko-rofikesi v tri vrste razdelil:
1. v Sole b samo nemikim u6nim jezikom, med
je prifiel knjaz ter odprl skupfitino z besedo. VeCkrat filifialo se je med branjem ntmou. Jutre bo prva re* dovna seja.
Omenim fie, da pri lias driavni uradni ci in advokati ne morejo biti izvoljeni v skupfitino, torej bo v skupStini samo kmetje, trgovci in duhovni. Uradnici morejo biti samo knezevi poslanci.
V skupfitini 8te sedaj samo dve stranki, vladina in zedinjena opozicija, v kateri je do sedaj 53 udov; nekateri poslanci Se niso priSli. V opoziciji je najveg radikalcev. Skupfitfnsko poslopje je novozidano in vr-lo lepo in okusno narejeno. Poslopje ima dvorano, sobo za ministre, 7 sob za odbore in restavracijo. Na levi strani je galerija za posluSalce, na desni so lole za knja^ovo dru2ino, za diplomats in iurnaliste.—
Bog je rekel: Naj bode luC! in bila je lu6, ali ne pri nas. Po nafilh ulicah vlada po noci egiptska tema. Svetilnice (lampe) petrolcjske 2mer6 (brie") po 500 korakov ena od druge. Nafii mestni oSutje posve-tujejo se ze 2 leti, kakfina svecava bi bila za mesto najbolja, ali do zakluCka fie niso prifili. Zalostno je,* da prestolco mesto z 32.000 dufi nimaplinove svefta-ve. (Belgradski oCetje bi morali priti ? nafia mala mesta v Solo.  Ur.)
katero pak so bile tudi nelcatere Sole v iisto air ve-ftnoma slovenekih okrojih uvrscene,  naranC:  Zrelec, J Gospa sveta, Sent Martin, Blatni grari, Otmanje, Po-rece, Cajuce, Velikovcc, PodkioSter in "rata;
2.  v Sole a slo\«nskira ucnim  jezikero v prvem zacetku, a nemScma se mora uze v  prvem letu uLiti J iu Ce mogoee, uzc od 2. leta naprej izkljuCljivo uCnt I jezik postati, in                                                              I
3.  v Sole s slovcnskim ucuim jczikom in nem-1 SSino kot ucnim predmetom.                                          I
V posledujo vrsto pa ni bila nobeua sola uvi§- I cena, ampak vse tako zvanc slovensko-ncmSke v dm- J go vrsto, da si so mnoge obcinc si>. izrekle, da sicnr J v. ozirom na koristno ztiaujc nemftkega jezika 2«16 | poak v w:i9Cini, pa mmo kakor ucni predmct, poak I v Solskih predmetih sploh pa more vspeScn biti sumo I v luuteritiein jeziku.                                                        I
KoroSki deivlni Solski svet pak at* ni brigal za I pritozbe nekaterih obcin: Sent jakobske, v Sviuah, J na Jezoru, v Bistiici itd. zarad zanrmarjenja sloven- I skega inateiinega jezika v sol ah, tor smntra kot jo- I dini cilj ljudske Sole na sloveuskem KoioSkem uLenje I neuiSkega jezika.                                                             I
Uciteljeni se o vsakej priliki zabi&uje, da se I nioiajo, kar se da, uze v 1. letu pri ponku nemSkega I jt/;ka posluzevati, in deSelni Solski svet je z ukazom j O'l 11. aprila 1877, St. 867 dovoljenje petletnih uci- I Mjskih priklad odvisno stoiil od vspehov, a katerimi I se ucitelji izkuzujejo v neinSkem ponku.                       1
Koioski dezelui sokki svet je celo uttteljem I razposlal neko od njega na svitlo dano knjizico: „An- I leitung zur gcsp.'&chwriseu Kmfuhvung slovenischer I Kinder in die deutsche Surache", v katerej se ufiite- I Ijem na sloveuskem Koroskem nkazuje, da morajo I slovenske licence precej po vstopu v Solo zacVti nem- I Ski poucevati, ter z otroci le neinSki govoriti, Ce prav I jih ne razumejo. Posaraicni ucitelji v svojej nemsko- I valnosti tako dalec gredo, da slovenskim otrokom na- I ravnost prepovedujejo, med seboj slovenski govoriti I in da na Solsko tablo zapisnjejo stereotipnt stavek: I ,Ti smes tukaj le nemiki govoriti".                              I
Ker na celovSkem ufiiteljiSci slovenSSina cclo za I alovenske kandidate ni obligatns, se tedaj tudi ne iz- I praSuje pri izpitib, nastopajo ntitelji svoje sMbe v I slovenskih krajib, ne da bi znali dovolj jezika svojih I nceneev, uekaien so ga celo popolnrai nezmo^ni. O.l I 157 uCituljt'v in uciteijio, nastavljenili na stovenskcm I KoroSkem, 53 ne zna ne besedice slovenske, ostali pa I v veiini slovenski po najvec za silo govoriti, a prav J malo med njimt i pravilno pisati.                                  I
Vedno hwje se prikuzlijt-jo slabi nasledki tacega i fienaravnega pouka, ker ucenci iz Sole iztopivSi, sva- | jega laaterinega jezika ne znajo brati niti pisati, nem- j Seine se pa tudi niso toJiko nautili, da bi razumeli I nemSki tiskaue kojige. Vsled tega zaostaje obfina o- j mika, verski in uioralni int se oslablja gospodarstvo I peSa in ljudsko blagostanje ginja.                                  I
Z ozirom na te ialostne prikazni je 97 katehe- I tov sloveuskega KoroSkega 11. raarca 1878 se s te- I meljito proSnjo do defelnega Solskega sveta obmilo, 1 da naj ukazuje uiiteljem pri pouka do 5. Solskega j leta se poslufcivati slovenskega ufinega jezika, vaditi I uCeoce v sloveuSfiini do popolnega znanja materiuega I jezika in Se le od 6. leta paprej neinSeino gojiti. *3g. | kateheti v svojej vlogi dokazujejo, da jia je nemo | goce veronauk vspeSuo u5ili$ ker nCcuci ne znajo bra- | ti sloveuskegji kaiekizma, nemSkega pa ne razumejo. Enezo-Skonjski ordinarijat je proS.ijo gorko podpiral, I a deiehii Soiski svet in ufino minister.stvo je ni tisti- I Salo, posleduje z opazko, da so tudi pred letom 1848 I vae boljse Sole bile ueinSke, in da naj slovenski du-hovniki ne niotijo vpeijamga reda.                                I
Glade we navedene uedostatke ljudskega Solstva I na sloveuskem Koroskem,   s katerimi se Mi duh in jasua besuda solskih iu diiuvmh zakonov,   usojajo si I podpisaui vpraSati Nj. eksceleuco gospoda c. kr. nau6-nega ministra:
1.  Ali ju Nj. ekscelenci znano, da za 120.000 Slovencev ua KoroSketn ni ne jedue slovenske ljud- I bke Sole iu da od 157 na sluvenskem Koroskem na-stavljenih uciteljskih mofrj 53 ue zna prav ui6 slo-venski, ostali pa v vefiini le nepopolno govoriti, a ne pisati?                                                                             |
2.  Aii so Nj. eksceleuci znani siabi nasledki te* j ga poucYviiuja, katero zar.tniarja mateiirs jezik, vsled | tega zavira dusevni razvoj in gojeuje  vc-rskouravstve-nega cuta tur zadrzuje obfino blagostanje ? in
3.  AH je Nj. ekscelenco volja, na to delati, da se ljudske Sole tudi na sloveuskem KoroSkeiu oddajo 1 svojemu pravemu uameuu, oznaeeuemu v Solski po-stavi, in da se za ljudske Sole ua sloveuskem KoroS-kem le taki ucitelji in solski uadzoruiki nastavljajo, j kateri znajo slovenski jezik popoluem pravilno govoriti in pisati ?        ____________
Dopisi.
