B&MA CP »GORENJSKI TISK« »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR •GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNS • ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN • TEL UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, CAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI lANtl V KRANJU 607-111-135 GLASI L OSO LETO XV. K*AVT, SOBOTA" 29. SEPTEMBRA 1962 C I A L I S T I Pot visokega sovjetskega gosta po naši državi Na krepitev prijateljstva med obema državama V zdravicah ob obisku visokega gosta je bila pogosto izražena obojestranska želja po še *tesnejšem sodelovanju in skupnih naporih za ohranitev miru na svetu — Predsednik pre-zidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Brež-njev je obiskal tudi tovarno avtomobilov Crvena zastava v Kragujevcu in splitsko ladjedelnico V ponedeljek Je na povabilo fcedsednika Tita. prispel na urad-V enajstdnevni obisk v Jugoslavijo predsednik prezidija Vrhov-*fi sovjeta ZSSR Leonid Iljič Vernjev, ki tako vrača obisk »tdsednika Tita v Sovjetski zve-* Junija 1956. Posebno letalo, s bterim je pripotoval visoki sov-faaki gost, so od jutroslovanske Meje do beograjskega letališča v hltoi razvrstitvi spremljala leta-1» jugoslovanskega vojnega letal- rjneia jcum- i — — Va letališču je predsednika [»Jelen ^rtnjeva in njegovo spremstvo ^ejei predsednik republike Tito, ps sta oba državnika, potem /* je vojaška godba zaigrala dr-himni ZSSR In FLRJ, ob-P* čsetni bataljon. Ze v pozdrav-flk besedah predsednika Brezje** in dobrodošlici predsednika fttt je bila izražena želja po pri-J*Wjgkem sodelovanju in skup-naporih za otrrarrrtev miru na V ponedeljek opoldne pa je ^sdsednik Brežnjev obiskal v po-/•pja ZIS predsednika republike fU, kjer sta oba državnika izdajala zdravici. Predsednik Tito f ob tej priložnosti izrazil zado-/Ortvo, da bo tokratni obisk vitkega sovjetskega gosta nudil /(•inost za prijateljsko in vse-fvako izmenjavo mnenj. Po-ifitae je predsednik Brežnjev V Kragujevcu je 30 tisoč prebi-vavcev navdušeno pozdravilo oba predsednika, ki sta skupaj z ostalimi vistfkimi gosti obiskala spominski park padlim borcem In rodoljubom ter tovarno avtomobilov Crvena zastava. Tam je bilo po ogledu tovarne veliko zborovanje, na katerem sta govorila predsednik Brežnjev in predsednik Tito. V sredo sta bila oba državnika na lovu v gozdnem gospodarstvu kmeti jsko-indus tri jskega venec na grob neznanega 'f*k* na A val i. V torkovih dopoldanskih urah f na slovesni seji ljudskega od-Beograda izročili predsedni-^ Brežnjev« spomenico častnega fifmt, za katero se je visoki lepo zahvalil. Kasneje pa so / učeli v Beogradu uradni jugo-^vansko-sovjetski razgovori, na ^erih je vladalo prisrčno in pri-Jtijsko vzdušje. Po slovesnem J*8n v hotelu Metropol, ki ga j priredil predsednik Brežnjev kombinata Bclje. Dopoldne sta si ogledala tudi razne obrate tega velikega kombinata. Člani delovnega kolektiva pa so priredili na čast visokih gostov slovesno kosilo. Ob odhodu iz Belja pa na vsej poti do Osijeka je prebivavstvo ST. 112 IZHAJA DO OKTORRA 104? KOI 1EDN1K OD I IANUAKJA |y>c KOT POLTEDN1K OD |. JANUARJA 1960 1'RIKRA 1 TU-DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO (Nadaljevanje na 2. str.) - t i i ,ti~ „»« • ■ir.trti ™_i„tnico svole organizacije. Njeni temelji »o bili postavljeni na kon-Te dni slavijo naši pionirji 20-letnlco svoje orgau j____j r^rmiUke že nekal dni mi- repubMkt prclart v LJubljani. Po Z^S^T.C^ V Po£«U« leg. dogodka organizirajo pionirji razna tekmo™"ja' p , ^ itd (Foto: Fr. Pcrdan) - udeležence NOB, da jim pripovedujejo o dogodkih Iz vojne itd. Gibanje fizičnega obsega industrijs ke proizvodnje V osmih mesecih 5,5 odstotni porast Štiri industrijske panoge zaostajajo za lanskoletno dinamiko Gorenjska industrija Je v prvem polletju realizirala fizični obseg proizvodnje v primerjavi s planom s 47,6 odstotka, v juliju je bilo realiziranih že 54,7 odstotka celoletnega fizičnega obsega proizvodnje; konec avgusta pa st je realizacija že povzpela na 61,9 odstotka. V primerjavi s kumulativo fizičnega obsega proizvodnje v ustreznem lanskoletnem obdobju ugotovimo v prvem polletju 1962 porast za 4,1 odstotka, v sedmih mesecih za 6,3 odstotka in v osemmesečnem obdobju — to je do konca avgusta — 5,5 odstotni porast. Padec kumulative v času od julija na avgust je posledica dejstva, da jeseniška Železarna delno ukinja nedeljsko delo; drugi razlog pa so tudi dopusti, ki so v tem letnem času v največjem porastu. V prvih osmih mesecih so glede J industrijske panoge, in sicer Ro- fizičnega obsega proizvodnje za- vinska industrija, industrija celu loze in papirja, industrija usnja in obutve ter gumarska industrija. J fcwt predsedniku Titu, sta po- , ^•toe oba državnika s posebnim j ostajale za lanskoletno dinamiko v ypfcora odpotovala v Kragujevac. 'ustreznem časovnem obdobju štiri V oktobru bo pomembna akcija »Mesec varnega prometa« poudarek tovarištvu na eesti 23 milijonov dinarjev družbene škode v prometnih nesrečah na cesti prvega reda od Je-prce do Kranjske gore r- * četrtek Je Avto-anoto zveza /vealje v Ljubljani priredila Av*ao konferenco, na kateri so y*opniki komisije za varnost in ^*«jo v cestnem prometu AMZ Vvetrije, republiškega sekreta-'Jk za notranje zadeve. Rdečega iMa, sodne medicine, nezgodne uNke, sekretariata IS L.S LRS za y*toet in drugih organov seznanili novinarje z oktobrsko akcijo ''"»VKGA PROMETA. V preventivnih cestnem pro- ga ni na naših cestah zabeležili 17 smrtnih žrtev manj kot lani v tem času. V primerjavi s švedskimi statistikami o škodi, ki nastane pri Glede izpolnjevanja postavljenega plana za leto 1962 pa je v najslabšem položaju industrija gradbenega materiala, ki je izpolnila le 43,8 odstotka letnega plana. Relativno nizek odstotek je posledica sezonske proizvodnje in delno tudi še nedokončanih rekonstrukcij. Na drugem mestu je kovinska industrija s 45,9 odstotka izpolnjenim letnim planom. Razlog za tako nizek odstotek je v pomanjkanju naročil pri nekaterih podjetjih, medtem ko drugod zaradi pomanjkanja uvoznega materiala niso v polni meri izkoriščene vse zmogljivosti (LTH Skofja Loka). Ti razlogi nastopajo skoraj v vseh podjetjih, vendar zaradi razlike v proizvodih niso povsod enako kritični. V nekoliko boljšem položaju sta tekstilna industrija (53,9%) in industrija usnja in obutve (57,3 odstotka), vendar zavira njihov večji proizvodni porast pomanj kanje kvalitetnejših surovin, po drugi strani pa tudi padec prometa zaradi pomanjkanja naročil. Ostale panoge pa so v osemmesečnem obdobju realizirale celolet ni plan takole: elektrogospodar kemična industrija 74,3 odstotka, lesna industrija 67,3%, industrija celuloze in papirja 65,5%, industrija gume 59,9%, živilska industrija 80,2% in grafična industrija 73,8%. - P. prometnih nesrečah, so izračunali, |Ktvo 812%, črna metalurgija 66,0 y** jo pričenja AMZ Jugoslavije vsakoletnih za varnost v r^/ni njen namen ni zgolj -/tojianje števila prometnih ne-y^ v tem mesecu (oktober je za ^°jo Izbran zato, ker je po starkah tedaj največ prometnih V1**), temveč bo dan morda še /.. poudarek tovarištvu na ce-V* vljudnosti in razumevanju med k: — torej medsebojnim od 7 jela šolsko mladino; republiški odbor bo preko avto-rrtoto društev nadaljeval njeno prometno vzgojo. Organizatorji akcije se seveda dobro zavedajo, da tako kampanjsko delo ni dovolj za vzgojo v cestnem prometu in da s tem ne bodo odpravili vseh cestnopromet-nih problemov, zato bodo občinske in okrajne komisije za varnost prometa še naprej opravljale svoje poslanstvo, kot so ga doslej v dveh letih obstoja. Rezultati njihovega koristnega dela se kažejo že sedaj, ko je - kljub povečanemu številu motornih vozil (v Sloveniji v enem letu za 12.000) in naraščajočemu inozemskemu prometu na naših cestah — vse manj prometnih nesreč. Za primer naj navedemo, da je bil lani v prometnih nesrečah telesno poškodovan vsak 350. Slovenec, smrtno pa vsak 7000. Letos v pr- (nadaljevanje na 2.6trani) odstotka, elektroindustrija 69,1 %, Potrebni bi bili konkretni in dolgoročnejši načrti V ponedeljek druga redna seja UO gospodarske zbornice Tudi na Gorenjskem imamo kraje, ki so sicer bolj ali manj odmaknjeni od poznanih turističnih središč, vendar pa spričo vedno večje motorizacije tudi tam turisti niso več redkost (na primer Poljanska in Selška dolina). Zato bi bilo treba pri naši nadaljnji politiki investiranja težiti za tem, da tudi v teh krajih, ki trenutno še ne veljajo za turistične, poskrbimo za Izgradnjo gostinskih objektov. Nadalje naj bi imelo prednost investiranje tam, k.ier pričakujemo večji devizni efekt. Pri tem imajo nedvomno določeno prednost turistična naselja, ki jih gTatlimo na področju Bohinja s Pokljuko, v Zgomje-savski dolini, v blejskem kotu, na območja Jezerskega in Preddvora ter Radovljice z Begunjami. Na teh področjih bo treba še nadalje kompleksno reševati vprašanje turizma in gostinstva. V področjih pa. kjer trenutno še ni pogojev za razvoj stacionarnega turizma, pa gradnja turističnih naselij ne pride v postov. Mobilnost turistov vedno bolj ter i a ureditev izletniških točk zanimivih področjih, kjer bi se lahko turisti nastanili za krajši čas in kjer bi imeli tudi možnost oskrbo, počitek in primerno razvedrilo. Investicije v večjih krajih, zlasti pa še v Kranju, Skofji Loki. Radovljici. Tržiču in na Jesenicah pa je potrebno ocenjevati bolj s stališča prehodnega in poslovnega turizma. To so nekako najosnovnejši kriteriji, ki naj bi usmerjali in-vostici-'sko dejavnost v turizem in poistinstvo. Hkrati pa je nujno pot robno; da bi občinski ljudski odbori sprejeli konkretne plane za izgradnjo na svojem področju za obdobje 1962-65. Podobni perspektivni programi za področja Kranjske gore. Bleda in Radovljice že obstajajo, zato bi ne bilo odveč, če bi se jih pristojni poslužili ob sestavljanju investicijskih programov za čas 1962-65. Konkretneje o teh vprašanjih in o gostinsko-turistlčnem "prometu v prvem polletju bo med preostalimi točkami dnevnega reda razpravljal v ponedeljek na svoji drugi redni seji tudi upravni odbor gospodarske zbornice za okraj Kranj. - P. DELOVNE KOLEKTIVE, ŠOLSKO MLADINO IN OSTALO PREBIVAVSTVO GORENJSKE OBVEŠČAMO DA BOMO IMELI V NEDELJO, 30. 9. 