Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.			——	 -
30. številka	JToliet, Illinois, 5. julija, leta 1907 , 1 	 " "" 	 ,				Letnik XA I
IN NJEGOVE ŽRTVE.
Kakor vsako leto, tako je tudi letos veliko število padlih “domoljubov”.
30 MRTVIH IN 1468 RANJENIH.
Pittsburg prvači med vsemi mesti z
devetimi usmrčenci.
Chicago, 111., 5. jul. — Trideset mrtvih in tisoč štiristo oseminšestdeset ranjenih — to je posledica včerajšnjega “obhajanja" obletnice tistega dne, ko je bil podpisan proglas neodvisnosti.
Samo trideset mrtvih, ampak žal, da bo trajalo več tednov, predno se določi natančno število vseh, ki so storili smrt vsled blazne in* hrupne veselosti včerajšnje. Ranitvam bodo sledile razne bolezni in skupno število smrt nih slučajev utegne narasti na več sto, bržkone na več nego lani.
Ranjenih pa je bilo letos manj, ako smemo sklepati po doslej došlih poročilih. Do polnoči se je letos poročalo o 1,468 ranjencih, a lani do 3. ure zjutraj dne 5. julija pa o 2,789.
Nemarnost pri užiganju raznih pokalic in strelil je povzročila največ nesreč.
Pittsburg “prvači”.
Pittsburg, Pa., prvači med vsemi me sti v deželi v številu usmrčenih na žr-tveniku potvarjenega domoljubja. V tem mestu je storilo smrt devet oseb.
New York zavzema drugo mesto, ker je včerajšnji dan zahteval tam šest človeških žrtev. Potem pride Springfield, UL, s tremi smrtnimi slučaji in Aberdeen, S. D., z dvema.
Chicago je letos mnogo na boljšem od lanskega leta. Doslej se v tem me stu poroča o enem mrtvem in petin šestdesetih ranjencih, dočim sta bili lani dve osebi usmrčeni, a ranjenih je bilo 157
Ogromen prebitek.
Washington, 29. jun. — S prebitkom okoli $87,000,000 se je danes zaključilo vladno fiskalno leto, z enim največjih prebitkov, kar jih je imela kdaj zaznamovati naša zvezna vlada. Fiskalno leto 1902. je dalo prebitka nad $91,000,000, ampak izza 1890 je bil to največji prebitek.
V prošlem računskem letu je imela vlada skupnih dohodkov $665,306,134, a stroškov $578,376,709.
Lani so se dohodki pomnožili za ka-cih 70 milijonov, a stroški samo za ka-cih 10 milijonov.
Dohodki se dele na sledeče vire: Mitnine (coli), $333,230,126; notranji davki, $270,309,388; razni, $61,766,619.
Stroški v prošlem računskem letu so bili: Civilna uprava in raznoterosti, $124,112,843; armada, $101,672,313; mor narica, $97,605,079; indijanske zadeve $15,140,004; pokojnine, $139,290,932; javna dela, $76,050,552; obresti zveznih dolgov, $24,504,982.
Štrajk telegrafistov.
Chicago, 111., 3- j«l- — Štrajk telegrafistov se bo menda vendarle razširil bolj, nego se je izprva mislilo. Poroča se namreč, da štrajk izbruhne najprej v dveh zapadnih mestih in od tam preide na Chicago. Kateri mesti sta to, ni natanko doznati, a bržkone se telegrafisti v St. Louisu in Kansas City pridružijo svojim tovarišem v San Franciscu. Chicago bo potem glav no taborišče štrajkarskega odbora, in zato se mora računati z možnostjo, da tudi chicaški telegrafisti zaštrajkajo.
Sreča v nesreči.
Cincinnati, O., 2. jul. — Dvainpetdeset moških je danes čudovito uteklo smrti, ko se je neka štirinadstropna prodajalnica deloma zrušila in je bilo mnogo ljudi pokopanih pod razvalinami. Nesreča se je pripetila ob 9. in Main cesti, kjer grade desetnadstropno poslopje. Temelj sosedne hiše je bil bržkone zrahljan in tako je prišlo, da se je podrla. Da pa ni usmrtila ljudi pod sabo, so preprečili trami, ki so se zajezili ravno nad njihovimi glavami.
Čebele ustavile vlak.
;ioux City, la., 29. jun. — Velik roj el je davi privršel na ogibališče waukee & St. Paul-železnice in za-al osebni vlak iz Chicage ter usta-ves promet na črti. Uslužbenci na ku se niso upali do ogibališča, do-r so bile čebele na njem, in iz žage jih je rešil šele neki čebelar iz :ine, ki je zvabil žuželke v svojo
Eksplozija v South Chicagi.
Chicago, 111., 30. jun. — V jeklarni Illinois Steel-kompanije v South Chicagi se je pripetila včeraj zjutraj nesreča, pri kateri je bilo pet moških vsled tekoče rude hudo opečenih. Ranjenci so bili brž prepeljani v druž-bino bolnišnico, a uradniki skrivajo po drobnosti o ranitvah. Ponesrečenci so: Thomas Graham, Turby Gray, Dan. Kiefer, Ed. McGovern in Frank Peut-ski. Nesrečo je povzročila eksplozija raztopljene rude v nekem plavžu. Voda je namreč prišla v shrambo z rudo. In začelo je šumeti in sikati, da so delavci strahoma bežali. Večina jih je utekla, a pet je bilo od rude obrizganih in hudo opečenih.
Smrtna kosa v Pittsburgu.
Pittsburg, Pa., 1. jul. — “Človeške žrtve na altar ju industrije” bi bil primeren naslov za knjigo, ki se piše v koronerjevem uradu tega okraja in ki kaže z grozno jasnostjo, koliko človeških žrtev stane mesto Pittsburg, da more zavzemati prvo mesto v železni in jekleni obrti.
Iz te knjige je razvidno, da je skoro 50 odstotkov vseh tukaj sporočenih smrtnih slučajev nasilnih in od teh je zopet večino staviti na račun tukajšnje industrije.
Med letom 1906. je bilo koronerju sporočenih 2660 smrtnih slučajev, in 919 od teh je bilo povzročenih v va-Ijarnicah, rudnikih in na železnicah.
Za vsacih 50,000 ton premoga, ki se od tu razpošilja, mora ena oseba žrtvovati svoje življenje, tako uči statistika. Za vsacih 3880 vozov tovora, ki gre po svetu, je uničeno eno človeško življenje, in eno delavsko življenje za vsacih 7600 ton železa ali jekla, ki se tukaj iždelava, je merilo v tej industriji.
Ognjenik bljuje.
Santiago, Chile, 1. jul. — Kakor poročajo brzojavke iz Valdivije, bljuje ognjenik Rinilahue ogromne množine vrele vode, mešane s kamenjem in pepelom. Petnajst indijanskih družin je vsled tega že storilo smrt, tudi je prav mnogo živine usmrčene.
Valparaiso, 1. jul. — Nov ognjenik je začel bljuvati v distriktu La Union pokrajine Valdivia. Toliko kamenja je izbruhnil, da je zajezilo reko Pagusuin vsled česar se je napravilo jezero, če-gar voda je poplavila dolino do ognje-niškega žrela. Prav kmalu je voda zavrela, narastla in razdrla jez, poplavljajoč vso okolico. Vsa živa bitja so storila smrt. Doslej je bilo najdenih 14 trupel v hlapečih razvalinah.
Novi ognjenik leži blizu ognjenikov Mocho Puyehue in Pillan.
Nemir med Indijanci.
El Paso, Tex., 1. jul. — Čete v taboru Fort Apache, Arizona, so dobile ukaz, pripraviti se za odhod v Fort McDowell, Arizona, kjer se je bati u-pora Apache-Indijancev, ker je pod-agent W. H. Gill v McDowellu ustrelil Indijanca Austina Navjo, baje v silobranu.
Gilla so sprijaznjeni Indijanci svarili, da ni več varen na reservaciji, a Gill ni bežal, nego se obrnil za pomoč do šerifa Haydena v Phoenixu. Hayden je nato takoj odpotoval s petimi pomožni šerifi na reservacijo.
Priselitvena komisija.
Dunaj, 29. jun. — Senator Dillingham iz Vermonta, predsednik ameriške priselitvpne komisije, ki začasno raziskuje Evropo, je danes dospel sem kaj. Pričakuje se, da dojde semkaj v ponedeljek W. R. Wheeler, drug član komisije, in sicer čez Trst.
