67Hladnikia 48: 63–74 (2021) zuPančič, M. & a. rozMan, 2019: Prva fitocenološka raziskovanja v Kamniški Bistrici (ob 70. obletnici Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 60 (1): 187–213. zuPančič, M., 2020: Syntaxonomic problem of Illyrian (Dinaric) fir-beech forests (Abieti- Fagetum dinaricum (illyricum) s. lat.). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 61 (2): 239–255. zuPančič, M. & b. vreŠ, 2021: Ob stoletnici rojstva akademika Ernesta Mayerja. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 62 (1): 5–10. DRUGI VIRI cvek, S., 1955: Opis gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, s posebnim ozirom na gozdno- gojitveno problematiko. Popis iz kopije avtorjeve habilitacije na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Ljubljani (Ljubljana): 54–81. Dakskobler, I., 2017: Gozdar in fitocenolog Mitja Zupančič – petinosemdesetletnik in častni član Botaničnega društva Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 39: 77–79. igor Dakskobler Dr. Ivan Kreft, osemdesetletnik Ivan Kreft se je rodil 23.11.1941 v Novem mestu, šolal v Gornji Radgoni in Ljubljani in maturiral na Gimnaziji Bežigrad z maturitetno nalogo iz biologije in fizike. Vzporedno je študiral agronomijo in biologijo, po agronomski diplomi in diplomi za predmet- nega učitelja biologije, je študij nadaljeval na biologiji na Univerzi v Lundu, Švedska, kjer je diplomiral iz genetike in fiziologije rastlin ter magistriral iz genetike. Med študijem na Švedskem se je preživljal s študentskim delom pri raziskavah ječmena in drugih rastlin. Zadnje leto bivanja na Švedskem ga je senat Univerze v Lundu imenoval za honorarnega učitelja, študentom je predaval v švedščini. Od 1968 je zaposlen na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, najprej kot strokovni sodelavec za določen čas, potem kot asistent, docent in profesor. Prvi je na Univerzi v Ljubljani uvedel predmet Genetika in kasneje Genetika evkariontov za študente biologije ter predmet Genetika kmetijskih rastlin na agronomiji. Je avtor prvega slovenskega gimnazijskega učbenika genetike. V študijskem letu 1992/93 je bil gostujoči profesor na oddelku za podiplomske študije Univerze v Kjotu na Japonskem; 2001 na biotehnološkem oddelku Univerze Shanxi, Taiyuan na Kitajskem in 2010 ponovno na Japonskem, na Univerzi Kobe Gakuin v Kobeju. Za gensko banko je zbiral semena kmetijskih rastlin po vsej Sloveniji in na vzhodu do Črne gore in Kosova, terensko delo ga vodi na vzhod do Butana, Filipinov, Kitajske, Koreje in Japonske. S sodelavci raziskuje genetske, fiziološke in druge osnove kakovosti in uporabnosti pridelkov ajde, ječmena, pire, pšenice, tritikale, koruze, stročnic in buč; ter šentjanževko in divje sorodnike ajde, zlasti vsebnost in razporeditev sekundarnih metabolitov, selena, cinka, proteinov, škroba in vlaknin ter ultrastrukturne lastnosti semen. Leta 1995 je bil pri založbi Kmečki glas avtor knjige o ajdi in kasneje pri isti založbi še soavtor z uvodnim Miscellanea68 delom z botaničnimi opisi v knjigah o ajdi, ječmenu, prosu in ovsu. Leta 1999 je bil prvi avtor nemške strokovne knjige o ajdi Das Buchweizenbuch, ki je izšla v Luksemburgu v okviru dejavnosti EU. Leta 2003 je bil prvi urednik knjige Ethnobotany of Buckwheat (Jinsol Publ. Co., Seoul). Lani je pri SAZU izšla njegova monografija Grenko seme tatarske ajde. Najbolj odmevne razprave je objavil v mednarodnih znanstvenih revijah Hereditas, Journal of Experimental Botany, Journal of Royal Society Interface, Journal of Cereal Science, Food Chemistry, Journal of Agricultural and Food Chemistry in Plants. Leta 1980 je v Ljubljani organiziral prvi mednarodni simpozij o ajdi. Simpoziji o ajdi se organizirajo od takrat na vsaka tri leta v različnih deželah sveta, 12. je po triintridesetih letih s sodelavci zopet organiziral v Sloveniji. Pred dvema letoma je sodeloval v pripravah na simpozij v Indiji in sodeluje tudi v pripravah na 15., ki naj bi bil naslednje leto na Poljskem. Krajši čas je bil urednik Proteusa in je urednik revij Folia biologica et geologica in Fagopyrum. Od začetka sodeluje pri Botaničnem društvu, je član komisije za botanični slovar pri ZRC SAZU in redni član SAZU. Prejel je priznanje ambasador RS v znanosti, častni doktorat na Kmetijski univerzi v Nitri ter več drugih domačih in mednarodnih priznanj. O ajdi razlaga in pojasnuje poslušalcem z velikim in nalezljivim žarom, zato ima širok krog sodelavcev na BF - na oddelku za biologijo, agronomijo in živilstvo, na Institutu Jožef Stefan, Inštitutu za nutricionistiko, Fakulteti za farmacijo in na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Raziskav se loteva z intuicijo in temeljitim študijem. O odnosih profesorja Krefta do sodelavcev in dela veliko pove zahvala enega od študentov magistrskega študija na biologiji v letošnji magistrski nalogi: “Skupaj sva preživljala ure med vožnjo do poskusnih lokacij. Večkrat sva se slišala tudi po telefonu. Njegove razlage so jasne in celovite. Vsak pogovor z njim je razrešil kakšno vprašanje, ki me je mučilo v tistem času”. Tako kot je ime Ivan Kreft povezano z ajdo in učiteljskim in raziskovalnim delom, je prav tako po spoštljivem odnosu do starejših in mlajših kolegov, po skromnem, a vedno odmevnem nastopu, po prijaznosti. Tudi zato, ali prav zaradi tega, je cenjen in zaželen učitelj, raziskovalec in prijatelj. Ivan, vse najboljše! MateJa GerM