1962, OB 13. URI ČAST POZDRAVITI PREDSEDNIKA PREZIDIJA VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR LEON IDA ILJICA BREŽNJEVA S SPREMSTVOM OB NJEGOVEM PRIHODU NA BLED IN V PONEDELJEK, 1. 10. 1962, OB 8.30 OB POVRATKU Z BLEDA PROTI LJUBLJANI. POZIVAMO VSE LASTNIKE HIŠ, USTANOVE IN PODJETJA, DA OKRASIJO HIŠE, TOVARNE IN IZ-L02BENA OKNA IN DA IZOBESIJO ZASTAVE. OBENEM POZIVAMO VSE PREBIVAVCE IZ KRANJA IN NASELIJ OB CESTI LJUBLJANA—BLED, DA SE OBA DNEVA POLNOŠTEVILNO UDELEŽE SPREJEMA VISOKEGA GOSTA IZ SOVJETSKE ZVEZE. OKRAJNI ODBOR SZDL KRANJ Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi * Obrazi in pojavi « Obrazi inpojavi »Obrazi in pojavi « Obrazi In pojavi . Obrazi * . i -t-«-*' • ter branil o brezpogojno zahtevala tsvoj del* praznike je bila brez bele moke, e je na zaetnjem zbor, vhfek » _ doto, Mati jim tega ni mogla brez kave, za letošnji rojstm dan tožbi, ki jo volivcev. Udeleženci so med dru CelnfelTu[%77ej'm7lir^eiiji\^ čina ljudi se je izmik nam va sama, teče pa ji ze 'sesti „ M. drugi Vo se'.graUU nad takim po- premcima. Zadnjih deset let so se vsi trije sinovi in 2 hčeri poslovili -od doma, se zaposlili, poienili itd. Na zboru volivcev je bila beseda o tem, da^ nihče izmed otrok ne pomaga vec ^ 2ahtevali so konkretnejšo se ni hotel vrniti na grunt in pre doma, da ;e zena sama, da )e irev* ______^ sq $g vzeti izplačevanja ostalim štirim Saj ima zemljo! td. Jako prMizno so govori_________ ^ pnza_ m^e m ve{ prihajal domov niti ljudje organizacij, pa kih. Celo ob Prav tako bo ta akcija za- vem polletju pa so prometni or-|jai>e udeležencev tega zbora in iz k"/c; . . • j • j • :„ u;ln deta ženo in Štefka so povabili. ob nedeljah in prazni Toda tako, naslednje dni je bilo deto trnom >«r Um FsllUlo! Pri Unskih m letošnjih počitnicah ni ki je zaposlen na, Jesemcah je ^^^±J^J^%^Z 7riZ prerasti tudi n* zapostav- ve po dotah i hodil od hise do hiU, zahteval ,- niso ™^»*<$^j&- W katere- Za Unske nololetne ženi. - K. M. Vse to so ugotovili na sestanku. Štefko se je v začetku močno razburjal, vpadal v besedo ostalim in taiil. Zatem pa je moral priznati resnico. Ko pa so ga nazadnje vprašali, z*kaj ne pomaga materi, je brezbrižno zabrusil: »Kaj? Jaz naj ji pomagam in skrbim zanhl Saj ima grunt in — kie so dru*i štirje!* Vsi 50 <,e zgražali nad takim po-edsebojni pre- četjem. Vsa vas obso)a take zahte- in skuša pomagati TE DNI PO SVETU ft TITO BRZOJAVIL BEN BELI rredsednik Tito je ol> izvolitvi Bcn Bele za predsednika vlade .Demokratične ljudske repu Alžirije poslal brzojavko, v kateri poudarja prijateljstvo med alžirskim in jugoslovanskim ljudstvom, ki je nastalo v času sedemletne narodnoosvobodilne vojne v Alžiriji. Na koncu izraža upanje, da se bodo odnosi in sodelovanje mod obema državama Se naprej razvijala v obojestransko korist ter v korist splošnega napredka in miru na svetu. © STRAHOVITE POPLAVI-: V Kataloniji (Španija) jc /ara* di velikih poplav izgubilo delo ve: kot 7000 delavcev, ker jc deroča voda porušila več manjših tovarn in podjetij. • EL BADER JE MRTEV Jemenska vojska je v noči od srede, na četrtek pričela z revolucijo proti »tiranski monarhiji* in vrgla imama el Badra. Nckate- | ro agencije celo poročajo, da je el Bader padel ^kraljevski palači, ker se ni bolel predati. Jemenska radijska p;\si;i.;u stalno oddaja izjave plemenskih poglavarjev, ki izražajo solidarnost s pripadniki vojske ter nudijo podporo revolucionarnemu gibanju. • NIC O BERLINU IN KUBI Politični krogi so presenečeni, ker se ameriški zunanji minister Busk in sovjetski zunanji minister Gromiko na njunem .sedanjem sestanku v New Yorku nista pogovarjala o najvažnejšem problemu v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo - <> Kubi in Berlinu. Menda sta razpravljala samo o izpopolnjevanju sporazuma O Laosu in o problema jedrskih poskusov. . • KRIZA V ARGENTINI \ Argentinski vojaški poveljniki." ki so zmagali v komaj minuli krizi, nadaljujejo z aretacijami »rdečih« pripadnikov vojske. Devet generalov in osem polkovnikov so zaprl? na otok. kjer je zaprt tudi bivši predsednik Frondizi. Uradno so tudi zanikali govorice, da bi bili zmagovavci neonacisti, pač na da jo med premaganci »nedemokratična skupina«, k| je nameravala vzpostaviti diktaturo. Ljudje in dogodki @ ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • IJudje in d Na eni strani nezaupanje in zadržanost, na drugi p* optimizem - to sta dve plati medalje ob začetku letošnjega zasedanja Generalne skupgčine OZN. Verjetno ni prikladnejšega kraja, kjer bi ta-kqf dobro lahko merili stopnjo soglasja oziroma nesoglasja na sve- tu kot Prav v palači Organizacije združenih narodov. Tam se da t lahkoto na »termometru zasedanja* prebrati- če je pripravljenost dovolj velika, da bi lahko prišlo do odresujo?c rešitve aH P» m upati, da bi našli »skupni jezik«. Lahko bi rekli, da je takšno zasedanje ogledalo razmer in trenutnih odnosov v svetu. Zanimivo je, da nasprotujoča si tabora vedno izjavljata, kako sta pripravljena najti končno rešitev, a pri tem vedno znova kazeta ma. Kongoški problem, ki je seveda tudi na dnevnem redu zasedali ia. bo prav gotovo dobil dokončno rešitev, saj je potrebna samo odločna akcija v smislu U 'Fantovega načrta, pa bi bilo z zadevo verjetno opravljeno. Ni dvoma, da se tokratno zasedanje začenja v znamenju določenih uspehov, ki so bili doseženi v letošnjem letu s tem, da je prišlo do rešitve alžirskega, laoškega In zahodnoirianskega problema, kar vse je »dolga leta zastrupljalo nje svetovnega gospodarstva«. — Sklicanje svetovne gospodarske konference bo ena izmed nalog, ki jo bo OZN morala opraviti. Pri tem po seveda dragocene pobude in zahteve 36 udeleženk kairske konference, ki v svoji deklaraciji nakazujejo poti za reševanje cele vrste perečih svetovnih gospodarskih problemov. Kolo zasedanja se počasi obrača in doslej se je zvrstilo že precejšnje število predstavnikov posameznih držav, ki so v svojih začetku poti drug na drugega, češ — glejte ga, on je tisti, ki ne mara. Naj bo tako ali drugače - nesporno je, da Je OZN kljub vsem težavam že ogromno prispevala k olajšanju stanja in k zmanjševanju napetosti v svetu. Naloge, ki so postavljene pred 17. zasedanje, še /.daleka niso talko preprosto rešljive. 1'rolilem ra/oroJ'.itve in prepovedi jedrskih poizkusov marsikaj, navdaja s strahom, da bo Pitalo vse pri starem: in ee natanko premislimo - izkušnje res ne vplivajo preveč .spodbudno, 1 ;>j ženevska razorozitvena bilan-0« ni ne vem kako ugodna. Morda več. obetajo ukrepi v zvezi s kolonialnim vprašanjem, P«i <»'-mer se postavljajo odločne zahte-Pmlsodnik letoinjega ir.-edanja ve v skladu z antikolonialno de-Gcneralne skupščine OZN kl.iracijo, ki jo je sprejela Genc-ZAFHULLAII KAN ralna skupščina pred dvema leto- mednarodne odnose«. Pri tem bi pripomnili, da je opaziti, da »parlament sveta« resnično pridobiva vse večjo moč, ugled in vpliv na svetovno dogajanje. Krog držav, ki hočejo prispevati k miru na svetu, se vse bolj širi. Število članov te organizacije, narašča — in s sprejetjem štirih novih neodvisnih držav se je število zvečalo na 108 (Ruanda, Burundi, Jamajka in Trinidad); do konca leta pa se ho na 110 (Alžir in Uganda). Prav gotovo bo eno izmed osrednjih vprašanj, ki mu bo zasedanje moralo odmeriti dosti časa, ekonomska situacija v svetu in prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami; saj je prav »gospodarski razvoj razvijajočih se dežel, v katerih živi več kot polovica človeštva, osrednje vpraša- govorih opozarjali na najvažnejša vprašanja. Razorozitvena barva močno vpliva na splošno obarvanost zasedanja, tako da gre za dokajšnji pritisk v tej smeri, — Nasprotovanja med • Zahodom in Vzhodom, za katera nekateri trdijo, da so prehodnega značaja in da gre za prehodno obdobje, so se jasno odražala v dosedanji debati. Kljub deklariranju o pri-pravljenosta za naglo reševanje problemov pa nasprotujoča si bloka vseeno kažeta dejansko pre-imalo dobre vije. — Vendar — medtem ko se ZDA v glavnem omejujejo na to, da z dokajšnjo dozo zadržanosti opozarjajo svojo tekmico SZ na nevarnosti, ne dajo pa nobenega konkretnega predloga, pa se SZ prizadeva regulirati odnose s konkretnejšimi predlogi, med katerimi bo osnu- tek deklaracije o -ekonomskem programu razorožitve« prav vo pomenil korak naprej. Blažilni vpliv neodvisni*, držav, ki nastopajo z arelimi logi in sodbami o svetovnem ^ ložaju ter h/krati krotijo v^kni nebrzdane blokovske sile, je , titi povsod. Velikanskega rMv_, neblokovsiklh sli se počasi bolj zavedata tudi oba bloka iri sicer tega nočeta priznati. Vend pa morata nehote upoštevati hove zahteve in mnenja. "Njo* blokovskih dežel pa bo ved« rasla in njihova ideje bodo dohi vse več pristašev. V/hod j 7 hod seveda iščeta nairi.i'1 '' " izhode, da bi zmanjšala vr^!*! in vpliv skupine držav, ki -blokovsko zoprno. Jun Jf Predlog neblokovskih dri« razorožitvi in kairska hp> i v ° sta dve stvari, ki se j>^ prav gotovo ne bosta moei dolgo upirati. Med govorni,1**" tokratnem zasedanju r ni skupščine je posebn« ^ncr»1»' vzbudil naš delegat V]aduJi°rn,>s; povič, ki je zelo tehtnT^ P(V val svetovno Problematik« zitivno afirmiral pomu eksistence ter §e pr»v kl>" opozoril, da rešitev vpra- W>S',K-zorožitve »ne ovirajoT^-?4* ™" jektivne težave, ki vspk u Majajo, pač pa prcdvs-jj , **" subjektivnega značaja..