Cepovan, 26. jaa.  (6b«ni zbor i beseda v k. p. Citalcici).   Dne 22. jan.  se je  s,e51o  30 soudov k obfiuemu zboru. Ob 1/25. zv. je dinStveni predstojnik I S. g. B. G»fia odpri jfiorovaDJe. Mv'31? HfUWuOegft a*-
| pisovalca je na njegov stot. g. predse.inik poklical za-[ pisovalCevega namestnika gosp. A. Bratuz-a. No, ta je razlo^il delovanje druStva v preSlem letu ter do-stavil za druStvo lazkavo opombo, da ima za-I znaraovati ugoden vspeh glede podauih proSenj v J pret. letu. Mje se je -eSil rainn, i potem je pred-I sednik sejo pretrgal z opazko, da naj se zdajci druSt-I veniki pogovore* o volitvi novega udbora. Po kratkem I prestankn naznani predsednik, da se je draStvenik j Ant. Podgornik ogiasil za besedo, katero mu podeli. I Govornik pohvali delovanje dosedanjega odbora i pred-I laga stari odbor z vsklikom zopet voliti. Ko se do-I bioklicFpo dvoranf pTc»lejo, vpftiSag. predsednik, air I ieli kedo, da se voli no Hstkih. Ker se nibce ne ogla-I si, kensttttira vspeh volitve. Konoino predsednik po-I da kratek pregled politike v 1. 1831. i se spominjaje I najviSe obsodbe nporue politike naSih nasprotuiUov I poziva zbor presvitlemu <• - uju zaklicati: slava! Ko I se to navduSenii stori, zbtn* razps^ti. Toda dvorana I se zaCne vnoviC polniti; udje i neudje so se dretijali I k Bbesedi". Le-ta se je vrSila po napovedanem spo-I redu, i v popolno zadovotjtiost vseh pricujofiih. Zal I naj inn bo, kedor tit ptiSel! — Po besedi so se oni, j ki se delovali nna odtui(, preselili v drugo sobo k I skupni veceiji. Pa posluSalci se nismo niatali lo6:ti j od njib, i prav smo zadeli.
j           Lepo petje, Saljive i resne napitnice so nas po-
I StcRO razveseljevale. Da o posami^oih ne govoiim, I pohvalim samo g. Valeutiniica, ucitelja v Bitab, ki I je v dobro ptemiSljenem govoru pobvalil voJitelje I druStva i napil temu na razevitanje.
Z Vrh Parnasa l. febr. Moje kljuse Pegaz se je u2e nekaj Lasa#setu, prav jako kiselo in klaverno dr2alo. Dolgo sem vgibal, kaj bi to pomeniti moglo, a pravega nisem n.ogei zadeti veudur dozdevalo se mi je, da nekaj :iepii6*kovanega sluti. Zad-njo nedeljo 29 p. in., ko me pelje uboga para v Ri-fenberg k svefianosti enoletuega obstoja tamo§nje ve-teranske poddru2oicey kaj se nama na potu pripeti! Izza bli&ijega hriba kur prileti krokar ter se zaletava zdaj v tnene, zdaj v ubogega Pegaza, hoCe uama kar o<5i izkljuvati, ter s svojim ni6 kaj prijetnim glasom: kra, kra, „zuruck" na ParuaSkt vrh veleva. A ni mu veljala, kajti oba sva bila pogmnna korenjaka; jaz kot vojak nisera se zbal take male &ne letavine, ker sramotno bilo bi to za vojaka; vojak se Se smrti ne 8me bati, ne enega krokarja! Moj Pegaz je tudi ne-bojefi, ou bi se Se desetih tacih krokarjev ne ustra* Sil, da bi se ne vein Se kako v vanj zaletavali. Po dol-zem boji, ko z nama niC ne odpiavi, zleti zopefc v hosto.
DospevSi v Rifenberg obsuje me trop veteranov, kateri mi zaencjo toiiti, da je nek krokar (o Bog! zopet tukaj krokar, bozji prst nad veterancil) vse do-mafie veterane tako oplaSil, da so se vsi poskrili v svoje brloge.—Taki so vojaei, si mislim, kateri se e-nega krokarja zboje', to morajo biti prave mev2e, niso vredne v nalem taborju biti, le naj bojo v svojih brlogib, ue raaramo tacih smetijl
Zdaj pa naj povem, kako se je izvrSila ta slav* nost. Prva toeka je bila sv. maSa, katerese je vde-lezilo kacih 40 uniformiranih, in nekaj ne uniformi-ranih veteranov skoro samih tujeev, celo iz Sturij, do-maCih pa samo 9 Piedseduik druStvag. vit Catiiul-li, predsednik poddroiuice grof Lanthieci, c. kr. gla-varstveni nainestuik gosp, Zuech iu ved odlidnjakov fiastnih Clanov diuStva veteranskega. Po sveti musi | je bil pohod iu uetiiiranje pred odlicnjaki do g. Lic-nove gostilne, kder je gosp. piedseduik vit. Catiuelh i pozdiavil zbraue v«terane v nemSkem jeziku* potem klieal trikratnt nhoch* na presvetlega cesarja, cesa-nco in vso njihovo drn2iuo. Oni pozdrav prelo^en od g. Kersovana v slovenski jezik, je bil s trikrathn 2ivijo sprejet. Potem je bil banket, skupno kostlo v ! gosp. Licni,vi gostilni. Tu se je napivalo v sloven- j skem iu nemSkem jeziku. Pivi je napil v nemSkem jeziku gosp. predsednik vitez Catittelii presvetlenm tesarju in cesarici in vsej ccsaiski druzmi. Potem je napil v slov. jeziku g. grof Lauthieii predsedntku g. vit. Catinelli-ju. Daije be je napivalo g. c. k. dvor-neuiu svetovaleu Rcchbachu iu vsera njegovim uradui-kom, g. e. k. komisarju Zuechu iu dr. G. predsednik vit. Catsnelli se je ta dan pokazal blag<> duSo; ob-2aloval je, da ne zna slovenskega jeziku, pa da veu-dar Slovenee ljubi iz cele svoje duie, kakor druge avstnjske narode; pokazal se je pravega Avstrijana iu da ni mkak straukarsk pienapetnez. Tofiuo ob Sesti un zvefier je zaM pies, kateri je ttajal do b«-lesa dne, in inisSim, da so bile vse RifeuberSke Evi-ce zadovoljne I njim; kajti v^e so si zbrusile pete. Pa kaj t saj so bile u2e tako plesa potiebue, ker niso baje ute tri leta plesale, in tudi zdaj ue bojo vefc tako huro, ako se jih zopet veterani ne usmiliio. Vi-si pievec Ceien oblak uad Rifenbergom!
mmm^mmmm^mmmmmmmm i*ydkraSkogorski.
