Leto V., štev, 88 Lfubl)ana, petek, ff. aprila 1924 Cena 2 Din Izhaja ob 4 r|utra|. Stane mesečno 20— Din ,a inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon St.72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: L|ubljana, Prešernov« ul št. 54. Telef. št. 36. Podružnici > Maribor, Barvarska ul. t, Celje, Aleksandrova c. Račun pri pjštn. čekov, zavodu štev, 11.842, Ljubljana, 10. aprila. Likvidacija Narodne skupščine so je pričela. Z njo se pričenja tudi likvidacija opozlcijonalnega bloka, ki jo danes skušal še aranžirati nekak poslovilni sestanek, ki bi naj bil javnosti pokazal njegovo složnost, pa je s celo prireditvijo lo dokazal, da se nahaja v polnem propadanju. Število poslancev. lc! so se zbrali, je ostalo dn.leč pod pričakovanjem in zlasti člani Davido-vieevega kluba baš niso pokazali vneme za solidarnost s klerikalci in radičevci. Da so mesto njih v polnem Številu pritisnili na shod nemški gospodje, mora le še povečati mučen utis »manifestacije«, ki tvori adekvaten taki ju ček v osnovi in v provedbi ponesrečene politike gg. Davidoviča, Korošca in Spaha. Tako tudi resolucija opozicije, žc nekaj dni mogočno napovedana in zapored vestno nrestilinrana, ni produkt firokega političnega talenta, niti znamenit dokument. Njeno šepavosti so jasne na prvi pogled, njeni argumenti se razblinjalo vočigled praktičnemu parlamentarizmu nnivečnh narodov, ona se v svojih zadnjih konsekvencah sebe samo — pobija. Tenor resolucije jo protest proti »nopnrlamentnrizmu* sedanjega koalicijskega režima. Kakšno »nezakonitost* nai pomeni sedanja vlada v primeri 7, lansko homozeno vlado, ki so jo na osnovi Mnrkoveca protokola in-ftalirali glavni elementi sedaniega opozicijskega bloka ter jo vzdrževali celo leto! In ravno tisti nretežni del današnjih resolucijonaScv. ki ,ie pet let suvereno preziral ustavnost in parla mentarirem. sbiži zdaj ra mah za glnv-jetra ookretnika v borbi za oboie! T!e-tolueiia trdovratno zatriuie. da in vla-v man'šini. kar ni istinito. Pri vseh doseianilh (rl.osova.njih je vlada imela večino. V koliko pa bi verifikacija rn-diievskih mandatov preobrazila sliko zbornice in razmerje moči, to jo po-plavie. preko katerega prebavi r"so-lnera le preveč suvereno. Ali ni-o klerikalci zadnie dni na vso moč r.Mili v vlado? Ce bi se bila koalielia odločila nadalbie poskuse s parlamentom, bl bila pris'lVr>a iskati novih zaveznikov. Gotovo bi iih bila n.iSIa in »večina* opoziciie bi bila navzlic verifikaciji — pod mizo. Pa še tako so mogli gospodje danes našteti le 1!V7 srlasov, to ie natančno nolovieo parlamenta. Toda le s pomnčio R Nemcev. Njihova «ve-čina» pozitivno ne pomeni nič. ker jo sestava vlade iz vseh teh r-lementov izključena in tndi nikdar ni bila nameravana. Proz zemljorarlnikov in Nemcev bi hi! pa slavni blok ravno tako v mnnišini, kakor sedanja koalicija. Številčno ugotovitve resolucije torej k večjemu le še en dokaz, da današnji parlament življenja nezmožen. Prazna fraza je sklicevanje na parlamentarizem; aluzija na Anglijo, prvo učiteljico parlamentarnih običajev, pa je v tem momentu za opozicijo in eno resolucijo — porazna. Macdonaldova 8 delavska vlada v londonskem parlamentu nima v e fi i- Likvidacija parlamentarne krize KRALJ ŽE PODPISAL FORMALNO POOBLASTILO? — SEJA MIN. SVETA. — NEMŠKI KULTURBUND RAZPUŠČEN. Beograd, 10. aprila, p. Kralj je danes o veliki škodi, kl Je vsled njih nastala. picd odhodom v Obrcnovac sprojol predsednika skupščino Jovanoviča ter notr. ministra Srskiča. Po svojem povratku ob 0. uri zvečer jo sprejel Pašiča in Jovanoviča. Na včerajšnji seji min. sveta jo Pašič poročal o svoji avdijenci. Ministri o tem niso hoteli dati nobenih informacij, vendar jo Pašičevo poročilo izzvalo očitno zadoščenje. Z ozirom na to so je zvečer razširila vost, da jo kralj žo formalno dal Za tcin so bili odobreni razni resortnl krediti, predvsem ministrstvu prometa v znesku 2 milijona dinarjev, kl naj se, uporabijo v svrho zakupa vagonov za n»?la p°Kvetova časa velike žetve. Minister prometa je! JU« za odporno« poškodovancem, poročal o slabem stanju tračnic in želez- )« pripisova . predva nlškili pragov na progi Beograd-Zagrcb ras,u hrvatskih m bosanskih rele, ki dobi Naraščajoča katastrofa vsled poplav REKE ŠE VEDNO NARAŠČAJO. — OGROMNE ŠKODE V VZHOD-NEM DELU DRŽAVE. — KRALJ V OGROŽENIH KRAJIH. (Glej tudi poročilo na 3. strani.) Beograd, 10. aprila, p. Minister poljo-j Nevarnost poplav postaja še vodno res-privrede iu vod je imel nocoj dolgolraj- \ nejša. Donava neprestano narašča. V Beo-ne konference, na katerih so je s strokov-' gradu jo pod vodo vsa ulica cara Uroša. ter predložil načrt za obnovo te proge, ki se začne Izvrševati še letos. Na predlog notranjega ministra je min. svet odobril razpust organizacijo «Schwablschcr vsa pooblastila, ki jih vlada potrebuje in Kulturbund* v Novem Sadu, ker njeno . 1 ' - - . ' - . ... .... .je voda preplavila nasip, ki pa so ga tudi da bo parlament že prihodnje dni razpu-ščen. Ta vest so no potrjuje. Beograd, 10. aprila, p. Nocoj od 18. do 21. sc je vršila seja vlade. Minister Krsta Miletič je poročal o poplavah in delovanje nI v skladu z drž. interesi. Odobren jc bil kredit 1 milijon dinarjev za razširjenje perona in železniškega ko-loscka zagrebške postaje. Dalje sc jo sklepalo o splošni politični situaciji. Opozicija rezolucionira LIKVIDACIJA OPOZICIJSKEGA BLOKA. — RAZOČARANJE PO MA- NIFESTACI.il. Beograd, 10. aprila, r. Danes dopoldno j 11 zcmljoradnikov in 8 Nemcev meni, da sodelovnti in to no lo z besedami, temveč tudi z dejanji. Prožeta s takim duhom. bo morala nemška vlada pričeti proučevanje teh predlogov. Kljub vsem nacionalističnim volilnim tiradam Stre-semanna iu tovarišev upa ognila in potovala preko Avstrije in Švice. Iz Grčije Atene, 10. aprila, s. Vlada Je sklenila prepovedati objavo manilesta, ki ga jo poslal bivši grški kralj Jurij iz Bukarešto rrokemu narodu. Vlada utemeljuje svojo prepoved s tem, da jc kralj po odstavitvi v parlamentu popolnoma privatna oseba, ki no more pošiljati prebivalstvn mnni-festov, Atene, 10. aprila, h. Metaxas, ki jo prispel v Atene, noče zavzeti jasnega sta« lišča v vprašanju plebiscita. Jasno so do sedaj ni izrekel niti za republiko, niti za kraljestvo. Atene, 10. aprila, j. Včeraj je bil osebni vlak iz Soluna v Atene 20 km v bližini Larisse napaden od 20 mož broječe roparske tolpe, ki ga jo ustavila in potnike oropala. Vlak je nato nadaljeval vožnjo. Ministrski predsednik Papanaslasia, ki se jo vračal iz Tesalije v Atene, se je vrni! s svojim vlakom v Larlsso in šele danes prispel v Atene. Uvedena je stroga pre-isknva. Na raznih krajih Jo prišlo do spopadov med rojnlisti in republikanci. Podrobnosti še niso zrine. GASILSKI ZLET V ŠOŠTANJU. Beograd, 10. aprila, p. Za zlet Jugo> slovenskih gasilcev, ki se vrši 2. 3. in 4. prihodnjega meseca v Šoštanju je mini« ster saobračaja dovolil polovično vožnjo vsem udeležencem. jane v Ratečah. KRALJICA MARIJA. Pariz, 10. aprila, r. Naša kraljica Ma« rija je potovala danes skozi Nizzo v Boille. PRETEP V ANGLEŠKEM ' PARLAMENTU. London, 10. aprila, i. Včeraj je bil v spodnji zbornici mir s Turčijo v drugem čitanju sprejet. Lloyd Ocorge Je ostro na padel lorda Curzona, Macdonald in I3aldwln pa sta poudarjala nujnost takojšnje ratifikacije. Ob odgoditvl zbornice je prišlo do pretepa med vodjo konservativcev Ameryem in dvema poslancema delavske siranke, ki sta prvega v debati zmerjala s pobalinotn. NAZADOVANJE SOCIJALISTOV V GORNJI AVSTRIJI. Llnz, 10. aprila, s. Pri nedeljskih volitvah v občinsko sveto v Gornji Avstriji so socialni demokratjo izgubili 72 mandatov, ki so jih pridobili deloma krščanski sociaki, šo bolj pa velenemška ljudska stianka. NOVA OBOROŽITEV ČEŠKE ARMADE. Praga, 10. aprila, s. «Ceške Slovo« doznava, da bo češkoslovaška armada v kratkem opremljena z novimi repetir-kainl sistema «Mauscr» namesto dosedanjih sistema «Manlicher». Istočasno bode tudl nadomeščeni dosedanji patronl j novimi. NEUSPEH PERZIJSKIH REPUBLIKANCEV. Teheran, 10. aprila, s. Ministrski pred sednlk Sardarscpah, ki Jc v vprašanju republikanske vladne oblike Izgubil Javno zaupanje in podporo parlamenta, it podal demisijo in sklenil odpotovati na svoj dom. Perzijski šah Je bil pozvan, da se takoj vrne v domovino. Seja ljubljanskega občinskega sveta Ljubljana, 10. aprila. Po daljšem odmoru bo jo danos zvečer ^?lila ob skoro polnoštevilni udeležbi zopet seji občinskega sveta, ki jo bila posvečena v prvi vrsti perečemu vprašanju elektrifikacije, o katerem so je razvila nad tri ure trajajoča razprava, ki pa se žal, ni preveč odlikovala po stvarnosti. Sejo je otvoril župan dr. Perič, ki so je uvodoma v toplih besedah spominjal umrlega obč. svet. Viktorja Adamiča, ravnatelja tehniške srednje šole Ivana Subica, ki si jo pridobil nevenljivo zasluge za strokovno obrtno šolstvo in v Zagrebu umrlega predsednika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, bivšega ministra Viljema Bukšega. Obč. svet. Rado Č e 1 o š n 1 k (soc.) je moral odložiti svoj mandat in je stopil na njegovo mesto v občinski svet Karel C a k s (soc.). Župan je nato sporočil, da je ministrstvo prosvete zavrnilo priziv obč. svet. dr. Tominška proti ukinjen!u ženske reform-ne realne gimnazije v Liubljani, pokrajinska vlada pa je odobrila razne kredite, med drugimi 10 milijonov za tlakovanje cest, odklonila pa kredite za zgTadnjo kombinirane meščanske in osnovne šole in kanalizacijo, oziroma regulacijo nekaterih cest in ulic. Dovolita je tudi zvišnnie hotelske davščino, vendar pod pogojem, da sa mora odstopiti j 14 odst. za gostilničarsko šolo »Gostil, zadruge«. Zupan dr. Perič je zatem naznanil, da m je zgodil .'il. marca, okoli pol 11. ponoči v mestni elektrarni večji defekt. Nastal je nenadoma močen pok in jo bil ves dinarno v ognju. Večjo nosrečo je preprečil strojni mojster Fortič. Po ugotovitvah strokovnjakov je nastala poškodba naravnim potom in bo veljala poprava 20.000 Din. V upravni odbor Mestne hranilnice je bil izvoljen davčni upravitelj Rudolf Strnad. Pred nrebodom na dnevni red je bilo na predlog obč. svet. Jegliča sklenjeno, da naj se pokrajinsko upravo vnovič prosi za dovolitev posojila za zgradbo novega šolsVega poslopja v Ljubljani. VELIKA DEBATA O ELEKTRIFIKACIJI Obč. svet. Orehek (klsr.) je stavil nato sledeči nujni predlog: 1.1 Izvoli naj se petčlanska komisija strokovnjakov, ohitoieča iz inženjeriev in reologov, ki naj prottče vprašin-e eloktrifikaeije ljubljanske občire. 2.) Člani smejo biti samo strokovnjaki, ki ne zagovarjajo lastnih projektov. 3.) Vodstvo elektrarne naj izroči komisiji potrebni material na razpolago in da tudi potrebna pojasnila. Sejam sn-eb prisostvovati zastopniki občine. vendar samo s posvetovalno pravico. 4.1 Komisija nai do 20. maja predloži občini svoje mnenje. Strokovnjak Orehek. Nujnost jo bila sprejeta, nakar je obč. Nadaljnja debata. 0b8. svet. Rupnlk (NSS) je opozarjal na nevidne sile, ki delujejo v upravnem odboru elektrarne In vodovoda, kakor tudi na dejstvo, da je bilo proti Elektri zavzeto odklonilno stališče že prej, prodno Je bilo znano mariborsko pismo. Obč. Bvet. Tokan (soc.) je govoril o raznih interesnih sferah strokovnjakov, od katerih baje nima nobeden pred očmi Interesov občinarjev, ampak le lastni dobiček. Končni sklep. S tem je bila dolgotrajna, sicer pa mirna razprava končana in so bili sprojeti predloiri obč. svet. OreliH, kakor tudi dr. Vidmarja, da naj so k oceni projektov ne pritegnejo izvedenci, ki zastopajo inozemske elektrotehnične tvrdke. Sprejet jo bil dalje predlo« obč. svot. MANJŠE ZADEVE. Ugodilo se je dalje prizivu Milana Pukelsteina proti odloku magistrata gle de skladliča sena v Kladczni ulici. Občinski svet je dalje podelil p ris to j. Mn prosto meščanstvo potim zaslužnim občanom, in sicer Nikolaju Rusu, rav> natelju v p. J. Bol tur ju, Petru Habihtu, šolskemu ravnatelju Jos. Ccpudru in pa bivšemu občinskemu svet Serjaku. Občinski svet jc dalje vzel na znanje poročila pravnega odsek« o redukciji službene pragmatlke, nakar je župan ob U. ponoči zaključil sejo, ki se nadaljuje v pondeljek 14. t. m. ob 18. izšla potem, ko je odšel g. dr. Korošcc od avdljence pri kralju v popolnem obupu. »Slovenec« od včeraj natveza Javnosti, da so radikali za demisijo Pašlče- ve vlade ter prtdaja še varianto, da Pašič računa, da bo po demisljl Izsilil vo- iteviiom pogodb iu mednarodnih dogovorov, gospodarska pa bo raspravljaU predvsem o ruskih vojnih dolgovih Angliji. Ruski vojni dolgovi Angliji znaSa. jo 500 milijonov funtov. Poleg toga pri-dejo v poštev še ruski privatni dolgovi lllno vlado brez Pribičevlčn. .Slovenecj angleškim državljanom. Angleško javni je tudi slisal travo rasti o tem kako bi j mnenje pričakuje, da bo končala konic. Hugo Stiimes umrl Berlin, 10. aprila, h. Hugo Stinnes Je danes malo pred 9. zvečer v Westen-sanatoriju umrl. Praga, 10. aprila, j. Danes ob 20-55 je umrl v Berlinu Hugo Stinnes. Bil je do zadnjega trenutka pri polni zavesti, dr Lemoža, da naj se Elektra pozove, Qb njegovi smrtni postelji so bili na. pod kakimi pogoji bi bila pripravljena • " -*—■ -■--«— odstopiti občini svoj tok in kake garancije dati mestu, da borlo varovani interesi nbčinarov. Upravni odbor pa nnj prouči vprašanje razširjenja kalorične centrale in poroča na prihodnji seji. MESTNI SOLSKI SVET. Na predlog personalno pravnega od« seka sc vloži na DržaVni svet pritožba proti odloku ministrstva notranjih za« dev, ki razveljavlja izvolitev novega me« stnega šolskega sveta. V kratki debati je podžupan Stanovnik izvajal, da mora taka pritožba imeti odložilno moč. CESTNA ŽELEZNICA. Občinski svet je nato sprejel poro« čilo istega odseka o razmerah pri dru« žbi ccstnoelektrične železnice. Poročilo je vsebovalo nekatere pritožbe glede po stopanja družbe v materijainem oziru, kakor tudi, da družba noče graditi po« stajališčnih hišic, kakor je obvezana po pogodbi z mestno občino. Odklonila je tudi predlog mestno občine ^lede osebe re.zsodnika v sporu med njo in mestno ohčino. Občinski svet nadalje zahteva, da se napravi med družbo in nje usluž« benci kolektivna mezdna pogodba. Obč. svet. dr. M. Vidmar je k poročilu pri« pomnil, da je on mesto razsodnika od« klonil z ozirom na to, ker je občinski svetovalec, čeprav ga je družba za to predlagala. VPRAŠANJE SOKOLSKEGA TABORA. Za tem so je razvila živahna razprava o sokolskem Taboru. Obč. svet. Pire je kot poročevalec personalno-pravnega odseka predlagal: Občina ima v smislu pogodbe pravico, kupiti zemljišče nazaj, ker Sokol ni zadostil svojim obvezam. Prodno pa se pravdnim potom dožene, da društvo ni zadostilo svoji obvozi (da do 21. februarja 1024 zazida ta prostor), se g. vzoči njegova žena, otroci in sinaha. * Hugo Stinnes, največji nemški industrijalec jo bil rojen 12. februarja 1870. v Mllhlheimu ob Renu. Končal jo realno gimnazijo v Mllhlheimu in vstopil nato v trgovski pouk pri tvrdki Kari Spator v Koblencu. V letu 1889. se je udejstvo-val kot praktični delavec v rudnikih, kjer je opravljal redno naporno službo rudarjev. V tej dobi se jo priučil tndi poslov bilo potrebno, da naj radikali po odstranitvi koalicije Izvedejo »bolj popularno rešitev sedanje krize«. Razume se, da so klerikalci v Liubljani včeraj še vedno računali s klcrlkalno-radikalno koalicijo, kl bi bila za naše SLSarJe najbolj popularni. Tudi v dr. Žerjava se je še včeraj »Slovenec® z veliko samozavestjo pognal ter napisal, da se mu zdi, da se Je s svojim prihodom v Beograd »malo zakasnil«. Danes bodo delali bralci »Slovenca« debele oči, ko se bodo ponovno lahko prepričali o nezanesljivosti tn laž-njivostl »Slovenčevili« vesti In ko bodo tudi čuli; da je dr. Žerjav vendarle »pravočasno« prišel v Beograd. »Slovenec« že 14 dni piše kakor za prvi april, njegov humor pa ie tak, kakor ga Imajo vsi oni, ki stpjc pod vislicami. -1- Pri razmejitvi z Rumunijo v Ba-liatu, kjer Ruinunlja odstopi nam nekatere vasi v zameno za one, ki smo Jih ml izročili njej, so rumunske oblasti z evakuacijo in pustošenjem zagrešile obilo nesramnosti, ki zdaj v beograjskih novi-nali Izzivajo ostre proteste. Vsi večji dnevniki prinašajo uvodnike o postopanju naše »zaveznice«. »Politika« ugotavlja, da Rumuni