Da se komisiji delo pospeši, je sklenjeno, odkazati članom posebne pokra jine v proučavanje. Zatorej bode kongresnik Bennett iz New Yorka obiskal Grško in Malo Azijo; senator Latimer iz Južne Caroline in poslanec Burnette iz Alabame gresta na Nemško in poslanec Howell iz New Jerseya obišče Skandinavijo, dočim sta si Dillingham in Wheeler izbrala Avstro-Ogrsko in Rusijo za polje svoje delavnosti.
Kobilice.
Alton, 111., 30. jun. — V “Hop Hollow”, priljubljenem zabavišču za piknike tu blizu, se je nasedlo na milijarde kobilic (“locusts”), ki sedaj vse obglodavajo do golega. Prostor Je bil sicer vedno znan kot bivališče neštetih ptic, ampak odkar ga pustošijo kobilice, so vsi ptiči izginili. Jata yran je poskušala podjeti boj proti vsiljen-kam, a bile so vse usmrčene. Nekaj sničavih šojk je poskušalo žuželke zobati, a morale so uteči, tako da so kobilice sedaj v nemoteni posesti pikni-šča, ker se seveda ne upajo nobeni “piknikarji” tjakaj, dokler so tam nedobrodošli gostje.
D. ROCKEFELLER ?
To vprašanje je križalo zadnje dni po vsem časopisju preko Združ. držav.
KRALJ OLJA'KONČNO NAJDEN
Pozvan je pred chicaškega sodnika zagovarjat Standard Oil-kompanijo.
Cleveland, Ohio, 2. jul. -— Forest Hill, blizu tu ležeče letovišče John D. Rockefellerjevo, sedaj zvezni maršali pravilno oblegajo, ker za gotovo mislijo, da se tamkaj nahaja Rockefeller, ki se mu ima vročiti poziv zveznega sodnika Landisa v Chicagi. Celi dan je več pomožnih maršalov prežalo blizu Forest Hilla, a brez uspeha. Čez dan je zvezni maršal Chandler poskušal, priti v stanovanje vratarjevo, a vstop mu je bil zabranjen,- Pozneje so mu pa odprli, a vsi vslužbenci Rockefellerjevi, ki je hotel Chandler govoriti ž njimi, so se odločno ustavljali, povedati kaj o Rockefellerjevem bivališču. Vročba kacega poziva ne pooblastuje vstopiti v kako hišo, zato ni možno določiti, da lf se Rockefeller nahaja v Forest Hillu ali ne. Če je pa tam, ima vlada tudi oblast, dostaviti mu poziv. V Hancock countyju, v tem zveznem okraju, je namreč nedognanih več kazenskih tožb proti Standard Oil-kom-paniji, ozir. Johnu D. Rockefeller. V tem okraju uradujočemu zveznemu pravdniku treba samo enega teh slučajev določiti za obravnavo, in potem bo Rockefeller že sam prišel, in če ne, pa pooblastuje zaporno povelje vstopiti v katerokoli poslopje, kjer je po vsej priliki iskanec; in kadar bo najden, pa se mu bo že vročil chicaški poziv.
Landis in Rockefeller.
Zvezni sodnik Landis v Chicagi je namreč izdal povelje, da ima John D. Rockefeller in več drugih “grofov o-lja” priti dne 6. julija predenj, da razjasnijo finančne razmere Standard Oil k( mpamje v Indiani, ki je bila zadnjič spoznana za krivo, da je dovoljevala nepostaven popustek in ki se ima sedaj kaznovati. Predlog, naj se stari gospod Rockefeller ne nadleguje s pozivom, je bil zavrnjen.
Vendar pride.
Chicago, UL, 4. jul. — John D. Rockefeller se bo odzval pozivu zveznega sodnika Landisa in pride dne 6. julija z drugimi pozvanimi bogataši v tukajšnje zvezno sodišče; ali pa bo tudi odgovarjal na stavljena mu vprašanja o finančnih razmerah Standard Oil-kompanije, je še zelo dvomiti.
Ko se mu je več dni posrečilo, odtegovati se zalezovanju zveznih maršalov, je bil Rockefeller najden včeraj popoludne v Pittsfieldu, Mass., v letovišču svojega zeta. Neki zvezni pomožni maršal ga je tamkaj zasledil in mu je dostavil pozivnico. In Rockefeller je rekel, da pride.
Hrvatje zapustili Budimpešto.
Budimpešta, 4. jul. — Da sklepčno protestirajo proti vladni železniški predlogi, ki predpisuje izključno rabo ogrskega jezika v železniški službi na Ogrskem in Hrvaškem, je danes 40 hrvatskih poslancev “in corpore” (kot en mož) zapustilo zbornico in se nočejo dlje udeleževati državnozborskega poslovanja.
Hrvatje trde, da jezikovni pridržek krši ogrskorhrvatsko nagodbo. Zato so se več tednov upirali sprejetju pred loge, dokler ni vlada izgubila potr-
pež';ivosti in je z 'odlokom uveljavila
predlogo kot postavo, vsled česar je razdor med Ogri in Hrvati še razšir-ien.
Nov ban na Hrvaškem.
Dunaj, 28. jun. — Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerie je dospel semkaj, predložit vladarju odstop bana hr-vatskega, dr. grofa Pejačeviča de Ve-roecze. Odstop je posledica hudega spora med ogrsko vlado in hrvatskimi poslanci v ogrski državni zbornici o službenem jeziku v hrvaškem železniškem prometu.
Dr. Rokadczays je določen za naslednika na banskem stolcu. Politike nČ uganja in je prijatelj Ogrom. Sedaj uraduje kot državni pravdnik v
Zagrebu.
Vplivanja ni .pričakovati na nove volitve za hrvatski deželni zbor, ki ima poslati nove člane v ogrsko poslansko zbornico. Vendar pa bodo hrvatski člani menda nadaljevali obstruk cijo v ogrskem parlamentu.
“Abzug, Wekerle!”
Dunaj, 29. jun. — V poslanski državni zbornici je bila danes vprizorje-na hrupna demonstracija proti ogrskemu ministrskemu predsedniku dr. Wekerlu, ki se začasno še nahaja na Dunaju zaradi razgovora z vladarjem o položaju v ogrski državni zbornici, nastalem vsled hrvatske obstrukcije. Dr. Wekerle je prišel v spremstvu barona Beck v ministrsko ložo. Pa komaj se je razširila v zbornici vest o navzočnosti Wekerla, ko se je že tudi začel dirindaj.Iz^vrst hrvatskih poslancev so doneli vedno glasnejši klici: “Abzug, Wekerle!” Hrup je postal tak, da je bil Wekerle prisiljen zapustiti ložo. Brez dvoma bo ta dogodek pospešil cesarjev odlok o “hrvatskem vprašanju”, ki je nastalo vsled spora med ogrsko vlado in hrvatskimi poslanci zaradi službenega jezika v hrvaškem železniškem prometu.
Woelfling razporočen.
Geneva, 1. jul. — Gospodu Woelfl-ingu, bivšemu nadvojvodu avstrijskemu Leopoldu, je dovoljena razporoka. Kakor znano, se je bil pred štirimi leti odrekel naslovu in častem, da se je mogel poročiti z igralko Viljemino Adamovič. Sedaj se je ta sprla s svojim soprogom, ker se je pridružila razkolu sinov narave in je po njihovih predpisih postala vegetarka ali rastlinojedica in se je zaradi zdravja solnčila v Evini opravi in tako dalje.
Hrvati ugovarjajo.
Budimpešta, 30. jun. — Kakor se poroča, protestira vodstvo hrvatske stranke javno proti osebi dr. Rokad-czaya, ki je določen za novega bana hrvatskega. Obenem se narod poziva, nadaljevati boj proti ogrski vladi.
Nove teorije.
Pozorni čitatelj časopisja je dostikrat opazil, da je ta ali oni zdravnik, hlepeč po denarju ali slavi, iznenadil občinstvo s kako novo teorijo, kako zdraviti modernim potom to ali ono bolezen. Te nove teorije navadno tako naglo izginejo kakor, so bile rojene fh stara resnica ostane ista kakor vedno. Gotovo pozdravljamo vsak napredek v zdravilstvu, ampak to ne pomenja, da se morajo vsa starodavna zdravila opustiti, ko so nam zvesto služila leta in leta. Imamo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, nepresegljivo zdravilo za prebavila, na katero smo se vedno zanašali v vseh slučajih slabe prebave ali krvi. Za tiste, ki so izgubili svojo slast, svojo moč, svojo čilost, svojo stalnost, ga ni boljšega zdravila. Izvrstno v nenadni slabosti. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, UL
Nov slovenski list.