Politicni pregled.
Delegaciji bosti dovoltli prej ko tie 10 mi-lijofibv za vojne potrebe. Kalnoky je rekei, da
I nemir v juinih dezelah nima velikega pomena, j dokler ostane vstaja samo omejena, in upati je, da se ne razSiri cez meje, prviL, ker je dovolj vojske odposlane, da se vstaja zatre, daugid ker sosedne de^ele, kakor Srbija in Crnagora ste neatralni, in se ne vtikati v vstajo na Skodo Avstriji.
Leviaarji so ie mislili, da bo Taaffe, naj-prej pa Dunajevski popustil ministerski sede2 zarad poloma v Parizu. Ali ^Laenderbank" je estala nepoSkodovana, in bo nadalje awtrijskim judom delala preglavico. Sicer pa ni bila Taafife-jeva vlada odvisna ra/no od srefie nil nesrefie Iillnderbanke. Imenitna je interpelacija Dr. ?o§-njaka in tovariSev zarad Sol na slov. KoroSkera. Ta interpelacija natenko ka2e, kakO se Slovenci na KoroSkem germanizujejo. —
Na vrsti je v del zboru postava zoper ne-poStene dol&iike, nova postava obrtnijska, potem, kakor smo zadnjid rekli, nova Solska postava, katera je krivim liberalcem in judom zopet ve-lik trn v peti.
V gosposki zbornici se razpravlja postava o ceskem vseufiiliSfii. Senat praSke univerze je peticijo skoval, seveda neugodno Cehom. Ali 150 fieskih doktorjev in potem tudi jurid. pro-fessorjev je pa uasprotno peticijo odposlalo v gosposko zbornico.
Minister dr Pra^ak je Tauffererju tudi do-bro odgovoril. 0 vsem tem prinesemo obSirneja j pojasnila.
I          BTribttoea dobro pravi,   da je nesreca za
| nevedne vstajnike, ako jih drugi Slovani pod-pirajo z denarjem. Taka pomo6 jih samo slepi, da se upirajo in zastonj upirajo Avstriji, ki jih mora ulkrotiti zarad polit. poiozaja; zlate be-sedc! Naj bi reveze rajSi podufievali, Avstrijo pa tudi, da bi tlaSeneera sre&ieje pogoje po» dclila.
Srbski ktiez je v pozdravu skupSCine naglaSal dobre razmere knezevine z druglmi drzavami, posebno tudi z Avstrijo in Rusijo. NaStel je potem veliko vrsto del, ki jih bo skupScma raz-pravljala. Delalo se bo na premembo ustave, uprave pravoslavne cerkve, vrejenje agrarnih od-noSajev v pridobljeni zemlji, zlasta pa tudi tfa to, da bi se osnovala narodna banka. — Skup-sfiina je te dni razpravljala adreso, katere so se mnogi poslanci branili.
Kuez Milati zaupa popolnem sedanji vladi, ;n je ostro grajal opozicijo. Nekaj se pa kuha v Srbiji proti Obrenovieem, zlasti tudi potem, kar je Bontdux v Parizu propadel. Tak6 do* hajajo pcrocila.
Ruski car je ukazal zeleznico potegniti od Orenbtirga gluboko v srednjo Azijo do TaSenda* Garibaldi se zdravi zdaj v Neapolji; pra* vijo da je ze!6 slab* Kralj ga bode obiskath
Velika stranka v Italiji se veseli, da je Gambetta moral odstopiti.
PanamaSko ozino marljivo prekopujojo, Nafirt za tak prekop so bili napravili ze za Filipa II, pa ga ni hotel on odobriti.
Gambetta ni mogel prodreti s svojim pred* logom, da bi se po listih glasovalo; zato je odstopil. Mnogi menijo, da je njegov odstop nesrefia za Prancijo; telazijo se pa, da pride zopet kmalu na knnilo. Njegovo mesto je prev* zel Freycinet, fin. min. je postal Say, nancni minister pa Ferry. Mnogo upajo od novega ministerstva, ker imajo te tri moze za iz-vedene, previdne, pa mozate. Gambetta je obe-6al, da jim ne bo delal sitnesti. To je da ne, kjer ne bo mogel.
Domafie stvari.
Vabil*^. pQddru^uica slov. Citalnice v Gorici, uapravi v soaato dne 11. februarija „Vese!icoa v dvo-raui restavracije nAU' Europa" na Travniku. ZaiSetek toeno ob 8. nri zve5er. Veseliea se bode vrSila z vojaSko godbo. petjem, srefikaujem in plesotn. Za srefi-kanje sU odloCeoa dva dobitka. I. podoba eesarjeve druitne v pozlafienem okvirju, II. podoba dr. Bleiweisa;-vSaka Stevilka stane 20 soldov. Za pies plaaa Vsak plesalec 60 soldov. Pri petju bodo peli- pevci domafii in z okplite,  Dvorana, bo kraiuo okiuCaua iq rag-
svitljeua. K tej vesplici so vabljeni p. n. druStveniki poddruzmce, Citaluici! in drugi lodoljubi, kateri pc body morali izkaznti vabiio, Drostveniki, ki iHe" vpe-ljati k veseliei kakrga prijateija, naj *.» cigustf pri gospodarniku ppddmznice zadnji Las duiioldni; i*tega dne, da udobe vabiio, ker v.uop bnz vabila ni mko-jnur dovoljen.                                            Otlboi.