ne ravnajo nič drugače renea z ugodnim uspehom, posebno, kc-t išče Rusija novih kreditnih virov v Angliji- Kralj In kalif Huseln sistematične utrjuje svojo kalifsko dostojanstvo. Kei se je na več straneh pojavil načrt postaviti nekako skupščino najuglednejših muslimanskih predata vitel je v, ki naj odloči o nadaljnji usodi kalifata, )o novi kalif Ilusein povabil verske dostojanst-venike v Meki ln tudi najimenitnejšo vna nje predstavitelje islama, bivajoče v Meki, da postanejo člani posvetovalnega sveta kalifovega. Hkrati je razglasil, da lahko postanejo avtorizirani predstavni-kl vseh muslimanskih narodov člani tega novo se snujočega kaJifskega sveta. Ako se Husoinu načrt posreči, bo njegov ugled nedvomno silno zrastel In njegor kalifat ostane definitiven. okoli kotlov, strojev ln briketnih naprav ^ avstr„ska so!dateska v 1914. svet. Orehek pri utemelievaniu svojega župan pooblašča, da določi dogovorno predloga na silno neokusen, deloma ža- s personalnopravnim odsekom komisi- Ijiv ter nestvaren način kritiziral zadnje javno predavanje tiniv. prof. dr. Vidmarja o perečem vprašanju elektrifikacije Ljubi in ne, naglasu joč, da se hoče spraviti občino v gospodarsko odvisnost Elektre, ki jo le nekaka predhodnica Fale. Ostra zavrnitev. Obč. svet. dr. Vidmar (dom.) je poudarjal. da bo prejalislej tudi v tem vprašanja zmagala stranka poštenosti in resničnosti. Očitek predgovomika Orehka, da kot zastopnik Elektre ni postopal fair, zcvrača z vso odločnostjo. Kot član komiteja sem nasvetoval samo stvari, o katerih sem bil prepričan, da so izvedljive in za občino koristno, opozarjal sem pa obenem na opasnosti raznih projektov s strogo strokovnjaškega stališča. Odstopil sem šele potem, ko sem videl, .da iz neznanih vzrokov ne vlivam zaupanja gospodov večine. A še danes sem u veren, da bi mestna občina s spreje jo, obstoječo iz petih praktičnih juri-stov. ki nnj zadevo prouče ter do prihodnjo seje poročajo občinskemu svetu. ObS. svet. Josip T n r k (dem.) je izjavil, da se prav nič ne čudi sedanjemu postopanju večine, ki dola vse iz samo nagajivosti. Opozarjal je na pravno stran tega vprašanja, zlasti na vprašanje ^zazidanja Tabora« in «do-zidnia Tabora«. Komisija je uvidela, da io prostor zazidan. Z vso odločnostjo je govornik poudarjal, da ne pozna Sokol nobene druge komisije, kakor samo sodnijsko. Obč. svet. dr. Lemež (kom.) se je pridružil predlogu poročevalca iz političnih razlogov. »Mi bomo krepko nastopali proti Sokolu,« je izjavil v svojih izvajanjih. Obč. svet. dr. Stanovnik (kler.) je razvijal svoje pravne nazore o pogod- mom ponudbe Elektre silno pridobila. Ittr bi s Sokolom I. v zaničljivcrn tonu. je kabel ža položen. Svojo misijo pri : Med njegovim govorom jo prišlo me-Elektri smatram za končano in Izjavljam | stoma do viharja, zlasti ko je grozil, pod častno besedo, da nimam niti ene delnice te družbe. »Elektra« se je ustanovila, ker ljubljanska industrija ni imela dovolj toka na razpolago. Ta je sedaj na razpolago in zato sem tudi predložil občini načrt za oskrbo moRta z električnim tokom. Vsako sumničenie gleda izigravanja iavnih interesov in izkoriščanja od>emaIcev toka je neutemeljeno in zato sem prepričan, da imam vse pošteno ljudi na svoji strani (živahno odobravanje). Stališče župana. Zupan dr. Perič Izjavlja, da jo bil sicer za to, da se dovoli Elektri razširjenje omrežja, vendar pa bi morala občina imeti poprej vpogled v razne pogodbe ta družbe z drugimi družbami, da so za vse evontnalnostl zavaruje. Pozne!o pa jo dobil pismo, dn je Elektra stavila tudi Mariboru ponudbo. Dr. Vidmar pojasni, da ee jo zgodilo to samo zato. da hI imel Maribor s to ponudbo krepko oporo in nekako pndlncro za pogajanja. Danes jo tamkaj situacija taka, da Fala mesto neusmiljeno izkorišča. Intemacljonallst! se boje tujega kapitala. Obč. svot. dr. L e m o ž (kom.) opozarja, da nikakor ni izključeno, da so Elek tra ne bi enkrat koalirnia s tujim kapitalom in spravila ohčino v gospodarsko odvisnost. Sedanji bol smatra ie kot boj raznih kapitalističnih interesnih sfer. On pa v ostalem ni proti ponudbi Elektre. Predvsem je potrebno, da so razširi mestna kalorična centrala, z Eloktro pa naj se stopi v stik za sklenitov dogovora, ki bo v interesu javnega in narodnega gospodarstva. da mora mestna občina vložiti tožbo proti Sokolu I. Potem ko se zavaruje dejansko stanje na trgu Taboru, je on za to, da župan vloži meritorno tožbo. (Klici: Nikdar!) Obg. svet. Rupnik Fran (nar. soc.) je predlagal, da se zadeva odstavi z dnevnega roda. Proti klerikalnim predlogom so se pobunili celo socija,listi, in župan je prekinil sejo, da uredi zmešane vrste svoje koalicije. Moral je napeti ves svoj ugled, da je pregovoril svoje so-mišlienike, da so glasovali za odsekov predlog, češ. da to šc ne pomenja tožbo proti Sokolu I. Po odmoru jo obč. svot. Krali (soc. rb m.) izjavil, da bo njegova skupina glasovala za odsokov prodlog. Za svojo osebo ne stoji na stališču, da bi se nagajalo Sokolu I. pri zidanju lz same hudobijo. Smatra, da je naloga županova, da ugotovi dejanski stan med občino in Sokolom I. Vsled tega je za prodlog, da se zasliči pet praktičnih juristov. S tem pa noče nastopati proti Sokolu. Obč. svot. Tokan (soc.) smatra Sokola za pravega lastnika. Opozarjal pa je dalje na nevarnosti, ki bi nastale z eventulno tožbo, kakor se je od ena strani grozilo. Obč. svet. Podbovšek (nar. soc.) jo opozarjal na nailogo Sokola I., ki vzgaja našo mladino in trg Tabor je za to ravno primeren. Končno je bil z glasovi večine sprejet predlog pereonalnopravnega odseka. Po končani praktični rudarski službi jo vstopil v berlinsko rudarsko akademijo. Nato je pristopil h tvrdki Matija Stinnes, ki jo jo vodil njegov oče. Po dveletni praksi je ustanovil lastno podjetje, ki so je kmalu razširilo tudi preko vse Nemčije. Prevzel je vodstvo Stinnesovib rudnikov, katere je dvignil do presenetljive višine. Pridobil si je tudi vodilno vlogo v premogovnem sindikatu, ki jo po njegovi iniciativi pridobil celo vrsto delniških družb. Zelo velikopotezno je deloval tudi na polju električne preskrbe in cestnih železnic. Povojna doba je dvignila Stinnesa v vrsto denarnih vladarjev s v ta. Njegov politični vpliv v Nemčiji jo stalno naraščal, razpolagal jo z ogromnim Številom časopisov, bil je voditelj intransigentne nemško - nacionalne strujo 'n njogovemu vplivu je v mnogi meri pripisovati, da jo Nemčija se neprestano zaplstala v razni reparacijske konflikte. Brezobziren pridobitnik, finančnik izrednih talentov ter naravnost ženialen organizator — to je bil Hugo Stinnes. Stinnesova rešitev industrijskega organizacijskega problema ohstoja v tem, da je do p°po'nosti izvedel princip tkzv. vertikalno organizacije težke industrije, ki združuje v rokah posameznika (odn. dražbe) vse produkcijske proeeBe, od pridobivanja surovin do najfinejše predelavo (Stinnesov koncem). V zvezi s tem se polašča Stinnos tudi transportnih sredstev ter jo imel n. pr. svoje veliko ladjevje za prekooceanske zveze svojih podjetij. To trdo sliko more le nekoliko omiliti njegova osebna skrom nost in njegova občudovanja vredna prid nost. Pravijo, da je spal dnovno le po 4 do 5 ur. Stinnes jo bil tudi nositelj nemške gospodarske ekspanzivnosti ter se je njegovo ime vedno znova pojavljalo v vseh državah Srednje Evrope. ZnačMno za pomen osebnosti tega moža ie dejstvo, da jo njegova bolezen vplivala zadnje dni na tečaje berlinske in drugih nemških borz ter so bili o poteku bolezni izdajani vsakodnevni buletini, ki bo jih i i6to pozornostjo čitali nemški, kakor angleški, francoski in amerikanski finančni in gospodarski krogi. Stinnes, ki je bil v nasprotstvu i zelo razširjenim mnenjem, da je Žid, potnmeo Btaro proloBtantovske nemško rodbine, je nedavno obolel na akutnem vnetju žolč-nega mehurja. Operacija ni pomogla in bolnik je umri na komplikacijah, ki so nastale. Njegova smrt pomeni za nemško gospodarsko organizacijo veliko izgubo, za nemško politiko pa morda znatno olajšanje. Politične beležke + Demantirajo, dabome! Razodetje, da je kralj v avdijencl predočil dr. Korošcu in nato dr. Hrasnicl dokumente, da je Radič prejel od boljšcvlške vlade težke honorarje za svojo propagando, je konsterniralo opozicijsko šefe. Toda hitro so se zopet znašli — ln demantirajo. Demontiralo vse, na dolgo in široko, kar navzlic temu ne zahteva mnogo truda. «Hrvat», kl je posebno hudo prizadet, drzen pa tudi obenem, prinaša poseben demantuiočl članek ln razkritje dokumentov označuje kot »kačaške metode«, — Tu Je umestna edina pametna tncdicl-na, ki jo ml priporočamo: vlada, kl ima zdaj dokumente v svojih rokah, naj kon-sekventno uvede postopek ravno na način, da materijal postane uvideven vsej interesirani široki Javnosti! + Humor ped vislicami. Dan za dnevom smo zaman opozarjali »Slovenca« nai javnosti brezvestno ne mlstlflclra o dejanskem političnem položaju ter da naj vsaj svojim naročnikom ln bralcem prizanese z gorostasnlm varanjem, ker mora priti razočaranje. Vse zaman. »Slovenec« Je porabljal skozi štirinajst dni vsa dopustna In nedopustna sredstva, da bi zakrll dcbacle dr. Koroščeve politike, vsaka bilka, kl lo Je zagledal kje na po-lltlčnem polju mu Je prav prišla, da se le nanjo obesil. Naravnost značilno za informiranost ali pa za zlohotnost glavnega glasila SLS pa Jc včerajšna številka »Slovenca«, torej ona številka, kl ie zato jih kratkomalo karakterizira za pljačkaše. Posebno značilna pa je ostra sodba .Vremena«, kl Ima znano ozke zveze z zunanjim ministrom Ninčlčem. »Vreme* pravi v posebnem uvodniku, da so naši vzhodni sosedje pri evakuaciji storili prava čudesa nekulture In kar stvar dela še bolj komično, je to, da smo z Rumuni celo v nekakem zavezništvu. Ako je nrav naših sosedov taka, da Je na prijateljski osnovi razgovor z njimi nemogoč, je treba pač storiti konsekven-ce v vseli pravclh. + Radičeve priprave za volilno kampanjo v Vojvodini In Sloveniji. V »Siobodnem Domu« napada Radič s krat ko toda karakteristično beležko znanega voditelja Bunjevcev popa Blaška Ra-jiča. Zameri mu, ker se Je Rajlč nedavno Izjavil, da je prišel čas ustvaritve «na-rodno-manjšlnskega bloka« v Vojvodini. Stipa Radič pravi, da bi to bil »Zidov-sko-popovski blok«, mesto katerega pa se ie v Subotlci že osnovala enotna fron ta bunjevskiii seliakov, Nemcev, Madžarov, Slovakov in Malorusov proti Jugoslaviji — ampak nc pod zastavo člana Koroščevcga kluba g. Rajlča, temveč na radičevskem programu. Kakor poroča «Vrcinc», sc je med radlčevsklml delegati In predstavniki tujerodnih elementov, katerim prišteva Radič in klerikalci tudi Hrvate-Bunjevcc resnično dosegel sporazum za enotni nastop pri volitvah. Pop Blaško Rajlč je torej odžagan. Am pak prav takšno zavezniško ljubeznivost pripravlja antipopovec Radič tudi — slovenskim klerikalcem. Nlkaka tajnost nl, da ima radičevskl tabor v Zagrebu pripravljeno celo skladišče v slo-vcnšllnl tiskanih agitacijsklh brošur, programov in letakov, ki iih bodo radičevskl agitatorji raztresll po Sloveniji, čim počne volilna borba. Slično bo Radič seveda počastil i Spahovo Bosno. Cemu bi tudi pardoniral svoje zaveznike, ko bajč njegov agitacljski materijal trdovratno prepričuje, da Je odslej potreben le enoten radičevskl tabor s pravim konč nim clljcm, ne pa cepitev na klerikalce, avtonomlste in take prazne reči... Po slabi tovarišijl glava boli in — joj — še bo bolela! + Kako znajo slovaški klerikalni separatisti. Ccška sodišča preganiajo voditelja slovaških separatistov poslanca patra Jurlgo radi raznih hujskajočih govorov proti čsl. državi. M. dr. Jc pater Jurlga na shodu v Holiču (na Slovaškem) dejal tudi to-le: Cehi so okupirali Slovaško ter nam pripravljajo trikratno smrt: politično, gospodarsko in versko. Cehi so sovražniki Boga, oni učijo in verjamejo, da pohajajo iz opic, ml Slovaki pa vemo, da smo ustvarjeni od Boga. Kako more med otroci opic in Boga biti jedlnstvo In bratstvo?... Ceh! nas preganjajo s svojim orožništvom. Toda kaj zna češki orožnik? Loviti pse. Mi pa nismo psi In se mu ne udarno...« Klerikalni separatizem je, ut figura do-cet, povsodi enak In njegova sredstva so na Češkem ravno tako moraiična, kakor pri nas. Borza Po svetu — Preklic alkoholne prevovedl v Turčiji. Angorska narodna Bkupščina jo, kakor smo žo včeraj poročali, preklicala alkoholno prepoved in proglasila zato izdelovanje alkoholnih pijač za državni monopol. Izpromemba se utemeljuje s tem, da je nemogočo izsiliti, da bi ee prebivalstvo držalo alkoholne prepovedi, na drugi strani pa s potrebo po novih državnih dohodkih. — Rusko - angleška konferenco. Ruska delcgacija za angleško - ruska pogajanja prispe koncem tega tedna pod vodstvom poslaniškega opravnika v Lon donu Rakovskega v London. Angleški delegaciji bosta načelovnla sir Gregory in sir Chapman, predsedovala pa bosta konferenci ministrski predsednik Macdonald In državni tajnik Ponsonby. Konferenca bo razpravljala predvsem o odno-gajih med oboma državama In o sklenitvi nove trgovinske pogodbe. Delovala bo v dveh komisijah: politični in gospodarski. Politična se bo bavila. a večjim 10. aprila. ZAGREB. Na olektsem tržišču je bila tendenca slaba. Promet v bančnih papirjih je bil v splošnem zelo slab. Največ tn je povpraševalo po Eskomptni in Slaven-skl. Od Industrijskih papirjev je vladalo največ zanimanje za Slavonijo in Ekaploatacijo. Od državnih papirjev se je živahno trgovalo 7 odst. Investicijsko posojilo. — Na dovtinem tržišču je položaj napram včeraj v glavnem nespremenjen. Tečaji so začeli na včerajšnji bazi. a so se kon-cem sestanka učvrstili. Promet je bil dokaj omejen, a pod koneo Je zavladalo popolno mrtvilo. Narodna banka je dajala le neznatne količine blaga. Trgovalo se je največ zanimanja za Slavonijo in Eksploa-co. Notirale so deviie: Amsterdam 3010 do 3040, Dunaj 0.11295 do 0.11498, Budim-pešta 0.106 do 0.185, Bukarešta O do 42.5, Italija izplačilo 357.65 do 360.65, ček 357.10 do 860.10, Kristijanija 0 do 1110, London izplačilo 349 do 852, ček 848.5 do 851.5, New-York ček 80.15 do 81.15. Pariz 485 do 490, Praga 288.5 do 2415. Stockholm 0 do 2150, Švica 1416 do 1426; valute: dolar 79 do 80, aK 0.11325 do 0.11525, lire 0 do 858; elekti: Trgobanka 48 do 50, Brodska 65 do 67, Eskomptna 146 do 147, Kreditna Zagreb 144 do 146, Hipotekama 72 do 73, Jugoslavenska 122 do 128, Ljubljanska kreditna 225 do 230, Praštediona 920 do 025, Etno 140 do 142, Slavenska 125 do 128, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 150 do 152.5, Goranin 150 do 152.5, Sečerana 1265 do 1275, Isis 63 do 0, Narodna šumska 116 do 118, Nihag 125 do 130, Gutmann 960 do 975, Slaveks 485 do 445, Slavonija 180 do 187, Split 0 do 1580, Strojne 0 do 200, Trbovlje 050 do 700, Union 820 do 850, Zagorska šumska 200 do 230, Vevče 175 do 0, 7 odst. investicijsko 66 do 68, Vojna ško-da 187 do 142. BEOGRAD. Danes so se vse devize okrepile. Promet je bil velik, posebno v Ženevi- Po borzi so devize dalje narasle, tako Pariz od 494 na 500. Na efektnem tržišču jfe bil promet majhen. Notirale so devize: Amsterdam 8011 do 3080, Dum; 0.114 do 0.1141, Bruselj 410 do 0, Milan 359 do 359.5, Bukarešta 42 do 42.5, Ženeva 1417.5 do 1418.5, London 351.2 do 351 JS, New-York 80.65 do 80.70, Pariz 483 do 490, Praga 240.25 do 240.5, Solun 145 do 150, Sofija 58.5 do 50.5; elekti: 7 od. inveslicijsko 67.26 (zaključek), Vojna ško-da 142; termini: 2eneva za 80. t. m. 1423, New-York za 31. maja 81.5, Praga za 80. t. m. 241. CURIH: Beograd 7.10, New-York 669.50 London 24.69, Pariz 84.65, Milan 26.35, Praga 16.875, Budimpešta 0.008, Bukarešta 3, Sofija 4.16, Dunaj 0.0079875. DUNAJ: Devize: Beograd 880 do 884, Berlin 15.05 do 15.35, Budimpešta 0.90 do 1, Bukarešta 867 do 869, London 308 tisoč do 309.000, Milan 3174 do 3186, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4357 do 4378, Praga 2113 do 2123, Sofija 508 do 512, Curih 12.475 do 12.525; valute: dolarji 70.560 do 70.960, funti 806.200 do 307.800, lire 8185 do 3205, dinarji 873 do 879; elekti (v tisočih aK): Trgobanka 34, Hrv. hipotekama 60, Hrv. eskomptna 123, Jugoslavenska 100, Trbovlje 578, Pivovarna Sarajevo 700, Jesenice 1400, Zenica 1800, Gutmann 800, Slaveks 840, Slavonija 109, Sečerana Osijek 