“Jugoslovenski Gospodar v Ameriki” je naslov novemu listu, ki je baje glasilo jugoslovenskih kmetovalcev, obrtnikov in trgovcev. Izdajatelja Alexander Toman in Frank Pleško. Letna naročnina $0.75. Izhaja dvakrat na mesec. Prva št. je izšla dne 27. junija v Chicagi, UL
Kaj namerava avstrijska vlada.
Dunaj, 30. jun. — V državni poslanski zbornici je ministrski predsednik, baron Beck, imel govor, v katerem je očrtal vladni program bližnje bodočnosti. Razkladal je, da mora biti socialna reforma ali družabna preu-strojitev glavna naloga prvega državnega zbora, izišlega iz splošne in enake volivne pravice. Takisto se zagotovi stalni gospodarski in politični raz voj države. Doslej prevladajoča vprašanja se morajo zapostaviti, da se doseže ona najvažnejša pridobitev.
“Neue Freie Presse” imenuje pro-gramni govor splošno politično uverturo (uvodno godbo) in dostavlja, da ni najti zanjo stvarne politike ali stvarne stranke.
Na Armenskem vre.
Tiflis, 1. jul. — Vsled brezvladnih razmer v Bitlisu v turški, Armeniji, kjer se vedno spopadajo mohamedan-ci in Armenci, so ruske čete ob turški granici prav znatno pomnožene, da prepredajo preseljevanje armenskih beguncev na rusko zemljo in razširjanje agitacije tamkaj. Obenem se namerava tako doseči moralen vtisek pri turški vladi. Bati se je, da se armensko klanje z leta 1896. ponovi
Carigrad, 2. jul. — Strašno klanje Armencev se je začelo v vilajetih Bit-lis in Van. Na stbtine kristjanov je baje usmrčenih.
Zarota v Čmigori.
Cetinje, 2. jul. — Petnajst častnikov črnogorske armade je bilo danes dejanih v zapor pod obtožbo veleizdaje. V pojasnilo prijetja je rečeno, da so oblasti odkrile vojaško zaroto proti Tomaničevi vladi.
HAYWOOD PRED
POROTNIKI.
Več prič v veliki in velezanimivi pravdi zanika resničnost izpovedi Orchardovih.
MALICH IN MEHLE KOT PRIČI.
Člani rudarske federacije o glasoviti ječi “Bull Pen”.
Boise, Idaho, 2. jul. — Ko se je 'začela današnja obravnava v Haywood-ovi pravdi, je bil klican kot priča tesar in rudar Max Malich. Začasa štraj-ka leta 1903. je delal kot topilec v Globevillu. Po svoji narodnosti vprašan je rekel, da je “an Austrian”. Izpričal je, da ga je neki pinkertonski detektiv predstavil Orchardu, čegar ime je bilo navedeno kot Tom Hogan. Malich takrat ni vedel, da je bil Gra-tias detektiv, ker je opravljal tajne službe in bil predsednik krajevne unije topilcev. Februarja meseca 1905 se je prvikrat sestal z Orchardom, ki je takrat stanoval pri Steve Adamsu. Malich je bil tedaj lastnik necega malega hotela.
Kakor znano,.je Orchard izpovedal, da je Malich predlagal, razstreliti hotel, v katerem je bilo na stanu in hrani 150 neunijskih delavcev, in da mu je on (Malich) pomagal ukrasti 100 funtov dinamita iz skladišča družbe Union Pacific.
Malich pravi: Vse laž.
Malich je danes proglasil te Or-chardove izpovedi za laži. Rekel je, da je Orchard necega dne prišel k njemu in ga vprašal, kaj se godi, češ, “skabi” zmagujejo, zakaj tega prekl... hotela ne razstreli.
Pozneje je Orchard rekel, da se je samo šalil.
Malich je rekel, da ničesar ne ve o ukradenem smodniku.
Dvakrat se je poskušalo, njegov hotel upepeliti.
Zavrnil grdobijo.
Maja meseca se je Orchard ponudil, za $100 usmrtiti William McDonalda, poslovodjo prodajalne topilni-čarskih družb, češ, da dela Malichu škodo. Zadnji je izjavil, da je s svojim biznesom zadovoljen'in da ne želi videti nikogar umorjenega zastran njega.
Orchardu je večkrat posodil denarja, ki ga je Orchard vrnil, če je imel srečo v igri.
Orchard in Adams sta vedno kupovala najcenejša živila.
Necega dne je Malich vzel Orchar-da s seboj v kopališče, in spet se je ta ponudil, McDonalda spraviti s poti. Potem je govoril o guvernerju Steu-nenbergu, kojega je različno psoval, češ, da je kriv, da ini <om (Orchard) sedaj milijonar.
Se en "Austrian”.
Pričo je potem senator Borah zasli-šaval križem, a ni -se mu posrečilo, pre streči Malicha na zmotah.
Druga priča, Joe Mehlin, tudi “Austrian” in bivši topilec, je izpovedal, da je Orchard tudi njega pozval, skupaj ž njim razstreliti Ihotel. Im sicer pozval z resnim namenom.
Nadaljnje priče.
Boise, 2. jul. — Ko se je otvorila popoldanska seja, je bil William Aik-man iz Wondera, Nevada, prva priča. Orchard je izpovedal, da mu je Aik-man pomagal, spraviti bombo v Vin-dicator-rudnik. Aikman, ki je izza leta 1893. član zveze “Western Federation of Miners”, je zanikal to trditev in izjavil, da je o tej stvari slišal šele po eksploziji. Aikman je bil osem ali de-■set dni v “Bull Pen”. Potem je bil izpuščen, ampak takoj spet .dejan v okrajne^ ječo, kjer je bil pridržan tri mesece, ne da bi bil tožen.
Thomas G. Foster, tudi član federacije, je izpričal, da je bil pridržan 18 dni v “Buli Pen”, ne da ;bi bila podana tožba zoper njega. Ko je bil spet prost so ga prijeli pod obtožbo, da je pomagal vreči s tira vlak Florence & Cripple Creek-železnice. Ko je prebil tri mesece v ječi, je bil tožen, ampak o-proščen.
Zadnja priča današnjega dne je bil Eugene Englee, bivši generalni pravdnik coloradski, ki je bil nekaj časa pravdnik za “Western Federation of Miners”. Izpričal je, da je prišlo do nemirov šele, ko so prišli milica in od rudniških posestnikov najeti streljači v okraj Cripple Creek. On sam je bil vtaknjen v “Bull Pen” in pozneje izgnan iz države.
liam O. Haywood sta bila danes zo= pet izvoljena, prvi predsednikom in drugi tajnik-blagajnikom. Oba sta sedaj v državi Idaho v ječi pod obtožbo, da sta zapletena v umor bivšega guvernerja Steunenberga. Haywood je sedaj pred porotniki v mestu Boise.
Rev. V. Hribar ni odstavljen.
Prejeli smo sledeče posebno poročilo, ki je drage volje priobčujemo: Cleveland, O., 2. julija 1907. — Notica v Novi Domovini, da je mene od stavil škof, je popolna in gola laž, skozi in skozi. N. D. pravi, da je to rekel kancelar Hauck. Ta Msgr. Hauck je meni rekel, da z delegacijo niti govoril ni, da ji je vrata pokazal, da je vse zlagano. Prosim popravite to laž. S spoštovanjem	(Rev.) V Hribar.
Dobri cesar.
Dunaj, 28. jun. — Cesar Franc Jožef je spet našel priliko, ugovarjati proti velikanskim pripravam, ki jih snujejo razni krogi povodom 60. obletnice njegove vlade, ki se bode obhajala vkratkem. Vladar izjavlja, da je njegova želja, da se za jubilej napravijo dobrodelne in občekoristne ustanove, a da naj se velike slavnosti opu-ste.
Spet izvoljena.
Denver, Colo., 2. jul. — “Western Federation of Miners” ima tu svojo konvencijo. Charles H. Moyer in W'l-
Jolietske novice.
—	Piknik, ki so ga priredila združena slovenska podporna društva V korist naši cerkvi sv. Jožefa na slavni 'dan četrtega julija v Theilerjevem parku, je uspel prav dobro.