Gori§ka citalnica imela je pr«t«»kl<> sohoto : svojo detrto malo pustno /abavo ali prav /a prav | plesni ventc Tudi ta zaUv.i je bila dobro obi*k.na; | le Stevilo krasotic je bilo nrk.-ij iiizjo ; pa ph-silo se i je... toliko. Iaz>, ker ni bilo take gnece, kot .popn>j. N«v plesalei so pa zop«'t eno ali drugo uganili. Ta vcfer se je nuiogo govorilo o besedi, katero namerava nasa Citalnica prirediti „Narodnemu domu* v Ljabljani na korist, Ta mis^l nas je vse jako navduSila — in za-kaj bi pa ne? Obuditev nasega starega, nam cdino plodooosnega programa, moragotovo vsakega pravegu narodnjaka nsivduSevati, Narodni dom bo takd rekoc simbol ali vidno znamenje tega programa. Pravila „Nai% dornu* kazejo takd plemenite naraene, da mo-rajo vsakega rodoljuba vzbuditi in razvesiditi. Zato smo pn tudi prcpri<iaui, da He bo za tako besedo na vse strata zlozno delalo, in da se bo zgledna pot ka-zala od strain tudi Gor. Citaluice. — Pri vsem tern Be je ta veCer pa tudi eua all druga zapela, in tako smo zoput en vefiur veeeli v pravem narodnem krogu preziveli. Le tako naprej 1                                 Z.
G. dopisniku iz goriike okoliee v zadnji „Soci*. Nad Vasim dopisoiu so innogi nejevoijni, tudi Slovenci* ki razmere v naSem mestu poznajo. Kolikor vkdim jaz, se nam dejaneko ne gode krivice v gori-Skih cerkvah, in 2al mi je, dag. dopisnik ni natenko dolocil osttb, cerkev ali raztner, kjer bi bilo lahko boljfie tudi za nas vrejeuo; ne dal bi bit povodasum-nicenju, ki utcgne tu pa tarn nastati, tudi kjer ni opraviceno.                                           Izvedenec.
Dostavek uredniStva. Mi smo dopis sprejnli, ker je v obce govonl in ni doloeeval oseb ali krajev, ka* tere je morda zelel grajati, Po takem je vsuko sum-nifienje krivicno, ker posamnik ni bil tiobeden grajan. Morda utegoo res takd biti, da se nam ravno zdaj krivica prevelika ne godi ua to stran, Javii tazgovori pa imajo nainon, stvari la napi'ij razpravljati* tedaj pomagati, da se skoda in nuvarnost zaprcdi v botloCuosti. Nas list noce nikogar 2aliti, pac* pa hofie atra2iti, da se nam krivice ne zgO'le ali pa da se odstranijo. Sicer pa moramo tudi Mizvedeuceff grajati, da nam stvari ne pojusnijo takrat, ko nastane obce mnnrauje. Oglasite se!
BolniSnico zadasno za ranjene vojakc iz Dalmacije in Hercegovine je zaukazalo v Gorici na-praviti trz\ voja§ko zapovedniStvo.
BolniSnico za one, ki zbol6 na osepnicah, je najelo gorisko mesto v hiii Ca^dutti-jevi za Gradom. Placevali bodo bolniki, ako niso v mestu doma, po 1 gl. 50 kr. na dan. Stregle bodo bolnikora usmilje-ne sestre.
Na Travniku, starem na§em trgu v Gorici, se je za&Io s 1. febr. zopet iito prodajati, kot nekdaj. &tni trg je bil uamrec nekaj let preioien na „Pla« cutoKv Po taken; bodo Labi po stari navadi zopet merit! tursico („sirku) na§im gorjanora.
Dru^ba sv» Vincencija P. v Gorici imela je V preteklem tetu 1731 gl. dchodkov in 1664 gld. stro§* kov. Najveg se je izdalo pomoci za kruh, moko, meso in hiSuo najem^ino (1349 gl.).
„Tolminska zgodovina", katero je spisal prof. S. Butar, se bo zaCela kmalu tiskati v Gorici. Enako ima isti pisatelj zgotovljen rokopis: nDomo-vinski nauk o avstrijskem Frimorji*, ki je po bese-dah ,Lj. Zvona* namenjen osobito uciteljiicema v Gorici in ? Kopru.
Popis konj in tovorne zlvali se mora po zaukazu namestniatvenem izvrgiti tudi v Gorici do 20. febr. Ob enem se seStejejo tudi vozovi. Goriski innntcipij razpo§lje po mestu 6. in 7. t. m. posebno komisijo. Pozneje se konji §e posebe razdel^ v po-tretme razredc Vse to se zdaj zgodi zarad vojske na jugu.
V  Oslaviji pri Pevmi je pogorel hlev in ii-vince.
Podporno drnStvo so si osnovali v Bomansu rokodelci, katcr.m so pristopih tudi kmetje in po-sestniki. Lahi si povsod snujejo podporna druStva in posojilnice. Posuemajmo jihl
V  tolaibo o^enjenim reservistom je vojni miniater povedal v dri. zboru, da bodo dobivale pod-poro druiine takih reaervistov, ki se poklidejo v voj-eko. Tudi se bodo klicali rajsi v vojsko mlaj§i in neoSeujeni vojaki. S tako tola^bo bodo reservisti gotovo zadovoljni.
Tihotapci in kmetje. Te dni so iraeli tiho-tapci prekoraCiti ravno uaSe meje ob Idriji (Judri), in sicer s soljo, tobakom in sladkorjem, ko zagledajo ljudi, obleC«ne kot SoaaCui stiaimki, viiejo bxi blft-
go od sebe in pobegnejo. Ti preobleCenci so bili kmetje Coprski, ki so hoteli obogateti s pivpovedauo robo. Ali c. k. financn je priSIa na sled t Ckom, ki so zdaj zaprti v Krminski temni kletki.
Kanalska veteranska poddrugniea prirtdi velik pies duo 4. febr. v g. Segalla-ovi dvnrnni. — Godba veH'iauska iz Kojskega. Z.itVtik pb 7. mi zve-fier. — Vsfupnina 1 jrl i. — Vetorani so jn«»>ti. — Kadodarn>*ii se ne stavijo mej«.
Tominska veteranska poddru^nica prire-di velik pies due lL.H>r._ydypran.i._1,pri..pftfi!ti*...Zai_ Cetek ob 8, uri gveiar. Vstopmna 1 gld. — Gospe i gospicc so proste. Ker je disti dnhodek namenjen u-bogim veteranom, se iu> stavijo meje radodarnoati.
Novo osnovano bralno dniSvo na Colu pri Vipavi piiivdi 5. febr. otvorjcuju z veselico. G, 2upnik Jan. Hevo je predsednik.
Driavnozborska volitev vTrstu. Za eno izpraznjeno meato no odpovedi dr. Rablna so so v-sak dan novi kandidatjo oglaiali in preaojevali. Ka-zalo so je od zaeetka, da edinost bo teLko doseci; to v Trstu ni nikakor 6udo zaonega, ki pozna wiBprot-ne vetrove, ki pihajo v tern mestu. So Sudnojo pa je, da je izid volitvo pokazal kropko edinost. Do-bil jo namreS izmed 980 glaaov, katorih jo bilo pa redno oddanib samo 947, g. Jos. Uurgstaller. 61 & glasov. Br, Benigherju so oddali 318 glasov Drugi ne pridojo v poStev, ker pefc moi je vlovilo vsak po 1, 2 po 4 glasove! Slovene! so glasovali za Butgstallerja, in kakor smo slisali od dobro po* du^ene Rtrani, je izvolitev toga kandidata najbolj no godu tudi Slovoncem.