1087, Anglo-bank 262, LUnderbank 277, Zivnostenskš 910, Alpine 407, Poldl 590, Skoda 1100. Daimler 26. PRAGA: Beograd 42.876, Rim 158.35, Budimpešta 4.40, London 147.925, V—* York 84.25. BERLIN: Beograd 5.63, Milan 1C.70, Praga 12.71, New-York 4.19. ■LONDON: Beograd 350, Rim 68, Praga 146.12, Dunaj 805.000. NEW-Y0RK: Beograd 124.75, Berlin 21.75, London 483.43, Pariz 595, Curih 17.58, Rim 441.50, Dunaj 1412, Budimpešta 145, Praga 297.25. ~ X Srce, kl se čuje iz Amerike » Evropo. Te dni so doživeli Londončani nenavaden dogodek. Poslušali so na telefonu koncert, kl se je vršil v Newyor-ku. Cez pol ure pa ie koncert utihnil ln začulo se Je čudno utripanje, o katerem nl nihče vedel, odkod prihaja. Kmalu se Je tajnost razkrila. Izkazalo se je, da sjj v Pittsburgu istočasno eksperimentiral' s človeškim srcem na radlotelefonu. Ta« ko se Je čnlo bitje srca lz Ameriko v Ev ropot Dr. Josip Wilfan se umika iz političnega življenja Trst, 10. aprila. Disciplina jugoslovenskih volilcev ,jc popolnoma odrekla gledo preferenčnih glasov. V smislu sporazuma med edi-njaši in •krščanskimi socijalei« (klerikalci) bi so bili morali preferenčni glasovi enotno oddali prvim trem kandidatom, 1.) dr. Wilfanu, 2.) dr. Besednjaku, 3.) dr. Stangcrju. Krščanski so-, cijalci pa se niso držali tega sporazuma in so razvili agitacijo za preferenč-iio glasove dr. Besednjku, dr. Brajši in dr. Bitežniku, kar so edlnjaSl, v kolikor so je stvar doznala, skušali parali-lirati s preferenčnimi glasovi za dr. Wilfana, dr. Stangerja in Podgornika. Kakor smo žo poročali, je to kršenje disciplini imelo za posledico, da jc dr. Besednjak dobil 12.154 preferenč.nih glasov, dr. Stanger 11.007, dr. Wilfan 11.591, dr. Brajša 10S9, dr. Bitežnik 1030, Podgornik pa 949 glasov in je tako vrstni red kandidatov izpreme-njen. Ker dobi jugoslavenska lista samo dva mandata, sta izvoljena dr. Besednjak in dr. Stanger. Vaš dopisnik je govoril včeraj z dr. Vilfanom, ki je izjavil, da so je že pred volitvami hotel umakniti iz političnega življenja in so jo lo vdal nujnim prošnjam in p \ rovarjanjem svojih somišljenikov, da jo zopet prevzel kandidaturo. ' Dejstvo, da ni izvoljen, ga rešuje težkega bremena. Umakniti k hofte popolnoma iz političnega življenja in živeti edino lo svoji družini (dr. Wilfan je vdovec s tremi nedoraslimi otroci; ena hčerka mu jo prod kratkim umrla v Ljubljani) in svojim poklicnim poslom. Izjavil je, da bo odložil tudi predsedništvo tržaškega političnega društva »Edinosti«, ker vobče noče več priti v stiko z ljudmi, ki rušijo narodno disciplino; mislil je pri tem pač predstavitelje krščanskih soeijalcev. Dr. Josip Wilfan je gotovo najizra-titojša politična ličnost med primor-(kimi Jugosloveni. Kot predsednik tr-iaškega političnega društva »Edinost« pred vojno in med vojno, je stal na 5elu vsemu javnemu udejstvovanju jugoslovenskcga naroda v Trstu. Ko se je po italijanski okupaciji delokrog tržaškega političnega društva razširil na vse ozemlje Jugoslovenov v Italiji, je dr. Wilfan ostal na čelu tej razširjeni organizaciji. Leta 1021. je bil kot nosilec jugoslovcnske liste izvoljen v Istrskem in goriškem volilnem okrožju za poslanca v rimski parlament in je prevzel goriški mandat. Ko se je predlanskim zopet razkrojila politična organizacija, je ostal dr. NVilfan predsednik tržaškega političnega društva. Za sedanjo volitve je kandidiral kot nosilec jugoslovcnske liste na podlagi sporazuma, sklenjenega po dolgih pogajanjih med tržaškim političnim društvom, zastopajočim misel narodno-političnega edinstva med Jugosloveni v Italiji, ter krščansko - sociialnima političnima društvoma goriškim in istrskm. Pri Italijanih je dr. Wilfan veljal vedno kot prvak »intransigentne« struje med primorskimi Jugosloveni, kot predsednik »irredentizma«, in se bn njegov umik iz političnega življenja smatral za zmago »transigence« nad «intransige.nco», čeprav tiči ravno v tem največja zmota italiianskih glasnikov javnosti. Za primorske ,Tu-poslovene pa pomenja Izguba dr. Wil-fana vsekakor udarec, čigar posledice 6o danes še nedogledne. * KONČNI REZULTAT V PRIMOR.IU V sredo je glavna volilna komisija pri tržaškem vzklic-nem sodišču dokončala skrutinij za občini Slavino in volišče v Dolini pri Trstu, ki ga kra- jevni volilni komisiji nista dovršili. V Slavini je bil izid sledeči; Jugosloveni 176, republikanci 2, komunisti 17, fašisti 18, maksimalisti 2, neveljavnih glasov 33, Izpodbijanih 0. — V Dolini: Jugosloveni 124, komunisti 161, fašisti 28, maksimalisti 9, 1 unitaree, 1 po-poiar, neveljavnih 47, izpodbijanih 24. Ako tc glasove prištejemo k žo objavljenemu izidu v tržaški provineiji, jt-končni izid v tej pokrajini sledeči: Jugosloveni 6118, unitarc.i 802, popo-lari 1145, republikanci 4322, demokra ti 311, komunisti 7210, fašisti 23.398, maksimalisti 1008, neveljavnih glasov 2844, izpodbijanih 310. Z istim popravkom je končni izid v vsem primorskem volilnem okrožju tak-le: Jugosloveni 29.378, unitarei 13.115, popolari 22.001 republikanci 074(5, demokrati 5707, komunisti 20.820, fašisti 173.G04, maksimalisti 5075. Število proferenč-nih glasov službeno šo ni ugotovljeno za vse tri pokrajine, toda obveljale hodo pač, morda z majhnimi izpro-mombami, poluslužbeno ugotovljene številke, pc katerih sta izvoljena dr. Besednjak (slovenski klerikalec.) in dr. Stanger (hrvatski odlnjaS), SLOVENSKI KOMUNIST IZVOLJEN. V Julijski Krajini je komunistična stranka kandidirala tudi znanega komunističnega agitatorji med primorskimi Slovenci, Srebrnlča iz Solkana, ki je tudi izvoljen. Sploh je zelo zanimiv pojav, da so dobili komunisti med Slovenci nepričakovano mnogo glasov, posebno na Notranjskem. IZVOLJENA JUGOSLOVANSKA POSLANCA Dr. Ulikse Stanger (naprednjnk) Občinske volitve na Koroškem Preteklo nedeljo so se vršile na Koroškem občinske volitve, pri katerih so meščanske stranke nastopale večinoma s skupnimi listami. O rezultatih volitev v slovenskih občinah javljajo te-lc podrobnosti: V Plibcrku je dobila nemška enotna lista 365 glasov (12 mandatov), socialni demokrati 84 glasov (2 mandata) In Slovenci 07 glasov (2 mandata); v Železni Kupili Slovenci niso glasovali; v Bistrici v Rožni dolini so Slovcnci napredovali za dva mandata In imajo sedaj -1 mandate s 189 glasovi, enotna lista je dobila 166 glasov (3 mandate), socialni demokrati 393 glasov (9 mandatov), v Ledenicah so Slovcnci znatno napredovali. Dobili so 194 glasov (7 mandatov), socialni demokrati 134 glasov (5 mandatov); v Beli so dobili Slovcnci 489 glasov, a socialni demokrati samo 279 glasov; v Ribnici ob Vrbskcm jezeru: enotna lista 165 glasov (5 mandatov), socialni demokrati 110 glasov (3 mandate) in Slovenci 76 glasov (2 mandata); v Vcli-koven; enotna lisla 633 glasov (13 mandatov), socialni demokrati 291 glasov (5 mandatov), narodni socialisti 193 (3) in Slovenci 69 glasov z 1 mandatom. Omeniti je, da v prejšnjem občinskem svetu Slovcnci niso Imeli nobenega člana; v Brdu so dobili Slovcnci 7 mandatov in Nemci 9; Zltara ves: enotna lista 10, socialni demokrati 5 In Slovcnci 6 mandatov, v Gallci/i Imajo Slovenci 5 Iti Nemci U mandatov; sv. Tomaž: Slovenci 2, socialni demokrati 4 in nemški nacionalisti 10 mandatov. Lepo zmago so dosegli Slovcnci v Po-drožčicl, kjer so dobili 8 mandatov, socialisti 9, enotna lista 4 in narodni socialisti 1 mandat. V Svetni vesi so dobili Slovcnci največ glasov In siccr 177 (6 mandatov), nacionalisti 165 glasov (6) In socialni demokrati 102 (4 mandate); v Libeličah imajo Slovcnci 3 in ostale stranke skupaj 7 mandatov. Rezultati iz ostalih slovenskih občin nam doslej še niso znani. v veliko jezero, Ker tudi Tisa v Vojvodini neprestano narašča, bo poplava v Zomunu, kojega nižji deli so že itak pod vodo, šc večja. Vojaštvo in meščani so pridno na delu, da rešijo vsaj to, kar so more oteti. I rojak/ Dr. Engelbert Besednjak (klerikalec) V nedeljo olimpijski dan Beograd in Zemun deloma pod vodo Upanje, da bodo vode v južnem dolu naše domovino pričele padati, se ni uresničilo. Radi neprestanega deževja Donava in Sava še vedno naraščati. V Beogradu je Donava narastla za 20 cm, a sedanje stanjo Save je za 20 cm višjo od najvišjega vodo-stoja v 1. 1876. in za 50 cm nižjo od doslej največje poplave 1. 1888. V Beogradu sega voda do hotela »Bristol« in so vsa kopališča pod vodo. Ogrožen jc beograjski vodovod in bati sc je, da bo prestoiica kljub vsemu ostala brez pitne vode. Na savskem pristanišču v Beogradu je voda prodrla tudi v kleti pristaniščnega poveljstva in ogroža vse okoli stojoče zgradbe. Okoliš pri zgradbi »Beograjsko zadruge« in skladišča' ministrstva za narodno zdravje so pod vodo. Na ulicah, ki vodijo navzdol k savskemu nabrežju, je promet, popolnoma onemogočen in se vrši za silo le s čolni. Tudi v notranjosti Srbijo je povo-denj naravnost katastrofalna. Sreča je še, da so telegrafske in telefonsko proge v redu in da promet med centrom in notranjostjo dobro fttnkcijonira. Le glavna proga, ki vodi iz Beograda preko Sarajeva v Split in ob kateri se stekajo proge cele Bosne. Hercegovine in Dalmacije, je prekinjena, na enem mestu v dolžini 2 km. Predmestje Obrenovca jo popolnoma pod vodo. Pot proti Obronovcu je. poplavljena z vodo 60 cm visoko. Smatra se, da bo voda še narastla in to radi Save in Kolnbare, ki sta se zlili Naši naseljenci v Egiptu V Aleksandrljl sc žc od nekdaj nahaja znatna kolonija južnih Slovanov. Ljudje naše krvi živijo tam že od časa stare dubrovniške kolonije. Šc danes lahko vidiš v Aleksandrljl «okalet Ragusa«, du-brovniško palačo, t. .i. zgradba, v kateri so sc nahajali konzularni in pomorski uradi stare dalmatinske republike. Tu šo sc shajali kapitani in trgovci iz celega lcvantlnskega Primorja lu na njihovih jadrnicah sc jc vila slavna zastava sv. Vlaha. V tej palači so pomorcl naše krvi v prejšnjih časih iskrcavall blago, ki so ga pripeljali iz svojih krajev ter ga zamenjavali za produkte starega Egipta, katere so potem Izvažali v svojo domovino. Dolgo vrsto let so praktični Dubrov-nlčani trgovali z Aleksatidrljo in mnogi so se tudi nastanili v tem mestu. To so bili večinoma trgovci, dočim so drugI opravljali posle ladjcstavccv. Tretja skupina Izseljencev jc obsegala obrtnike ln ribiče. Slednji so uvedli ob afriški obali več načinov rlholova, katerih dotlej Arabci niso poznali. Posebno značilno pa jc, da je bil vpliv primorskih naseljencev naše krvi v Aleksandrljl tako velik, da so se mnogi Arabci sčasoma posluževali dalmatinskega narečja v občevanju s tujci. Za Napoleona, lto je Dubrovnik prišel ob svojo svobodo ln neodvisnost, se je večina naseljencev vrnila v rodni zavl-čaj. Le malo jih je ostalo v Aleksandrljl. Tesne vezi z rodno grudo so pri slednjih naposled popustile. V nekoliko desetletjih so sc Izseljenci tako asimilirali, da so se odtujili rodnemu plemenu In jeziku. Tako sc danes nahaja v Aleksandrljl In drugod v Egiptu polno starih Du-brovnlčanov In Dalmatlnccv z značilno končnico — ič. Seveda se ne zavedajo, kje je tekla zibel njihovim prednikom. Ko so Dalmacijo podvrgli Habsbur-žanl, so sc začeli naseljevati v Egiptu obrtniki, mornarji, ribiči, kapctanl In trgovci Iz Južne Dalmacije, Iz hrvatskega Primorja In Istre. Obetali so si dobrega zaslužka. Izseljevanje v Egipt Je bilo naj močnejše v 80ih letih prošlega stoletja. Posebno močan je bil dotok žensk, kl so prihajale iz Trsta, zapadne Istre ter Iz goriških krajev, zlasti Iz Brd, sprejemajoč nameščenja služkinj, guvernant, sobaric, dojilj, kuharic Itd. V začetku tekočega stoletja so našteli v Egiptu nad 3000 Slovenk, od katerih se jih je okoli 300 omožllo z raznimi cgiptskiml odlič-njakl. Približno polovica pa se lih tc pozneje odtujila svojemu rodu. Našli pa so se poleg mehkužcev tudi taki, ki so stali v boju za ohrano svoje preteklosti naravnost junaško ln trdovratno. Zanimivo je vedeti, da so sc Južni Slovani v Egiptu obnašali naravnost vzorno in tla se ccla desetletja ni slišalo o kakem njihovem prestopku, ki bi dal povod za sodno zasledovanje. Domače oblasti v Egiptu so jih radi tega cenile. Nadalje je interesantno dejstvo, da so med našimi emigranti v Egiptu bili najzaved-ttejši Slovenci. Dočim so sc drugi pod vplivom dolgoletne odsotnosti iz domovine več ali manj akllmatizirall ter pozabili na gnezdo iz katerega so izleteli, je vezala slovenske izseljcncc z rodno zemljo slovenska knjiga. Mohorjeva družba je Imela — vsaj pred vojno — v Egiptu prcccj naročnikov na svoje knjige In te knjige so bile kakor lasta-vlcc, ki so vsako leto na novo prinašalo pozdrave iz domovine. Po vojni se nacljonalua zavest med cgiptskiml Slovenci nl dvignila. Vzrok temu je tudi dejstvo, da Jugoslovani še nimajo svojega zastopnika v Aleksandrljl. Dočim so vse druge države poskrbele za primerne konzulate, nimajo Srbi, Hrvati In Slovenci nikogar, ki bi jih mogel v slučaju potrebe ščititi ali zastopati. Prepuščeni sami sebi plavajo naši na bregovih Nila v tujem morju, In bodo v njem, ako pravočasno ne pride po*' moč, popolnoma izginili. Po zagrebškem «Obzoru». Dopisi JEZICA. Županstvo občino Jožic« naznanja, da priredi »Društvo za gojitev, treznosti« v soboto dno 12. aprila na Je-žici v Društvenem domu dvoje predavanj in sicer oh 4. uri popoldne za mladino s skioptlčnimi slikami in ob 8. uri zvečer za odrasle kinematografsko preda-vanjo: »Vozač smrti« v 6, dejanjih. ST. VID NAD LJUBLJANO. ProsveU ni odsek naprednih društev št. Vid • Dravi je ponovi v nedeljo dne 13. aprila točno ob 8. uri zvečor v dvrani starosta br. Fr. Suštoršiča v Zipiižah burko v treh dejanjih »Španska muha«; to v vednost, ker so jo prvotno mislilo ponavljanje opustiti. Predprodaja vstopnio pri s. Jožici Cimormanovi v St. Vidu tor s. Dort Krega rjovi v Dravi jah. HORJUL. V št. 50 z dne 27. februarja smo priobčili iz norjula dopis, v katerem se jo očitalo tamkajšnjemu g. župniku, da »pri spovedi hujska žono in matoro na družinsko sporo itd.«. Prepričali smo so, da dotični očitek ni resničen in da smo bili po svojom dopisniku mistifieirani. To lojalno izjavljamo ler dajemo s tem g. župniku zadoščenje za neutemeljeni očitek. CERKNICA. Solo po enem mesecu se jo nekdo odkašljal v »Slovenou« v torek dne 8. aprila. Ta zapozneli odgovor, ki ni sam na sobi voč aktualen, kažo vkljub poskušoneinu omalovaževanju dolovanja g. St. Ribnikarja, da le-ta vendarle ni bil tako brezpomembna oseba za Cerknico. Toliko v splošnem! Ker nismo prijatelji šušljanjn na uho, opozorimo dopisnika naravnost in glasno, da tudi drugi lahko slišijo, na »Uradni list« z dno 2fi. januarja 1924., prvo etnin, na izvlečke imenovanj in premestitev uradnikov iz »SIuž benih Novin«. Ondi bo vidol, kako je bil g. St. Ribnikar iz Cerknico premeščen. Ako mu pa Sc to ne bo zadosti, potem naj so preklja in prička z »Ur. listom« in s »Služb. Nov.« ter s »Kmečko zvezo«, kdo ima prav. Za nas jo stvar rošena! Dobro je dopisnik učinil s trditvijo, da jo g. upravitelj prestavljen na zahtevo »Kmočke zveze«! S tem jo povedal, kaj pričakujejo on in njegovi ljudje od »avtonomije«! Eno jo pa dopisnik lo pozabil. Namreč, da g. Pt. Ribnikar ni delal v dopisnikovem duhu in da jo s tega stališča premalo storil za Cerknico. S tem pa jn rešil »Plovenčevega« dopisnika i »velikega truda« opisovanja zaslug in mu naložil »sladko breme« zanikanja. Vsaj to zasluge mu dopisnik no bo kratil!? Smo mnenja, da jo tudi dr. Koroščeva avtonomija zamišljena tako, da bodo davčni uradi izterjavali davke. Ali ne? Ako pa jo g. St. Ribnikar vestno vršil svojo službo, jo to njemu v čast in državi v korist, O davčnem vijaku pa, kakor vse kaže, nima dopisnik pravega pojma. MURSKA SOBOTA. Po dolgem Času smo videli dne 3. aprila na našem odru predstavo «Nebo>a na zimlji«. Vsi igralci so se potrudili, da so rešili svoje vlogo kar najbolje. Vl'j»e so bilo v.lamnio razdeljene in sc vidi, da razpolaga dramatični odsek Sokaia z !zvrrtnim' diletant-skimi močmi. Zato upamo, da jih ?e večkrat vidimo. DOLNJA LENDAVA. V soboto dno 5. aprila je priredil dramatični odsek Na'odno čitalnico igro »Cigani«. Igra je bila dobro naštudirana in spretno aranžirana pod vodstvom g. Birso. Da jo bila predstava privlačna, jo znak, ker jo bila obsežna d .