Prejšnji večer je blagodejen dež o-pral prašne ceste in očistil ozračje, in krasno poletno vreme je bilo ves včerajšnji dan. Po deveti sv. maši so se slavna društva razvrstila v parado. Spredaj sta jezdila maršala na čilih konjih, nato je stopala slovenska godba, neumorno igraje oživljajoče koračnice,- in potem so sledila posamezna društva za svojimi zastavami in banderi. In dolga vrsta je kmalu dospela v park, kjer se je namah jela razvijati lepa domača zabava. Popoludne pa se je park čimdalje bolj polnil, kajti od vseh strani je prihitevalo mlado in staro, da se v veselem krogu znancev in prijateljev razvedri in malce pozabava. Plesišče in kegljišče sta bili ves čaš polni, a krog bare se je ljudi kar trlo, kajti solnce je pripekalo. Sveže pivo je seveda dišalo, a pravo pravcato zmagoslavje pa je slavil kranjski ali prav-še slovenski pop, ki je res izborila pi-jačica v takihle vročih dneh. Da je bilo skrbljeno za okusen prigrizek, se razume samoposebi. Tupatam so sé oglašali tudi kaki škrjančki, ki le pre-redkokdaj nastopajo med nami, a so tedaj burneje pozdravljam. In “govoranc” ni tudi manjkalo, ki so bolj ali manj krepko razpravljale naše slavno geslo “Svoji k svojim”. In prišel je le prekmalu večer in razstanek. Piknik sta s svojo navzočnostjo počastila Rev. J. Kranjec in g. Sodja iz South Chicage, ki sta poleg domačega nadomestnega župnika, č. g. AL Krascho-witza, mnogo pripomogla, da se je veselica tako lepo obnesla. Da so bili navzoči vsi naši zavedni posvetni odličnjaki z aldermanom Nemanichem na čelu, nam pač ni treba posebej omenjati. In tako se je piknik izvršil v najlepšem redu v občo zadovoljnost, dasi bi bila udeležba lahko še večja — ampak bil je dan 4. julija, poln raznovrstnih zabav vsepovsod. Tudi v fi-nančhem oziru je naša veselica baje prav povoljno uspela vsled mnogo-stranske radodarnosti. Konec dober, vse dobro.
—	Predsinočnjem in včeraj je tudi v našem mestu vsepovsod pokalo in prasketalo in vmes tudi grmelo, da je bilo veselje. Zvečer pa so frčale raznobarvne rakete in izginjali v zrak nešteti balončki in baloni. Nesreča pa se menda ni pripetila nobena, vsaj večja ne v Jolietu.
—	Par krasnih konj je kupil zadnjo sredo na okrajnem semnju g. Ne-manlch za Joliet Sloveni? Bottling-kompanijo. Takšnega voza s takšnimi konji sedaj nima nobena druga razva-žalna tvrdka. Naprej!
---------------
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.30 ............. 50 kron,
za $ 20.50 .............. 100 kron,
za $ 40.90 .............. 200 kron,
za $ 204.00 ............. 1000 kron,
za $1017.00 ............. 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah.
Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c.
kr.	poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh na vseh poštah v stari domovini.
Denarje nam poslati je najpriličneje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order.
SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA
Joliet, Illinois.
amærikansrl §lôVeneč, s. julija 1907:.
Joliet, 111., 3. jul. — Krasno vreme je danes in upamo, da bo tudi jutri na slavni dan četrtega julija, ko bo obenem naš cerkveni piknik. O tem več na prvi strani.
—	Opozarjamo naše cenjene čitalce na naznanilo na tej strani o novem podjetju, ki se ga je lotila naša skoz-inskozi napredna Slov. am. tisk. družba. Novo podjetje bo gotovo dobrodošlo marsikateremu rojaku, ki je bil doslej navezan na tujce glede paro-brodarstvenih tiketov in pošiljanja denarja v stari kraj. Svoji k svojim!
—	Sredi zadnjega tedna je došel k svojim staršem na počitnice g. Jos. Stukel ml. Dovršil je letos sedmi, to je zadnji letnik svojih srednješolskih študij v St. Francis College-u v Quincy, 111. In tako je dbsegel tisto visoko Stopnjo izobrazbe in učenosti, ki ga usposoblja, da lahko vstopi v bogo-slovnico. V katero duhovno semenišče pojde, še ni znano; to določi mil. nadškof Quigley.
—	Gg. Frank Pleško kot zastopnik “Jugoslovanskega Gospodarja v Ameriki'’ in John Pleško kot zastopnik newyorškega dnevnika “Glas Naroda” sta se mudila zadnje dni v Jolietu in okolici. Posetila sta tudi našo tiskarno.
—	Spet Črne bukve in Kolomanov žegen! Šele pred kacimi tremi meseci smo imeli vdrugič priliko svariti rojake pred neko tajno družbo slovenskih propalic, ki ima svoj brlog nekje v New Yorku ali okolici, odkoder razpošilja velike rdeče oglase za naročbo na omenjeni sleparski knjigi. In satanska družba, ki se skriva za imenom Antona Dite, že zopet poplavlja s svojimi kričečimi oglasi slovenske naselbine križem Združ. držav ter lovi na svoje limanice lahkoverne rojake. Zatorej naše čitalce še enkrat svarimo pred brezvestno sodrgo, ki ponuja za krvavo a pošteno zasluženi denar naivečji humbug, kar ga je bilo še kdaj tiskanega v slovenskem jeziku. Trgovci s takim blagom spadajo med Culukafre ali pa — na gavge. Torej pozor, rojaki, nikar se ne usedite na zapeljive limanice tem non-plus-ultra-švindlarjem!
—	Postava o železniški voznini po 2c na miljo je dobila veljavo z dnem 1. julija v državah Illinois in Missouri. Veljavna pa je samo v državnem prometu, ne pa v meddržavnem. Železniški uradniki so se sporazumeli, da se podvržejo novi postavi za tri mesece na poskušnjo, in potem odločijo, da li naj jo sklepčno sprejmejo ali pobijajo do najvišjih sodišč v deželi. Pomniti pa sedaj treba, da se mora tiket kupiti pred vstopom na vlak; kajti na vlaku kupljeni tiket velja po 3c na miljo, po starem. Omeniti nam je tudi še, da v bodoče ne bo nič več znižane cene za tikete pri izletih naokrog (round trip). Razne železnice do istih krajev računajo vse tri železnice iz Jolieta v Chicago sedaj 74c, a poprej je bilo $1.06.
—	Svalčice ali cigarete prodajati je prepovedano v celi državi po zadnjič v postavodajstvu sprejeti postavi, ki je zadobila veljavo z dnem 1. t. m. Ampak chicaški sodnik Chytraus je proglasil novo postavo, ki prepoveduje izdelovati, prodajati ali oddajati cigarete, za protiustavno. In o tem so slišali tudi jolietski trgovci s tobakom in zato sklenili, da bodo še nadalje prodajali tobak in papirčke in tudi cigarete, dokler najvišje sodišče ne izreče sklepčnega odloka. Samo dečki
pod 18. starostnim letom so “revčki”, kajti zanje pa velja nova postava v polnem obsegu, kar je čisto prav. Cigareta je za mlada pljuča strup, saj še doraslim škodi.
—	Salunar D. Schoop v Lockportu je bil v soboto zvečer napaden in oropan za kacih $800. Ko je o polnoči zaprl in zapustil svoj salun, je imel ves denar pri sebi, da ga nese domov čez cesto. Pa naenkrat je neznanec priskočil izza bližnjega drevesa in ga z železom treščil po glavi, da se je na mestu zgrudil onesveščen. Zena salu-narjeva je cula krik in hitela na pomoč svojemu možu. A ropar je medtem že odnesel denar in pete. Policija ga zasleduje, a doslej brez uspeha.
____ Pismonošam po vseh Združ. državah je zvišana plača z dnem 1. julija. V Jolietu bodo pismonoše dobivali odslej na leto $900 za prvo leto. To pomenja zvišek za $50. V drugem letu službe bodo dobivali $1,000, v tretjem $1,100, in če ostanejo še nadalje v služ bi, jim poštar sme zvišati plačo na $1,200 za zasluge.
—	Pasji dnevi se bližajo, zato je policijski načelnik postavil na dnevni red pasji davek, ki ga naj odrajta, kdor ima psa, če ne bo kaznovan.
—	Letošnjega Delavskega dne piknik bo v Delhvood-parku, torej bo “suh”, kajti v tem parku niso dovoljene upijanljive pijače.
—	Polagati so začeli ta teden tračnice za novo cestnoželezniško črto od Bluff ceste navzgori čez Hickory cesto in dalje po Western avenue. V dveh tednih upajo delo zgotoviti.
__. Petindevetdeset ženitnih licenc
je bilo izdanih junija meseca v našem mestu, a lani 96.
—	Dr. H. G. Schuessler je izza dne I. t. m. mestni zdravstveni komisar.
___ Okrožno sodišče (circuit court)
počiva od sobote in bo spet zaurado-valo septembra meseca.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega
tedna so imeli:	Petranovič Matija,
Plut George in Plut Martin.
—	Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 10x2, Chicago Phone 2202.