Zana&ati se je, da jim bo praviSen, kakor bo je, U v prejsnjih 6asih za njo potegoval, Nokaj pa oatano pri tej volitvi nejasnega, fio ne pkrivnega; naj bi to bilo znamenje preobrata na boljae od katero si bodi strani v Tratu. Vo6 pri tej priliki no izro« domo.
T Trstu je bila te dni glediSdna igralka Sara Bernhardt. Ta jc hodila po Amcriki in poilodnje mesece po Evropi od mesta do mesta. Veliko slave bi je piidobila, pa la ve6 denarja, ker jo judovskt listi puv/dignjcjo fry, no mero, zato ker semttskega rodu, v Franciji doma.
Bralno druStvo na Opcinab priredi v aoboto duo 4. febr. veselico s tern sporedom: 1. Zajec. BBo2e 4ivi% poje moiki zbor. 2. Prcsireu. nZelezna cestatt, dvo-govor. 3.vStos. „Na pies", poje mo§ki zbor. 4. Belly-Kr^Mi. n»tempihar inlujSi", gluma v enem dejanji, i-grajo »K;inati diletantjc. 5. Leban. MSladka kislica", liuuiofiatiCna polka, poje moski zbor. 6. MPlea."pri plesu in med posameznimi to6kami svira Beptct iz orkestra vojaskega peSpolka BNadvojvoda Albrecbt". — Vstop-nina za neude: k besedi 20 kr. za osebo — k plesu 80 kr. za moSke. Zafietek ob 7. uri zveCer.
Iz Livka nam pi§ejo: Da v Gradnem cvetice cvetd, to ni cudo. 18. jan. smo tukaj pri nas dobili sopek cvetlic belih, rudeCih, viinjevih in rumenih. Tukaj pri nas, ki dobi mo prvi in zadnji snegi Letos pa na§ Matajur takd toplo solnce ogreva, da se vidi it muogo spomladanskih MilL Badovedni priCakujc-mo, kaj nam prinese prihodnjost.
V Trzldu na Kranjakem sta zveCer dva kovaca za-kurila ^clezno pe5 z ogljem. a sta dusek prekmalu zaprla. Strupen dim ju je zadusil.
„Narodnega doma" obSni zbor bo 5. febr. ob 10. uri dop.
Skof Dobrila je So na smrtni postelji dolodil 8000 gl. za dve ustanovi ubogim dijakom iz Istre; vedino svojega premoLenja 40.000 gl. je posvetil pa v 2ivljenji za malo semenigfo, katero utegne oziveti vsak 6as brez zaprek. —
Temu velikemu dobrotniku in podporoiku ubo-gega naroda so rodoljubi sklenili v spomia kovati svetinje z njegovo podobo in primernim napisom. Svetinji bosti dve, ena srebrna in ena medena, prva bo stala 10, druga pa 2 gl. Cisti dohodek iz teh svetinj se izro6i potem BbratovIcini hrvatskih ljudih u Istri". Na svetinje, ki bodo shranjene v zatvoru (etuis), se bo traba naro6iti naprej.
f G. A. Jugovic, lupnik v Borovnici, je umrl 77 let star. Bil je zlatomasnik, odbornik „ljubl. ce-belarskega dru§tva", pa pravi poStenjak.
Banki „Slaviji" pristopilo je v vseh zavaro-valnih oddelkih v mesecih September, oktober in no-vember 1881. leta 13445 cHenov, ki so zavarovali ka-pital 16,330.307 gld. 92 kr. ter za to vplacali ma-rovalnine in pristojbin 443.860 gl, 82 kr, Za povra-eila §kod izplafialo se je v tej dobi 300.299 gl. 95 kr.
Od bankinih fondov bilo je v tern Casi vlozenih 228.241 gld. 31 kr. v ce§ko-moravskih posojiinicah; 686.765 gld. 49 kr. pa izposojenih na zemljiSca. — Denarni promet zna§al je pri glavnej blagajuici v Pragi 2.330.750 gl. 42 kr, in sicer bilo je 1.165.751 gl. 04 kr. dohodkov, 1,164.999 gl, 39 kr. pa troSkov.
Y Gfrftdcu qbuqv&Iq se je novo druHtvo „alo-
vanska iitalnica.* Dobro h? potrebno v hudd germanskem meBtn!
Kuga med rake krSke je priSIa tak6 ^Uo-vita, da ae je bati, da poginejo popolnem. Erlki raki so filoveli kot najbolji po celem svetu.
Brencey je prvikrat letos pritrcai iz Ljubliano. lma vec za blovence imenituih podob. Tudi Veste= neck ;e ilobro oznacen iz poslednje pravde na Du-naji. lvrispin KriSpovifi pa zlasti sloveiwke politidne caHiuke bica, ker lo preradi rabijo tuje izraze za po-htifine mzgovore. Zares: eukrat smo puristi iea vso mero, drug krat pa posnemamo Nemo©, ki morajo lmeti v vsakem stavku kopieo tujih, zlaati tudi latin-skih besed in izrazov. KriSpo?i$ pa jo j© zdaj mm zakriSpal.                                            *       * r
u «.,'B?r ?" rt0^° fiir|5 ti8kftl 8e J« z^njta ? 1200 StevUkah. KoroSki nemSki listi se ez6 nad tem, ie ved6, zakaj.                                         ,          '
n .Hfl0 *7\ 0m* l Me*oda. V spomin. 5. ju. * Hja 1881,,« ozirom na denafioje razmere. Spisal Ja-romir Volkpv. Z»Io2il pisatelj, tiskal I, Huala ? Tratu. Takd Be bere na JSeiu 88 Mraoij debele, prav «ed-no tiskane knji^ico, ki j« ravno kar Ie&Ii, in je v odlomkib 2e prej izhajala v ^Edioostl". Knjiifea kaj epo popisujw 2iv!jenje bv. slovanbkih apoatolov OiriS in Metoda in ka^e na mnogo strani, kako se nam je obnasati, slovanski duh v sebi vzbujevati, v obfie kak6 Lastiti dejausko prve utemeljiteljc slovanske knji2ev-nosti, Ta knji«ea je prav pripravna, da se v vsem poducimo, Cesar nam je treba vedeti o svetih mozjh, Pozoati ju morarao, akoju boCemoprav caititi, in to hrcpenenje mora imeti v prvi vrsti nafia fiolika in tudi vsa druga mladiua, Mladini knjiiico najprej pri-porofamo, da jo sama prebira, potem pa stariem in dru^ini ponavlja, da jo bo vsaka slovenska duSa po obsegu dobro vtisniia v sree. Po knjiLicl bo treba naglo sedi, ker je ni v veflkem stvilu tiskane. Dobi-va pa se zdaj tudi v Gorici pri kniigarjl g. Wokula-tu po 45 kr.          ______
PRAVILA druitva MNAR0DN1 DOM"
v Ljubljani.