-orana nabito polna. Prj predstavi jo »odoloval med odmori prvikrat novoustanovljeni orkester. S svojim prvim nastopom jo pokazal, da '.rmo gojiti glasbo. Odločil so jo colo, da priredi samostojni konccrt. S tem ee jo pričelo v Dolnji Lendavi novo prosvetno delo vanje. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: »Ana Karenlna««. Premijera. Izv. Nedelja, 13.: »Ana Karenlna«. Izv. Pondeljek, 14.: Zaprto. Ljubljanska opera. Petek, 11.: »Traviata«. Oostuje ga. Vc-sel-Polla Iz Zagreba In tenorist Alfonz Welser Iz Prage. D. Sobota, 12.: «Plcsni večer« ln Možlček. E. Nedelja, 13. ob 15.: »Poljub«. Ljudska Predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 14.: Modna revija. Izv. Celjsko mestno gledališče. Petek, 11.: »Kovarstvo ln ljubezen««. A. Mariborsko gledališče. Petek, II.: Zaprto. Sobota, 12.: »Divji lovec«. A. Nedelja, 13. ob 15.: «2X2 = 5». (Zadnjič v tej sezoni.) Ob 20.: »Travlata«. B, Sprememba ljubljanskega repertoarja. Nocoj v petek se poje opera zvečer zaprta ter doba abonenti reda B. katerim dannšnia predstava odpade, veseloigro . Nabavile so se za to uprizoritev nove dekoracije, kostumi so pa iz Narodnega gledališča v Zagrebu. Sodeluje nadalje fCelj-skl orkester*. V torek, dne 15. t. m. gostuje dramski ansanibl iz Ljubljane s komedijo orni predmet zelo pripraven za dobo po vrnitvi iz slavno bitke. »Slovenec« in klerikalci bi morda tu mogli doseči izdatnejših uspehov nogo v politiki. Poskusite, gospodje, zdaj. ko je maček der VVeltbo- riihmte — vaš. Sek. * * Imenovanje vseučiliških prolesorjov potrjeno. Ministrski svet je na predvče-rajšaji svoji seji odločil, da so ukazi, 6 katerimi 60 bili prolesorji lilozolske tali alteto zagrebškega vseučilišča dr. Prolog, dr. Schneider in dr. Vodnik imenovani za beograjsko univerzo, zakoniti, vsled česar je bila priložba profesorskega zbora zagrebške fakulteto proti tem imenovanjem odklonjena. * Izpremembe v državni sluibi. Na podlagi pooblastila ministrstva za notranje zadeve so dodeljeni velikemu županu mariborske oblasti: Anton Zorko, pisarniški ravnatelj pri pokrajinski upravi; Anton Logar, kanclist pri pokrajinski upravi; Anton Gregorič, pisarniški oficijal pri Brnu, pristojnemu v Ljubljano, ln Janu Stampllu, knjigovodji v Pragi, pristojnemu v Kočevsko Reko. * Inšpekcija kmetijskih institucij v Sloveniji. Po odredbi ministra za poljopri-vredo ln vode sta predvčerajšnjim odpotovala v Slovenijo šef kabineta Stojan Spadijer in tajnik Dušan Putnikovič v svrho, da pregledata delovanje naših kmetijskih institucij. * Uvažcvanja vredno delovanje. V nedeljo dne 6. t. m. je priredilo druStvo nameščencev avtonomnih socijalnlh zavodov kot prvo svoje predavanje v provinci, predavanje v Laškem o pokojninskem zavarovanju zakonitih in višjih dajatev. Predavatelj društva je ob zadovoljivi udeležbi zasebnih nameščencev v kratkih potezah pojasnil nedostatke sedanjega pokojninskega zavarovanja in razpredel tudi posebno dodatno zavarovanje višjih, t. j. zakonito izmero presegajočih dajatev na-meščeneov Trboveljsko družbe. Po predavanju je rešil nekaj konkretnih vprašanj. V petek, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer predava o pokojninskem zavarovanju na vabilo društva nameščencev Kranjske Industrijsko družbe g. Ivo štempiluir v uradniškem domu na Jesenicah. Ž ozirom na splošno vladajoče nepoznavanje panoge socijalnega zavarovanja, ki je za zasebne nameščence elementarne važnosti, je dolžnost javnosti, da spremlja agilnost društva s spodbudo in simpatijo, kajti le posploševanje ideje socijalnega zavarovanja je v 6tanju, ustavili dosedanjo rakovo pot našo socijalno konsolidacije. * J. A. D. Triglav, centrala Zagreb, Javlja tužno vest, da je njegov agilen član, Josip Pečar, cand. Ing. lorest. dne 6. t. m. preminul za večno in mu izreka zadnji triglavanski pozdrav! * Predrzna gonja proti naprednim listom. Od sv. Štefana blizu Šmarja pri Jelšah se mariborskemu »Taboru« poroča, da tamkajšnja upraviteljica poštne na-biralnioe vrši predrzno gonjo proti naprednim časopisom. Vsakemu, ki je naročen na kak napredni list, prigovarja, če sme kar napisati in ga nazaj poslati Upamo, da bo poštna uprava napravila red. * Preprečena težka železniško nesreč«. Pišejo nam: V Hrastniku bi se bila pripetila v torek lahko težka nesreča in je pripisovali Je izredni sreči, da se je izteklo tako gladko. Od rudnika je peljal proti postaji vlak z devetimi vagoni premoga. Vsled mokrih tračnic stroj ua precej strmi progi ni mogel zadrževati vozov, ki so pričeli drveti s hitrostjo brzovlaka proii postaji. Strojevodja je skušal odpo-moil s proiiparo, vse vagone so zavrli, a vlaka nikakor ni bil- mogoče ustaviti. Spremstvo je, razen enega moža, poska-kalo z vlaka, ki je pridrvel po tri kilometrskem diru uaposled do steklarne, kjer je bila k sreči proga odcepljena strmo v hrib in 6e je tam vlak ustavil. Pri odskoku iz drvečega vlaka nI ponesrečil nihče in tudi na matorijalu ni nobene škode, kar je pač v resnici pripisovati izredni sreči. * Nesreča pri gradnji železnice na Pra- trov pod hišo. Gorje, če bl bilo drugače. V nevarnosti ja bilo šest članov družine. * V gozdu ponesrečil. V Metnaju pri Stični je posestnik M. Kastelic bil te dni v svojem gozdu zaposlen a podiranjem dreves. Ko jo podžagal močno drevo so ga pri padcu zagrabile močne vejo ter ga podrle na tla. Nevarno poškodovanega moža §o prepeljali na njegov dom in poklicali zdravnika, a bilo je prepozno. Mož si jo zlomil hrbtenico bi je kmalu nato umrl. Ponesrečenec, star šele 88 let, zapušča vdovo in dva nedoletna otroka. * Spanslta boleion v Bosni. Iz Sarajeva prihaja poročilo, da se je španska bolezen, ki se je sprva mnogoštevilno pojavila v Sarajevu, razširila že na bližnjo in daljnjo okolico. Obolelo Je že več tisoč oseb in je bolezen zahtevala tudi mnogo smrtnih žrtev, zlasti med otroci. Bolezen se je pojavila tudi med kaznjenci. * Ljubosumni finančni paznik. Milan Kolar, mlad finančni paznik, je bil dve leti v službi pri Sv. Ani nad Sušakom. Ker je bil postaven in lep fant, je kmalu prišlo do ljubavnega razmerja z lepo 151etno Ružico, hčerko nekega tamkajšnjega posestnika. Tn idila jo trajala dve leti; napravila pa ji je konec prozajičua liuančna olnst, ki je Milana premestila v Cirk-venico. Sestankov ni bilo več, sčasoma okrajnem glavarstvu v Ljubljani; Hinko gorskem. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnico s Pragerskega ruskega begunca Aleksandra Mogijenskega, ki je ponesrečil pri gradnji tauiošnje lokalne železnice k rudokopu. Pri delu je padel raz voz ter 6i razbil lobanjo. • Smrt zaslužnega avijalika. Kakor jav lja Aero-klub, je v Novem Sadu umrl avl- Zaje, kanclist pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani ter Franc Povšič in Josip Bizjak, uradni slugi pri pokrajinski upravi. — Za uradnega slugo pri upravnem sodišču v Celju je imenovan Josip Rabzelj. * Imenovanje v sanitotni službi. V sanitetni službi so imenovani: okrožni u— Modna revija v operi. Cinično materialistična doba sedanjosti izko« rišča tudi umetnost v svoje materijah« stične namene. Kar je bilo včasih po« vsem izključeno, nad tem se danes niti več ne začudimo. Tempora mutantur et nos mutamur in illis. Tako se vrše po gledališčih modne revije v trgovsko reklamske svrhe. Sinoči smo doživeli prvo tako modno revijo tudi v naši operi. Z obrtnega industrijalnega trgov« skega stališča je prav lepo uspela. Po« kazala je, kako krasno se dviga po pre« vratu naša obrt v najrazličnejših stro« kah, da koraka vzporedno s svetovnim razvojem in da smo v modi, okusu in eleganci dosegli že razveseljivo višino. Videli smo prvovrstno damsko in mo« ško konfekcijo, damsko najfinejše pe« rilo, vseh vrst obutev, najbolj apartne ženske klobuke, nogavice, čipke, miljoje zastore, jugoslovenske in orijentalske preproge, svetilike, senčnike, čajne pun« čke, postelje, lotelje, pohištvo, pisalne stroje itd. — vse v vzornih komadih. Za oči torej mnogo razkošne naslade. Vse pa so predstavljali pevci in igralci v obliki ata se pojavila dva potepuha, ki sta hotela na vsak način ži veli na tuj račun. Neko žensko sla napail vijo. Za nas so bile najlepši užitek u— Narodna Čitalnica v 8Ski priredi v soboto iu v nedeljo qb 8. zvečer v dvorani pri Valjuvcu igro; »Velika ro patlca«, burko v 3 dejanjih. u— Sokol Vič. V nedeljo 13. t. m. go« stuje dram. odsek Fer. Saveza na tehn, srednji šoli v Sokolskem domu z kome« dljo »Lumpacij Vagabund«. Začetek o'i pol 8. zvečer. Na zdarl u— Opozarjamo na današnji občni zbor Izobraževalnega in gospodarske;;) društva za dvorski okraj, ki se vrši o! 8. uri zvečer v društvenih prostorih, 1'red igriščem 1. Vsi člani naj se ga zanesljivo udeleže. u— Herma Treo, Šelenburgova ulica, nudi najfinejše bonbone, vedno sveža pecivo in pristni med »Čebelarskega društva«. u— Javna varnost je v zadnjem času v Ljubljani pod vsako kritiko. Dnevno se skoro čuje o raznih manj ali več ne. varnih nadlegovanjih na cesti. V srej^ zvečer ob sedmih je bil napaden od ne« kega neznanca za zidom pod hotelo;,} Bellcvue, neki gospod, ko je porabil proste ure za kratek sprehod. Napadat iec se je ustrašil šele revolverja ki g, je imel pasant s seboj. Zginil K: nazaj v gozd in si bo bržkone poisfal kak', novo žrtev. u— Tragična smrt tovarniškega de. lavca. V kemični tovarni na ljubljanskem polju je smrtno ponesrečil 27 letni delavec Anton Habjan iz Srednje vasi pri Rudniku. Utrla se mu je deska nad kotlom, padci je do pasu v žarečo meso, iz katere se mu je sicer kljub grozovitim opeklinam posrečilo priti zopet na prosto, vendar pa je po dvodnevnih strahovitih mukah podlegel poškodbam Tragični slučaj jc hotel, da je ob istem času umrli tudi njegova na Selu stanujoča mati. V sredo popoldne sta imela skupen pogreb. V imenovan! tovarni ia v kratkem razdobju to že tretja slični nezgoda. u— Sveže morske ribe razltčidh vrst se dobe vsak petek od 5. popoldne dalje v restavraciji in v kleti »Zvezda«, na kar opozarjamo občinstvo. Iz Maribora a— Mariborski občinski svet ima v pondeljek 14. t. m. ob 19. nadaljevanje svoje seje. a— Smrtna nesreča v gostilni Pred včerajšnjem sc je avstrijski železniški sprevodnik Raimund Obernoster z Dunaja ponesrečil v gostilni Stosir v Mlin ski ulici. Ponoči je šel na stranišče in padel v šest metrov globoko klet, pn čemer si je razbil črepinjo in je bil na mestu mrtev. a— Aretiran Novomeščan v Maribora. Mariborska policija je aretirala Vladi-mirja Maltiča, brivskeg apomočnika, p" stojnega v Novo mesto, ker je po Ma liboru izvabljal raznim ljudem den.K na goljuliv način. Poizvedbe so dognal", da ima na vesti tudi celo vrsto tatvin. a— Drobiž. Mariborska JC. Liga jc prejela iz Prage večje število izvode ' zdravnik v Novem mestu dr. Viktor Cra-, jatisw poročnik Sergije Marinovič, eden goric za uradnega zdravnika pri okraj-1 najodličnejših vojaških avijatlkov, ki Je nem glavarstvu v Novem mestu; okrožni! vso v°Jno dobo sprovel na avijonu, četu-zdravnik v Školji Loki dr, Božidar Fajiliga ( di ie bil slabotnega zdravja, za uradnega zdravnika pri okrajnem gla-' * Atcn'at z bombo v Slavini. V noči od varstvu v Kranju in dr. Milan Gregorič \ 7- 8. aprila je bil izvršen bombni aten- za začasnega sekundarija v splošni bolnici v Mariboru. * Izstop iz našega državljanstva je dovoljen zaradi sprejema češkoslovaškega tat na hišo Antona Stalcerja v Slavini pri Postojni. Storilca 6ta baje Ermano Nissat-to in Del Fiume l'go, oba stanujoča v Slavini. Zgodilo se je to, ker Stalcarjeva državljanstva naslednjim strankam: Tere- žena ni pustila nalepiti fašistovskih Iepa-ziji Schleglovi, čuvarici v Mohelnicah, ro- j kov in se Je pri lej priliki sprla z Ugom jeni v Borju pri Konjicah; Avgustu Seno-J del Flume. K sreči ena bomba ni eks-gačniku, uradniku tekstilne tovarne v I plodirala, druga pa je padla nekoliko me- pesmi g. Betetta in g. Cvcjiča ter plesi gdč. Vavpottčcvc. Prireditev jo smatrati za prvi poskus. Uprava velesejma je la na cesti, Jo oropala, po vrhu pa še pre- dokazala, da je povsem kos svoji na« tepla. Pa hotela sta imeti večji dobiček logi; sredstva so še nedostatna, a se ne« in kor sta nekako zvedela, da ima kmet dvomno popolnijo. Gledališče ie bilo Vrečko več denarja doma, sta počakala, natlačeno polno, da eo domačini odšli v vinograd na okn- u— Opozorilo stanovanjskim najem, ] mariborske številke časopisa Ceškoslo panje, potem sta šla pa v hišo, kjer sta so nikom. Prejeli smo: Stanovanjsko obla> | vasko»jugoslovenska Liga, ki se dobijo nahajala samo dva mlada otroka. Vpra- stvo I. stopnje v Ljubljani jc projclo j Pri tajniku dr. Rapotecu na Aleksan-šala «13 otroka, kje ima oče denar, otroka več pritožb, da neki neznani ljudje ho- | drovi cesti, telefon 107. sta povedala in tatova sta vzela vseh dijo po stanovanjih v mestu, se izda- | a— Ljubljanske gospodične v Mari, 30.000 kron, ki sta jih našla, potem sla jojo za polzvcdovalca stanovanjskega boru. Včeraj je dobil mariborski vc.iki pa urno odšla proli malemu gozdičku, urada, zahtevajo razre podatke ter be« eden otrokov pa v vinograd, kjer jo oče- gajo stranke, češ da jim bo stanovanje tu povedal kaj se je zgodilo doma. Vrečko odvzeto itd. Vsled tega opozarja urad ie takoj vzel sabo SO kopačev, ki so ob- hišne posestnike in najemnike, da ima kollli gozdiček in kmalu so imeli v rokah stanovanjsko oblastvo I. stopnje v Ljub oba ptička, ki sta ravno preštevala ukra- ljanl le enega nameščenca » poizvedoval* deni denar, da bi si ga pravično razdelila, ca, namreč g. Emila Medveda, ki sc na Tatova 6ta bila močno pretepena, ker zahtevo vsak čas legitimira z uradno Ic« ljudje so bili ogorčeni in potem sta bila gitimacijo. u— Zvišanje davščine na prenočišča izročena orožnikom, ki so oba tatova od-j vedii k sodišču v zapore. Tu je prišla v Ljubljani. Z naredbo velikega župana kazen res hitro in oba tatova si bosta go- ljubljanske oblasti se je mestni občini lovo dobro zapomnila ponesrečeno tatvino ljubljanski dovolilo, da sme od dne, ko in posebno še oni gozdiček, v katerem se razglasi ta naredba (10. aprila) - in Mahulena» ter Čajkavskega simfonija < pel član dunajske državne opere Richard v F-molu. Dirigiral bo skladatelj Peter j Sel ubert, Kundry je zaupana Olgi Blunie Konjovlč. j iz Stutlgarta. V cPrstanu Nibelungov> na- 60lctnica 1 rvatske pisateljice Jagodo stopi kot VVotan Karel Braun, kot Brun-Truhelke. Te dni je praznovala 60 letni-! hilda Olga Blume, kot Siegtried Ritter iz co svojega rojstva hrvatska pisateljicaj Stuttgarta. Walterja Stolzinga v . V soboto 12. teža meseca priredi zagrebško pevsko druStvo «Lisinski> stilski koncert, ki obsega ravnatelja Kittloda. Svečanosti začno 20. junija in bodo trajale več tednov. ICvgcn D' Albert — šostdesetletnik. Včeraj, 10. aprila je praznoval skladatelj šilo v sredo, dne 9. t. m. v celjske" Narodnem domu, je bilo zelo slabo obi« skano zlasti od pridobitnih krogov, z J katere jo bil ta diskusijski večer v pni vrsti namenjen. G. predavatelj nadupra vitelj Meglič iz Maribora je poleg pit' glednega poročila o davkih podal m' sikateri zelo umestni in aktualni nasvet za preprečenje ali odpravo ene in druga krivične in zelo občutljive davščine. Ljubljana 10. aprila 1924. poročilo LJubljana 806 nsd morjem Kraj opazovanja Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana , Zagreb . . Beograd , Dunaj , , l'raga , Inomost V Ljubljani barometer višji temper. nižja fiolnee vihala ob 5'8L Jta.baia ob 18.13 ob Zlačui tlak Zračna temperatura Veter Oblačuo 0-10 Padavino; mm i 7. 750 4 «0 sev. v« dež 109 14. 760 7 64 vzhod ii — 21. 751 6 48 ii — 7. 760 8 80 ■ev. rap. 100 7, 748-8 70 brearetra 4-0 7, 761-1 60 zapad del. obl. 100 7. 7611 40 ing. «ap oblačno 1-0 7. 