—	Za Vašo poletno in jesensko o-bleko se Vam priporoča rojak Blaž J. Chulik, ker sedaj ima ročno delane obleke v zalogi. Tudi sprejema naročila za krojaško delane in posebno naročene obleke vsake vrste in cene od $14.00 in višje. On trguje z eno najzanesljivejših in dobroznano družbo v Ameriki. Vse delo je jamčeno, da je po volji odjemalca. Naročite svoje obleke pri rojaku Chuliku.
Lyons, Iowa, 27. jun. — V prijetnem
mestu Lyons, Iowa, ležečem na desnem bregu mogočne reke Mississippi, obhajala se je v nedeljo 23. junija velika slavnost, ki je zlasti za amerikan-ske Slovence posebnega pomena. Rev. John A,. Štefanič, zaveden in navdušen Slovenec, je čital svojo prvo sv. mašo v cerkvi sv. Bonifacija.
Novomašriik, Rev. John A. Štefanič je bil rojen v Metliki, ali kot 8 letni deček je prišel v Ameriko s svojimi stariši, ki so se tukaj naselili. Farno šolo je obiskoval v tukajšnji fari, ali svoje študije je končal v Columbus, Ohio, v slavnem papeževem
semenišču Josephinum pod izvrstnimi profesorji, V tem zavodu ga je Rt. Rev. Jacobus Hartley, škof'iz Colum-busa, posvetil za duhovna 17. junija.
Že dolgo so se tukajšnji župljani pripravljali na to slavnost, in to z iz-vanredno navdušenostjo. Saj je to bilo prvikrat, da se je nova maša čitala v njihovi cerkvi, in prvikrat tudi v tukajšnjem mestu. Kot znak svoje poseb ne ljubezni in spoštovanja darovali so mu krasni novi kelih in še druge dragocene reči.
Na dan slavnosti pa so prišla društva s svojimi znaki in zastavami in šolski otroci do novomašnikovega doma in ga od tam v dolgem krasnem sprevodu vedli do cerkve.
Pri oltarju so pomagali novomašni-ku Rev. Jos. M. Tritz, tukajšnji župnik kot presb. ass.; Rev. J. B. Albers od Cascade, Iowa, kot dijakon; on je tudi imel slavnostno pridigo. Rev. T. Sullivan od Clinton, Iowa, kot subdi-jakon. Mr. Lambert Heinen od Milo, Iowa, kot prvi in Mr. Frank Jevnik od Johnstown, Pa., kot drugi mag. cer.; oba sta bogoslovca iz Josephinum, Columbus, Ohio. Mr. Leon Tan-cik in Mr. Jacob Schwenfelder kot akolythi, oba dijaka tukajšnje fare. Thuriferarius je bil Mr. Fraixk Bauer, dijak iz Maryhill, Iowa.
Po maši so se udeležili slavnostne pojedine v šolski dvorani novomašni-kovi najbližnji sorodniki in častita duhovščina, ki je novomašniku pomagala pri altarju. Razven teh so bili tam še Rt. Rev. J. McLaughlin, Rev. J. ■ Comerford, Rev. T. j| Flynn in Rev. 1 Peiffer.	!
Popoludne je imel novomašnik večernice. In po teh je nasledovala zabava in večerja na domu novomašni-kovem. Veliko Slovencev je bilo tam zbranih od daleč in blizu. Na splošno željo vseh prinesel je gospod Tanzik svoje citre in par prav okroglih zaigral. Milo so donele strune pod njegovimi mojstrskimi prsti in marsikateri si je mislil: Prešmentrane citre kak lepo pojo... Tako so se zabavali do poznega večera in potem so nekateri odšli vsak na svoj dom vesel, da se je udeležil te slavnosti, katere tukajšnji Slovenci nikdar pozabili ne bodo.
Posebna čast in hvala, da se je slavnost tako dobro obnesla, družini Štefanič, ki je storila vse, da bi ta dan naredila slaven in vreden tako velike slavnosti. Hvala tudi tukajšnjim faranom in posebno Slovencem, ki so po svoji moči pripomogli, da je bil ta dan tako lep.
Častitamo družini Štefanič, stari-šem, bratu in sestram, da imajo svojega sina ali brata v svetem duhov-skem stanu.
Častitamo tudi gospodu novomašniku in mu želimo mnogo srečnih let v vinogradu Gospodovem.
Delokrog novomašnikov bode škofija clevelandska.	Prijatelj.
Chicago, 111., 1. jul. — Zopet se je oglasil tisti revček po imenu Kulavec. To revše se trudi noč in dan, da polni z neumnostjo svoj umazani list. Ker kar se tiče izobrazbe, je iste pri tem človeku toliko kakor pri žabi volne. In torej ti rečem enkrat za vselej, da z manj prave časti vrednim človekom kakor sem jaz sam ne občujem kratko nič. Kar se pa tiče posebnega pomenka, ti pa želim svidenja; samo v taboru tebi ednakih kimavcev me ne pričakuj. Do tedaj si pa le pridno' pamet modri, mogoče bodeš potlej imel boljši vspeh kakor Trdina, ki ga za delegata niso volili za njegov trud pa se je zato mufal iz Chicage. Glej, da se tudi ti ne boš.
Torej na svidenje!
Anton Zgonc.
Waukegan, 111., 27. jun. — Neki do-pisunček je trdil v 25. št. Glasa Svobode, da je č. g. John Kranjec igral 1 vlogo poveljnika pri društvu Vit. sv.
NAZNANILO!
Ker se je uvidela neobhodna potreba, da se ustanovi v osrednjem zapadu družba, ki naj bi bila zanesljiva in točna v poslovanju, tičočem se prodajanja parobrodnih listov za v staro domovino in obratno, ter pošiljanje denarja na vse kraje, za to smo si mi sedaj izposlovali podružnico za v to stro ko spadajoče delo, ter nam se je že delj časa gojena želja sedaj uresničila, da bodemo imeli priliko varovati naše rojake proti sedanjim nevarnostim, katere jim pretijo ko izročajo raznim agentom svoj težko zaslužeir denar, bodisi da se isti pošlje v star
kraj ali pa pri kupovanju parobrodnih listkov. Kako dostikrat je slišati ali citati, da je bil ta ali oni opeharjen za večjo vsoto denarja po kakem brezvestnem agentu.
Mi smo tu ustanovili podružnico kot zastopnico najzanesljivejših bank in parobrodnih družb, ter tako odprli pot rojakom na zapadu, severu in osredju Združ. držav do pravega in poštenega prometa v tej stroki.
Za točno poslovanje te podružnice j-Tnči prva in dobroznana vseslovenska Jružba v Ameriki:
Slovensko-ameriška Tiskovna Družba
v Jolietu, 111.,
ki izdaje prvi slovenski list v Ameriki Amerikanskega Slovenca.
Upamo, da nas bodejo cenjeni rojaki podpirali v svoji moči in se obračali na nas v enaki potrebi, jcer naš značaj ostane še nadalje vseslovenski in ne židovski.
Nadejaje se naklonjenosti rojakov beležimo
s spoštovanjem
Slov. Am. Tiskovna Družba, Joliet, 111.
Uradne ure do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 9. ure zjutraj do 12.
W. F. SEVERA CO.
MWacturog Phjrm»c¡Jb, .
PBICE ONE DOLLAR:
HRANA.
Jemo da živimo; dobro zaužite tečne jedi store potrebne snovi za sestav in vzdržavanje fizične moči. Če Vam jed ne diši, Vaša moč se hitro zgubi, ter postanete žrtev raznovrstnih bolezni. Gubitek slasti ni sam po sebi bolezen, je ,znak oslabljenje živcev želodac, kateri nadzirajo željo po hrani. Kadarkoli izgubite prirojeno željo po hrani, spomnite se, da
želodčni
v
užit v dozah v kratkem časi pri jedi donese vam odločno zaželjeni uspeh. Jel
priznana istina, da stoji to zdravilo na čelu vsih krepčujočih zdravil. Napravljen je iz najčistejših prvin; zdravina svojstva istih so presušena terl budijo želodec k normalni delavnosti. Došlo nam je stotine dopisov od za-S hvalnih rojakov, ki so Severov- Želodčni Grenčeč poskušili in se izrazujejoj pohvalno o njem. Bolniki bolni na
slabem želodcu, neprebavnosti,
«t» želodčnem kataru,
pline in krče v želodcu,
pokvareno prebavo,
ozdravili so s uživanjem istega.
Eden sam Vam da dokoz o krepilnih vspesih tega zdravila. Cena 50c in $1.
tf* zgago ali enake bolezni
s?7
*47
ti,
*4?
*4?