Namen druitva.
§. 1. Drufitvo wNarodni dom« lma namen so*l« dati in vzdiiuvati narodni dom v Ljubljani. S tem hoce drustvo vsem narodnim druStvom UubUanskim, ki ie z mnetnostjo, znanstvom peCajo, ali k druibin-skej zabavi slu2ijo, stalno in lepo domaCijo napraviti in na tak naCin narodno omiko in zabavo pOBpeSiti, — Sede« druStva je v ijub^ani. U4je.
§. 2. Udje tega druStva so: druStveuiki in Ca* stni cleni. DruStvenike sprejema upravni odbor, ca-stne 61ene imenuje obfini zbor. Ce upravni odbor ko-mu sprejem raej druStvenike odbijo, treba mu ni na-vesti odbitja vzrokov. Vsak druStvenik je zavezan pri svojem vstopu 200 gld. kot delelni znesek v druStve-no blagajnico vpladati. Pri tem mu je na voljo dano, celo svoto takoj vplacati, ali pa samo 250/0; glede ostalih 75 0/0 pa se ima pravomofino zavezati, da jib, bode vtreh poluletoih obrokih vplacal. Castnimi aieni imenuje obeni zbor osebe, ki so si velike zasluge za vstanovyenje ali vzdr2avanje naiodnega doma ali sploh tega podvzetja pridobili.
§. 3. Podpiratelj je, kdor druStvu enkrat za vse-lej (tudi v obrokih) zneske ne pod 50 kr. daruje; vstanovnik pa jc, kdor drufitvu tisofi gid, ali vec* ti jedenkrat daruje.
Pravice in dok?nosti udov, podpirateljev in ustanovnikov.
§. 4. Udje imajo aktivno in pasivno volilno pra-vico v obenem zboru.
Druitveniki vplacajo v druStveno blagajnico de-lezni znesek od 200 gld. ter imajo pravico, da sejim ta dele2 sukcesivno povrne. DrnStvo jim placa vsako leto za obresti 3% in za amortizacijo kapitala 20/0.
Ce druStveuiki izplaLbe zapadlih obrestij jedne-ga leta ali dvehletnih amortizacijnih obrokov zahte-vali nijso, zapadejo dotiCni neizplacani zneski druStvu v korist. DruStveniki se podvrzejo temu araortizacij-skemu nacrtu in se odpovedo pravici, vplacani dele2 po drugej poti iztirjati. DruStveuik, ki ni vplacal ce-lega dele2a, izgubi pravico, vpiacano svoto nazaj tir-jati, 6e v dolocenem casu ne placa ostalega svojega dete2a, V tem slufiaju zapade vplacani znesek v korist druStvu. Vsak dele2 da temu, ki ga ima, glas v obenem zboru; druStvenik, ki ima ve( delezev, ima toliko glasov, kolikor ima deleZev, nikdo pa nima veL delezev kot pet.
§. 5. Imena podpirateljev se priob5ijo v vsako-letnem sklepnem raCunu; imena ustanovnikov pa se vpi§ejo v castno knjigo in se zazoamvajo na sposob-nem mestu v „Narodnem domu".
Kedaj smejo drustveniki iz druStva izstopiti.
§. 6. Vsakemu drustveniku je na prosto voljo dano, iz druStva izstopiti, Ce se vsem pravicam proti diuStvu odpove, in sicer odloCno tudi pravici do svojega de)©|8« ?m|i 8me druStvoaik is^topiti, ae upravni
odbor njegov delei kupi. Nikdar pa droStvo k nakupu ;        OdprtO piSmO g. Al. BaderjU V 6oriC|. delezev prisiliti «e sme. DrnStvenik, ki hofce-svoj de- ;.           fce v tretje leto scm postal v VaSo  Stacuuo po
let prodati, ga mora poprej upravnema odbora ponu- j voSfiene svefie, a dosledno ste cerkovnika surovo za-ditr. Ct* ga odbor nofo ItipHi, sme ga druStvenik dm- | vrnili: v Dornberg ne dam-sved, idite po oje v Lju-gani prodati. Kupec pa mora imeti take lastuosti, da j bljano. Vcerej, 30. t, n>. se je cerkovnik, po atari .    ..•__, .,._«¦-----iv_......:.,.: .«„..,.   n..». • zavrnitvi, posluzil Vain pristojue zvijace, ter ye vruil,
ga upravni odbor mud druStvenike sprejeti more. Dm stvenik, ki so ne vede po teh doloCbah, izgubi Vae praviee proti diuStvu iu do svojega deleza, ki druStvu pripade.
OWiui zbor.
§; 7. Vsako Jato v mesecu marcu sc snide obCni zbor. ' Dan • nazoani upravai odbor- po BSlovcnskem Narodfi". Upravoi odbor sklice tudi izredui obcni zbor, kadar ae ma to potrubno zdi. Sklicati pa ga mora, i:« deseft droitvet»ik*>v to pismeno zahteva in vzroku iu dnevni red iiaznam. Sklicati ga mini ludi tcdaj, fie to pregledovalni odsek zaiituva. SkiepCoa je obcui \.Um\ to Je tretjiuu opravi&mib glasov nav/ocna; v. eiua uavzocuih glasov odlocoje giedc sklepov. «Je bi obthii zbor sklepati ne mogel, sklifie ga upravni odbor v novia ftrez 14 dni; — ted^l pa j« obcni zbor brca ozira na navzocaost glasov sklepcen. Njcrau predsc-dujc druitveni predaednik ali ujegov naraestuik.
§. 8. OWni zbor, iu» te-le praviee: 1. voli u-pvavni odbor in predsednika; 2. odobrava letne ra-cune, bilauco in nasvete za razdelitev dobicka; 3. o-dobrava nakup zeiuljiSca in sozidanje poslopij; 4. sprrminjapravila; 5. voli pregledovalni odsek; G.skle-pa o razidn dnistva; 7. pretresuje, oziroma sklepa o predlogih, po diuHvenikik stavljenih. Uptavni odbor.
§. 9. Up.avni odbor sostavljou je iz 12 udav in
' predsednika; redni obcnizbor voli vsako leto npravni
odbor z absolatno vccrao. — Upravni  odbor  voli iz
sv-jje arede z isto veiino predsednikovoga namestnika.
§-. 10. Upravni-odour voli tajnika in blagajnika iz sv»>jdi uduv in ilulocuje o vsem, kar ne .spa<ia v dulokiog ub^aoga zboia.