*, ****Vf NI še dolgo, kar je- Zacp, fc scina zasedati, zato bi hI * zgodaj zahtevati neke - *e ^ zultate. Upajmo pa, da r**"6 de in da ne bomo raz«* Še vešali glav ter čakal? ^ tistih, ki gledajo svet i** milost skozi prizmo suiio sv«eL*1Wflu sov. - G. K. * Jlh intere- Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ♦ Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Mnrii, tn d" Skupne koristi silijo k združitvi vseh treh transportnih podjetij na Gorenjskem Nadaljnja krepitev prijateljstva med obema državama (Nadaljevanje s 1. strani) navdušeno pozdravljalo oba predsednika. Na železnišlki postaji v Osijeku sta se predsednik repu-bflke Tito In njegova soproga poslovila od predsednika Brežnjeva, njegove stroge in članov njegovega spron*stva. V četrtek zjutraj je predsednik Brežnjev s spremstvom prispel v Split, kjer si Je ogledal splitsko ladjedelnico. Zelo se jo zanimal za delo, za nadaljnje načrte podjetja in zlasti za pripravljanje načrtov za zgraditev ladij, ki naj bi jih ladjedelnica dobavila Sovjetski zvezi. Večkrat se je zadržal v prijateljskem pogovoru z delavci in jim izročil pozdrave sovjetskih delovnih ljudi. Po ogledu ladjedelnice pa Je bilo zborovanje, na katerem je govoril tudi predsednik Brežnjev. Kranj, 28. septembra — Na iniciativo okrajnega ljudskega odbora je bilo danes v Kranju posvetovanje predstavnikov vseh treh transportnih podjetij na Gorenjskem: »Transturiet« Skofja Loka, »Avtopromet« Kranj in »Avto-6ervis« Jesenice. Pogoorili so so o morebitni združitvi v skupno transportno podjetje. G lavna,, ugotovitev je bila, da se sorodna podjetja povsod — in Se posebno v Sloveniji — združujejo v vevjo ormaru zaci je. S tem je obstoj malih podjetij pri na6 na Gorenjskem še bolj nevzdržen. Hkrati pa jc tudi dosedanja praksa pokazala, da imajo kolektivi samo Poudarek tovarištvu na cesti (nadaljevanje s l.Btrani) da je lani na jugoslovanskem področju v prometnih nesrečah nastala škoda za več kot 4« milijard dinarjev! (Podatki so nepopolni, razen tega pa mednje niso všteti stroški prevozov in zdravljenje ponesrečencev ...) Samo letos do srede septembra je v Sloveniji družbena gmotna škoda v prometnih nesrečah znašala okrog 300 milijonov dinarjev, vendar so pri tem ocenjeni samo razbiti avtomobili in njihov tovor! Med najbolj kritičnimi mesti za prometne nesreče statistike omenjajo posamezne odseke ceste prvega reda od Ljubljane do Kranjske gore, kjer sta se lani od skupno 184 prometnih nesreč 102 Primerili od Jeprce do Kranjske gore. Največ (25) jih je bilo na odseku Bistrica-Crnivec, potem (21) Jeprca-Labore, Crnivec-Zo-rovnica 09). Zlato polje—Bistrica (17). Jesenice—Mojstrana (11) in Mojstrana—Kranjska gora (9). Skupno je bilo lani na teh odsekih 7 oseb sunrtno ponesrečenih, hude aH lažje poškodbe pa je dobilo precej preko 100 ljudi, medtem ko ocenjena materialna škoda pri teh nesrečah znaša 23 milijonov din! J. Zontar škodo in težave v talcem poslovanju, kot je bilo doslej. Zato so v zadnjem času žo dokaj odstranili ozka gledanja in našli skupni jezik pri vzpostavljanju voznih redov, določanju cen itd. Prav 11 so v kolektivih že vzbudili tudi prvi prijemi v splošno korist pa težnje po stabvejšom in bolj organiziranem sodelovanju. Na današnjem ix«vetovanju so ugotavljali, da edino združitev vseh teh podjetij zagotavlja določeno perspektivo. Seveda bodo skladno a tem pripravili potrebne pokazatelje in predloge ter jih predložili samoupravnim organom v podjetjih. Najprej, kot predvidevajo, bi ustanovili pripravljalni odbor iz vseh treh kolektivov. Ce bodo kolektivi potrdili to reorga-nizacijo^ bi lahko že s 1. januarjem 1963 začelo poslovati novo, združeno podjetje. Po sedežih sedanjih podjetij predvidevajo dokaj samostojne poslovne enote z ustrezno administracijo. Skupni organ podjetja bi bila lahko skupščina treh delavskih svetov. Ena izmeti najvažnejših skupnih nalog pa naj bi bila organizacija enotne in sposobno servisne službe na Gorenjskem, kar pa je bilo prav 6pričo dosedanje neenotnosti nomogoče. — K. M. Taka zborovanja so koristna Učitelji in profesorji splošnih in strokovnih šol s področja jeseniške občine se zberejo ob začetku vsakega šolskega leta na zborovanju, na katerem se pogovorijo o aktualnih problemih v šolstvu in o delu v tekočem šolskem letu. Letošnje zborovanje je bilo preteklo soboto v Martuljku. Nad 150 učiteljev in profesorjev jc pozdravil predsednik ObLO Jesenice Frac Trevcn. Zahvalil se je vsem za vestno vzgajanje mladine, omenil skrb družbe za izboljšanje standarda prosvetnih delavcev in tudi za izboljšanje šolstva. Razen razširitve osnovne šole na Dovjem je omenil potrebo po gradnji šole na Plavžu in povečanje šolskih poslopij na Koroški Bell, v Žirovnici in Kranjski gori. Osrednji referat je imel ped p noski svetovavec France Zvan. k |« govoril o dosedanji in sedanji politiki Vatikana. Direktor zavoda za pedagoško službo. Joža Vari pa se je dotaknil dejavnosti in problemov splošnega ter strokovnega šolstva v jeseniški občini. Popoldne je bilo v novo urejenih prostorih gostinskega obrata ŠPIK v Martuljku tovariško popoldne. Udeležili so se ga tudi nekateri prosvetni delavci s Koroške. Skle- nili so, da bodo v priu^_ neje povezani, ker m, te?-na skrb za čimboliL V°*** *W mladine. — P, v*gaj«\v PRIZNANJE šot t NA PRIMSKOVPm Zvedeli smo, da JT,1^ soboto, mudila v v v filmskih snemaveev rv?i2ju efc* Ljubljane, ki bo n* <£l • UB* snela delo na podroc^ **** ^ vzgoje na osnovni šoi J*oroee» skovem. - Poročali „1* J**" bila primskovska šol ° *e' lem tekmovanju on«*- mtar boljđih na Gorenjskem 1^?od nje je razpisal« r©Puw j. .T«krncw-sija za varnost in vz ^* ta*v' nem prometu za vse 8<^° v «*-na območju LHS š*jev, *; jem m seminarjem vi ^ je z letošnjim letom**** h vseh osnovnih ^Qiah '^^desj * uk o vzgoji v cestneSVeaen ^ R. C- Problematika gozdne proizvodnje, odkupnih cen in dobave hlodovine za izvoz lesa Na,zadnji seji odbora za gozdarstvo pri gospodarski zbornici v Kranju so predstavniki gozdnogospodarskih organizacij (kmetijskih zadrug in gozdnih gospodarstev) razpravljali o problemih gozdne proizvodnje, odkupnih cen in dobave hlodovine za izvoz lesa. Iz razprave povzemamo: Sedanja stopnja razvoja gospodarstva in proizvajalnih odnosov v gozdarstvu predstavlja tako kot v kmetijstvu izhodiščno osnovo, Iz katere je potrebno s pospešenim delovanjem in ukrepi ustvariti ipogoje za zagotovitev drušbenih potreb in socialističnih odnosov tudi v tej veji gospodarstva. Zadovoljitev vecnio večjih potreb po lesu kot osnovni surovini za mnoge druge dejavnosti pa se da doseči na dva načina, in sicer z izboljšanim gospodarjenjem v obstoječih gozdovih in z ureditvijo nasadov hitro rastočega drevja. Izboljšanje gospodarjenja v obstoječih gozdovih pa zajema: strokovno analizo stanja go/.dov in izdelavo ustreznega dolgoročnega načrta za, izboljšavo, uvajanje intenzivnih gojitvenih in negovalnih metod, opremo gozdov z zadostnim številom "lometnih naprav (ceste, poti, .steze), zavarovanje gozdnih površin in oV-letov prod prirodno stihijo (hudourniki, požari) in končno s sodobnejšim in Pentabilnejšim izkoriščanjem goz- dov z uvedbo mehaniziranega dela (motorke, žičnice, žerjavi, nakladalne naprave, traktorji). Vseh teh ukrepov pa ni mogoče izvajati v pogojih drobno lastniškega gospodarjenja. V okraju Kranj je 6G.522 ha zasebnih gozdov ali 57,4 % vseh gozdnih površin, ki so last 10.233 gozdnih posestnikov, Od tega pa je 5.276 nekmetov. Lastnikom gozdov, ki so zaposleni v drugih dejavnostih, predstavlja gozd le vir dodatnih sredstev in torej niso neposredno /aintcnv,-rani na povečanem vlaganju za izboljšanje stanja gozdov. Lastnikom gozdov pa, ki jim kmetijstvo ln gozdarstvo predstavljata edini vir rednega zaslužka in so zainteresirani na izboljšavi proizvodne zrnogljivoeti gozdov, ni mogoče v takem razdrobljenem gospodarjenju in z lastnimi sredstvi izvesti vseh potrebnih ukrepov. Zato je nujno, da se lastniki gozdov pri gospodarjenju z gozdovi povezujejo z gospodarskimi organizacijami, ki imajo potrebne strokovne kadre, moderna sredstva in vpeljan sodoben tehnološki proces. Nič manj pomembno pa ni vprašanje socialističnih odnosov v gozdni proizvodnji. Tudi tu je potrebno omejevati dohodke, ki izvirajo zgolj iz lastništva gozdov, stimulirati pa dohodek, ki izvira iz lastnega dela v gozdarski dejavnosti. Vsi ti cilji so našli svojo zakonsko osnovo v predpisih, izdanih v lanskem in letošnjem letu, ki urejajo osnovne odnose v gozdarstvu (temerjni zakon in republiški zakon o gozdovih). Na osnovi teh temeljnih predpisov pa izdajajo občinski ljudski odbori tudi dopolnilna določila, s katerimi urejujejo znotraj svojega področja skladno z doseženo stopnjo razvoja in perspektivnimi možnostmi ter potrebami vprašanja organi-zapije gozdarstva in gozdne proizvodnje. V vseh sprejetih predpisih so glede nadaljnjega razvoja socialističnih odnosov v gozdarstvu postavljena načela enotnega in naprednega gospodarjenja, ki temelji na ureditvenih načrtih. Sodelovanje med gospodarsko organizacijo in lastnikom gozda je lahko prostovoljno, z zakonskim predpisom pa se lanko uveljavi tudi obvoano sodelovanje. Tako načelo postavlja tudi predosnutek nove ustavo, ki v 19. členu pravi: Za organiziranje in spodbujanje — na podlagi družbenega dela — medsebojnega sodelovanja kmetijskih in drugjh proizvajavcev, ki delajo s svojimi sredstvi, za povezovanje teh dejavnosti z družbenim gospodarstvom in /a razširitev socialističnih družbenih odnosov na teh področjih se lahko ustanavljajo zadruge kot delovne organizacije. Članstvo individualnih proizvajavcev v zadrugah je prostovoljno. g zakonom so lahko predpiše obvezno združevanje individualnih proizvajavcev ali njihovo sodelovanje z določeno delovno organizacijo, da so v njihovo 6kupno korist izvedejo melioracijska dela ali bolje izkorišča zemljišče, na katerem so bila takšna dela opravljena, ali kadar to terja poseben družbeni interes na področju gojitve in uporabe gozdov ali na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje. OBLIKE SODELOVANJA MED LASTNJKI GOZDOV IN GOZDNOGOSPODARSKIMI ORGANIZACIJAMI Oblike sodelovanja, ki jih predpisi uveljavljajo, so naslednje: — Najpopolnejša oblika sodelovanja je dolgoročna pogodba o sodelovanju, s katero lastnik gozda propusti svoje gozdove v gospodarjenje gospodarski organizaciji za določeno dobo (najmanj 10 let, kolikor traja eno uroditveno obdobje). Lastnik gozda, ki je obenem proizvajavec, pa obdrži ustrezne pravice: pravico do dela in zaslužka iz njegovega dela, pravico do lesa in ostalih gozdnih proizvodov za njegove lastne potrebo ter pravico do dela cene stoječega losa, ki se v njegovem gozdu poseka, najmanjšo višino te predpisuje že republiški predpis, s sodelovanjem in doseženimi uspehi pa se lahko zvišuje. — V kolikor lastnik gozda ni proizvajavec ali pa ni zainteresiran na sodelovanju pri gospodarjenju, prepusti gospodarjenje gospodarski organizaciji, sam pa prejema predpisani dol cene lesa na panju kot. rento iis naslova lastništva gozdov. - Lastnik gozda lahko sklene z gospodarsko organizacijo tudi pogodbo o oddaji gozdov v zakup -najem za določen čas, v tem prt* meru prejema le dogovorjeno zakupnino. - Lastnik gozda lahko svoje gozdove proda gospodarski