Jtia.
*47 tiv *47
*47
*47
*47
«»STOMACH*
BITTERS

“Vaš Želodčni Grenčec je dragoceno in zelo dobro zdravilo za slabi želodec. S pomočjo tega sem zdaj zdrav. Zahvaljujem se najhvaležne-je.” J. Kopecky, Stoneham, Tex.
“Z veseljem Vam naznanjam, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila. Vaš Želodčni Grenčec in življenski Balzam so izvrstna zdravila”.
Josip Rada,
024 Madeir st., Baltimore, Md.
“Poskušal sem Vaš Želodčni Grenčec ter uspešno. Nekoliko doz rešilo me je mojega želodčnega katara.” C. F. Rost, Chamois, Mo.
Dobiva se v vseli lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
CEDAR RAPIDS IOWA
Jurija iz Waukegana na Lakeside-vrtu v So. Chicagi. A laže se dopisun, ki se je vtihotapil na našo veselico katoliških društev. Vzrok ni bil Rev. Kranjec, ako dotičnik ni imel obstanka pri zavednih katoliških možeh: mi sami smo ga odslovili! Nadalje piše, da se je zatekel v varstvo policajev. Tudi to ni res. Mož pravice ga je sprejel po navodilu katoliških mož ter ga posadil na cesto, kjer je moral vzdihovati: “Tu na cesti me je strah, druzega ni kot pusti prah.” Tudi nismo držali za ročaje svojih mečev, ker se takih junakov lahko brez orožja otresemo. In tako dalje. Od southchicaških rojakov smo bili tako po bratovsko spre jeti in pogosteni, da smo bili v resnici presenečeni nad gostoljubnostjo ter se jim tem potom srčno zahvaljujemo. Dotičnemu dopisunu pa svetujemo, naj si omisli kako zdravilo za živčno zavist nad krasno uspelo veselico katoliških društev.
Matevž Slana, tajnik,
Mihael Malešič, vodja.
South Chicago, 111., 1. jul. — G. u-rednik, prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v našem cenj. listu A. S.
Na dopis necega Antona Kovačiča v Glasu Svobode št. 26. odgovarjam, da je v njem veliko' laži. Dopisnik obrekuje odbornike društva Vit. sv. Florijana, da smo napadli prejšnjega brata Frank Kočevarja zavoljo tatvine. Res je, da smo mi odborniki omenjenega društva prepovedali odnesti društveno kapo; kajti društvo je sklenilo, da se mora vsaka lastnina, katera pripada društvu, temu povrniti, kadar član zapusti dotično mesto. In zato je društvo izvolilo odbor, da oskrbuje društvene stvari; zakaj drugače bi bila naša blagajna kmalu podobna žepu dopisnikovemu. Ali kakor je postopal prejšnji brat Frank Kočevar, smo bili prisiljeni tako ravnati ž njim. Kajti opomnili smo ga lepo in prosili, da naj da kapo nazaj ali plača zanjo, kolikor je vredna; ali on nas je sramotil in je dajal slaba imena društvu. Tudi ni bil Frank Kočevar dober član in ni redno plačeval svojih asesmentov. Kadar se mu je nabralo veliko dolga, se je naredil bolnega, in tako mu je društvo plačalo bolniško podporo in še njegove asesínente. Nazadnje nas je pa hotel še okrasti. V takem slučaju bomo drugikrat postavno postopali proti vsakemu tacemu članu. Tudi nima pri naši organizaciji več prostora noben tak član, rajši ga pošljemo do Naroine Jednote, kjer lahko dela, kar hoče; čeprav eden drugemu ženo ukrade, vsejedno je njihov bližnji.
Opozarjam dopisnika A. Kovačiča, da bi bilo boljše, ko bi se bil takrat
pod nosom obrisal, ker je še premlad za moralno politiko, ko še mleko diši od njega. Tudi mu je nepotrebno, prištevati nas k farškim petolizcem, kajti potemtakem so pa on in njegovi sodrugi Kondatovi in Kakerjevi peto-Iizci; a boljše je “pete lizati” imenitnim in učenim gospodom, kakor pastirjem, ki so še blatni.
Matija Černetič, 8955 Greenbay Ave.
San Francisco, Cah, 21. jun. — Dne 18. junija t. 1. je neizprosna smrt pobrala iz naše srede blago žerto Nežo Jurjevič. Pokojnica je bila doma iz Dragatuša, št. 14. V Ameriki se je nastanila v Joliet, lih, kjer je živela dve leti in pol. Tam je bila tudi članica društva sv. Ane (Katoliških Borštna-ric). Meseca novembra 1. 1905 je prišla s svojim soprogom Nikolajem v San Francisco; ali kmalu je pričela bolehati in kljubu vsemu zdraviljenju je postajala vedno slabša. Pred nekaj tedni so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je prestala operacijo, ali vendar ni več
okrevala. Previdena s svetimi zakramenti in vdana v božjo voljo je dne 18. t. m. izročila svojo dušo svojem« Stvarniku v starosti 38 let. Njen pogreb je bil slovesen. Med tužnimi glasovi Slovenske godbe se je sprevod pomikal iz hiše žalosti v našo cerkev Jezusovega Rojstva, kjer je .domači župnik, veleč. g. Frančišek Turk, daroval slovesno črno mašo ob asistenci dveh drugih duhovnikov za pokoj njene duše. Po maši jo je godba zopet spremila na njenem zadnjem potu na pokopališče sv. Križa, kjer je bila po katoliškem obredu pokopana. Naj v miru počiva!	F. T.
Pozor, rojaki!
Kadar potrebujete v notarsko področje spadajočega dela, kakor uradnega potrdila ali podpisa, raznih prošenj, pooblastila i. t. d. obrnite se na rojaka, ki Vam najhitreje, najceneje in najbolje postreže.
JOSIP KLEPEC, javni notar,
v uradu Amerikanskega Slovenca.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W. 344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-peroči.a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
s čim pač?
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 9. junija 40 Hrvatov, 23 Črnogorcev in 16 Slovencev: 10. junija 116 Hrvatov, 80 Črnogorcev, 140 Makedoncev in 12 Slovencev.
—	Angleški časnikarji so poslali iz Beljaka dne 8. junija “Deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem" nastopno brzojavko: Your friendly and warmhearted reception in your district has still added to the enchantment of your glorious scenery. Pray accept our heartiest thanks. — James Baker, vice-president and honorary secretary. — Ljubeznjivi in prisrčni sprejem v Vaši deželi je očaranje nad prekrasnimi pokrajinami še povečal. Prosim sprejmite našo najsrčnejšo zahvalo. — James Baker, podpredsednik in častni tajnik.
—	Hotelska družba “Triglav" v Bohinjski Bistrici je otvorila svoje prostore 1. julija. Hotelske zgradbe so bile slovesno cerkveno blagoslovljene, kar je izvršil č. g. župnik Piber.
—	Častnim kanonikom ljubljanskega stolnega kapiteljna je imenoval cesar g. profesorja Antona Kržiča.
1 —Statistika. L. 1872 je štela Ljubljana 1091 hiš z mitnino 1 in pol milijona kron, leta 1882 1169 hiš z mitnino 1.37 j milijona kron, leta 1900 1465 hiš z mit-' nino 2 milijona kron, leta 1905 pa 1554 ; hiš z mitnino 2.77 milijona kron. Najemnina se je torej v 30 letih zvišala za 163 odstotkov.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poslala je narodna tvrdka I. Perdan v Ljubljani prispevek od prodanih družbenih užigalic 1000 kron,— To je uže drugi tisočak, katerega je družba letos od omenjene tvrdke dO' bila.
—	Trnovo (Notranjsko), 11. junija Delavski štrajk je izbruhnil včeraj v opekarni reške kreditne banke na Mali Bukovici na Notranjskem. Delavci so
j večinoma Hrvatje.
I — Hišo na Glavnem trgu v Rudolfovem št. 92 sta dne 10. junija 1907 na prostovoljni javni dražbi kupila firm. I L. Kopač in Jak. Dančič za it.213 K.
—	Visok mlaj. 49 metrov visok mlaj so postavili občani vasi Kamnje pri Bohinju, da proslavijo prihod mil. škofa, ko pride tja birmovat.
—- iz Ajdovca pri Žužemberku se poroča: Za tukajšnjo župno cerkev je napravil kamnosek gosp. Anton Kokalj iz Bršljina lepo, krasno obhajilno mizo iz nabrežinskega marmorja. Delo hvali svojega mojstra!