7616 80 brezvetra več. jasno 2-0 iS Nevidni žarki PalekoseZna tehnična Iznajdba. — Konec vojne v zraku. Iz Londona prihaja senzacionalna vest, da se je posrečilo znanemu Izumitelju nn polju elektrike Harry Grindell Matthew-su s pomočjo nevidnih žarkov ustaviti na daljavo motorje ln usmrtiti živali. Matthevvs je bil znan že pred v ojno po svojih Izumih v brezžični telcgralljl. Dopisnik pariškega «Journala» ga je obiskal le dni v njegovem laboratoriju h) pripoveduje o tem obisku sledeče: •Delavnica, v kateri me ie sprejel g. Matthews, je dolga okrog 18 metrov, v njej se nahajata transformator In projektor za metanje skrivnostnih žarkov. Tok, lil služi za eksperimente, je običajno tok mestne elektrarne z 200 volti; energija s katero razpolaga izumitelj, znaša 10 kilovatov; pri eksperimentih, ki jih hočem spisati, porabi komaj desetino te energi-le. Na nasprotnem koncu stoji v razdalji 18 metrov navaden motoclkel; njegov motor je na dva takta in se vžiga z magnetom, kakor jih poznajo vsi avtomobi-listi. O. Matthevvs požene motor, me prosi naj stopim nekoliko na stran, ter tre k svojemu projektorju na drugI konec delavnice. Dogovorjeno Je, da kadar dvignem roke, bo on naravnal žarek na motor In kadar jo spustim ga bo odstranil. Zagotavljam vas, da sem do zadnje sekunde dvomil o uspehu. Dvignem roko. Nepopisno presenečenje! Eksplozije motorja prenehajo, kakor da sc Je prekinilo vžiganje, motor se ustavit Približam se, ogledujem lu preiskujem, nI II morda kje skrita kaka žica ali kaj drugega, kar bl moslo pomeniti prevaro. Ničesar! Vnovič poženem motor, enkrat, dvakrat, desetkrat in vselej se ustavi na dano znamenje. Res je, da se Je vršil ta poizkus na razdaljo 18 metrov; Izumitelj ml je povedal, da so se mu prvi eksperimenti posrečili le na SO cm, toda pri vporabl večje energije Je učinek siguren na več kilometrov. Naslednji poizkusi so me še boli presenetili. V kovinasto posodo, kl visi na niti, natrese Matthevvs peščico smodnika, naravna žarek nanj in •modnik se vžge. Pri zadnjem poizkusu pa me je obšla kurja polt. Na leseno mizo postavi Matthevvs mišnico, v kateri ie živa miška. Polagoma naravna žarek, miška bega okrog in voha z gobčkom po zraku, žarek Jo zadene in miška se mrtva zvrne.« Tako »JournaK Med tem je začelo o stvari razpravljati časopisje vseh velikih narodov. Angleški listi povdarjajo predvsem ogromno važnost te Iznajdbe za obrambo proti zračnim napadom. Da bl sc obvaroval London v okrožju 50 milj pred napadi letalcev, bl zadostovala naprava, ki bl veljala okrog tri milijone funtov Sterlin-gov. In ta bl zabranila, da bl sploh noben zrakoplov ne mogel priti v to območje, ker bi motorji prenehali delovati. V dunajski «N. Pr. Presse* opozarja Kapetan Descovich na dejstva, da jc naš slavni rojak Tesla, ki se žc dolga leta bavi s problemom brezžičnega prenosa ?nergije, prišel do podobnih rezultatov, izum Angleža Matthev/sa sc morda tiče nožnosti proizvajanja ultravioletnih ali nfrardečih žarkov. Po drugih vesteh Je Matthewsova iznajdba posledica žcnijal-iih študij In eksperimentov, kl sta jih 'kupaj delala Matthevvs in angleški fizik Jr. E. Fournier d' Albe s selenom, elementom, ki jc postal tudi za brezžično lelcgrafijo od največje važnosti. D' Albo ie s pomočjo selena konstruiral tudi ta-kozvani optolon, aparat ki transponira optične pojave v glasove ter omogoča slepcu čitati običajen tisk, torej časopise in knjige s pomočjo posebnih slušalic. Matthevvs je že med vojno 1. .1915. s svojimi iznajdbami zainteresira! angleško vlado ter ji je ponudil, da spopolnl svoj izum glede obrane proti zrakoplovom. >tvar pa je takrat zaspala, ker eksperimenti še niso pokazali dovoljne popolnosti. Sedaj prihaja stvar zopet na dan in bo morda usodnega pomena za na-daljni razvoj celokupne tehnike. la in, sveta Obrtniški glasnik Sijajni pogrebi v Tutan-kamnovi dobi ti pomore | X Umor iz radovednosti, v Nev.' PoiKagaj SI Sam in Bog I vorku jc neki 12 letni deček zabodel na i j ulici z nožem neko 3 letno deklico edino 1 ; radi tega, da vidi, kako izgleda tak čin. Ta prislovlc« ml jc prišla na misel, Tutankamnova grobnica odkriv a vsak j Mladi zločinec je popolnoma mirno opa- ko n- ic nedavno tega ljubljanska Tr dan nove običaje Iz življenja egiptovskih zoval. kako sc je dete zgrudilo in tla in' t"'i« obrtniška zbornica obrnila faraonov. Pri razkopavanjlh v Tutan-j izdihnilo. Dogodek ic vzbudil veliko sen-1 c'() v,l'h obrtniških zadrug, da naj sta kamuovl grobnici so našli mnogo vužulh l zacijo. Dečka so po dejanju odvedli v' 'i*1 predloge, kako naj bi sc olajšalo dokumentov o pogrebih v tedanjem času. Ti so bili uprav sijajni. Po Informacijah francoskega časopisa »Illustratlon* Rrekašajo takratni pogrebi tudi najbuj-nejše predstave, kl si Jih moremo napraviti o tem. Pogrebni obredi odličnih dostojanstvenikov so trajali nič manj ko 72 dni. Telo se je najprej očistilo in opra lo v raznih vodah, nato so ga posušili v posebnih pečeh In poinazllili. Potem so ga olepšali in okrasili z vsakovrstnim cvetjem In dragocenim kamenjem, z zlatnino in srebrnlno ter ga z vsemi temi simboličnimi ornameuti povili v tnnogc povoje. Med povijanjem so svečeniki in drugI ljudje opravljali razne molitve. Ta- .... .._„...... ..... ko povita mumija je bila na zunaj obda- j liiu. Se ni znano. sanatorij, da ugotovijo njegovo dušovnu j gnrancijskc pogoje pri oddaji dobav dr stanje. ; žuvnc in drugih javnih uprav obrtni - Turčija proti verskemu pouku.1 konl Turške oblasti so zaprle vse one inozem ' -'»»no i°- J'1 tc uprave iz varnostnih ske šole, kl se niso hotele pokoriti odred-1o/irov moraio tako postopati, osobiio batn ungorskega prosvetnega ministrstva! Pa šc v slučajih, da da dotlčna uprava glede odstranitve verskih znakov Iz Sol-; obrtniku ali kakemu drugemu podjet-skih prostorov. nlku surovine odnosno potrebni materi' X Nenavadna oporoka. V VVash.ng-1 ' na razpolago. Potrebna jo garancija, tonu je pred kratkim umrl neki Švicar. d» se blago na kakršenkoli način ne i/. bivši urar. Oporoka, katero jc ostavil' (Jubi, odnosno da sc dobava izvrši toč= svojcem, obsega določla, da pripade v sa i no v smislu sklenjene pogodbe. Nočem njegova imovina v znesku 200 tisoč do- jsc spuščati v to, kake dobavne in druge larjev gospe VVilsotiovI, ženi biv šega pre i pogoje stavijo j.nne uprave povodom zideata. Kakšno stališče Je zavzela da- i razpisov večjih del. ker teh pogojev ma napram temu nepričakovanemu vo- j deloma ne poznam, doloma pa jc vzrok I ta, ker pričujočih vrstic nikakor nisem na z lepenko, v kateri so bile izrezane! X Nova zvezda «Mussolilli». 7. t. j nameni! kritiki teh pogojev, pač pa luknje za oči in ušesa, tako da bi pokoj- m. je začel v Milanu zborovati kongres | bom o tem mogoče prilično posebej r.u< nik lahko videl In slišal, kako ga ljudje | astronomov. Po čudnem naključju so bas! pravijal. Eno pa moram na tem mestu kujejo v zvezde in častijo njegov spo- j dan preje učenjaki milanskega observa-! vendar pribiti, namreč, da sc mora naš min. j torija odkrili novo zvezdo 2. reda. Ker; obrtnik preje ali pozneje navaditi na Ko je bilo truplo povito, so ga polo- je to bilo ravno na dan Italijanskih vo-1 točno kalkulacijo, ker je jasno, da oni, žili v originalne sarkofage, ki so bili lepo okrašeni. Pri pogrebnih obredih so se ozirali tudi na razne lastnosti pokojnika. Ako jc bil pokojnik v življenju ka-pricijozeu in vihravec, so se sezidale posebne grobnice z Izhodi In koridorji, če pa je bil sladkosnednež, so mu grobnico napolnili z najfinejšim! jedili In z raznimi kuhinjskimi pripravami, da mu tudi po smrti ni trebalo stradati. lltev, so se učenjaki odločili Imenovati 11 i hoče pri prevzeti dobavi nekaj za. X Poletni čas v Rusiji. Sovjetska vlada v Rusiji je odredila, da se ima dno 1. maja uvesti ua vseh ozemljih sovjetske zveze poletni čas. V noči od 30. aprila na 1. maja se vse ure pomaknejo za 1 uro naprej. X Največja ameriška oklopnica. V angleško pristanišče Portsraouth jc do-_ spela ameriška ladja »Colorado«, najno-1 štvo bombardira zamrzle reke vejša oklopnica vojne mornarice Zedi-nicnih držav. ..Colorado* jc težka 32.600 ton, meri v dolžini 190 m, v širini -10 m ter ima na krovu 8 topov po 400 mm. 12 topov po 120 mm in 8 topov po 75 mm za obrambo proti letalom. Modernost ladje se kaže zlasti v tem, da goni vse naprave ,na krovu elektrika. zvezdo po fašistov skem državnem po glavarju Mussoliniju. X Novo drevo s kininovo skorjo. Na Novi Gvineji so biologi izsledili drevo, čigar skorja daje 10 odstotkov klnl-na več kakor dozdaj v to svrho cksplo-atirana drevesa. Doslej se jc kinln dobival Iz cinchona, ki raste v Južni Ameriki, In od rastlin, ki uspevajo na Javi, Ceylonu in Jamaiki. X Vojna proti ledu. Armade Rusije, finske, Estonije, Litve in Litavske so nedavno sklenile kaj nenavadno zvezo. Sporazumele so se glede bobnečega topovskega ognja proti ledu. Vojaštvo teli držav ima nalogo onemogočiti poplave, kl groze državam, katere mejijo na Vzhodno morje in Finski zaliv. Tbpnl- pehota ln tehnične čete pa rešujejo prebivalstvo na čolnih. Kovno, glavno inesto Litve, jc do ene tretjine pod vodo, Riga in Dor-pat sta Istotako ogrožena. Petrograd se tudi pripravlja na poplavo, ker že 25 let nI doživel tako hude zime s tolikim snegom kot letos. Razdejanje v Am alf iju Razdejanja, ki jih je povzročila vremenska katastroia v Južni Italiji, so mnogo večja, kakor se je prvotno domnevalo. Nekateri deli letovišča Amaifi so docela porušeni, tako da Jih ne bo mogoče več popraviti. Naša slika kaže razvaline prej tako ponosnega hotela «Ca- pucchiN. Voda jc podrla močne zidove kakor papirnato steno. Slika v ovalu kaže, kako se vali v morje ogromna reka blata, kl uničuje na potu vse, njive, travnike, vrtove, hiše in drevje. služiti, prevzame na sebe ves riziko, torej tudi eventuelno izgubo. Če obrtnik nc zna kalkullrati, ni to krivda naroč« nika, pa najsibo to privatnik aii drža. va, temveč krivda njega samega, ker kalkulirati mora znati vsak obrtnik in pri sedanji veliki varijaciji con in de« lavnih moči mora v pogodbo oziroma ponudbo postaviti take klavzule, kl ga za take slučaje ščitijo. Ampak kakor rečeno o tem drugič. V teku 30 letne dobe, od kar samo« stojno izvršujem svojo obrt, sem imel dovoli prilike videti in šc več poskusiti, kako to boli, biti od kogarkoli odvisen, posebno pa šc gospodarsko odvisen, 2e pred vojno smo so večkrat razgovarjali, kako dobro bi bilo, če bi se dalo orga« nizirati vsaj skupcu nakup potrebnih su rovin in matcrijaia, če sc že nc bi moglo obrtništva pridobiti za skupen prevzem dobav. Pred očmi oo mi bili narodno« gospodarski principi, da sc da le z vc« likira kapitalom ustvarjati nekaj veli« cega in to s čim manjšo režijo. Treba je kapitalu nasproti postaviti zopet ka« pital, kakor to tako lepo lahko opažu« jemo tudi pri čeških delavcih. Namen skupnega nakupa jc jasno razviden, namreč da more blago dobivati direktno od produccnta, ker blago ravno vmesni | preprodcjalci največ podražijo, posebno še sedaj pri nas vsled upeljave pronict« nega davka. Drugi namen združitve obrtnikov pa jc ta, da se omogoči naj« različnejše javne in privatno dobave, od najmanjših do največjih prevzeti in so lidno ter po konkurenčni ceni izvršiti. V dosego gornjih namenov pa so nam potrebne Nakupovalne in produktivne obrtniške zadruge, ki v največji meri lahko zadoste stavljenim upom in ki uživajo vsepovsod največ upoštevanja in zaščite. Ena taka zadruga, smotrcno in dobro urejevana in vodena odgovar« ja prilično stališču veletrgovca, več ta« kili zadrug združenih v močno Zvezo pa bi pomenilo cclo gospodarsko silo, s katero mora računati država, vclcka« pital in produccnt. Zveza takih zadrug pa si iz praktičnih razlogov osnuje svo« jo banko in žc imamo tu popolno tor« ino gospodarske osamosvojitve obrtni« štva, ki hi nc bila samo na čast in do« brobit obrtništva samega, temveč cclo« kupne javnosti in države in v vseh po« slcdicah bi to zelo blagodejno uplivalo na naše sedaj tako razdrapano gospo« darstvo. Take so bile moje misli pred leti in na posebno pobudo g. dr. \Vindischcr« ja, tajnika Trgovske in obrtniško zbor« niče v Ljubljani smo g. dr. \Vlndischcr, jaz in nekaj obrtnikov, ki so sc važno« sti teh problemov v polni meri zaveda, tivno zudrugo kovinskih in sorodnih obrtov v Ljubljani in menili dati s tem pobudo še ostalim vrstam obrtnikov. Mnogo smo sc trudili, mnogo žrtvovali, prigovarjali, nasvetovali in prevzeli ee« lo osebno garancijo za to zadrugo, pa reči moram, da stvar ni naiiu med prizadetimi obrtniki pravcj.i razumevanja, tnko da stoji danes tu velevažna usta« nova tik pred likvidacijo. Tu sc kn/* rak«rana, na kateri pač naše obrtništvo žo dolgo boleha in grozi postati kronična. In lic bode boljše, dokler m vsi brez razliko ne hodemo edini v tem, i'a ■id gospodarskem polju pomenimo skupno veliko moč, posameznik pR nič in pa dokler te edinosti nc bodeino tudi z dejanji dokazal« „. Dalckovidnost g. dr. M indischcr«ja, moja in nekaterih drugih obrtnikov c jc pa pokazala vsaj deloma na eni stra« ni, t. j. pri banki. Omenjeni smo dali inicijativo za Ustanovitev Obrtne bili'« kc v Ljubljani. Siccr za lo institucijo od vsega početka, tudi ni bilo oneu* zanimanja, kot ga ista po svojem name« nu zasluži, vendar morem — mogoče oh nejevoljo nekdanjih nasprotnikov — gotoviti, da zavod prav lepo uspeva in so mu obeta šc lepa bodočnost. Potrebno pa jc, da ugotovim nekatere važno mo« mente. Res jc, da inu banka obilo kl--jentov« obrtnikov, pa I i jih lahko imela šc več. Ampak naši obrtniki so čudni, ker oni dati nočejo ničesar, iincti pa hočejo vendar vse ugodnosti. Ko jc šlo za subskripcijo, sc jc oglasilo po številu malo obrtnikov, kar jc zna'.t, da mno« gim ni za dolnicc tci;u njihovega z dvo. da in s tern za prospeli v občo korSt obrtnikov. Javljajo pa sc često taki, ki jiin sicer ni za dobrobit zavoda, želiio pa odprt kredit, garancijska pisma itd. In čc sc komu eventuelno prošnja /* kredit odbije, sem prepričan, di je do« tičnik skrajno razljučcn in rivzžaiic.i, češ lastna banka tc nc podpre, kdo n.ii ti potem pomaga. — Pa takj sodba ie krivična, ker čc ti mene v težkih ur. varišcm«obrtnikom, naj moja izvajan .i nc ostanejo glas vpijočega v puščavi., temveč naj vplivajo dobrodcitio. Snujte gospodarske zadruge po celi Sloveniii. tako da bodemo v kratkem lahko pre.i« stavljali ono moč, ki si jo vsak posa, meznik gotovo iz srca želi. Obrtnike kovinske stroke in sorodnih strok pa v njih lastnem interesu vabim, da naj ni« l kar ne pripuste likvidacije Nakupovalno in produktivne zadruge kovinskih in sorodnih obrtov v Ljubljani, temveč r.ti se še v zadnjem trenotku zavedo in pri« stopijo k zadrugi kot člani s primernimi deleži in s tem likvidacijo onemogočil ). Osebnosti naj nc igrajo vloge, jaz Ram pa čc treba sc prvi umaknem iz ospreč« ja in ostanem čc treba samo član, ki pa sc bodem zavedal svoje stanovske dolž« nosti. — Tako osnovane močne zadruge pn naj skušajo potem priti v zvezo, kot sem žc omenjal in potem naj se pa za« interesirajo za udeležbo na Obrtni ban« ki v Ljubljani. Tako bodo vse ovire premagane in ne bode več potrebno ja« dikovanje, da naj se dovoljujejo ka« kršnekoli ugodnosti, da sc omogoči obrt niku životarjenje, ker životarjenja no« ben obrtnik nc more in nc sme prena« šati. Mi zahtevamo za sebe pošteno življenje, ki pa si ga hočemo sami iz lastne moči ustvariti. Drugače za nas gospodarske neodvisnosti ni in tudi na« še stališče nc more biti tako, kot si je želimo, ker ni zastonj med narodom prislovica: Prazen varžet, cagov mož! Valentin Urbanči«, li, skušali te načrte realizirati. Osnov ali j kovaški mojster in predsednik Zadruge smo najprejc Nakupovalno in produk« kovinskih obrtov v Ljubljani. B. Z-n: Pomladno razočaranje Tone Sčinkovec je preklinjal aprilsko vreme. Zo nekaj dni zaporedoma rodi glodat, kdaj bo pognalo prvo ''1'Stje v tivolskem parku in voduo se yrača ves obupan iti ziovoijeu v zakajeno zatišje kavarne. -'Letos je menda ne bo,* mi je to dni dejal. »Koga?* si. spomladi!* "Pride, Tone.* sem ga tolažil. Zamahnil je z roko, kakor uestrpeu PtlSnlk. «Sit sem že vsega,* je nadaljeval. «samo bar in kavarna, kavarna in bar. Cma kava, vino, golaž, ričet, brrr ...» Zasmejal sem se. Vedel sem, kaj »u manjka-, e, dobro sem jaz fco vedel. Sedela sva v kavarni, na oguljenih mehkih sedežih ob oknu. Prečitala sva Žc vse časopise, kar jih je viselo na ♦vrtiljaku* za časopise. Tedaj se jo na-ffnil Tone k meni: «Ti!» «No!» »Poglej, tam v kotu pod ogledalom!* Za pičil pogled v od Toneta Označeno smer. Dve mladi, lepi — sa-'šramiš ... Touotu so ,je zvedrilo čmerikavo lice. »Tono, spomlad prihaja!-- »Je že tu, tam v kot se je vsedla.