organizaciji in prejme dogovorjeno kupnino ali pa gozdove podari gospodarski organizaciji. Da bi bilo zagotovljeno smotrno izvajanje gospodarskih ukrepov in izvajanje gozdno ureditvenih načrtov so občinski ljudski odbori sprejeli odloke o krajevni pristojnosti gospodarjenja z gozdovi in izvajanja ureditvenih načrtov, s katerimi se pooblašča posamezne kmetijske zadruge in gozdna gospodarstva za izvajanje del v vseh gozdovih njim dodeljenega področja, ki jih ureditveni načrti določajo in za sodelovanje pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih. S tem otilokom so točno določena področja dela posamezni organizaciji. Občinski ljudski odbori so men tega sprejeli tudi dopolnitve k obstoječim gozdo-ureditvenim načrtom, s katerimi zagotavljajo uvajanje sodelovanja pri gospodarjenju 7. gozdovi glede izboljšanja produktivnosti gozdov. Te dopolnitve določajo na-slednj«: — Letne in perspektivne plane gozdnega gospodarjenja sestavlja in irvaja gozdnogospodarska organizacija, ki je zadolžena za izvajanje gozdnogospodarskih načrtov. - Plani, ki jih sprejema občinski ljudski odbor, so sestavljajo po osnovnih proizvajalnih enotah. — Osnovna proizvodna enota v okviru gozdnogospodarskih načrtov je< oddelek oziroma odsek. — Lastniki gozdov se glede gozdnega gospodarjenja podrejajo ča- sovno, krajevno \* , določilom letneRa in^ ****** ga plana gozdnog0eT^rsP«ktr«i«- gfc gozdno^-^t: sebno pogodbo tv^ gospodarjenju z gozSr.0v»*Ju * omogoča gozd*c^^J^ nlzaciji pogoje kom^t-I**1 °^ spodarjenja z gordovi^** ^ pa po zakonu predvkj«^«*^ Pogodba o sodelc^anln ° pr*^ za dobo tekočega in 86 sJ*>*° ureditvenega razdobii ^^nta« za }0 let. Ja' n*Jmanjpi - Oo lastnik goacU „ določil pogodbe ^T^J?C pristojni svet občinsk-« *lov»ni«-ga odbora lahko odW Uud(* gozd v državljanski laT:. * * pusti v gospodar j en ^ epodarski organizaciji 8o,:dnojo- - V gozdovih neknw gozdovih tistih kmetov , ** r no Izvajajo gozdne n* ^ •>« ovodo ta dela gozdnofi^^' organizacija, ki gosr>oclar;PO,:iar5vi umi gozdovi, ~>*»n « c*u- - Gozdnogospodarska eija, ki izvaja gozdnogc^!**^ načrt, lahko pooblasti za^Po<**rs*' posameznih faz dela ^Ii*V*^*n-i* proizvodnji tudi drugo^L*0*1* ske organizacije ali civiU^fpod8f* no in fizične osebe, če ***** zagotovljeni ustrezni poer!u U W Vsekakor bodo gozdncSL-. ske organizacije, ki bodo s on le v gospodarjenju z gozdov^0"*" sebnimi proizvajavcl, mondTJL!*" stavbi z njimi tudi traJmJIJ vezavo z občasnimi zbori aSint proizvajavcev ali podobno 22. rešitve proizvodnih vpra Sani investicij, plana itd. Jpadal jeva nje v r^ihvdnjt ite ti) sobot v ^vvvmriiiK W* Pred občinsko konferenco komunistov občine Kranj Večja idejna sposobnost in ne le pripravljenost in požrtvovalnost je potrebna članom ZK, da bi lahko kot gonilna sila usmerjali tok nadaljnjega razvoja •V* seji občinskega komiteja "tie komunistov v Kranju so *«i dnevi razpravljali o pripra-♦»« in o poročilu na IV. konf eren-» komunistov te občine. Kot so •rotovili, se je od lanske konfeta« število osnovnih organiza-«U povečalo od prejšnjih 89 na KRANJSKI GLAS organizacije v nekaterih bankah, •edinjih 108. Nove bile ustanovljene 'Unskih podjetjih, kmetijskih zadrugah, šolah in ne-w«1h manjših gospodarskih or-tvhMiJah. toti gospodarski problemi ter Ra&jnja decentralizacija in utrjevanje samoupravnega sistema, ■*» ugotavljali na seji, - vse to je v zadnjem času narekovalo Wi vse večjo odgovornost članov K. Zato je že lanskoletna konferenca komunistov te občine v •»ojih zaključkih poudarila, da •«ajo komunisti na svojih delovnih mestih in kot člani raznih *?ar.Izacij v družbenem življenju tfpirati jasno orientacijo nove-*u gospodarskemu razvoju. Ob tom so imenovali utrjevanje eko-**a"kih enot, specializacijo, ko-**racijo in združevanje industri-to itd., itd. Komunisti ©o se poviti tudi zavzemali za to. Vendar podatki iz letošnjega prvega Metja te občine kažejo, da je * bruto produkt dosežen le za *2 odstotka, čeprav se je proiz-*>teja po količini povečala za 2,6 •fetfka v primerjavi z istim obdobjem lani. Tudi osebtni prejem- ki so šli v precejšen razkorak z delovno storilnostjo. Letos — zadnje mesece — so doseženi dokaj-šnji uspehi v tem smislu, kar je veiika zasluga subjektivnih 6il v gospodarskih organizacijah, a med temi so seveda dali svoje zlasti komunisti. Komunisti so na seji komiteja kritično pretresali današnje stanje in nameravajo o tem razpravljati na sami konferenci. — Ugotovili so, da zlasti v današnjih razmerah, ko mora vsak komunist dokaj samostojno razpravlja- požrtvovalnost, marveč zlasti njegova idejna sposobnost. Zato velik del njihovega poročila za konferenco obsega probleme ideološkega usposabljanja članov, organizacijski sistem ob sklicevanju raznih aktivov itd., da bi člani ZK čim uspešneje krepili in razvijali vse napredne sile k nadaljnjemu družbenemu in ekonomskemu razvoju občine in dežele kot celote. Da bi bila konferenca čim bolje pripravljena, od česar je v precejšnji meri odvisen tudi njen uspeh, so se zmenili, da ne bo 28. septembra, kot je bilo že do- ti in zastopati napredna stališča v raznih organih itd., ni dovolj 1 ločeno, marveč 12. oktobra 1962 samo njegova pripravljenost in | K. M. Delitev dohodka po delu je terjala mnogo prizadevanj Osebni dohodki v javnih službah so se že dokaj izenačili z dohodki v gospodarstvu V pripravah za letošnji občni I različnem položaju in z različni zbor občinskega sindikalnega sve- mi materialnimi možnostmi. Od ta Kranj so se v četrtek dopoldne vsega začetka je številne delovne IZVOLILI SO NOVEGA PREDSEDNIKA Ni minuli seji krajevne skup-**ti Šenčur so največ razpravljali o delu komisije za kornunalna Mi. Ugotovili so, da ta ni ures-Jtfila vseh sklepov in nalog. Pred-j*eai je zanemarila čistočo vasi, jp tudi urejanje cest in poti. Skle-m to, da bo treba opraviti ncka-(*ra komunalna dela. Uredili bo-(/> poti, zasuli jarke, uredili jav-¥> razi veti javo /td. % tej priložurosti so razprav-jtoU tudi o nevem predsedniku jBjevne skupno/iti, ker je dose-£nji predsednik Janko Remic dal #t«vko. Za novega predsednika t> sočasno izvolili dosedanjega podpredsednika Janeza Jenka. R. sešli na sektorski konferenci tudi sindikalni delavci iz javnih služb, da bi že pred občnim zborom konkretneje določili oziroma sprejeli določena stališča, ki so v zvezi s problematiko teh služb. Iz uvodnih besed povzemamo, da je uvajanje novega gospodarskega sistema, v katerega se čedalje bolj vključujejo tudi javne službe, sprožilo nekatera vprašanja, za katera predsedstvo ObSS mrni, naj o njih razpravlja Širši krog javnih delavcev. V zdravstvu, šolstvu in bankah delujejo razen organov družbenega upravljanja tudi samostojni samoupravni organi, ki Jih uvajamo tudi na ostala področja. Zaradi subjektivnih razlogov pa ti samoupravni organi in delovni kolektivi še niso v celoti kos svojim nalogam. Nismo namreč še našli najustreznejših oblik in načinov dela. V odnosih med posameznimi organi tako znotraj ustanov kot med ustanovami in komunalnimi skupnostmi je še dosti neurejenega in neusklajenega, kar se vse kaže tudi v konkretni praksi. V zadnjem letu so bili največji napori sindikalnih organizacij jav kolektive motila prav nizka materialna osnova, ki je ponekod hromila relativno dobro postavljen sistem delitve. Pri izdelovanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov so bile zelo prizadevne tudi sindikalne organizacije prosvetnih delavcev, ki so v celoti uspele, da so kolektivi izdelali in sprejeli omenjene pravilnike. Čeprav je obdobje uveljavljanja novega sistema delitve dohodka v Javnih službah razmeroma kratko, pa kljub temu lahko ugotavljamo, da je to vpli valo na krepitev odgovornosti posameznikov za kvalitetnejše delo. Analize gibanja osebnih dohod kov v javnih službah nam pokažejo, da so se ti dejansko že približali osebnim dohodkom v gospodarstvu (če upoštevamo tudi različno strukturo zaposlenih). Dolgo časa je bilo prav to vprašanje nekakšen politični problem. Zlasti so ta nesorazmerja vzbujala mnogo nezadovoljstva prav v vrstah prosvetnih delavcev. Povprečni mesečni izplačani dohodki v javnih službah znašajo v letošnjem letu 35.767 dinarjev (šolstvo 37.536 dinarjev, znanstvene in kulturne ustanove 40.000 dinarjev, nih služb usmerjeni prav k raz- zdravstvo 33.900 dinarjev, pravo- vijanju in utrjevanju novega si' stema delitve dohodka po delu. Prav na tem področju so se delavci v javnih službah znašli v Prodamo originalni motor za osebni avto FIAT 1400, popolnoma nov, Še neuporabljen. Ponudbe na podjetje -VINO KRANJ« Kranj, Mladinska 2. • - * | ■> Podjetje »ROLETA - MIZARSTVO« Kranj razpisuje delovno mesto samostojnega prodajnega referenta Zaželeno je strokovno znanje po možnosti lesnoindustrijski tehnik ali s prakso na takem delovnem mestu v sorodnem podjetju. — Interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo podjetja. sodje 42.232 dinarjev itd.). Povprečje za Isto obdobje v gospodarstvu pa znaša 29.450 dinarjev. Te številke sicer ne povedo, da so tudi notranji odnosi glede delitve pravimi, kažejo pa, da tudi javne službe razpolagajo z večjimi sredstvi tudi za osebne dohodke. Vsekakor pa bo potrebno še dosti prizadevanj, da bomo tudi v javnih službah izdelali res realen mehanizem delitve. Pri tem pa bodo morale odigrati pomembno vlogo spet prav sindikalne organizacije, ki bodo morale rešiti tudi številna druga vprašanja z ostalih področij. —*P. Ni še dolgo tega, ko smo pisali o načrtih Cestnega podjetja v Kranju. Takrat smo predvsem omenjali, katere ceste bodo še letos asfaltirane in katere v bližnji prihodnosti. Te dni pa Je omenjeno podjetje že začelo z deli. Prva je bila na vrsti cesta med Goricami in Golnikom (na sliki). Nova asfaltna prevleka pa se precej razlikuje od doslej pri nas običajnega asfaltiranja. Gre za način asfaltiranja, ki je kvalitetnejši — odpornejši in trajnejši — razen tega pa je asfaltiranje možno tudi v precej hladnem času ali pozni jeseni. Edini problem, s katerim se še ukvarja Cestno podjetje v Kranju, so stroji, potrebni za tovrstno asfaltiranje. Za bitumensko mešanico imajo trenutno izposojene stroje lz Celja, medtem ko morajo amesto »flnišerja« zgornjo površino ceste Izravnavati z lopatami. Ker pa gre za nadvse kvalitetno asfaltiranje, Je pričakovati, da bo podjetju kmalu uspelo dobiti lastne stroje, saj bi bilo sicer izgubljati dragocen čas in si delati morda še večje stroške na račun dosedanjega, vsekakor počasnejšega asfaltiranja. 