■— Samoumor. Dne It. junija proti jutru se je ustrelil v Celovcu v bližini Križne gore častniški sluga Fran Kra-ker 17. pešpolka, rodom iz Čermošni-ce, okraj Rudolfovo nil Kranjskem. Vzrok samoumoru je bil baje, ker je bil pri superarbitriji prejšni dan izpo-znam za sposobnega za vojaško službo, ter bi moral seveda še dalje pri vojakih služiti, da bi zadostil triletni službi, kjer bi se pa le porabil za lahka dela. Že na dan superarbitrije se je omenjeni proti tovarišem izrazil, da se bo ustrelil, ker ne pojde na dopust. To namero je pa proti jutru, žalibog brez vzroka, izpolnil. Kakor je štacijsko poveljništvo v Celovcu odredilo, je bil pokopan brez vseh vojaških časti, in to je tudi prav, ker do zdaj so bili vojaški samomorilci ravno tako pokopani, kakor če je kdo naravne smrti umrl. Čudom se prigajajo sledni čas satnoumori pri 17. pešpolku, oziroma obče pri vojakih. Vzrok je pa vedno ničeven, ali pa kaka malenkostna stvar In kaj bi bilo temu vzrok? Odgovor je lahek: vzgoja in pa pomanjkanje vztrajnosti in potrpežljivosti. Saj pri vojakih zdaj ni tako težavno služiti, kakor je to bilo pred leti. Vojaška o-blast se trudi vedno olajšati breme vojakov. Red seveda mora biti pa povsodi, posebno pri vojakih. Ako se komu krivica prigodi, se lahko vedno pritoži.
; — Zajec in lisica sta. kakor se baš poroča iz Ajdovca pri Žužemberku, tudi ondi prav mogočna gospodarja. V preteklem letu je pokončala lisica nad 400 kokoši in piščancev, zajec pa oglodal v pretekli zimi blizu 3000 jabolčnih drevesec in veliko trtja po vinogradih. Ni čuda, da so ljudje ogorčeni nad lovsko postavo, ki je kmetu le v škodo. Gotovo je občina očividno oškodovana, ker dobiva za občinski lov samo borih 47 kronic na leto, divjačina ji pa toliko škode naredi.
—	Dijaški štrajk v Novem mestu. Dne 11. jun. v jutro ob 9. do 10. uri (torek) štrajkali so vsi sedmošolci pri gospodu profesorju Maslu pri pouku v latinščini. Vzrok — strogost gospoda profesorja. Šli so na kapiteljski hrib. Tam so ležali do 10. ure. Ob 10. uri zbrali so se zopet polnoštevilno v šolski sobi. Štrajk v latinščini se je nadaljeval in končal z zmago dijakov.
—	Uboj na sejmu v Semiču. Kako najboljšega človeka lahko zadene ne-
sreča, spričuje zadnji porotni slučaj v Novem mestu. Anton Bukove iz Mi-helje vasi, znan po vsem okraju kot najvzornejši mladenič, je opravljal na domu svoje matere ne samo moška, marveč tudi ženska dela. Radi pridnosti in ljubezni do matere ga je vse rado imelo in čislalo. Bukovec ni nikdar pijančeval, bil je V celem svojem življenju le dvakrat v gostilni. Prvič, ko je šel na nabor in sedaj drugič, ko je šel dne 26. aprila na sejem v Semič., In to je bila njegova nesreča. Zjutraj gresta z materjo na sejem. Popolu-dne se vrne mati domu, on pa se slučajno pridruži Matiju Cimermanu iz sosednje vasi. Dobila sta v družbi Janeza Joca iz Gor. Pake. Obšli ser skoraj vse gostilne in med potjo domu so šli še v Ivčevo zidanico. Cimerman in Bukovec sta največ pila. Bukovec, nevajen pijače, je bil močno vinjen, ko so ostavili zidanico ter se vračali že v noči proti domu. In Bukovec gre naprej, onadva pa za njim. Tudi Cimerman je bil tako natrkan, da je bila po izpovedi priče Ivca “vsa cesta njegova”. Pri Grahkovi zidanici pa naenkrat Bukovec pade na tla, Tovariša ga dvigneta, a v tistem hipu udari Bukovec tovariša Cimermana s kamnom po glavi, da je bil ta krvav. Bukovec se seveda ni zavedal svojega početja. To pa Cimermana tako razkači, da pobere debel kamen in gre za Bokovcem. Ivec svari Cimermana: “Pusti ga, saj vidiš kako je pijan, da komaj gre. Kaj ga boš sedaj še tepel?” Toda Cimerman se ni dal pomiriti, stopil je za Bukovcem'in udaril od zadaj s kamnom po njegovi glavi. Nato pa zagrabi še en kamen in ga zažene zopet Bukovcu ob glavo. Bukovec je takoj padel s krikom: “Jezus Marija, jaz nisem nič kriv”. Cimerman in Ivec sta ga dvignila. Sicer je krvavel, toda lahko šel naprej. Spotoma ju je Ivec zapustil ter odšel domu, onadva pa sta bila tudi proti domu namenjena, Z% blizu vasi pa je Bukovcu prišlo slabo, zgrudil se je in zaspal. Poleg njega pa Cimerman. Okrog it. ure ju dobi voz nik Štrukelj, ki Bukovca vabi, naj gre ž njim. Ta pa je odgovoril, tla Je še truden in se mora malo spočiti. Ko je voznik odšel, zapustil je tudi Cimerman težko ranjenega tovariša. Zjutraj pa sta posestnik Plut in Absec našla že napol mrtvega človeka “pod njivami". Bil je tako s krvjo oblit, da ga nista spoznala. Šele ko so ga nekoliko izmili, so ga spoznali kot Bukovca. Pripeljali so ga domu, a jfe takoj Itfflfl, Po izpovedi izvedencev je smrt nastopila vsled otrpnenja možganov. Črepinja je bila razbita. Devetnajstletni Matija Cimerman iz Ročete vasi, je bili z izredno uporabo par. 338 obsojen le na dve leti—težke ječe in poravnavo stroškov. Sodišče je prisodilo materi ubitega Bukovca 60 kron za pogreb in 400 kron kot odškodnino.
—	Požar. Dne 4: junija, zjutraj ob pol dveh, pogorela je hiša vdove Ane Alan v Besnici št. f, župnije Prežganje. Pogorelo je vse do tal. ker je bilo leseno in po noči, niso mogli ljudje tako hitro priti. Zapalil je najbrž kak hudobnež, ker je gospodinja slišala, da je malo prej nekdo skočil izpod strehe. Zavarovana je pri "Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani za 400 K.
—	Slabo tolmačen fantovski' ponos. V noči od 12. do 13. aprila t. 1. sta bila brata Jakob in Andrej Capuder v Vidmu tepena. Tepeža so se udeležili fantje Franc Capuder ter brata Lovrenc in Janea Berk iz Vidma. Vsi priznavajo, da so s poleni oboroženi čakali na bližajoča se njim okvarjenca in da je France Capuder Jakoba in Andreja Capudra po enkrat po glavi s polenom udaril, da sta se zgrudila,nato pa še na tleh ležečega Jakoba z nogo suval in brcal. Obdolženci trde. da se tepenima fantoma zaradi tega niso izognili, ker jim je to storiti branil fantovski ponos. Za kazen so prejeli Franc Capuder 3 mesece, Lovrenc in Janez Berk pa vsak po dva meseca težke ječe.
—	Svinja mu je dišala. Filip Mrak, 19 let stari hlapec, je svojemu gospodarju Jožefu Gnezdi v Gor. Kanomlji izmaknil iz zaklenjene kleti nadevan svinjski želodec in eno gnat. Ko se je učil kovaškega obrta pri Janezu Lemutu v Vrhpolju, poneveril mu je 48 kron 28 vin. Dne 13. .majnika t. 1. zasačila sta ga orožnika v neki gostilni
v	Idriji, in ker jima je bilo o Gnezdo-
vi	tatvini znano, poklicala sta ga na odgovor. Tu jima je povedal napačno ime, češ, da se piše Jože Črnologar. Napovedala sta mu aretacijo, zdajci se jima je pa obdolženec po robu postavil, suval proti njima z rokama in nogama ter ju psoval. Enega od orožnikov je dvakrat v levo nogo zadel. Sedel bode za to 10 mesecev v težki ječi.