* Na tihem sva opazovala s Tonetom »spomiadni kot*. Onima dvema se je približal natakar, visok, s trdim ovratnikom in belo kravato. Požrešno je zazijala njegova velika listnica, a ona od onih dveii mu je namignila, naj pride bliže. Zašepetala mu je nekaj, nakar se je krotko zaprla listnica in natakar se je z rahlim poklonom, pornonljivo smehljajoč se odstranil. Oni dve pa sta stisnili glavi in si nekaj zacepetali. »Ti,* me je sunil Tone, »spomlad odhaja, skrajni ča-s je.* »Jaz ostanem tu.* sem dejal. Ni mi odgovoril. Dvignil se je in se pognal proti začaranemu kotu. Z očmi sem ga spremil in videl sem, kako se jo spretno približal onima dvema. Trenutek za tem je že sedel poleg njiju. Smejali so se glasno. En samkrat je vrgel Tone proti meni omalovaže-valen pogled, kot bi hotel reči: »Le sedi tam, ti »pogumni* sokole!* Sklenil sem. da ga pustim samega, ker v takih okoliščinah se nikdo no da rad motiti. Slučaj pa je hotel, da smo se vsi štirje namenili naenkrat, da zapustimo kavarno in ravno uri izhodu 'smo trčili skupaj. | »Pardou, Tone, kje se vidiva jutri?* | »Kar naprej, bomo zunaj govorili,» i je silil 011, Zunaj pa je lilo, kakor za | c-tavo. ] cProkleto vreme.* se je jezil Toue. j Nato se je Obrnil proti onima dvema: »Dovolite, da Vam predstavim svo-jjega prijatelja!* I Zinil sem svoje irno in Cul menda tudi, kako se onima dvema pravi, vendar danes več 110 veni, kdo sta bili. Oprostite! »Na dežju ue bomo stali.* je vzpodbujal Tone. Zavili smo k »Črnemu mačku*. T11 je Tone z očetovsko skrbjo povprašal novi znanki, čo sta morila lačni. Po dolgem izbiranju in prerekanju sta se odločili za »pljučke v omaki s cmoki*. Sijajno! Bil sem v bila mučnem položaju. Pripadla mi je namreč dolžnost, da se spustim v razgovor z eno od obeh. Boljši del si je sicer izvolil Tone in mi namignil, naj se lotim druge. Popravil sem si takoj kravato, pogladil frizuro, ki mi vedno sili 113 čelo, se odkašnial in začel: »Slabo vreme imamo, gospodična.!* »Aha.* Vgriznil sem so v ustnice. Moram že drugače začeti, sem si mislil, »iikoda. da ie minil aradimat 20t- podična!* sem dejal s kolikor mogočo resničnim obžalovanjem. »Aha, - se ju glasil odgovor. Začel sem postajati nor vozen. Obupno tem pogledoval Toneta, ki jo očlvidno z večjim uspehom zabaval svojo partijo, kakor jaz. Moj del je medtem »pospravil* pljučka. s cmoki. »Se enkrat poizkusim.-, sem so odločil na tihem: »Gospodična, ženske sto velika uganka!-- Pogledala me je debelo, nato pa segla po žemlji. Odgovorila ni nič. Na čelu sem začutil znojtio kapljice. ■ Ali zahajate v kino?* To je užgalo. »Joj, ravno nocoj bi šLi rada!* je vzkliknila. Hvala B-ogu, sem si mislil. • Prepozno je, devet jc proč.,* sem jo opozoril. T\t pa se je zganil Tone: j »Kaj v kino! 80 011 liter ga bomo, i pa bo kino! > Vsi smo se smejali tej zamozavest.ni misli Tonetovi. Le jaz sem bil v silni | zadregi, kako naj razpletom razgovor z »mojim delom-. »Vam je všeč. to vino? > sem jo vprašal. »0, ja!* jo pritrdila. Strašno! Spomnil sem se Tonetovega golaža in riče-ta. Tako sva z mojo polovico ves čas večinoma molčala. Opazoval sem jo in se čudil. Lepo deklo z velikimi rjavimi očmi, črnimi lasmi, zdravimi lici. Prava Kranjiea! Samo ta njena nedo-vzetnost. odpor, nerazpoloženje, omejenost, ali kaj bi rekel! Tone jc poklical natakarico: »Plačat!- Ko pa mu je natakarica delaia ra^ čun, se jo nenadoma domislila Ton»to, va partija: »Sc moj račun od včeraj! Tone jo jo poglodal. a natakarica lef je smehljala zlobno. »Kakšen račun?* Tonetova pa nm je 1 drobno rokof zatisniia usta in 011 je plačal tudi zai — včeraj. Na mene je cela komedija] napravila tak liti«, da sem sklonil pobegniti. Samo kako? Simulirati sem začel slabost in bolostno sem govoril: »Zelo mi jo žal, 110 smete biti hudi, stražno mi je žal, vendar se bom mo rai posloviti. linam orgam.-ko srčno pako, pa 1110 tako-lo večkrat prini». Začne se mi vrteti v glavi, občutim splošno utrujenost in, oprostite mi. tU sočkrat vas prosim, da mi ne zameri-' te. moram oditi nemudoma v posteljo!*! Vem. da sem bledel vidoma, kar je gotovo dosti pripomoglo k temu, da. so me oprostili. In res! Tono je sicer reu-tačil. vendar se ju končno vdal in ločili smo se. Tako razbremenjenega M nisem čuti; niti takrat, ko je moj po. rstvo Svetovni sladkorni trg V naši državi bo liili lani Zo obetali, rla bodo domače tvomico proizvedlo za domačo potrebo zadostujočo količino sladkorja. Ta cenitev se jo pa kasneje izkazala za preuranjono. Za letos imajo, kakor se zatrjuje, našo tvornice zasidrano znatno večjo površino pesnili nasadov, nego jo bila lani. Zato se pričakuje, da bo domača produkcija mogočo dosegla celo prebitek nad domačim konzu-mom. Za letošnje leto se ceni, da bodo sploh ,vso evropsko državo napram lani znatno povečalo pesno nasade. Po približni cenitvi F. O. Lichta. bodo obsegali lotos peBiii nasadi v posameznih drža,-ali (v ha; v oklepajih lansko površine): v Nemčiji 390.000 (338.155-1); v Rusiji 310.000 (£48.858); v Češki 290.000 (988.718); v Franciji 190.000 (1-10.848); v Poljski 170.000 (141.217); v Italiji 95.000 (93.000); v Belgiji 85.000 (72.2041, v Madžarski 80.000 (46.087); v Holandiji 75.000(67.226) v Švedski 48.000 (48.700); v Rumtinijl '45.000 (89.100); v Jugoslaviji 35.000 (28.7501; v Danski 33.000 (30.300); v Av-striji 15.000 (12.889); v ostalih evropskih državah 111.000 (96.187). Skupno 1.975.000 ha napram 1,633.137 ha v 1. 1923. in 1,304.593 ha v I. 1922. Ta cenitev za Evropo, temelječa večinoma jouje. lanskemu letu. Napredek izkazujejo p tej cenitvi prav vso evropske države. Na kakšni podlagi temelji la cenitev za Jugoslavijo nnm ni znano, ''ovečanjo površine pri nas bi po tej cenitvi znašalo skoro 22 odst. Na svetovnih sladkornih tržiščih vlada precejšnja stagnacija, čemur je krivo največ pomanjkanje povpraševanja s strani konzuma v onih državah, ki pridejo kot konzumentinje sladkorja predvsem v poštev, to so Zedinjenc državo in Anglija. Rezerviranost konzumentov jo skakanje cen zlomila in sedaj se opaža precejšnjo slabljenje na vseh glavnih tržiščih. Toda tudi nižje cene nikjer v večji meri ne poživijo kupčije. V prihodnjem mesecu •žo prične sladkorna kampanja na južni hemisferi posebno na Javi, odkoder se obeta znatna ponudba v Evropo in Ze . .. ......., , - na domnevah, izkazuje razšir- nos.jo i pesnih nasadov za 21 odst. napram ! mednarodno žitne trgovine, ker s keiut! letu. Napredek izkazujejo po I toU vozna d.žava :•: znatnim žitni! znano tržišče in tam je nastala tudi pr« va produktna borza. V drugi polovici 18. stoletja so izpodrinili Nizozomcc Angleži, ki zavzemajo še dandanes prvo mesto v žitni trgovini v Evropi. Predmet res mednarodne trgovine jc postalo zrnje šc le v 60. letih prejšnjega stoletja. Razvile so žitno trgovino Ze« dlnjene države, ki so prihajale na trg z velikimi množinami. Polagoma so sc pojavile na tržiščih Rusija, Argentinija, Avstralija, Egipt, Indija. 1'rcd petdese« tirni loti jc uvozila Evropa 10 do 15 milijonov q pšcnice, zadnja predvojna leta pa že 130 milijonov. Svetovna vojna jc žitni pridelek in mednarodno trgovino jako oslabila. — Preteklo bo še precej let, da dosežeta produkcija žita in mednarodna trgovi« na prejšnjo višino. Radi hudega gospo« dnrskega boja, ki divja sedaj med cvrop skimi narodi, in radi nestanovitnih va« lutarnih razmer jc razvoj mednarodne žitne trgovine jako oviran. Kake množine žitu so prihajal« na mednarodni žitni trg nam povedo na« stopne predvojne številke najvažnejših izvoznih držav: Leta 1010 do 1012 jc j izvozila (v milijonih hektolitrov); Ru« 'sija 143, Zcdinicuc države 81, Argcnti« ! nija 22, Kanada 16. Indija 14, Avstrali« j a 12 in Afrika 5. Jugoslovani moramo z največjo paz-motriti in zasledovati razvoj ker smo ži= m pre« viškom, /tal, su pri nas žitni izvoz nc. rri7\ i j:; najbolje in kakor ;.c da sklepati iz poročil, je naš izvoz žita prcccj za« stal v zadnjem času, ker nc prilagodi« mo svojih ccn svetovnim. Naši produ« ccnti in izvozniki sc šc premalo zave« dajo, da so žc zopet izginili tisti lepi česi, ko jc kupcc iskal prodajalca. .Mo« ruli bodemo s cenami slediti drugim. Ali ni čudno slišati, da v agrarni državi ki ima velike množine žita in moke za izvoz, zahtevajo mlinarji zaščitno cari< no na tujo moko! Fr. Zclenik. ga. Novo podjotjo jo toroj velikega narodno - gospodarskega pomena za Maribor in okolico, m o rod a j ni krogi pa naj bodo na straži, da dobo zaslužka res naši ljudje, no pa »nenadomestljivi-, tujci, ki bi "zopet pomnožili nomško kolonijo na Ter.nu. = Promet naših poštnočekovnili zavodov v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Zagrebu jo znašal meseca januarja: vplačil 1„071,110.406.15 Din in izplačil vsoto 1,,097.219.780.57. Stanjo vlog jo znašalo 31. januarja 216.330.102.53 Din in io bilo za. 26,108.874.42 Din manjše nego 31. decembra 1923. V vsoh štirih zavodih jo bilo 10.102 imetnikov čekovnih računov. — Organiziranje kmetijskih zadrug v Črni gor!. Prod kratkim jo začelo b vatni rofloktantl. Med podpisniki so udeležene nastopne skupine: banko z okrog 10 odst,, industrija sladkorja in špirita z 9 odst., tekstilna industrija z 8 odst., gornjoSlozijska industrija z 10 odst., druge industrijsko panogo z 20 od6t., poljedelstvo in trgovina s 43 odst. = Industrija jute v Italiji. Največ tvorni« to industrijo se nahaja v provincah Ligurija, Lontbaidlja in Benečija. Znatno tvornice ima tudi Neapel, Spezia in Tu-rln. Največ sirovin uvaža italijanska industrija jute iz Angloškc Indijo. Štiri po-tino vso proizvodnjo so uporabi doma, a ostanek se izvaža največ v Lcvanto ter v Ameriko. Olajšava izvoza italijanskega vina. Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada priznala znatno olajšave pri izvozu vina. Lo davek na vino ostane. S tem so bo italijansko vino znatno pocenilo in ne bo samo pomenilo še večjo nevarnost za na-i ša vina na zunanjem trgu, temveč bo to osnovanjem kmetijskih zadeni; v Crnt g<>- jako P0 t,o omogočil z novo trgovinsko ri v nameri, da so z navajanjem krneč- po{r(Kibo z Italijo uvoz italijanskih vin koga prebivalstva r.a racionalno -ibd.do- I y mgo državo, povzročilo za naše vino-vanjo zemljo skusi omiliti pomanjkanj? j2radništvo nevzdržno razmero. Zato se Tržna porošila Novosadska blagovna borzo (10. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odstotna, ] 315 do 320. Ječmen: baški, 67 do 68 kg, 330 do 340. Oves: baški, 245 do 250. — dinjeno države. To bi imelo bržkone za Turščica: baška. 227.50 do 240. Fižol: posledico ponovno večje o.-labljenje cen, posebno še, ker se po gornji cenitvi obeta v letošnji kampanji v Evropi znatno večja produkcija kakor jo bila lani. Mednarodna žitna trgovina Trgovanje z žitom je tako staro, Ka« kor jc stara zgodovina človeštva, ker zrnje jc dajalo tudi najstarejšim naro« dom glavno hrano. Ali nekdaj sc je vr« šilo izmenjavanje in kupčevanje v jako ozkih mejah in jc bil vsak kraj ali plc« me navezano na lasten proizvod in bliž« nje soseščine. Daljši prevoz je bil radi slabih prometnih sredstev in ogromnih stroškov nemogoč. I.ctina čase jako vplivala na ccne. C. King (ži vel je od leta 1650 do 1710) pravi, da jc za 10 odst. manjša letina zvišala ccne za 30 odst., 20 odst. manjša letina žc za 80 odst. in 40 odst. manjša letina pa za 230 odst. V starem in srednjem veku jc bila prva in najvažnejša naloga države in beli, baški. 725 do 735. Moka: baza «0s», 1505 do 510, «0ss», 510 do 515. «2», 450 455. «5», 380 do 390, «6», 320 do 330, «7», 280 do 290. Otrobi: baški, 210 do 215. Tcndcnca nespremenjena. Zagrebški letni sejem (10. t. m.) Do« gon živine jc bil priličen, posebno konj jc bilo mnogo. Svinj je bilo pripeljanih izredno malo. Trgovina jc bila slaba. Od zunanjih trgovccv so prišli samo Italijani, ki pa kupujejo Ic prvovrstno blago, in so plačali za najboljše vole za izvoz v Milan in Trst po 15 do 17.25 Din kg žive teže. Drugače so ccne prvo vrstni živini napram prejšnjemu tednu oslabele povprečno za 25 par pri kg, dočim so ccne teletom mnogo bolj pad ic radi velike ponudbe, ki jc pri zado mest, da preskrbe prebivalstvo s kr i,c JVfJ"".?.0 ; stni krmi na kmetih povsem nerazum« : Ijiva. Ceno za kg žive teže: voli domači I. 14 do 14.75, If. 13 do 14. III. 10 do 12.5, bosanski I. 12.5 do 14.75, II. 11 do 12, III. 9 do 10, teleta 15 do 16, svinje nepitanc 21 do 22, prasci do enega leta 20 do 20.30, preko enega leta 20 do 24 Din. Konji za komad: težki 15.000 do 17.000, običajni 12.500 do 15.750, lahki s I 14.000 do 15.000, kmečki 6000 do 10.000, hom. Država jc izvrševala to nalogo na I zni !(lhki fiooo do 7500, srednji 7000 razne nacinc Imela je po pokrajinah do 8000> jczdni 10000 do ,2 000 Din zitmcc in zaloge zrnja, je določevala r, .,,....,. , , . i- „„ u t i Dunajski živinski sejem (10. t. m.) — maksimalne cenc. zabranjevala nakup, ! ^ j rv - -„ . , , ,„, . izvoz ifvl MP«t, wi. „„„„u„„ i poveda: Dogon 533 g.av; od tega 183 iz izvoz itd. Mesta so imela zopet posebne predpise, tržno pravo, po katerem sc je vršilo trgovanje. Na primer kmet ni •smel prodati zrnja v klasju ali na polju, pač pa je moral vse blago pripeljati' v mesto na trg. Zato sc pa žitna trgovina ni mogla razviti do novejših časov. Lc v obrežnih mestih se jc polagoma raz« vila žitna trgovina. Prednjačili so Nizo« zenici. Ze 17. stoletja je bil Amsterdam I Jug03lavijc. Promet je bil prilično živa« hcn. Cene so nespremenjene. Tcndcnca čvrsta. — Svinje: Dogon 549 komadov. Notirajo: debele 24.000 do 26.000, mc« snate 22.000 do 26.250 aK za kg žive te« žc. Cene popustile. kojni oče plačal neko menico mesto mene. -— S Tonetom stanujeva oba v predmestju. In tako se je zgodilo, da sem ga naslednje jutro srečal na cesti. Gledal je krrnr.žljavo v deževni dan in zopet preklinjal vreme. »Kako je bilo?« sem ga vpražal. »Ne sprašuj me! Baš fir,t/' t.e, je moralo »prijeti*!« mi je očital. »Si jezen?« »Kaj ne boš! Moral srm spati v hotelu. Onima dvema sem odstopil svoje stanovanje. Doživel sem povrh strašno blarnažo. Nikdar v življenju jih nisem videl in naenkrat se je ona spomnila, Ida me pozna. Celo to je trdila in dokazala, da mi jo nekaj v sorodu po .očetu. Začela jo premlevati družinske 'stvari in me slednjič zaprosila, naj dovolim, da prenoči s svojo prijateljico pri m oni, to se pravi v mojem stanovanju, a jaz. da moram iz pijetete do porodništva, drugam spat-. Znašel sem se naenkrat v čisto drugem položaju. Danes zjutraj pa sem ji moral iz omenjene »pijetete« »posoditi« še sto dinarjev, za kar mi jc ona obljubila, da bo sorodnikom zamolčala, da je bila pri meni. Še sedaj pa ne razumem, ka-io se je vse to moglo zgoditi.