1 občnega zbora občinskega sindikalnega sveta OB DVAJSETLETNICI BOJEV V UDENBORŠTU V nedeljo, 30. septembra, bo krajevna organizacija Zveze borcev v Dupljah počastila spomin na 20-letnlco hudih bojev 11. čete Cankarjevega bataljona v Uden-borštu. Preživeli borci, ki so se borili v teh krajih - kakor tudi aktivisti in prebivavci — bodo obiskali kraj nekdanjih bojev, nato pa 6e bodo poklonili pri spomeniku padlih tovarišev v Strahi-nju. Na zaključni slovesnosti bo v Dupljah zborovanje, na katerem bodo razvili prapor krajevne organizacije ZB. Pripravili so tudi kratek kulturni program. -R. C. O ŠOLI V DUPLJAH Pred kratkim je bil v Naklem sestanek predstavnikov organizacij SZDL Naklo, Duplje in Pod-bre^je. Razpravljali 6o o nekaterih problemih šole v Dupljah. O tem, kot so povedali, je bilo že slišati precej kritike staršev šolo-, obveznih otrok na zborih volivcev. Ljudje so pripovedovali primere, da posamezne dni tam sploh ni bilo pouka in so se otroci potepali, da ni niti mladinske organizacije itd. Tako stanje, kot so ugotavljali na sestanku, je menda povzročilo razkol v šolskem odboru. Ker niso našli pravilnega sodelovanja z upravo šole. so njihovi načrti v glavnem ostajali in izpolnjeni in težave nerešene. Tako je tudi šola to jesen začela poslovati brez ustreznih sanitarnih in drugih priprav, ki jih je zahtevala sanitarna inšpekcija. Zato so menda 4 člani šo^.skega odbora, javno odpovedali nadaljnje sedelo-* vanje, medtem ko so nekateri dru-^ gi ostali tiho in pasivno ob strani.' Zaključek sestanka je bil, da je treba na prihodnjih zborih volivcev izvoliti nove člane v ta šolski odbor in preko njih težiti, da se razmere na tej šoli urede. To. še zlasti zato, ker bi vsako zaostrovanje stvari rned šolskim letom lahko samo škodovalo pouku. Hkrati so sklenili obvestiti občinski svet za šolstvo o razmerah na šoli v Dupljah. - K. M. Od proizvodnjih problemov do dviga življenjskega standarda Letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Sk.Loki dinarjev). Eden Izmed diskutan- Je minul v znamenju dobre udeležbe delegatov in članov prejšnjega plenuma ter pestre razprave o aktualnih gospodarskih in družbenih problemih. Po otvoritvi, v kateri je pozdravil predsednika gospodarske zbornice okraja Kranj Jožeta Nastrana, podpredsednika OSS Slavka Bohanca in vse navzoče, je predsednik Polajnar podal referat o aktualnih nalogah sindikata in gospodarske komune. Med drugim je predsednik v svojem referatu omenil, da so v letošnjih prvih sedmih mesecih vse gospodarske organizacije v občini dajale precej poudarka povečanju proizvodnje, katere vrednost je v tem času od lanskih 7 milijard 991 milijonov dinarjev narasla na 10 milijard 682* milijonov dinarjev (34 odstotkov), vendar podatki o porastu materialnih stroškov Vtem času (od lani so se povečali kar za 40 odstotkov) kažejo na dosti pereč proizvodni problem v škofjeloški občini, ki Koristen seminar Zunanje trgovinsko podjetje „Slovenija - Živinopromet" Ljubljana kupuje in izvaža konje, govedo, divjačino, meso vsei vrst, jajca in seno V četrtek, 27. septembra, je bil v delavskem domu v Kranju celodnevni seminar za predsednike krajevnih organizacij SZDL in člane izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Kranj, ki sta ga organizirala občinski in okrajni ljudski odbor SZDL. Organiziran je bil z namenom, da se udeležence seznani z najnovejšimi gospodarskimi ukrepi, predvsem s področja kmetijstva in gozdarstva. Temo o razvoju kmetijstva v Jugoslaviji in o problematiki kmetijstva na Gorenjskem je tolmačil predsednik OO SZDL Martin Košir. Ostali dve temi - najnovejše ukrepe v gozdarstvu in o razvoju družbenega sektorja kmetijstva, na Gorenjskem (kooperacija, pridobivanje zemlje v družbeno lastnino, arondacija itd.) pa so tolmačili gozdarski in kmetijski strokovnjaki. — R. ga bodo verjetno lahko odpravili z nekaterimi ukrepi za zmanjšanje teh stroškov. Ko je govoril o* ioSki ii i ■dni formiranju in razdeljevanju osebnih dohodkov, je dejal, da v posameznih podjetjih Še vedno najdemo pojave, ko se na primer direktorjevi osebni dohodki v obrtnem podjetju z majhnim številom delavcev le malo razlikujejo od osebnih dohodkov direktorja v večji gospodarski organizaciji in da gre včasih ta razlika celo v prid »malih«. V razpravi so kritično ocenili odločitve v tistih gospodarskih organizacijah, ki imajo veliko nadurnih del, pa so kljub temu v sobotah znižale delovni čas, namesto da bi težilo za zmanjšanjem nadur. — Govorilo se je o osebnih dohodkih kmetijskih delavcev, ki jih je predsednik v referatu omenil kot povprenčo najvišje (29.610 Takšna je delavnica letalsko*nodelarske šole na osemletki »Stane Žagar« na Planini. Ze sama njeno notranja oprema je pritegnila marsikaterega pionirja in pionirko, kaj šele izdelki, ki so Jih pripravlH starejši modelarji_člani aerokluba »Stane Žagar« iz Kranja z namenom, da bi prikazali v kakšni smeri se bo razvijala letalsko^nodelareka.šola. Uradna otvoritev šole je bila včeraj, medtem ko se bo pričel.pouk v prvih dneh oktobra. Vpisovali bodo vsak dan do 6. 10. 1962. Strta ho lahko sprejela *8 učencev, ki bodo delaM-vršUrih izmenah*v dopoldanskem in popoldanskm časa" — T.' P. tov je menil, da njihovi osebni dohodki niso preveliki, ker kmetijski delavci še vedno delajo v težkih pogojih .razen tega pa imajo navadno še daljši delovni dan mso praktično brez poletnih dopustov, ker je prav tedaj njihova* sezona dela. Uporaba skladov kmetijskih zadrug ni načrtna — za izboljšanje delovnih pogojev* ampak ta sredstva navadno troši-jjfr> za urejevanje komunalnih I Vprašanj (ceste, kanalizacija). — -vseh razpravah kaže,-da bodo-v KZ Tržič potrebne korenite kadrovske-spremembe, kar edino lahko zagotovi zaželeno perspektivo - v kmettjstvu na tem področju. Za kmetijstvom je bilo največ govora o šolstvu. O nezdravih pojavih na tem področju, ki so v veliko škodo za celotno tržiško občino, so predvsem govorili Franc Seiko, Stane Perko, Janez Ribni-kar in Miloš Sova. Osnovna ugotovitev diskutantov je bila, da so vseh pomanjkljivosti v prvi vrsti kriva vodstva šol (upravitelji), ki z zastarelimi odnosi do ostalih prosvetnih delavcev in slabim sodelovanjem s šolskimi odbori zavirajo razvoj šolstva. »Čeprav je bilo tako glede šolstva — kot kmetijstva in tudi nekaterih drugih zadev - sprejetih v preteklosti že • precej • sklepov,*« je začel svojo razpravo Franc Kopač, »moramo še vedno razpravljati o enih in istih zadevah. To kaže, da že sprejete sklepe zapostavljamo in jih nedosledno uresničujemo. Zato naj bi bila ••prva. ria-loga novega občinskega komiteja - kot tudi drugih organov - da bi dosledno izvajali vse sprejete sklepe, zlasti pa tiste, ki so sprejeti na letošnji konferenci.*1 Med člani delovnega kolektiva BPT v Tržiču so še kljub številnim novim stanovanjem mnogi ki majo urejenih stanovanjskih razmer. Stanovanjski problem pa se je doslej in se bo tudi v prihodni^T leta v leto izboljševal. BPT že gradi v Preski nov 20-stanovanjski blok, v prihodnje pa bo na istem oŠ moč ju isto podjetje gradilo še tri enake stanovanjske bloke S polletne konference sindikalne organizacije Železarne Jesenice Pomanjkljivosti terjajo ureditev Na polletni konferenci sindikalne organizacije Železarne Jesenice, ki je bila v sredo, 26. septembra, so pregledali dosedanje delo glede na sprejete sklepe na letni konferenci. Ugotovili so lc delno realizacijo teh sklepov in se pogovorili © nalogah, ki so pred sindikalno organizacijo. Referat predsednika Tomaža Ertla je v glavnem ugotavljal oddaljevanje od stanja, ki je bilo ugotovljeno na letni konferenci. Železarna v prvem polletju ni dosegla zaželenih uspehov. Plan proizvodnje je bil dosežen z 48 %, planirani dohodek pa le z 42,02%. V proizvodnji so preseženi le tisti Bohinjsko sirarstvo na prelomnici UPRAVIČENO NEZADOVOLJSTVO POTROŠNIKOV 2e večkrat smo v našem listu pisali o pomanjkljivoKtih tržiške trgovske mreže. Besede so bile pisane tako na račun izbire kot tudi cen, ki so v večini primerov mnogo višje kot v ostalih krajih *"V našem okraju. Toda s cenami so ■'imecej navzkriž tudi sami tržiški r trgovci. Za ilustracijo bomo na-' vedli nekaj cen, ki jih je na četrt-I kovi letni konferenci tržiških ko-> jnunistov navedel tovariš Milan Koprivnikar. Medtem ko je v sre-«ttšču Tržiča cena za 1 kg para-■ dižrrika 280 dinarjev, je v prodajalni s sadjem in zelenjavo na Ravnah 300 dinarjev. Na Ravnah • pa so*dražji še številni drug; predme«: paprika za 24 dinarjev, česprje za 12, breskve za 60 dinarjev in podobno! Podatki opozarjajo na dvoje: na neodgovorno poslovanje v trgovini in na slabo kontrolo odgovornih organov. Po vsem tem je prav fjotovo vsak komentar odveč! B. F. PARCELACUSKI NACRT Skoraj v večini-občin imajo pri-več (nepotrebnoga dola s-tem, ko morajo sproti odmerjati in ocenjevati vrednost' zemljišč, ki jih dobijo posamezni interesenti na prošnjo za gradnjo stanovanjskih hiš. Bržkone so tudi stroški za cenilno komisijo v posameznih občinah precej večji, kot bi i lahko bili, če bi komisije opravile.