§. 11. Sklepicn jt: npravni odbor,   Ce j«? 6 od-bornikuv in pri'daeduik all njcgnv munesttiik zavzoCitih. PredsedniStvo.
§. 12. Pndscdaik (ali ujegov nameiituik) scasto-pa drustvo pied sodnijo-in drugod. Pi-avoniociia* i>»-sma podpifin pr«<|soiluik ali iiji'gav iiatoostiuk in dva odbumika.
Pregledovalni odsek.              ^
§. 18, ObCni zbor voli v predgledovalai oddek 5 drultvenikov, iu ti volijo iz svoje srede predsednika.
§.14, Pregledovalni odsek nadzoruje opravilstvo dru§tva v vsih strokah uprave; Oa se sme podufievati o stanji- drqitVenih z;idevt dro§tvene knj'ge in pwma, kadar ga je volja, pregledovati in: dru§tveuo Wagaj-niptt prei^kovati. On ima letne ra6une» bilauco in na-Fv.te o lazdelitvi dobifika prctresovati terotemvsako. Ieto obcuciiiu zboru potucevatr. Pregledovalni odsek ima sklicati iztedni obdni zboij ce je to druStyu v korist.
Posi'bne dolocbe.
§. 1.5. Potem ko je druSivo vstanovljeno in so pravila'.od vlade potrjena, bo druSiyo primerno zem-lj.§Ce.v Ljubljani nakupilo in zafielo.zidati .Narodui dom*. Da sb ta namcn izpelje, bode drustvo potrebni kapital od. drustveiiikov sprejrlo. iskalo pridobiti si vstanovnikoV in podpirateljev ter bode finanCne opo ractje osnovalo. Drustvo bo z vare.no upravo skrbelo, da se dolgovi pjpla&do, da se druStveutkoiu. yp^Oani drlt^zi z obre.-)tuu vred v ssuislu pravil yovrncjo. Radi tcga se bode „Narodiu doni" narodnim druatvoui v najem dal in vse drustvcno imntje v ta liamen obr-nilo, ne da bj diuzoga dobiCka iskalo.
§. lb. Cw so vsi dolgovi poplafoni, i:: delezi po-polooma amortizirani, se drusivo razide in vse dru-Itveno imetje postane lastnina Matice Slovenske v Ljubljani pod tend pogoji: I. da narodni dora ne bo uikoli svojemn v teh piaviiih izrefienerau nauienn od-' tegnen; 2. da se lie sme narodni dom prodati ah o-brenieniti. Te doJznosti seitnajo pri prepisu vknjiziti; 3. da Matka Sloveaska poiovico dohodkov za se>,>r-no, drugo poiovico pa ^a to, da napravi ustanove 2a narodpe dijake, uuietnike in pisatcije.
§.17. Ako bi, se drustvu razSfo, predno dovr&i svojo ualogo (kar obcui zbor z dve;na. tretjinama nav-zoCnih druStvenikov skleniti niore), pripade tb» kar po doplaCanih dolgovih in deb zih premo^enja su o-Btane, "brea vsih pognjev Matici Slovenski v Ljubljani. Izbrano sodniStvp. §. 18. Vse iz druStveujh razmer izvirajofie pre-pire brez piiziva reSuje izbrano sodnistvo, kateio ob-stoji iz dvch aodnikoy iu predsednika. Tista-stiauka, katera zahteva razsodbo prepira po izbranem sotlni-Stvu, iiqa ob jednem iineuovati jednega sodnika iz-med. dru&tvenikov in to naznaniti nasprotniku, kateri ima voliti druzega sodnika izined drustvunikpv. Ako tega najdaljevl4, dueh ne stori, inieuuje prva straa-ka se tudi druzega. sodnika. Sodnika volita predsednika, in. te se ne moreta pri volitvi zediniti, odloCi ireb med prcdloz^nima. Sodnistvo odlocuje po vecini glasov.
Dez". vlada za kranjsko. je ta pravila potrdila due 5. Jan. 1882.
sopet prosivSi svefic za cerkev v ZalovSJe. Tak'» mi je cerkovnik moj danes donesel dvoje sort svec? ka-kor pobotnica prifia, t. j. svefie iz cbelnega voska in compimento, ob enim tudi darovane droge svefie po g. Golju, ki so pa viduo temnejse, tako da imam troje sort sveC za hlagoslovljrnje in rabo.—
Nadaije ste VaS iiekerScaiiski terorizem s tern n,i svocnik stavili, da >te i^temn cerkovuiku nalogo dali, 6. g. iupn. v Fe« vat'iai porofi tti: da nihte bo'eli za prihndnjo svefeotost voik;t Gradi^kutarjera oddatit akoravno so nbogt ljtidj«' p.vnizno s pritoasbo terkali od dekana do Ordinarijat.-.
S tern postopaiijcm torej sarai piifiate, da z Va-Simi kleSeplaznimt povabili lahkovern.i ceikv. btarasin-atva za nos vodite.
V  Dorubergn, 31. januvarja 1882.
__________FJiRAMER ^apnik.
Zahvala.
Odhajaje v Gorico izrekani odkritosrt'iio zahvalo castiti duhovsdini, slavnim 2upanstvom kakor tudi spoStovanira prebivalcem cet>>ga Tolminskega okra.ja za zaupanje, ki so mi g;i skazovali za &ts mojega nad 6 letnega sltizbovanja v Tolminn, zagotovljaje jib, da mi ostanejo vedno v dobroni ^pominu.
V  Tolminu, 1. februarija 1882.
M. dr. BABAR0V1C, c.  kr.  okrajni zdravnik.
Atzgerdort'sko ^esarsko Mseruo pieno Qe&-men) ima zc.povsod predobro ime kot zdrav iu iz-vrsten 2ive2; iz tcga napravljena slinasta juba je naj-bofjega okusa in kaj dobra in zdrava za Modec in Sfpodnji del telesa, kedar se kdo prehJadi in oslabi, kar so imenitni zdravniki pripoznali.
Na§ cesarski biserni j(»Cmen se dcbiva na pro-daj samo v kartonih po 500 gramov, z zgorujiui var-stvenim ¦ znamenjem, in sieer pri zdoljnjih firinab
K. k. pr. Atzgersdorfer Roligerstenfabrik.
Briider Hirschfeld & Comp. iu Wien.
Zaloga v Gorici: Jozof Bresausig, Mat. Cusmin, Jak. Marizza, Dim. Kardini, Jau. Persa.
"Mm z mmh irim) iz mm,
Anton Mtzky,
v Godci, V
Ilastclu it kr. loteriji.
7 nasproti
Za bliznjo spomlad priporoca dobro pre-skrbljeno zaiogo izvrstnili vrtnih in zeh§cnih semen. Ob enem si dovoljuje prevdano opozoriti, da je s l.decembrom 1880 svojo §taeuno pre* lozil v Rastel st. 7 nasproti c. kr. loteriji, iu da ima svojo zaiogo izkljucno in samo ondi, in da so vsi njegovi zaboji in zavitki napisani s celo njegovo firmo, na kar naj se posebtio dobro gleda.