« »Aha,« sem mu dejal in drugega = Fezlja Jadranske banke I Podunav-sl.ega trgovačkegn akcijonarskega društva. Upravna, odbora Jadranske banko d. d. v Beogradu in Podunavskega trgo- vačkega akcijonarskega društva v Beogradu sta sklenila na skupni seji, da na svojih prihodnjih rednih skupščinah predložita svojim delničarjem, da se ta dva velika domača in čisto narodna denarna zavoda spojita pod finno »Jadransko • Podunavska banka«. S spoienjem je pred videno tudi povišanja kapitala, tako, da bo popolnoma vplačani delniški kapital znašal 120,000.000 Din, rezervni fond pa. 32.000.000 Din. Za prevzemanje event. neoptiranih delnic je ustanovljen sindikat pod vodstvom Srpsko banko v Zagrebu, Hrvatsko - Slavonske Zomaljske Ilipote-karno banko v Zagrebu in Banke i Sto-dione za Primorje na Sušaku. = Nova Industrija na Teziiu pri Marl-lwiru. Tovarniške objekte bivše »Tvomico kola Počivalnik« na Toznu pri Mariboru sla kupila dunajska industrijalca Zerkovič ter jih preuredila v tovarno za, pozamentarijo, ki izdeluje potrebščino za tapetnike in podobno. V to svrho jo ustanovljena delniška družba -Jugoslovanski Zerkovič*, pri kaieri je udeležena tudi neka ljubljanska banka, v ostalem pa jo kapital večinoma nemški, last nemške dunajsko rodbino Zerkovič, ki Ima eno tovarno na Dunaju, kjer ima svojo centralo, eno v Slcziji, največjo pa v Brnu. Ko bo tovarna na Toznu v polnem obratu, misli zaposlovati v dveh oddelkih okrog 200 delavcev, s katerimi bo pro-ducirala mesečno novprečno 2000 ksr lila- tej pokrajini. Doslej se jc osnovalo v j Črni' g iri preko 60 kmetijskih zadrug s j preko 21.000 člani. Tc dni jo minister za poljedelstvo in vode sprejel zastopnike črnogorskih kmetijskih zadrug, ki so mu poročali o dosedanjem delu zadrug tn o odzivu črnogorskega prebivalstva pri snovanju zadrug. Minister jo zastopnikom obetal, da bo s svoje strani napravil vse za širjenj" tega pokreta v črni gori. r= Poravnalno postopanje jc uvedeno nad firmami: Marija Čoplak, trgovka v Bočni pri Gornjem gradu (narok 24. maja v Celju); Rudolf Kollenz, trgovec v Celju (narok LM. maja v Celju); Ivan Mandel, t-petnik v Mariboru (narok 10. maja v Mariboru); Franjo Vičar, trgovec v Mariboru (narok 13. maja v Mariboru); Ivan Wagner, lesni trgovec v Mariboru (narok 10. maja v Mariboru); Vladimir VračarlS. trgovec z delikatesnim, speco-rijskim in mešanim blagom v Mariboru (narok 9. maja); Jakob ICajfcž, trgoveo v Kočevju (narok 8. maja v Novem mestu); Anton Butina, trgovec z mešanim blagom v Kočevju (narok 8. maja v Novem mestu). = Izvoz češpelj In pe!'meza v nastopni sezoni. Iz Beograda poročajo: Generalna direkcija carin jo sklenila, da se v nastopni sezoni morejo suho češpljc in pokmoz izvažati brez pregleda komisije ministrstva trgovine in industrije, ki je doslej vršila njihovo kategoriziranjo. = Razdružitev ljubljanske firme. »Noe Stross«, tekstilna trgovina, družba 7. o. z. v Ljubljani so jc po sklepu občnega zbora vazdružila in se nahaja v likvidaciji. = Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Polhovem gradcu sc je razdru-žila ter piešla v likvidacijo. Upniki naj so zglaso pri zadrugi. = IX. redna carinska konferenca r.a Rakeku se bo vršila dno 12. aprila ob 17. uri v prostorih carinarnice. — Fuzija tank v Peči. Pečslta banka in Akelonarsko industrijsko društvo »Me tohija« v Peči sta so fuzionirali v ono delniško družbo pod imenom Pcčska tr-govačka i industrijska banka. —; Narok Komlslone banke v Beogradu. Beograjsko trgovinsko sodišče jo odredilo IComisioni banki, ki je pod prisilno poravnavo, narok za 22. aprila ob 9. uri dopoldne. = Količina proizvodnje olja v Dalmaciji jo znašala po statističnih podatkih v lanskem lotu 23 786 hI. = Odobrenje fuzije. Finančni minister je odobril fuzijo Muslimanske centralno banke in Hrvatske centralno banke v Sarajevu. = Za valutno Izenačenje v Avstriji in Madžarski. Z Dunaja poročajo: Nekateri dunajski gospodarski krogi so se z.« zeli za valutno izenačenja v Avstriji in Madžarski, ceš obe valuti sta si v mednarodnem ocenjevanju postali skoro enaki in tudi organizaciji obeh novčaničnih bank temeljita na istih principih. To idejo zagovarja od časopisov v prvi vrsti »Neue Freio Presse«, ki navaja mišljenja nekaterih odličnih gospodarskih predstavnikov o tej zadevi. -= Povečan obtok bankovcev v Nemčiji. Po izkazu Nemške državne banke z dne 81. marca so je povečal obtok bankovcev v Nemčiji za 83.4 na 689.9 trilijona mark. = Nova avstrijska carinska tarifa. Z Dunaja poročajo: Proti načrtu novo avstrijsko carinske tarifo se čujejo iz vrst trgovstva ostri protesti, češ da je v cilju zaščite domače industrije tarifa prešla pravo moro ter da so se uvozna carine povišalo tudi za blago, ki se v državi sploh ne Izdeluje. Pri izdelavi to tarifo da se jo na trgovino in njen narodno - gospodarski pomon popolnoma pozabilo. =,-= Delno uklnjenje Izvoznih omejitev v Madžarski. Madžarska jo ukinila za-brano izvoza sena, ovsa, moke, perutnine, platna, volno, sodov itd. Zabrana-oziroma omejitev velja šo za sladkor, žito, konje, mast, mleko, sir, cement, železo in nekatere drugo predmete. — Francoski uvoz vina. V letu 1923. jo uvozila Francija vina v vrednosti 721 milijonov frankov (v 1. 1922. 801 milijon), in sicer največ iz Španije, po'om iz Italije, Grčije, Alžira, Tunisa, Portugalske tor manjšo količino iz drugih držav. Za naša lažja vina pride francoski trg pač malo v poštev. = Poljska privatna novčanlčnn banka. Iz Varšave poročajo: Ker jo delniška glavnica Poljske emisijske banke podpisana v višini 95 odst. s strani privatnikov, bo država soudeležena le s 5 odst. in ne 40 odst., kakor je bilo predvideno. Pa tudi ta OBtanak ua odlašajo vri- uvoz italijanskih vin v našo državo, tuli pod firmo vin iz Julijske Krajine, nI-kako ne smo omogočiti. = Tržaška paroplovlia in Rusija. Iz Trsta javljajo: Na podlagi italijansko -ruske tigovinsko pogodbo jo Llojd Tric-stino mogel te dni osnovati v Rusiji prvo podružnico in agent uro. Z močno udeležilo Lloyda, neke, skupino industrijcov in kapitalistov iz Genove, Milana in Bcnotk se je ustanovil trgovinski sindikat, katerega svrba jo uvoz ruskega žita za preskrbo številnih Italijanskih tvornic testenin in m^karonljov. Vršo se pogajanja da dobi ta novo osnovana družba od rusko vlado koncesijo za paroplovbo na Dotiu, Volgi in v Kaspiškem morju. Zadevna pogajanja so razvijajo, kakor se glasi, precej povoljno. = Bogastvo Zedlnjenlh držav Severne Amerike. Po podatkih trgovinskega ministrstva Zedlnjenlh držav so jo cenilo bogastvo teh držav dne 81. decembra 1923. na 320.804 milijone dolariov; od toga pade skoro polovica na zemljiščna posestva. To predstavlja približno 2918 dolarjev na osebo. Porast vrednosti ameri-škega premoženja napram 1. 1912. znaša 72.2 odst. za celokupno premoženje in •19.6 cdst. za osebo. ranega moštva se glasi; MlhelCIC, Blrsa, Pečnik, Pokorn, Volkar, Vrančič, K. Pretnar, Zemljak, Pleš, Martinak, Jam. nik. Za rezerve so določeni JančigaJ, Prešeren, Rozman in Brcar. Klub kolesarjev in molocikllslov IU. rila sklicuje vse dirkače In ostale kole. sarje v petek 11. t. m. ob 19.30 zvečer v klubovl sobi pri Novem svetu na va-žen razgovor glede obhoda na olhnpij. skem dnevu. Ljubljanski pllvaiki podsavez. Redna glavna skupščina se vrši danes v pc. tek 11. aprila ob 20. v gornjih prostorih kavarne Emona (desno poleg damske-ga salona). Delegati klubov Imajo izročiti pravilno izstavljene poverilnlce. Iz LNP. Za danes napovedani trening Slovau ; kombinirano moštvo se vr-šl na Igrišču S. K. Primorje. — Podsa-vezni kapetan. jubilej Vrdluke. Pri nedeljski tek-ml Oradjanskl : Sparta je znani vratar Vrdjuka igral svojo 300. tekmo za barve Gradjanskcga, za katerega deluje žc 15 let. Šport Olimpijski dan v Ljubljani Vsi smučarli se zbirajo v nedeljo ob 10 uri dopoldne v lastni skupini na sejmišču za obhod. Obleka: norveški ali tu-rlstovski dres s smučmi in palicami. Dame enako. Pozivam osobito staro gardo, da pride polnoštevllno. — Sinuški reic-rent Olimp, pododbora. Poziv piavaieml Plavačl se udeležimo sprevoda v civilnih oblekah. Zbiramo sc na sejmišču točno ob 10. uri dopoldne. Dame istotako. — Referent za plavalni šport. JOP. Terinls-isralci! Vse dame in gospode ljubljanskih športnih klubov, ki gojc ten-nis, prosim da se udeleže sprevoda šport nikov v nedeljo ter pridejo v ta namen v nedelio na sejmišče v tcnnis-drcslh iu z raketi. V slučaju slabega vremena pro-raenadna obleka. Pridite vsi, da dostojno zastopamo lepi teniški šport! Tennis-referent JOP. Kolesarji vseh ljubljanskih klubov, osobito tudi Jezice In Zvezde, pozivam, da se zbero točno ob 10. na sejmišču. Vsi naj imajo osnažena kolesa. Skrbite za čim številnejšo udeležbo. Dirkači vozijo posebej ua čelu sprevoda. — Referent za kolesarstvo JOP. Motociklisle, člane Motokluba in Ilirije pozivam na udeležbo v obhodu športnikov v nedeljo. Zbiramo se na sejmišču ob 10. dopoldne. Voziti bo treba korakoma, zato so dopustni le moderni moto-clkll. Vsi motocikli naj bodo osnaženl. — Referent za motociklizem JOP. Naraščal klubov pozivamo, da se oglasi v nedeljo ob 10. dop. na Igrišču, da bodo nosili napise posameznih oddelkov v obhodu. JOP. Reditellsko službo pri obhodu io prevzela organizacija izvidnikov (skavti) ter opozarjamo vse športnike, da se po njih navodilih ravnajo, da ne bo nereda. Nogometna tekma na Olimpijski dan. — V nedeljo Igra I. moštvo Ilirije proti kombiniranemu njoštvu ljubljanskih klubov Hermes, Jadran, Primorje in Slovan. Kombinirano moštvo tvorijo dotični igralci, ki prihajajo v poštev za rc-prez. moštvo LJubljane ozir. ljubljanskega nogometnega podsaveza. Ako bo to moštvo pokazalo kolikor toliko homogene igre, bo postavilo Ilirijo pred težko nalogo. Tekma Je na vsak način odločilnega pomena za bodočo sestavo ljub ljanskc reprezentance. Sestava kombinl- SPORTNI JAVNOSTI! V zadnlih časih se v domačih in tujih listih ponavljajo napadi na višje športna Instance ter na razne njihove funkcijo, narje. Tako so se v zagrebškem listu objavljali neopravičeni napadi na g. U. Bctetta, enega naših najsposobnejših In najpožrtvovalnejšlh dolgoletnih sportuih delavcev. Upravni odbor LNP. jc na svoji seji dne 20. marca t. 1. po večurnem vsestranskem preudarku In zaslišanju tozadevnih prič Izrekel g. Betettu svoje zaupanje. Napadi pa se nadaljujejo. Ta neopravičena anonimna gonja g. Bctctta niti najmanj ne morejo zadeti, pač pa kvarijo športno kolcgljalnost, škoduje s tem tudi splošnim športnim interesom in ne daje posebnega ugleda dopisniku. Zato je LNP. na svoji seji dne 4. aprila sklenil: 1. da obsoja športno kritiko take vrste; 2. prosi vse rcdakcije, da ne priobču-jejo neutemeljenih osebnih napadov. Upravni odbor LNP. Občni zbor kolesarskega podsaveza. V dveh ljubljanskih dnevnikih čitamo poziv, podpisan po dr. I. Blrsl, za ustanovno skupščino kolesarskega podsaveza v LJubljani. O. dr. I. Birsa Je sklical to skupščino docela samolastno, zakaj nikakor nl bil upravičen. V utemeljitev te svoje trditve navajamo nastopno: Odbornik! JKS., ki se nahajajo v LJubljani, in sicer gg. dr. I. Birsa, Fr. Ogrin in J. Oorjanc so dobili od Saveza nalog, da izvršijo vse pripravo za ustanovitev kolesarskega podsaveza za Slovenijo v Ljubljani. O. dr. Birsa pa Je, ne da bl sklical kak predscstanck in nc da bl stopil v stik vsaj z ljubljanskimi kolesarskimi klubi, objavil poziv za občni zbor, dasi je JKS. poslal pravila, kl se pa morajo šc predelati, šele pred par dnevi v Ljubljano. Klub kolesarjev in motoclkli-stov Ilirija v Ljubljani Izjavlja, da sc tega občnega zbora iz zgornjih razlogov nc udeleži ter predlaga isto ostalim kolesarskim klubom v Sloveniji. Klub kolesarjev In motociklistov Ilirija jc poslal na koturaškl savez tozadeven protest, zlasti ker smatra za nepravilno, da se skliče ustanovni občni zbor kolesarskega podsaveza za Slovenijo po osebi, ki se do danes še nl opazila v kolesarskih krogih, da se pa pri tem prezre 12 kolesarskih klubov v Sloveniji. Klub kolesar lev in motociklistov cllirija« v Ljubljani. Mojstrski turnir v New-Yorku. Šestnajsto kolo šahovskega mojstrskega turnirja je končalo posebno ugodno za dr. Laskerja. Njegova partija je namreč končala z dobičkom, dočim sta dosegla njegova glavna konkurenta, Capablanca in Aljehln samo remls. S tem so šance doktor Laskerja za dosego prvega darila zopet poskočile. Posamezne igro so končale sledeče: dr. Lasker je porazU Itetija po 45. potezah, dr. Tartakower Janowskega po 31. potezah. Partiji Capablanca-Mar-shall in Aljehin-Hdvard Lasker sta končali remis, igra B"goljubov-Yates pa bila po osemurnem boju prekinjena. Stanje po XVI. kolu je sledeče: doktor Lasker 10 in pol, Capablauca 10, Al-jehin 9, Roti 8, Maroczy in dr. Tartako-wer 7 in pol, Bogoljubov in Marshall 7, Vales in Edvard Lasker 4 in pol, Ja-nowsl;i 3 in pol. IZJAVA. Podpisani Marija In Pavla Kastclic prckllcujeva vse žalitve, ki sva jih izrekli napram gospodični Justini Rljavec.ker so popolnoma Izmišljene in neresnične; ob enem se zahvaljujeva gospodični, da Je odstopila od tožbe. Dolgo brdo pri Litiji, 9. aprila 1924. Marija ln Pavla Kastclic. Tulci Od srede na četrtek jc prenočilo v Ljubljani 128 tujcev In sber v horelu: UNION 32, med njimi: Allcram Iv., trgovec, Dunaj; Bcran Bruno, potnik, Brno; Dick Bartol, trgovcc, Salzburg; Ehrcnstein Emil, potnik, Dunaj; Rihard Hilmcrs, trgovec, Bergedorf N.; Ivanov Aristo, trgovec, Sofija; Macchioro Ma« rio, trgovec, Reka; Nemcskal Franc, potnik. Dunaj; Nevedli Karol, trgovcc, Trst; Saraardžič Peter, trgoveo, lico« grad; Schops Oskar, zastopnik, Dunaj. SLON 27, med njimi: Albreht Anton, trgovcc, Trst; Fols Aleks, trg., Gradec; £i|ubljani Voglsang Maks, potnik, Dunaj; Kanobcl Rudolf, trgovec, Trst; Ludwig Feliks, potnik, Dunaj; Rudolf Josip, potnik, Dunaj; Simch Maks, trg., Trst. JUŽNI KOLODVOR 14, med njimi: Rcbcc Alojzij, trg., Divača; Vičič Gabr.) potnik, Maribor, SOČA 5. TRATNIK 2. LLOYD 7. ŠTRUKELJ 13. Poleg tega v gostilnah; De Schlava lo. Stari tišlar, Amerikanec in Kovač po 3, Ravnik 2. •JUTRO* št. 68 retes ii. rv. iyn Ana Karenina (K sobotni premijori v ljubljanski drami.) snovi za razgovor, sva za-Vsaka reprezentanca jih je stala mate-1 čela premlovati šolo. In pripovedoval rlalnih žrtev, često ne majhnih. Tudi za I mi je prijatelj sledečo resnično dogod-Hodoniti jili je bilo treba. In ko so repre- ■ bico: zentanti »obstali pred ostro sodbo tuji- j To dni je bila napovedana pri na« nek, po največ brez pekunljarnega doblč-1 šolska vizitacija dekana.. Naš katohet ka. se jc registrirala ta sodba pri nas domn v časnikih in odložila v arhivo za zgodovino slovenska umetnosti. Lahko bo zgodovinarjem pisati s tem materialom zgodovino naše umetnosti, na morejo pn od tega naši umetniki živeti. Ta-čas ni bilo nikogar, kl bi stopil v javnost ter jo opozoril na to, da so se reprezentanti vrnili večji neeo so odšli in da jo naša prokleta dolžnoet, da tudi sa- ee je tega strašno bal, kajti dekan je znan kot jako strog mož. Ubogi kate-het je pripravljal en teden poprej otroke, kako bodo odgovarjali pri krščanskem nauku, ko pride dekan. Največji strah je imel za prvi razred. Izbral jo dva najbolj brlhtna učenca in jima naročil: Francek, ko pridejo gospod dekan v šolo, te bom vpraSal. koliko ie Bogov. Ti pa rcci: en sam Bog jo. tro segel v žep in se bom spomnil, kai' ko je treba odgovoriti.« Tako si je mfc slila brihtna glavioa. Strašni trenutek je napotil. Defcaif pride v spremstvu kateheta v loM Začelo so jo spmAuvanje. Otroci ao t svetim strahom pogledovali dobefeg« gospoda dekanu in ti sko.ru dihati ato* upali. »Koliko ie Bogov, Frane«*?* Francek se rrvijrne, upre oči v ko( in junažko odgovori: »Tam - lo v kotu je eden. pri naa doma pa imamo tudi enega, saino naj je nov.» 1 Katehot je poMedol, dekanu pa g< se naježilo obrvi. , »Sedi, Franoek, nisi dobro odgovoi ril.« «Pep8ek, povej mi, lz česa je Bog ustvaril človokaš Pepčok potisno roko v žep in zaSn< jecljati: »Bog, Bog jo ustvaril človeka . . 4 je ustvaril ... je ustvaril človeka . . ( saj, saj . . . saj ga imam . . . imam . . . pri sobi ... v hlačah ... v žopu imam ... pa 110 morem povedati . . .» Nesrečni katehot jo drhtel od sramu in togote. Kako stn se z dekanom poz. noje pogovorila, mi ni znano. mi nekaj za nje storimo, da morejo še Papček, tebe pa bom vprašal, iz česa . ... jp n8tvaTjj človeka in ti boš od-1 govoril: iz ila. Glejta, da si dobro za- ! pomnita to! Francek jo bil gotov, da jo ne bo i polomil; Fppčku pa je delala stvar mnogo skrbi. Nikakor si ni mogel zapomniti, da je Bog ustvaril človeka iz ila. Sklenil si jo pomagati drugače. »Vzel boni košček tisto rujave zemlje, ":i ji pravijo ilovica, vtaknil jo bom v naprej živeti in nas reprezentirati v tujini. Umetniki so Be sieer vrnili k delu, a naročila so mala, material drag in živeti morajo iz ust v usta. Reprezentativnih naročil ni nikakih. Silno malo se je pri nas storilo za domačo umetnost, iz-vzeinšl par prav redkih, a zato tem lepših izjem. H koncu svojega članka meni g. F. M.. da hi bilo treba ustanoviti forum, ki bi " VSAKEGA ^ gospodinjstva le dobro milo, zato zahtevajto povsod EDINO LB MILO »GAZELA". v slučajih kakor je baš Hodonin, prevzel I žep in ko mo katohet vpraša, bom hi-Oljnata slika original (Mtlnchu) akt (Jonska'. prikladna za samski stan, »o proda privatno. Na oglwl v antikvarljatu Sevar, Stari trg 34. 7700 Lastnik in izdajatelj Konzorcij cjutrav Odgovorni urednik Fr. Broievli. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Itane vsaka beseda W par. Ca .noptaoranj«* I* ..fenltv»» m ra.uoa vsaka twaeda 1 Dla. — PrloWoJat» u I* mali ociasl. kl H plaAaat * oaprsj r late M lahko tndi v inatnitah Na rpralanja odgovarja oprava I«, e« j« vpraianju prllolaoa inamka ■a Odgovor Ur maaipulaoljaka prlsMjblaa 0 Dlak. ' Iva Šiller — modistlnja h priporeča sa nakup In pojavila tnorternih slamnikov po tvorntiiklh cenah. Slojni-f na Sv. Jakoba trgu — tiihi ifan. TU Slike za legitimacije ltoclujo najhitreje fotograf H L'oo H 1 b 8 e r. Ljubljana, Ulvazorjov trg. 304 Kovačija 1 ttanovaniem ta samca, Ie-!".» ob drtavnl ceatl, ae od-takoj v najem. Pojasnila dobe na Dobrovi štev. 24 KI Ljubljani. 