-svoje delo enkrat za vselej in^ne.reševale vsakega primera sproti.iTako kot je še v številnih naših i občinah, pa odslej ne bovveč v tržiški občini. Tam so nedavno.sprejeli predlog, naj bi za območje celotne občine izdelali parcelacijski načrt za vsa zemljišča, ki jih-je možno dodeliti posameznim interesentom za gradnjo stanovanjskih hiš. V tem načrtu pa bo že tudi določena vrednost za posamezne parcele (vrednost za 1 m5), ki bo razumljivo enotna za enakovredna območja, seveda pa bodo v cenah upoštevane tudi komunalne ureditve, ki so na posameznih področjih. Ker je nedavno ObLO sprejel tudi sklep ovelikosti parcele, ki jo lahko dobi individualni prosivec za gradnjo stanovanjske hiše (največ do 600 m=), bo skupno z izdelavo parcelacijskega načrta delo glede omenjenega precej hitrejše, potrebnih pa bo seveda tudi manj stroškov. — B. F. Bohinjsko sirarstvo ima svoje korenine že v davni preteklosti in si je v minulih desetletjih pridobilo svoj sloves. V zadnjem času pa je predelava mleka v Bohinju spričo naglega razvoja in modernizacije proizvodnje skorajda že zastarela in ml več kos novim potrebam. Živinoreja pa je seveda v Bohinju zelo važna panoga, saj predstavlja 63 odstotkov narodnega dohodka. Danes je v bornhjskem kotu proizvodnja sira zelo razdrobljena. V 28 sirarnah predelajo letno do 1,200.000 litrov mleka v 90.000 kilogramov 6ira. Zavoljo obilice majhnih, starih in izrabljenih stranskih obratov so proizvodni-stroški zelo visoki.. Sirarne (in< njihova oprema^ so-že >tako za- RADOVLJIŠKA KOMUNA starele, da mlečni izdelki v taksnih pogojih predelave me zadovoljujejo niti kvalitetno niti higiensko. Izdelki so zaradi različnih načinov predelave v omenjenih Pionirji za svoj praznik V radovljiški občini se jc delovanju med NOB in boju za mladina temeljito pripravila na osvoboditev, praznovanje 20-letnice pionir- ske organizacije. Danes, 29. septembra, bodo ta praznik počastili pionirji vseh šol na posebnih proslavah, ki bodo potsvečene tefnu jubileju. Večje proslave bodo v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Danes so odšli zastopniki vseh šol radovljiške občine v goste k ljubljanskim pionirjem. Tamkaj se bodo mudili kar dva dni. V čast praznovanja bodo pionirski odredi vabili starejše — nekdanje pionirje, mladince In skojevce iz časa NOB, ki jim bodo pripovedovali o Obenem pa pripravljajo pionirske organizacije tudi svoje programe dela, v katere vključujejo vso svojo dejavnost med šolskim letom: Tazlična praznovanja, tekmovanja, delo v krožkih in v razrednih ter šolskih skupnostih. V tem tednu so že fmeli predavanja o tuberkulozi, pred njimi pa so dan republike, 22. december, novoletna jelka itd. Letos bodo na praznik republike že nagrajeni najboljši odredi in šolske skupnosti v radovljiški občini. - J. številnih sirarnah neizenačeni po kvaliteti in po teži. Prodaja takšnega blaga je 6eveda precej težavna. Izmavedenih težav pri dosedanjem načinu predelave j mleka v sir so v Bohinju poskušali najti izhod. Odločili so se, da bodo zgradili večjo sodobno sirarno v Srednji vasi. Ta odločitev je za celotno gospodarstvo v Bohinju zelo pomembna in koristna. Dnevna zmogljivost predelave mleka v sir je predvidena na 5.000 litrov mleka, letno pa na 1,500.000 litrov mleka. V novi sirarni bodo izdelovali le polnomastni bohinjski sir — ementalec z zrelo težo 50 kg za enoto. Proizvajali bodo torej sir enotne teže in kvalitete na sodoben tehnološki način. Samo tak način proizvodnje bo lahko zadostil današnjim potrebam in bo bohinjskemu siru vrnil nekdanji sloves. O tem so razpravljali tudi na zadnji seji ObLO Radovljica. Odborniki obeh zborov so se strinjali s predlogom kmetijske-gozdar-ske zadruge Srednja vas. Za gradnjo bo potrebno nekaj nad 79 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, od katerih bo dobršen del prispevala zadruga. Občinski odbor pa je izglasoval tudi poroštveno izjavo za najetje posojila. Z gradnjo sirarne bodo pričeli predvidoma spomladi 1963, dokončali pa jo bodo v 1964 letu. artikli, ki dohodek zmanjšujejo, medtem ko so pod planom tisti, ki dohodek dajejo. Ugotovili so, da so neuspehov krivi neodgovornost posameznikov, planiranje in programiranje. To obsega prav gotovo kompleksno problematiko okoli reševanja trenutnega neugodnega gospodarskega stanja v podjetju. Da je delavsko samoupravljanje pridobilo na vsebini dela, je bolj razveseljiva ugotovitev. V razmeroma kratkem času je bil dosežen viden napredek pri delu samoupravnih organov Kot zelo pomemben prispevek k enotnemu in uspešnemu reševanju posameznih vprašanj so se pokazale konference delavskega samoupravljanja pred sklepanjem o važnejših vprašanjih. Sindikalna organizacija ni bila vselej merilo nenehnega prizadevanja za pospešeno reševanje vprašanj, ki so ovira za boljše gospodarjenje in hitrejši razvoj družbenih odnosov v podjetju. Biti morat pobudnik za krepitev materialnih in družbenih osnov pro-izvajavca, zavedajoč se, da se ta prizadevanja vedno odražajo v vlogi in delu organizacije same. Sindikalna organizacija naj ne obstaja samo formalno, marveč naj ima obsežen program dela, ki ga mora izvajati. Pogledi bodo torej vršnega odbora in sindikalnih odborov EE v prvem polletju prikazujejo še vedno vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. To bo toliko lažje, če se bo sleherni član .kolektiva zavedal-sood- IZVOLILI SO ČLANE KOMUNALNE SKUPNOSTI Po zakonu o organizam u • nansiranju socialnegai >1 m ™ nja sta ustanovljeni v k Varw» okraju dve komunalni ^nJ6keB Kranjska zajema r^.^^P1*** Kranj, Skofja Lokate^^ seniška pa področji T i* *,esenic ji JESENIŠKI KOVINap Radovljice. Po sklepu okrajnega zavoda za (LJT^*** varovanje bo štela -^^^no v članov: 23 s podreja J.OSeni** • 17 s področja radovi\iZ*™*** * Na področju jtaenišk^\ pričeli z volitvami « obftne s» ščine v torek, ko so ^ lezarni Jesenice in °h*i v Ze-do, četrtek in petek ^ v «* na ostalih volilnih o^L80 je bilo H, p^eoJ^h. ki jft volilnih enotah so .] port« Jesenice k i7 jetju Ribarstvo i predlog o dopolnitvi ^i*0*' občinskim ljudskim o^iT*1 seniee in LcsnoindustriiJsT -rimi d5 * *• * jetjem Bled gled delave lesa jet z nekaterimi i Prav tako so z doJn£E^?"3 jeli odlok o uvedb' ^ agrotehničnih ukrepo ""^J^Ž so predlog o oprostitvi^, i P<** dela proračunskega .p,:*0<,vM», osebnega dohodka kl ****** U čini. za časopisna pod *** iz Ljubljane. Odobrm '° cijo za najem posojna v , milijonov dinarjev vistniJ<< perutninarske farme v JKradi^ rancija jc bila izdam V*"- ^ zadrugi Dovje za 30 let rmrttJ* ni seji obeh ibor«,. v, " N» sc> Potrdili tr 'memh. -e pesmi. Bil jo deležen iskre-Priznanja. V programu so JJtopU & godba na pihala, mla-**i orkester, mešani pevski ** in zbor ob spremljavi orke-** Svobode HruSica. Zahtevna *k w> bila podana na dostojni talMni ravni, zato jih jo ob-ki je dvorano tesno za-•*>, primerno nagradilo z aplav-s Posebnega priznanja sta bila >*faa solista Rina Brumova in Jeraša, ki sta zapela nekaj •»inih pesmi in opernih arij. Jhfeotai koncert hrušičansko wt**ie je bil lep dokaz društve- * dejavnosti, ki sloni na idea-•ou. kakršnega pri mnogih dru- • kujturno-prosvetni h društvih R opaziti. Prav gotovo sodi Svo-Wa Hrušica med najbolj delav-■ kulturno-prosvetna društva na '/Rajskem. Gostom s Koroške *>organizirali v nedeljo, potem PRVI V ŽIROVNICI Mladi kulturni delavci, ki 'so vključeni v Svobodo »France Prešeren« v Žirovnici, so s pridnostjo prehiteli ostala prosvetna društva na področju jeseniške občine. Komaj se je pričela nova sezona, so že naštudirall ln uprizorili prvo gledališko delo letošnje sezone. Tokrat so se predstavili z otroško igro »Čarobni goski«, ki jo je režijsko pripravila Julka Dolžanova. Prijetno otroško igro so gledavci s hvaležnostjo spremljali in nastopajoče z aplavzi burno nagrajevali. S prvo naštudi-rano igro v Žirovnici nameravajo svobodaši gostovati po bližnjih odrih. Istrske soline — Foto: Janez Marelic, Kra Češkoslovaškem nagrajena z zlato medaljo . Fotografija je bila na nedavni mednarodni razstavi umetniške fotografije v Tcplicahna S posvetovanj sveta Svobod okraja Kranj Težave spodbujajo k delu Šestdnevna posvetovanja, ki jih je v minulih dneh sklical svet Svobod okraja Kranj - sleherno posvetovanje je bilo namenjeno eni izmed zvrsti kulturno-prosvetnega dela - so bila pretekli četrtek zaključena. Medtem ko smo o klubski dejavnosti na Gorenjskem že spregovorili, bomo tokrat zabeležili neka tere misli z ostalih posvetovanj o knjižničarstvu, o filmski in glasbeni vzgoji ter dramski dejavnosti. femeljite priprave na ♦bene zbore fiweode in prosvetna društva S področju jeseniške občine so t Pričele s sekcijskimi občnimi 0*1, na katerih v glavnem spregajo programe dela za sezono jJB/83. Tako se temeljito prijavljajo na društvene občne 0t, ki bodo med 15. oktobrom j|H novembrom. Vso kaže, da p letošnje delo v društvih zelo ^Ubano. Posebno skrb namcni-4P posvetiti klubski dejavnosti jf Ploski vzgoji članstva. O 0H tem so se pogovorili tudi na <((Diflarju, ki jo bil v soboto in tJtojo za predsednike in tajnike 0#*v v Pod vinu. Na seminarju ^lovoril o društveni dejavnosti f o sodelovanju s krajevnimi ^ppneatmi podpredsednik zveze f**od Slovenije tov. Zakonšek. f)ith v sekcijah in v klubih je ^»oril član predsedstva ZS tov. jftt, o poslovanju društev pa jMnik okrajnega sveta Svojci tov. Horjak. S smernicami, ki jfb sprejeli na seminarju, bodo j^Ofo prispevali k razgibanosti Mebtke dejavnosti v kulturno-^wetnlh društvih. — TJ. KNJIŽNIČARSTVO NE ZADOVOLJUJE Oktobra bo v Kranju posvetovanje in letni občni zbor bibliotekarjev in knjižničarjev Slovenije. Torej največja manifestacija ljudi, ki se ukvarjajo s popularizacijo knjig in knjižnic, bo prav na Gorenjskem. Od tod verjetno tudi tako številen odziv knjižničarjev, ki so se udeležili tokratnega posvetovanja. Ugotovili so, da knjižnice niso zabeležile najbolj spodbudnih uspehov. Kljub temu da je že precej dolgo, kar je izšel zakon o knjižnicah, še nobena knjižnica v okraju ni dobila odloka svoje občine, da je matična knjižnica za svoje območje. Od tod izvira tud knjižnico na Jesenicah, pa tudi drugod. Kolikor ne bodo zagotovljena dodatna sredstva, bo jeseniška knjižnica morala zapreti nekatere oddelke in odpustiti nekaj letošnjih knjižnih novitet. Studijski knjižnici v Kranju je preostalo letos samo še 54.000 dinarjev za nove nabave. Proračun ljudske knjižnice v Skofji Loki je bil črtan za 50 odstotkov in tako je morala zopet odpasti ureditev stalnih podružnic v Selški in Poljanski dolini. Najbolj se jc izkazala občina Radovljica, ki je knjižnici odobrila in tudi dala vsa sredstva, ki jih jć planirala za letošnje leto. Zato v tej občini dobro delujejo tudi manjšo knjižnice. Namesto na gatorja knjige, so sq v Radovljici in v Skofji Loki naslonili bolj na preproste ljubitelje knjig: na delavce, kmete in gospodinje, ki zelo dobro vodijo manjše knjižnice in ki vneto skrbijo za potujoče kovčke s knjigami. V gorenjskih knjižnicah imamo sicer precej strokovnjakov, vendar bo treba fi primerno politiko vzgajati nove, da jih bomo imeli vsaj takrat ko se bodo knjižnicam odprle lepše perspektive. Stanje, kakršno nam jc pokazalo posvetovanje, vsekakor ni zadovoljivo in verjetno se bo marsikdo od udeležencev občnega zbora axuštva bibliotekarjev Slovenije začudiL da industrijsko najbolj razvit okraj nima temu primerno razbitega knjižničarstva. - Janko Krek PRVI KORAKI FILMSKE VZGOJE Posvetovanje o filmski vzgoji, ki pomeni bolj aH manj neobde- zmanjšanjc dotacij za leto 1962. [prosvetni kader, ki se je v našem . ki je posebno prizadelo ljudsko | okraju izkazal za slabega propa- I lamo področje v kulturno-prosvet- Gledališče „Tone Čufar" stopa v osemnajsto sezono V soboto 89< septembra zvečer I gostovanje v Pesarl (Italija). Toda bo gledališče »Tone Cufar« na ! prireditelj je zaradi tehničnih za- Jesenicah z uprizoritvijo Držičove komedije »Tripče de Utolče« začelo svojo osemnajsto sezono. Držičevo komedijo »Tripče de Utolče«, s katero so Jeseniški glo-dališčniki lani dosegli izreden uspeh na mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v Monacu, je gledališče obnovilo z namenom, d« se z njo odzove povabilu na prek festival odpovedal fin tako bo duhovita komedija zabavala domačo publiko po okoliških odrih. V načrtu pa je tudi gostovanje v Beljaku. Po tej premieri bo gledališče takoj začelo s pripravami za uprizoritev češke ljudske igre »Haj- republike bo u pri zor je« slovenska drama Mirka Zupančiča »Hiša ob robu mesta«, mlado publiko pa bo razveselila »Sneguljčica« Pavla Golie. Takšen je predviden delovni načrt za začetek osemnajste sezone 1962-63, nadaljnja dela pa bo amatersko gledališče na Jesenicah izbiralo iz pestrega okvirnega repertoarja. Upajmo, da bo- duk Janošik« in igre J. Tavčarja do zolo omejena sredstva ornogo-Pckel jc vendar pekel«. Za dan.'