Priporofia tudi galantarijsko blago in drugo drobnjav, kakor tudi bcmbazasto in Lmeno prejo za siv, potem otroeje igraee in vse orodje in priprave, ki so potrebue krojaeem in eevljarjem itd. Vse to ima na velik izbor in prav po niz* kih cenah.
Naznanjam vljucko p. n. obctnstvu, da sem v Tolminu v iastni hisi odpri sirojo odvetnisko. pisarnico.
V 1'olmiun, 25. Jan.  1882.
ftr. Robert Miani.
Bozjast
ozdravlja pismeno specijalni zdravnik clr*. Jiillisell
v Drazdanih (Dresden, Sach-. sen) Za velike vspebe (8000) vebke medalje znanst. dru§t. v Parizu.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To pripro§to in naravno zdavilo je prava dobrodejoe pomoc in ni troba mnogih besedi, di se doka2e njihova Cudo-vita mt>6. Ce se lo rabijo nefcoliko dni, olaj&ijo in pi-e^enejo pntv kmalu najtrdovratuiSe zelodSne bolosti. Prav izvrstno v-strozajo zoper homorojde, proti boleznim na Jetrih in na vra-nici, proti drevesnira boleznim in proti giistam, pri j&enskih meselnih nudk-znostih, zopor boli tok, bozjait, zopor srcopok tor distijo pokvarjono kri. One no proganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvurujcjo tudi prod vsako boloznijo,
Prodajejo m v vseii glavnih lokarnicah na svetu; za narofibe in poiil'atve pa odino v lokarnici Gristofoletti V Gorici, v Trstu v Ickarni 0. Zanetti in Q. B. Rovifl.
Kna Bteklenica stano BO noveev.
Jeden milijon
kotilj
Hjon-ordnov, JS L2?™%$"$%
1.50, 2; zolo fini briljantni in komiini ordni, 100 ko-hov za ghl. 4, 5, ft; zolo fini zen*ki crdpcsordui, gld. 4, 5, 6, 8, 10, dalje gld. 12.50, 15 do 20 kosov 100. I'lesni program!, prosti, 100 kosov gld. 2, degantnojfii gld. 8, zelo fini gid. 8. Zametne maske, 10, 15, 2o kr., atlas 40, 50 do 75 kr., norske kapic e, sortirane, 10 kosov, it. 1 No kr., St. 2 gld. 1, it. 8 gld. 1.50, fit. 4 gld. 2, It. 5 gld. *!, in envelope, 25 Jcohov, gl. 1.50, 2, 2.50 fini gl, 5. Not"-ska znamenja, lo kosov, gld. l, 2 do 5. JVosuvi, 1 kos ft, 8, 10, 15 do 30 kr. Odborniska znamenja, bel nli barvan atlas, 20 do ao kr. Kotiljonski Iampijoni s bvo-I'uimi in palieami, 12 kosov gld. 2A0. Kotiljottski evet» lifelll Sojiki, zolo (dogamui, 25 kn«or gl. 1.25, 1.75, 2.50. Kotiljoiiske tare v 150 vrstub, 1 tura 30, fO,75 k r., gl. 1, 1.50 in 2.50, zolo lino olepSevubio tare gld, 4, 4» 5, 9. Zakcljna tara gld. 1.20, 1 80. Shidkorno-klolturiiu tnra, nofcno-strazarska tura gld. 2.23, nove papagcno ntro gl. i.8o. I'romikiijoi'o ho karte gld. 2.80, Hofmarska tura za 12 pnrov, gld. 2,50.
ioliljODSioriflnorleiliSS
1 rortiiuent, 50 kosov, to —- loto lo
J__JL ,lr_ Lv'_v« Y^Y!1-^1"* ix. x.
IT ~
3,
6.50,    7.50.
UriCl QB ttOTlfli itt flno oniftjiirani, BO kosov sortiranih: gld. i, 2 do 4; iini veliki kri^ci. MalteSki ordni z terl-Ztcami, 50 kosov, gl. 0,8,10,15 in 17,
obstojoiSa iz 77 kosov raznih atvarij, roej tend cfckti, glavni in poatrftnski dobitki, vkup gld. 10, zzabojem gld. 10.60. PIT Paholjice, parfim, Krava-to, lepoticje itd. v zalogi. jfff Sneiene kepe za bom-bardiranje v plesno dvorano — vso pleSe potom moj sne-iiinkami, 12 kosov malih 50 kr., volikih gld. 1. Jedua partlja zivalskih mask, naglavnlee, karikature, po-litifne osobnostl, 10 kosov sortiranih gld. 1, 1.50, 2 j daljo gld. 2.50, 0, 4 in vi§e.
Jt'dino 1c pri:
EDIT AKO W1TXE, Wien, Kariifiier.strasse 59.
Tel. naslov: V«"itte, Wien, Kiii'iitiicrstra^se.
Posilja so pi-oti pos.nemu povzetju. Ceniluiki o turah,
juksnih ro»fch itd; se dobe zastonj.
Bergerjevo medicinsko MILO IZ S310LE (TUEERSEIFE).
PriporoLcno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vseh evropskih diiavah s sijajuim vspehom proti
vsakovrstni nefiistosti ua polti, s;\sebno proti krouicnim m liiskinastiui liSajem, hra* s:amt nalezljivini hrastain, prctt rudeCemu nosu. oze* b!jimi, potenju nog, prhljaju na glavi in bradi. -»• Berherjevo mllo iz smole ima i00/0 smole iz leta, in se bj&tveno razloCaje od vseh dni^ih smol, ki ae prodajajo. - Di se prekaujauju izogneS, zahtevaj dolocno Bergerjevo milo iu smole in gbj na znani zavitek. V dolgih in hudih poltuih bolednih na-bi se vsprltom na mcatji miia iz smole Bergerjevo med smolnato-iveplcno milo; kdor hotel imeti rajsi to, uaj zahteyo editio Bergerjevo snioluato zvepleno milo. ker ruuumja pomuvjauja so brezvspesni izdelki. — Kot neostro milo iz suiole za odstranjenje ue-Cistostij ua polti, zopcr lisasto ua polti in glavi otrok, kak«r kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje z% vsakdanje rabo rabi:
ki ima 350/0 glicerine in je fino perfumano.
Cew 2i toi mh vrste M fa s brosura ml
Glavui razpoiiljavee: lekarnar O. Hell v Opavnv |           Glavua zaloga za Oorico pri gg.  lekashatji
j F. Gristofoletti (Zauctti) in A. Franzoni.
I8d8f«i#w 9d|ovarpi uredoik; -R PQDGQKNI& — Tisk*; .IKIarijaiiBka tiskarar ? OoHcT