7728 Pekarijo Vimeni v najem takoj ali Franaje, stopim tudi kot je Ijana, Aleksandrova ceeta 12. j večje in majhne, kupi vsako Lep konj kletni amirikanec, Izboreu fka^. zajamčeno ?drar. ra-ueeljiv in nrplaSlJlv, poceni naprodaj, event. tudi par. — Lekarnar Orožen, 1'tuJ. 7116 OhusnB oprema miJna uganka in tli -bro blaRo vsa ta svoj-stva ima Katera intel. gospodiina hI bolela dopisovati r gospo dom. kl mu Jt usojeco vet I 6023 umožlno tovarna izdelkov 1.: mesoocv preSlvetl na rtejeli. j I pločevine in kovine Emil Dopiso pod ..Osamljeu ' ll» Lajovle ln drug, d. d.. Ljub- upravo „Jutra". 7710 Mana-Moste. 7742 Alojzij JaneS-č: klobuAarna i Marija iegtU modistlnja LJUBLJANA, SloutScvi ui. 27 f priporočata veliko izbiro damskih modernih slamnikov v vseh barvah po tovarniških cenah. Popravila v moderno oblike se toflno izvršujejo v lastui i nlavnici po solidnih cenah, is- ?/» '■top. Hrana in stanovanje tovarni — '.olll. Ponudbe na upravo nemidne, vele slovenfifiine, malo rabljen, ae poconl proda Drva Prodam za takojšnjo dobavo ! — 1200 prm. bukovih suhih drv samih eepljentc (Bplevt) to 1 btano odeovarja švicarskemu -- y 70 40 y 80 70 X 70 lu lrjp. ter ,10» f™- s»monter s dolgoletno trezen, sa sprejme s aajem t. 1. sa Italijanščine, IftCe službo kot ekspedljent, skladl^i-nlk, tn -kasant aH kaj podobnega. — Naslov pove uprava „Jutra". 7360 2u2ek, Hodna ull?a 11. I 775K I Auto pneumatika Traml Prodam 250 m* prvovrstnih smrekovih tramov od 6 do 10 m dolžine ln od 5/6 eol naprej. tistemu, kl ml da 50 odstotkov predujma nrl skle-7764 ultvl pogodbe — pripravljen 1 ----—--i sem tudi plačati za predujem , __.x 15 odst. obresti. "Dobava po ! Hlfina onrava. ! dogovoru In ogledu le^a. — Proda so vc6 dobro ohranje- Ponudb« J« poslati rs upravo _____raznih dimenzij, se ceno odda. ; O. Žužek, Sodna ulica št. 11. Kontorlstinja rcISa slovenskega, nemikega ! Jezika, strojepisja In steno- ! graflje, IWe službe. V zafet- : p?vs*TrpMvba"?Jut«°'. N7271 ^ITsne. ioborfn^ibi^ke .Jutra' pod „Traml 50 odsl šivilja ^."s* tovornim "automVTor?no Prvorazredna. mo6 , strokov- ["^t na bencin. — Tonudbe z faLtevkom mes. plače J* po. no šolo, izurjena v vseh najmodernejših krojih, ISče mesta v kakšnem salonu. Po- oprave iz mehkega il. Ni lesa po zelo nizki ceni. Na zahtevo se event. prodajo tudi posa-mozni Lotil. — Naslov pove uprava ..Jutra". 7743 Njiva r, travnikom, dobro Knojens. se ceno proda. Naslov povo uprava „Jutra". 7080 MftnjSa Mšica z vrtom, se kupi na periferiji. Ponudbe nn upravnIStvo ..Jutra" pod ..Ugodna cena" 7737 »'a«! t »UM vii« Bia v "Konem aaionu. ro- «t 105"s7'jS« _na naslov: Bohinjskem Jezeru. 7317 Blagajničarka ,- restavracijo dobro tzvež-se takol sprejme. -''"mens ponudbe pod Slfro ••'lotil", 7602 Šoferja IKe 'tflljenl majdan t Ullonlca T«pMu,.* (Rrrttsko), vrfc«-«» tudi (strojnega) kljujav-»learttT«. VU Mlcl Pluder, Šivilja, Zor^eh. Duga ulica SS. 7710 Za poznavatelje! OSO litrov rdefiega burgundca, 1280 litrov rizlinga U prvovrstno priznanega posestva, s« radi smrti po 8'BO Dln za Postelja Is medenine lo zraven sps- ------------- I daJoBa nofina omarica, Se ir..i.tMi.i.H ,A I dobro ohranjena, se proda. Kuhinjsko posodo, j lT&B Oeraj. Breg St. 10, II. razna okovja, orodja, lilo \ emajlirano in surovo posodo. ! tehtnice, plie in vse drugo k | tej stroki spadajoč" predmete ' dobite najceneje vedno le pri Sobna oprava samsko osebo, se takol tvrdltl Stanko Florjan-' ""T"1"- 77 "'»-lov pove upravo , f 11\ LJubljana, Sv. Petra ..J"'ra . centa SO. 7» Ženski plnfč 4 jahalna sedla ( l-ompletna, dobro ohranjena. tr.ofikt plag?, otrofja mlslrn. usujate mnlhe In drare. Vo^i-otrorjl vozlfe.k lo »lobroolira- -ka oprema, se proda v sn-njeno obleke naprodaj. Ogle- boto dne 12, aprila ob 10. liter od Ptuja odda. Naalov da ss lahko vsako popoldne, url potom prostovoljne Javne " — ■.Jutra"., dralbe na konjskem sejmu » pov« uprava tur. mu ..Jutra" pod | Naslov povo uprava jutra", dralbe na 1783 ' tU J ara al u. nu Večji lokal s stanovanjem v sredini me- ta, pripraven tudi za pisarno, se odda ti.kr.j. — Naslov povo upravo ..Jutra". 7431 Trgovina Be vzame v najem v mestu . ali Da dežeU. Ponudbo oaj I se poSUeJo na upravo .Jutra' i pod ..Trgovina". 7741 Skladišče .e odda v sredini mesta. — N«slov povo uprava ..Jntra". 77U Izhajati Je začel znameniti enkisuiczev zgodovinski roman Roman, ki jo okrašen z lepimi ilustracijami, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25'— Diu. Celemu "jo pozneje cena v knjigotrštvu za SO0/, višja. Prvi zvezek je že izšel. Naročnino je treba poslati vsaj za cn zvezek naprej. Naročila sprejema TISKOVNA ZADRUGA v LJubljani, »V rs®" Preiernova ulica 54. r9m «8= »JUTRO» št. m — ■ M AURTCC Lf KANC: TIGROV3 IV. 4 A , železna zavesa. Ali naj opišem življenje Arsčnc Lupina? Ta naloga ni baš Hvaležna. Skoraj vsaka njegovih prigod je po enem delu znana občinstvu in okrog nje je bilo vsakokrat svoječasno mnogo vika in krika ter strastnih komentarjev; povrhu tega je vseeno nemogoče razjasniti vsako podrobnost, dočim so se neki dogodki odigravali pred vso javnostjo. Tudi to pot, ob Morning-tonovi zadevi, je javnost postala najprej pozorna, potctu pu sc je s strastno radovednostjo polastila vseh podrobnosti in sc pričela zanimati z b. zadevo. Najprej se je zaznalo za Morningtonovo oporoko -■- dvesto milijonov frankov ni malenkost! Obenem pa se je za malo, da se drži te oporoke serija zločinov. Najprej je umrl misterijozne smrti inšpektor Verot in seveda Mornington sam, ki ni umrl naravne smrti. Nato sta sledila inženjer Fauvil','c in njegov sin Edmond. Jasno jc bilo vsakomur na prvi hip, da je ena in ista oseba storila vse to, da je ena in ista roku vodila vse niti, in od iste osebe je po javnem mnenju izvira) tudi zagonetni tiriz v dveh izvodih, enkrat na čokoladni talblici, enkrat v jabolku. Ta znak je do-tična oseba zapustila po nerazumljivem slučaju ali po istotako nerazumljivi neprevidnosti. Ta dokaz, kakor sc je splošno smatralo, je bil vsekakor nepremagljiv, je bil, rekel bi, definitiven: odtis lastnih zob, «tigrovih zob». In vrhu vsega tega sc naenkrat pojavi zopet postava, ki spada že prav za prav v prošlost, v legendo. NeVe vrste pustolovec, ki je že od nekdaj vzbujal začudenje in občudovanje, ker je prava posebnost inteligence in intuitivnost.!, ... in glej, sedaj se naenkrat pojavi iznova, dasi ga poprej nikjer nl bilo, in brez dokazov napove smrt Včrotovo, izroči justici pošastno žensko, kojc zobje se poznajo na čokoladi in na jabolku, na obeli ominoznih predmetih, skoraj bi rekel dokumentih; ta človek nepričakovano potegne naso vodstvo v preiskavi, vnovči na dan, ko je vse to pričelo, šek za milijon frankov in koncem koncev preostane on satn kot morda edini dedič Morningtonovih milijonov... Evo, Arsčnc Lupin jc vstal od mrtvih! Po nekakšnem čudovitem instinktu, po nekakšni sposobnosti ugibanja, po nekih nepojmljivih možnostih, ki jih vsebuje vsaka množica, jc tudi sedaj ta množica naenkrat uganila in glasno izrekla svojo domnevo: Dod Luis Perenna — to je Arsene Lupin. «Toda Arsene je mrtev!» zarjovejo nejeverni Tomaži. «Da, da,» odgovarjajo verniki, «res so ga našli ožganega pod ostanki zgorelega paviljona, ali bolje, našli so truplo gospe Dolorcs Kcsselbachovc in nekega možakarja, v katerem jc policija agnosclrala Arsfcne Lupina. Toda vse skupaj je insceniral Lupin sam, ki je že imel svoje vzroke, da ga naj smatrajo za mrtvega. Policija jc pač sprejela njegovo smrt in jo legalizirala, ker sc je pač tudi ona hotela rešiti svojega večnega iu jako opasnega neprijatclja. Bazirala se je pri tem na tajnosti, katere jej je izdal Valcnglay, ki je bil takrat predsednik kabineta, francoski ministrski predsednik. In govorilo sc je o nekem incidentu na otoku Capri, pri katerem bi bil nemški Kaiser skoraj zletel v zrak kot žrtev nekega pripravljenega dinamit-nega atentata, pa ga je baje rešil neki neznan eremit in nemška verzija je takrat bila, da je ta eremit bil baš Arsčne Lupin satn,..» Nejeverniki pa so zopet ugovarjali: «Je že prav, toda čitajte takratne novine. Deset minut pozneje se je tisti eremit vrgel s »Tiberijevcga skoka« v morje in izginil v njetn...» In zopet drugi so ugovarjali ali odgovarjali: «Tudi to je res, toda truplo ni bilo nikdar najdeno, notorično pa ie, da je neka ladja tiste čase sredi morja našla plavača, izmučenega in ki jej jc dajal neke signale. Sprejela ga je in rešila; dotična ladja je bila namenjena v Alžir. Sedaj pa pri- merjajte datume in čuden stik dogodkov. Nekaj dni po prihodu dotične ladje se je neki dotlej neznani don Luis Perenna vpisal v legijo tujcev, v garnlzonu Sidi-bcl-Abbes.» Polemika, ki so jo novine vodile o tem predmetu, Je bila sicer diskretna. Nekateri so se vprav bali pred to čudovito in tajinstveno osebnostjo, vsi pa so z nekakšno rezervo pisali o zanimivi zadevi in so le med vrstami ali sicer na previdna načine namigavali, da bi don Luis Perenna utegnil biti Arsčn« Lupin. Le kadar so pripovedovali o Icgionarju in njegovem maroškem bivanju, so pisali jasno in obširno ln s polno in neomejeno pohvalo. Pisali so kakor o junaku. ^Komandant d'Asrtlgnac je namreč govoril in govorili so drugi višji in nižji oficirji in povedali, kar so vedeli in videli. Objavili so se sedaj vsi dokumenti in dnevna povelja onih čet, pri katerih je služil don Luis Perenna; dogodki, ki so postali javnosti znani pod značko »junakova zlata knjiga«, so pri-povedovali o najbolj neverjetnih in vendar resničnih činih, vrednih največjih sličnih prigodnih junaških činov, kar jih pozna ne baš revna francoska zgodovina prošle dobe. Vse te neverjetne stvari, vsi ti dogodki in pripovedovanja so končno storila okrog don Luis Perenne legendo, ki je naglašala skoraj nadčloveško energijo svojega junaka, čudovito njegovo, drznost, presenetljivo fantazijo, neko liumoristlčno duhovitost in mrzlo kri ter misterijozno osebnost, tako da bi bilo težko, da bi tega junaka nc zamenjaval s pravim Arsčne Luplnom, tem bolj, ker jc sedaj ta pojav idealiziran, plemenit, očiščen. Kajti Pe-renna je junak vojne, je junak Francije, je uspešen zmagalec, Štirinajst dni po dogodku na Boulevardu Suchet se mož, ki vzbuja toliko pozornosti in radoznalosti, in o katerem se povsod toliko govori, Don Luis Perenna, obleče in se odpravi na pregled svoje nove palače. To je precej obširna in komodna zgradba iz osemnajstega stoletja koncem Boulevarda Saint Oermainc, na trgu Burbonske palače. Don Luis jo je kupil 2 vsem pohištvom vred od premožnega Rumuna, grofa Malo-nesco, ki mu je pustil za kupnino tudi svoje konje, vozove, dva avtomobila, osem slug in celo svojo tajnico, gospodično Le-vasseurovo, ki je itnela voditi osobje, spejemati obiskovalec, Gigarete-specijalitete pušimo iz prihrankov na 10 do 20% nem popustu, ki ga dobimo od tvrdke ii. Sinkfivec nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni irg 19. Prijatelj, pojdi in stori tudi ti tako! m Priložnostni nakup raznega tehničnega materijala Gumijasti predmeti za vinogrndniko, vinske trgovcu m 8odavi('arje; rama gostila (Di elitno gen) konopljena, azbestna, gumijasta; razno orodje, jtklo, sviučona glajenka itd. Informacijo na pismena ln osebna vprašanja dajo Jugoslovanski kreditni zavod Ljubljana, Marijin trg 8, kjer se blago tudi labko ogleda od 9. do 13. In od 15. do 17. uro. 1708/a Dvorni trg I, Najceneje 300.000 do 400.000 Din posojila išče industrijsko podjetje proti prvovrstnemu jamstvu. Način posojila in obresti po dogovoru. Pismeno ponudbe pod »Industrija" na upravo ,,Jutra". 1710-a Stev. 47/0. D. D. Prlma Portland IrtaeiJsM lo Dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila spvejema: H. Petrič, Gosposvetska cesta 16/1, III Telofon 343. 4"6/a Razpis prodaje hrastovega lesa in drv. Upravni odbor dr. ORAŽNOVEGA dijaškega doma v Ljubljani proda ofertalnim p6tem v „Petrovi šumi" (v Krakovem), ki leži poleg državne ceste v Kostanjevici (Dolenjsko) loko posek: a) 43'58 plm hrastovega lesa, 20 do 30 cm v premeru za tehnično porabo; b) 471'11 plm hrastovega lesa nad 30 cm V premeru za tehnično porabo; c) 395 plm hrastovih neprebranih drv. j Na predpisanem vzorcu pisane, kolkovane in z 10 »/o vadijem opremljeno ponudbe se morajo vložiti do 29. aprila 1.1. do 12. ure pri upravnem odboru dr. Oražaovega dijaškega doma v Ljubljani (universsa). Predpisani vzorci za ponudbe se dobivajo pri podpisanem odboru; istotam so na vpogled interesentom splošni prodajni pogoji. Zapiski izmere hrastovih hlodov, kakor tudi splošni prodajni pogoji so na vpogled pri računski upravi v Kostanjevici (Dolenjsko). Les in drva je možno na licu mesta ogledati. odbor dr. Oražnovega dijaškegs v Ljubljani, dne 8. aprila 1924. Dp. Šerko m. p. tč. predsednik. išfismo Inteligentnega sotrudnika proti dobri plači. Molčljivost z&sigurana. Ponudhe na pen2ijo „GRINTOVEO" grad Preddvor pri Kranju. 1652/a lG90/a Pentlja in leloilifa .Giiiitra' v gradu Preddvor pri Kranja v Sloveniji. Kratn* »olnfina loga na vznožju voiikanov Alp Gnntofoa In Storžiča. — Ozraf j« po zdravnikih do-ka&auo lekovlto. Velike gumo, izvrstna prilika sa hrlboiazca in tnriate ln rokonvaleacento. Stalna gledališke pred* slavo noro oanovanoga alednliJkcga družtva. — Itranno kopeli, velik park, pentlje. — Zrafine velik« eobe. Oskrba prvovrstna, hrana obilna pri zelo nizkih cenah. — Telofon in poŠta v penili. Vee leto otvorjono. Priglasitve na vodstvo ponzlje. 488/a Razstava in velika prodaja ostankov blaga za obleke in perilo po skoro polovični cenio — Ostanki so razstavljeni in se prodajajo (f^ v prvem nadstroplu hi$e Stev. 10 na Krekovem trgu pri i667/a Tekstil - Bazarju Ostanki se prodajajo samo vsako sredo in soboto. Čo je na ta dan praznik, pa en dan poprej. Ostanki se razpošiljajo tudi po pošti. Zahtevajte cenik! TEHSTKL-B2IZRR, Ljubljana, Kreftov trg 10,1, nadstr. Asistenta bh asistentinio { sprejme takoj ali pozneje lekapna v Tržiču. Cenjene ponudbe na 1628-& Pharm. mrg. B. Lavlčka, lekarna. Reprezentacijskega zastopnika za predmet brez konkurence za Ljubljano in Slovenijo. U9;a Trgovsko naobražen, ter imajo prednost gospodje, ki so dobro v trgovskih krogih vpeljani ter so prvovrstni prodajalci, vešči slovenskega in nemškega jezika. llotični mora razpolagati s primernim kapitalom. Dohodek 5000 do 10.000 Din. Ponudbo na upravo „Jutra" pod „National". 35 t t t v t 11 umrTTrrrriiiiiiiiiiuiiinuTi timim d. d. v LJubljani prodaja 127 fnog Iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ln razpeiava na debelo inozemski premog in koks VBake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brlkete 11 PROMlTtil ZHVOD ZB PREMOG, D. D„ V l]0Bl]H!ll -— HlklolICevi Miti Itev. 15/11, - Sode kupim večjo množino, nove ali rabljeno, velikost od 100 do 700 kg in sicer iz črne in pocinkano pločevine. Najnižje ponudbo in množino naj se sporoče Frano Majdiču, trgovcu v Kranju, 1870-a II ELIN" družba za električno industrijo d. Z 0. Z. 412/a Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materijala. — Cene izredno nizko. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. Ijnbljana, Donajsks ceste SI. 1, telefon 88, Mor, Uotrlnjska ulica št.11, telefon 239. Prima baški oves m koruzo kupito najceneje pri tvrdki Lavrič i Kovač Sombor (Bačka) Mathis-avto 12 HP, kakor nov, z električno razsvetljavo, elek-tričuim pogonom, uro, merilcem z i kilometre itd. ■e proda. 1632/a Kje? povo uprava «Jutra>. Zahfevaite v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah MJUTRO" Pridobitne sloje opozarjamo na ki sta jo priredila dr. Franjo Qoapodnetl6, inšpektor gen. direkcije carine, in dr. Konrad Šmid, načelnik gen. direkcijo carine. Knjiga, ki obsega B40 velikih strani in ki velja vezana Din 830"—, b poštnino Din 838-— ■e naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Preiernova ulioa 64. SINGER ŠIVALNI STROJI so na vsem svetu poznani kot najboljši Singer Šivalni stroji, Bournev& Co., New York 709/a Prodaja na obroke Centrala za SHS: Zagreb Maruličeva ul. 5