čila izvedbo tega nacrta. - B. C. nem deju, je najprej načelo vključevanje kinematografskih podjetij v filmsko vzgojo ln njihov vpliv in. prizadevanja pri oblikovanju filmske kulture današnjega človeka. — Ni težko ugotoviti, da kine-, matografaka podjetja doslej niso mnogo storila za filmsko vzgojo državljanov. Predvsem so podjetja slonela na ekonomskem računu, n se domenili za ponovno srečanje« Zdi pa se, da tudi tisto srečanje ne bo rodilo posebnih uspehov. Tokrat lahko le zapišemo, da jo celoten posvet izzvenel v votlem optimizmu. Končna misel, ki so jo udeleženci posvetov vseskozi ponavljali* je ta, da jc treba komisije za posamezne zvrsti kulturno prosvetnega dela, ki delujejo v občinskih svetih Svobod, kar najbolj okrepiti. Razen tega pa mora biti težišče vsega kulturno prosvetnega dela v komunah. — S. S. IrigoiJf BAKL1IVOV Seženi zemlje f Roman objavljamo s privolitvijo založbe O.bzorja Maribor, ki ga 0 zdala v knjigi. Zforaj sc dogaja nekaj nenavadnega". Iz lijaka je "videti lc nebo, yvao od prahu, pa blesteče belc oblačke protiletalskega topni-Toda streljanje se razločno približuje. Sumilina ne morem putiti živega, toda pri njem prav tako ne morem ostati. Gunje fl mojimi dlanmi so žc prepojene s krvjo. Bedasta misel, toda m'» da srkajo poslednjo kapljo njegove krvi. Ne morem je javiti. Sumilinove zenice se obrnejo pod veke, s težavo jih ■f^rti, ko da jim ne pusti zaspati. Zategnem poslednji zavoj. Poljem boben s kablom in telefon. »ittmiUn,« pravim skoraj glasno in se sklonim, da bi me slišal, bom poslal bolničarje. Si razumel? Počakaj, največ dvajset rznemirjen je. Zavest sc 5c enkrat povrne. Ne da bi sc obrnil, m iz jarka. Kepasta zemlja \uhaja pod škornji, drsi pod ro-4ele na vrhu se obrnem in ga pogledam. Sumilin poskuša i l poslednimi močmi. Kri sili iz grla, teče po neobriti bradi lih prsih v obvezo. Duši ga in poskuša zadržati s prestrašenimi, tirni očmi. Spoznal je, da mu ni pomoči. feineje sem se večkrat spomnil pogleda umirajočega Sumilina. Ines vidim te oči. In nikdar mu ne bom mogel ničesar pojas-Jj. Toda onkraj Dnjestra stojijo moji topovi in ne streljajo, ker Jntte. Medtem razbija nemško topništvo iz skritih in vidnih Jirfaier po naSem mostišču. Bojevati se moram. Obrnem se, da hVttmr ne videl, ter planem iz lijaka.. ' L aparatom v roki tečem sklonjen prek polji. »Fi-i-ju-ju!« prituli granata s poljskega roba. ' Vržem se na tla. Lice stisnem k razpokani, suhi in topli zemlji. Eksplozija! Ves sem se prižel k tlom'. Kako težko se je odtrgati od zemlje! Nova eksplozija! Planem pokopci. . . Plazim se med Žicami in iščem našo. Odtod dalje se zemljišco zlagoma vzpenja, zato ne vem, kaj se dogaja onstran pobočja, vidim, le dim eksplozij. Tu in tam se v koruzi prikažejo ljudje In begajo, ko da iščejo kritje. Iz pogostih strelov protitankovske obrambe m nenehnega repo tanja srojni« in brzostrelk lahko razberem, da sa ogorčena bitka seli semkaj. Z žico v dlani leži pehotni teletonis* v obujkih. Zraven zija lijak. Glavo je potegnil med ramena, se skrčil med eksplozijo in obležal. Ne vem, čigava je žica, vendar povežem oba konca in lezenj dalje. Nenadoma najdem vod, podoben mojemu: rdečo, lesketajočo se žioo. Toda moj vod hi moral peljati prek močvirja! Navzlic temu priključim aparat. Kličem, kličem, toda povsod jc tišina. Mbrda jo žica pretrgana na obeh konceh? Z žico v dlani tečem ob vodu proti Dnjestru. Presekana je prav v bližini. Najdem drugi konec. Lcžq raztrgam z zobmi izolatorski ovoj in priključim telefon: »Sčukaj ščuka, tukaj karaš!« Tedaj zaslišdm živahen glas z drugega brega: »Tovariš rx>ročnik!...« Zica Je resnično moja. Kozincev torej ni položil voda. Svinjar! Zdaj se spomnim, kako se je tedaj začelo streljanje pri močvirju. Se pomislil sem: nI slabo, naj ga Izuči. Toda ljudi njegove vrste no izuči nobena izkušnja. Vod je pretrgal, nekje občepel ln se vrnil premočen, ko da Jc bil v močvirju. Zato je bil tako zmeden in se nI upal pogledati mi v oči. »Tovariš rx>ročnik, kultiviran človek ste...« Nisem zaman sodil, da je sposoben vsakršno grdobije. Zale-zel se je kakor mačka s slabo vestjo. Toda Sumilin je mrtev. Vso vojno je preživel. Tri otroke ima. Zaradi Kozinceva so ostali sirote. Ležim sredi obstreljevanja in zvijam žico. V slušalki zasliši m Jazenkov glas. »Motovilov! Kje neki si bil? Vrag naj te vzame! Kaj se dogaja, pri vas? Je vod uničen? Požežni telefoniste ob vodu. Nikar jim ne prizanašaj!« vpije z drugega brega. Granata me pribije k tlom. Proklet kraj. Oghišel sem od tre-skanja. Prek polja se po vseh štirih bliža tuj telefonist in se prevali s* bok. V meni ac lumadomu nekaj prelom. »Cemu vpijetc name?« zarjovom v slušalko in poskušam pre-pojni rrušč. Za nekaj časa mi vzame glas, ves drhtim. Potem glasiti trušč. »Ne znašajte se nad menoj! Vam je jasno?« Nad mostišče pridrve naši bombniki in z brnenjem preglasijo pojasnim, kakšen je položaj. Nad vzpetino se že dviga črna dimna zavesa in čutim, kako zemlja drhti pod udarci bomb. Znoj se zajeda V obraz in žge razpokane ustnice. Nenadoma v kratkih presledkih zarohnijo protitankovski topovi iz koruze. Zaslišijo se kriki in tuljenje motorjev. Med tekom potegnem brzostrelko čez glavo. Jermen ise zatakne ob pilotko. Pa »Za menoj!« Tečem skozi koruzo, otovorjen z bobnom za žico, poljskim telefonom in dvokrakim daljnogledom. Telefon mi zdrsi na trebah ter opleta po kolenih. Rafal iz brzostrelke. Planem na tla in se po boku plazim dalje. Nov rafal Top udarec v nogo. Nad koleno. Stisnem se k zemlji. Name pade preluknjan koruzni list. Zemlja je suha in draži nosnice. Previdno se razgledam. Pešakov ni več videti. Čutim, kako mi topla kri zamaka hlačnice in se nenadoma prestrašim. Slabost mi steza grlo. Nekje v bližini jo Nemec. Vidi me, jaz pa>njega me. , OtZ'MM mali oglasi • mali oglasi prodam 3916 hišo na Jermon-3917 Prodam 1-taktni bencinski motor, 65 KM, teža 56 kg, poraba 10 do 12 l/h, zračno hlajenje. -Kranj, C. talcev 10 - na Hujah 3885 Prodam motor Roller — 125 ccm, s prevoženimi 1500 km In avto Isetta — 300 ccm, z dvema sedežema. — Informacije pri vrtnariji v Begunjah 3831 Prodam NSU-Primo - 60 letnik, s 13.000 km. - Robežnik, Cesta JLA 42 3888 8 m* bukovih drv prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 3831 Prodam 7 let starega konja. -Amalija Valentinčič, Davča 28, Sorica 3912 Prodam malo rabljen brzoparil-nik. - Mihelič, Žirovnica 81 3013 Prodam kravo s tretjim teletom. '— Sr. Bela 29, Preddvor 3914 Prodam 12 tednov brejo svin'o belo. — Šenčur 214 391B Prodam malo rabljen voz -Šenčur 14 Prodam takoj vseljivo Bledu. - Jože Plemelj, ks 4 Prodam dobro ohranjen zazidlj'v levi štedilnik na 2 plati, za 10.000 dinarjev. — Lenčka Pevc, Skofja Loka, Cesta talcev TO 3918 Ugodno prodam Fiat 500-C. -Ulica Tatjane Od rove 15 3919 Prodam 10 kar žime, zimski žen-«ki plašč, rabljeno žensko kolo, Posteljo z vložkom. — Kranj, Jankova 6 3920 Prodam športni vZOndapp« in harmoniko Scandali, 80-basno, s 7 registri in 2 bas-registroma. -Tine Koci, Gorenjesavska c. 2, Kranj 3921 Prodam dva prašiča, težka po 70 kg. - Filip Bohinc, Medvode Prodam klavirsko harmoniko. — Naslov v oglasnem oddelku 3923 Osi in kolesa za kmečki voz ter moško rabljeno kolo prodam. — Remic, Pšenična polica 10, Cer-HJ« 3924 Prodam spalnico. — Naslov v oglasnem oddelku 3925 Poceni prodam televizijo. — Marija Suligoj, pri Bratunu, ČirčelO. Kranj 3926 Prodam nekaj jabolk in hrušk «a mošt. — Luže št. 6 3927 Zaradi smrti moža prodam kobilo, 6taro 4 leta. — Povprašati pri Zofiji Ogrin, -Boh. Bistrica 175. Bohinj 3g31 Prodam dobro ohranjeno slamo-reznico na ročni pogon. Cena po dogovoru. - Informacije v Tržiču, Bečanova 3 3932 Ugodno prodam vetrobran — ščitnik - ža NSU-Primo in bat za brušenje 57.200 mm. - Voklo *• 30 3933 Prodam dve ovci ali zamenjam «a seno. — Podreča 42 3934 Prodam nov motor »Dueattl« — 200 ccm, s specialnim cilindrom za dirke 175 ccm. Rajmund Prin-čič, Šempeter 185 3935 Prodam ročni plctilni stro.i Rc-gina - inozemski - 18.000 din. -Osterman, Kopališka 18, Kranj 3936 Prodam odlično ohranjene rezervne dele, starejšega tipa DKW <96ccm). - Alojz Likar, Potoče št. 23, Preddvor , 3937 Prodam 5000 komadov zidne opeke. - Naslov v oglasnem oddelku 3933 Ugodno prodam motorno kolo *Pueh-Galeb«< ali zamenjam za dvosedežni moped. - Franc Jan-fcar, Hraše 46, Smlednik 3939 Prodam hišo v Kranju - Naslov v oglasnem oddelku 3940 Prodam kompletni motor DKW — 350 ccm ali posamezne dele. — Milan Pivk. Zg. Bitnje 2 3941 Prodam železno zložljivo posteljo, leseno kompletno ln dve kuhinjski mizi. - Partizanska št. 33 Prodam precejšnjo količino suhih bukovih drv. - Poženk št. 34, Cerklje 3943 Opremljeno sobo oddam dvema poštenima osebama na Dovjem. — Naslov v oglasnem oddelku podružnice Glasa na Jesenicah 3928 Trgovina »Šipad« Kranj potrebuje delavca za trgovino. — Zgla-slti se osebno v trgovini 3929 Vajenko sprejmemo za priučl-tev — pol ure strojnega šivanja. — Ponudbe pod »Stanovanje preskrbljeno« 3930 Večjo sobo, prazno, v centru ali najbližji okolici iščem. Sem starejša uradnica, mirna, počtena in pogosto odsotna. — Ponudbe pod šifro »Mirnost« 3944 Avto-moto društvvo Šenčur obvešča, da prične s tečajem za mo-pediste v tornk, 2. oktobra 1962, ob 17. uri v prostorih društva v Šenčurju. — Istočasno bo vpis tudi za tečaj za amaterje, ki bo pričel v začetku rktobra 3945 Avtomobil isti! Ščitnike za hladilnike in prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov, lahko nabavite pri Bohoriču, Kranj. Gregorčičeva 1 3946 Upravni odbor gostinskega podjetja »Jelen« Kranj razpisuje prosto delovno mesto sobarice. — Potrebno je znanje tujega jezika. — Ponudbe pošljite na upravo podjetja 3947 Okrajni odbor Zveze gluhih v Kranju vabi svoje člane na proslavo Mednarodnega dneva gluhih, v nedeljo, 30. septembra, ob 9. url dopoldne v Ljudski kuhinji v Kranju 3948 Izobraženka srednjih let s stanovanjem želi spoznati inteligen-ta do 45 let, zaradi ženitve. — Ponudbe oddati pod »Resno« 3949 Iščem žensko, ki dela na 2 izmeni, za varstvo otrok. — Titov trg 24, Kranj 3950 Iščem dvosobno stanovanje v Kranju. Dam 100.000 din nagrade. — Naslov v oglasnem oddelku 3951 Gozdni obrat Skofja Loka išče znažilko. — Zglasite se v pisarni obrata — Partizanska cesta (za Petrolom) 3952 JUGOSLOVANSKA LOTERIJA POROČILO o žrebanju .ki je bilo dne 25. septembra v Gostivaru ostalo Zamenjam 2-sobno stanovanje za trosobne ga. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Kranj—okolica« 3731 Sprejmem 3 pomočnike in enega, delavca. — Peter Močnik, Pečarstvo, Kovačičeva 1/b 3893 Nujno potrebujem 150.000 dinarjev posojila za 6 mesecev. — Ponudbe oddati pod »Vrnem 180.000« 3896 Zaloga sodov pri sodarju Viktorju Homanu, LjubijaiKka 19, Kranj 3897 Srečke s so zadele končnicami dinarjev 20 1.000 70 800 1730 20.000 1R080 40.000 85780 60.000 512780 400.000 01 2.000 41 1.000 71 600 91 600 30821 40.000 38161 . 60.000 60651 60.000 66161 8') «00 81151 40.000 99741 61. "00 72 6^0 82 8<>0 92 809 20622 ''».000 24472 40,400 43162 80.000 74352 200.000 155992 400.000 345522 600.000 434702 600.000 486422 400.000 507832 5,000.000 83 1.000 23 800 09988 100.OO0 20273 80.000 37033 60.000 49123 60.800 53913 40.000 66803 40.000 768« 40.000 84 800 94 600 724 4.000 11?M 100.000 595014 400.000 55 600 125 800 275 10.000 02825 60.000 71685 60.000 91775 40.000 6 400 51026 80.400 027 4.000 7197 20.000 20937 80.000 86187 80.000 31268 80.000 56668 60.000 74098 80.000 9 400 14289 40.400 14709 60.400 59159 80.400 66859 80.400 124939 2,000.400 191949 1,000.400 PO RT • ŠPORT m ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT Pokalna rokometna tekma Tekma zamud Mladost : Krim 18:20 (8:11) Okrog 300 gledavcev, ki so prišli spodbujat svoje moštvo v pomembni pokalni tekmi s Krimom, je bilo razočaranih že pred začetkom srečanja. Domači igravci so bili namreč ob napovedani uri že ogreti, medtem ko krimovcev še ni bilo na igrišče. Ker je imel avtobus, s katerim so prišli v Kranj, zamudo, so začetek preložili za 10 minut. S tekmo pa kljub temu niso mogli začeti — vzrok: ni bilo sodnika, in za nameček: tudi delegat se ni pojavil na igrišču. Le dve minuti pred časom, ki je odmerjen za čakanje sodnika (15 minut), je le-ia končno prišel. Za vse čakanje se je sodnik Vinko Krašnar iz Ljubljane lepo oddolžil v nadaljevanju tekme, saj je sodil zares odlično. MLADOST: Bernard, Polka 3, J. Bregar, S. Bregar, Bevk 2, So-telsek 4, Arh 3, Krampelj 6, Zun, Cebulj. KRIM: Gregorič, Domnik 8, Postal 3, Štrukelj 2, Jankovič 4, Kras, Opara in Usenik po 1, Ka-radja. _ LESTVICA TRIGLAVANOV Minuli teden se je 10 najboljših, narniznotemških igraveev kranjskega Triglava borilo za kkihsko namiznoteniško rang-Ksto. Končni vrstni red je naslednji: J- Teran, 2. FreHh, 3. Tome, 4. Janšlcovec, 5. Klevišar, 6. Mamšič, 7. Somrak, 8. Veriovšek, 9. Kovačfč hi 10. Markam. Danes in jutri pa se bo v odsotnosti Klevišarja II pomerilo še tO mladincev in 8 mladink. Favoriti za najboljša mesta so: Mar-kun, Somrak, Tnček, Pogačar in Novak. Najbolje uvrščeni mladinec — razen Markuna in Somraka — bo imel dvakrat pravico izzvati 10. igravca « članske lestvice. J. P. Nanriznoteniška Mga CRS TRIGLAV rOESERrlCE 9:2 V sredo zvečer je bil v avli osemletke »Simona Jenka-« nami znoteniški dvoboj slovenske lige, v katerem je domači Triglav premagal moštvo Jesenic z 9:2. Vrsta Triglava je bila mnogo boljši nasprotnik, čeprav ni nastopila v najmočnejši zasedbi. Edina dvoboja za domače-je izgubil pionir Klevišar. REZULTATI - Teran : Rebolj 2 : 0, Klevišar : Kavčič 1 :2, Fre-Uh : Šmid 2:0, Teran-Frelih : Rcbolj-Kavčič 2:1, Plut : Krajše! j 2:0, Klevišar : Pavlic 2:0, Plut-Knap : Krajselj-Pavlič 2 : 0, Teran : Kavčič 2 :1, Frelih : Rebolj 2 :1, Klevišar : Smdd 0:2 in Klevišar : Krajselj 2:0. — M. J. Po pričetku tekme je bilo pričakovati katastrofalen poraz domačinov, saj so krimovci vodili s 6:0. Prvi gol Kramplja je igrav-cem Mladosti vlil novo voljo in so v naslednjih 15 minutah popravili rezultat na 7:6. Kot da so se s tem zadovoljili, so potem spet prešli v ležerno igro in do konca polčasa dali le še en gol. Na odmor so odšli pri rezultatu 11:8. Drugi polčas je potekel v. enakovredni igri, ki je bila tehnično dobra in smo imeli priložnost videti nekaj lepih kombinacij. Končni rezultat 20:18 bi bil z malo več sreče proti koncu tekme tudi lahko v korist domačinov. Pri domačih 60 nekoliko izstopali Krampelj in nezgrešljivi realizator sedemetrovk Sotelšek ter vratar Cebulj, pri gostih pa Dom-nik in Jankovič. - M. Juvan Gorenjska rokometna liga Radovljica v vodstvu V gorenjski rokometni ligi 60 doslej odigrali 3 kola, do zaključka jesenskega dela pa jih ostane še kar 8. Letos se jc liga namreč povečala na 12 članov, od katerih prvič sodelujeta Zabnica in Savica iz Kranja. Zaradi precejšnje izenačenosti moštev je letošnje prvenstvo še posebno zanimivo. Po treh odigranih tekmah je le še Radovljica brez poraza in tako sama na vrhu. Kot kaže, bo torej borba za prvo mesto ostra in zanimiva. Lestvica Radovljica 3 3 0 52:30 6 Sava 3 2 0 1 97:39 4 Tržič B 3 2 0 1 50:28 4 Rupije 3 2 0 1 67:43 4 Križe 3 2 0 1 79:50 4 Mlad .B 3 2 0 1 71:52 4 Triglav 3 2 0 1 28:24 4 Zabnica 3 1 0 2 50:64 2 Tržič C 3 1 0 2 29:45 2 Iskra B 3 1 0 2 25:83 2 Storžič 3 0 0 3 30:68 0 Savica 3 0 0 3 35:87 0 Derbi Jutršnjega kola bo v Kranju med vodeče Radovljico in Savo, odločilno pa bo tudi srečanje med Triglavom in Dupljami. Na Savski loki bosta igrala oba novinca Savica in Zabnica, ostali pari pa so: Storžič — Tržič C. Križe - Tržič B in Iskra B -Mladost B. — L. S. PRVAKINJE Z JESENIC S prvenstveno tekmo, fa u bila 15. septembra na JesenLh ln v kateri sta se pome^ ski vrsti ljubljanskega Slov^ in domačih košarkaric vT2 zaključeno letošnje tekmov* nje ženske republiške lil v njem so naslov prvak-iT* leto 1962 osvojile jSSS £ šarkarice, ki so v dese^ čanjih z ženskimi Branika, Maribora Ljubljane in ProleWrca f** bile le eno tekmo teTtL *** ključile tekmovanje s mi prednosti pred ekipami. P^ Zasluge za pridobitev našlo-va prvakinj gredo vsem W kam s trenerjem FrJf Benedičičem na čelu 7 ^ je pri tem pregled \w*imiV košev v vseh dese^?!*^ Marjanca Drinovee Tih segla največ - 159 iw* nedičič 154, MarJa„ ka **" 100, Vlasta Pav^č'* Valentar 40. Lili * ^ Tatjana Herbst is * Lakota 6. - p tj m RAZPRAVA O NOGOMETU V ponedeljek popoldne bo imela okrajna zveza za telesno kulturo Kranj redno sejo, na kateri bodo razen tekočih zadev obravnavali tudi delo strokovnega odbora za nogomet (gorenjske nogometne podzveze). Razprava o tem bo vsekakor zelo zanimiva, ker je na Gorenjskem še vedno dovolj objektivnih in subjektivnih težav, zaradi katerih se nogometna igra ne more razvijati tako, kot je zaželeno. — R. C. RAZPIS KOMISIJA ZA SPREJEMANJE IN ODPUŠČANJE DELAVCEV IN USLUŽBENCEV PODJETJA INSTALATER KRANJ, RAZPISUJE DELOVNO MESTO DVEH KV KLEPARJEV. PLACA PO PRAVILNIKU PODJETJA. ZAHVALA Ob tragični smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata 4 VALENTINA HRIBARJA iz Orehka se zahvaljujemo ZB, SZDL, odborom krajevne skupnosti Orchek, kakor tudi prijateljem, sorodnikom in sosedom, ki so se soudeležili naše žalosti ter z venci in spremstvom spremili pokojnika na zadnjo p-jt. Žalujoča družina Hribarjeva VABILO NA 49. SEJO OKRAJNEGA ZBORA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ _ in NA 63. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podlagi 'L točke 126. Člena zakona^o^krajnih, ljudskih odborih ri mobilist - nemški drS*?3*1 *" drich Gakerheimer VT^*1* ob Maini. Ker sta ob ^ankta* več po središču po sr^11* šča, sta na nepreel^T, ni ™* trčila. - Na obeh av, m škode za 70 tisoč din • ^'j* ■ nih poškodb ni bilo Jev' ^ NEPREVIDNO PREČKALA CFqto V torek, 25. septembT T0 d se je kolesar Jakob M?*' ** 14V po Cesti maršala -pit u<5er M* cah. Z nasprotne smlf.1^ J«*^ Šla peš Marija Stebli? J* P* Malo pred kolesarjem * Je*^ prečkati cesto ne d ie pričala, če je prehod bi 66 lesar je zadel obnirT ■ Varen- ^ Medtem ko se je S*1? io P** padcu lažje poškodo^, jev* f sarja zaradi pretre« ' 80 prepeljali v bolnišn** TT^^ V četrtek, 27. septembra, ob 11.45 se Je na Ljubljanski cesti v Kranju primerila huda prometna nesreča. - Avtobus podjetja Avto-center iz Kranja je peljal z Lahor proti Kranju. Upravljal ga Je Franc Križnar z Golnika. Zaradi neprimerne hitrosti je avtobus na vzboklini pod klancem zaneslo v levo, tako da je zadel v zadnji del tovornjaka, ki . Franc Milavc « s£ je «*Pm«* Koper. Do trčenja je^"*-***** da sta se oba v*?0' zadevala, da bi prepr^1^ * ©o. Sunek je odbil avt^k nwrr 6ez nasip. Telesnih T? ' 90 btto, materialne škode ^ * vozilih pa je za 900.000 J *** ZAHVALA Vsem, ki so spremili na poslednjo pot našega dragega FRANCA DEBEVCA tapetnika mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, se najtopleje zahvaljujemo Iskrena hvala zdravnikom, kj so skušali roš^i mlado življenje, dalje Tapetništvu Kra*j, sindikalni podružnici, sodelavcem, mladinski organizaciji, sosedom, prijateljem, prijateljicam in znancem. Se enkrat vsem — lepa hvala! Žalujoči starši in sorodstvo