—Prilika se ji je nudila. Dvakrat radi tatvine vže kaznovana Uršula Škrabe, delavka v Trstu, je prišla dne 17. aprila 1907 mimo Garzarollijevega odprtega poda na Razdrtem, v katerem se je sušilo nekaj perila. Ker ni bilo nobenega človeka blizu, je hitro poba-sala nekaj perila v vrednosti 11 K 20 vin. Slučajno je prišla domača dekla na pod. ter zapazi tujo žensko, katera se je je vidno ustrašila. Škrabe ji je začela praviti, d^ se je prišla na pod
vedrit in se je skrila svojemu možu, ki jo tepe ter bo kmalu prišel za njo. Dekli se je zdela obdolženka nekako sumljivo široka, obenem pa zapazila, da nekaj perila manjka. Zahtevala je od nje, naj ukradeno blago takoj vrne, kar je ta tudi storila. Orožniku je rekla, da ji je ime Alojzija. Sodišče ji je naložilo za kazen pol leta težke ječe
PRIMORSKO.
—	Slovensko gledališče v Trstu. Tržaško dramatično društvo je sklenilo na občnem zboru 1. t. m., da ustanovi že prihodnjo sezono stalno slovensko gledališče s stalno nastavljenim osob-jem in slovensko dramatično šolo.
—	1 rst, 11. junija. V Pazinu se je 9- jun. vršilo krasno slavlje. Vršila se je glavna skupščina istrske družbe “S. Cirila in Metoda”. Navzočih je bilo blizu 10,000 istrskih rodoljubov, mnogo prekomorskega naroda in iz Ljubljane je prišel tudi župan Iv. Hribar. Dr. Mandič je tajniku družbe izročil dar tržaške slovenske mladine 1600 kron. Zvečer so nekateri Lahi insulti-rali goste, pa so jih orožniki kmalu ukrotili. “Edinost” poroča, da je Ivan Hribar govoril v krasni hrvaščini in da so od njegovega govora bili celo nekateri “starci tako navdušeni, da so poskakovali od radosti.”
—	Slovanska Istra. Trst, 11. junija. "Edinost” poroča: V Roču (Koprski okraj) so se začele včeraj občinske volitve. Včeraj je volil tretji razred. Oddanih je bilo 174 glasov za hrvat-sko narodno stranko. Nasprotnikov ni bilo blizu. Da umejemo pomen te abstinence, treba vedeti, da je bil Roč še pred malo leti italijanska domena. Tudi na preobratu v tej občini vidimo, kako se vrši polagoma v naši Istri proces osamosvojenja od italijanskega gospodstva.
—	Matija Božidar Flegerič, bivši profesor na Hrvaškem, pesnik ic pisatelj, je previden s sv. zakramenti mir' no v Gospodu zaspal v nedeljo zvečer ob 10. uri 9. junija v Odrancih. Pokojni je govoril slovensko, hrvaško, italijansko, francosko, angleško, češko, poljsko in nemško.
—	Kokarje. Dne 23. m, m, je umrl naš vrli župan g. Jernej Sestir. Bil je neustrašen zagovornik narodnih pravic!
—	Sumljiv,, da je ukradel trgovcu Francu Gschella v Radečah blagajno z zneskom 2600 kron in povrh tega še znesek 220 kron, 9 kg kave in ig hranilničnih knjižic, je dninar France Plazar v Radečah, ki pa jo je neznano kam popihal.
—	Smrtna obsodba pred maribof' skim porotnim sodiščem. Pri porotni razpravi v Mariboru dne 5. junija je bil obsojen na smrt 30-letni kočar Tomaž Koren iz Sedlaška, njegova žena pa v dvamesečni strogi zapor zaradi sokrivde. Koren je zažgal dne 3. mar. kočo Jerneja Zajšeka v Kostnicah in ubil lastnika Zajšeka. Pri prvih poizvedbah so sumili požiga in umora tri brate Mlakar. Marljivo poizvedovanje' orožniškega stfažmojstfa SkaZe je pa dognalo, da je pravi krivec Kofeii, ki so ga prijeli in dan pozneje zaprli ttfdi njegovo ženo.' Korenova žena je izpovedala v zaporu dne 16. marca, da je požgal in umoril Zajšeka njen mož. dne 20. marca je pa obstal tudi zločinec sani. Njej je priznal svoj čin in pokazal tudi denar, ki si ga je pridobil po svojih groznih zločinih.
—	Za pokončanje strupenih kač, gadov in modrasov na Štajerskem je razpisal štajerski deželni odbor za vsa kega ubitega gada in modrasa 1 K nagrade.
—	Izpred sodišča v Celju. 29letni kovač Janez Kapar je nastopil pri Sv. Lovrencu na Dr. p. kot eksekutor in živinozdravnik ter je ljudi ogoljufal za razne pristojbine. Mož ga je rad pil in je prišel tako daleč, da je nastopil to pot, ki ga je privedla do denarja. Bil je obsojen v osemmesečno ječo.
—- Smrtna kosa. V Poličanah je umrl zadnjega aprila deželni živinozdravnik g. Jurij Gradi v Starosti 34 let.
KOROŠKO.
—	Narodna šola v Št. Jakobu. Temeljni kamen šentjakobski narodni šo li se položi v nedeljo dne 14. julija t:' 1. Polaganje temeljnega kamena novi narodni šoli v Št. Jakobu v Rožu bodi narodni' praznik vsem Slovencem!
—	Strelsko slavnost so imeli od 29. maja do 3. junija v Borovljah strelci o priliki odprtja novega strelišča. Slav nost je tudi posetil deželni predsednik baron Hein.
—	Nagloma je umrl nadsprevodnik državnih železnic F. Rozman iz Trsta. V službi na progi Celovec-Vetrinj mu je postalo slabo, da so ga morali v Ve-trinjah v čakalnico prenesti, kjer je pa kmalu izdihnil. Rajnki je bil 58 let star ter zapušča vdovo s štirimi otroci.
G
TELEPHONE: 1279 RECTO«.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.

Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod na]ugodn«]dlmt pogoji.
Nalaga denarje proti obrettim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevi vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje pred^.ažo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
*	j
za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in s<^-denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH ŠTftEEf,	NEW YORK, N. Y.
—	Sp'6Y ified Ogfi in Hrvati. Ker so hrvaški po’sTahčJ ogrskega državnega zbora nastopili ža pfaviee hrvaškega jezika po železnicah in' drugod je za-šumelo ogrsko časopisje, fti nečttvetlO hajska javnost proti Hrvatom Najbolj jih peče, ker bo sedaj svet iz krasnih govorov Vrbaniča in Polita izvedel, da mažarske edinstvene države ni.
«= ¿3,000 K je sklenil darovati “Narodni odbor' v Splitu,■ ustanovljen povodom ¿branega krvavega gibanja na Hrvatskeifi 1. 1903', "Dijaškemu podpornemu društvu” v Pažifi«,
—• Mater ubil. Drfe’ ¿J. maja se je dogodil v Kastelostri v Datežčiji stra šen zločin, sčletni Gjuro Lufeifr Gregorič je ubil svojo 75 let staro iriatef',- da bi se polastil njenega posestva, ki je vredno 40,000 kron. V zaporu je morilec silno drzen ter na vprašanja odgovarja z največjo ravnodušnostjo.
—	Očeta in brata umoril. V Bagati-ču na Hrvaškem je kmet Danic umoril svojega starega očeta in svojega brata Pavla, ker je oče dajal bratu vedno
prednost.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž ttjim lahko govorite v slovenskem jeziku, iti to je? tff. Struziusicy. N. Chicago St.
Rojaki/ podpirajte z vsemi naročili predvsem dbfnäöa podjetja!
Vzbuja ob culo vati j e zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
ProŽ z operacijami inkrvavljenjem, ker Svetogcrgki čaj za ledvice Zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito:	Plučnice, na
mho tervse bolest esuala.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse Cent Laboratory,439 W.i8 it.Chicago
BRAT-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke ct ne.
__104 Jefferson St., blizu mosta.
Fino izdelane klobuke za ženske in tudi može vse po novi modi. Nizke cene.
GEO. LAUTERER,
-——-izdelovalci-----
ZASTAV IN REGALU
164-166 E. .Madison St.,
CHICAGO, ILLINOIS.
VSTEAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regalije obšite
z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regali j, kap, bander m zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
\1. B. Schuster
Young Building
....JOLIET. ILLINOIS.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : : Telefon 1343.
319 N. Bluff St.:::::;::::JOLIEC, ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
frvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEflSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo ajaročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridayr by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
rodnosti. Papež je izrazil veliko veselje in zadovoljstvo nad stanjem in napredkom cerkvenim v chicaški škofiji ter je pokazal svoje priznanje z besedo in pisanjem. Udanost in zavest chicaških posvetnjakov občuduje in čuti, da so naše naredbe varne s tako močnim ogradjem v ozadju.
"Delavnost in živahnost papeža Pija sta znameniti. Papež je sedaj v svojem 74. letu, vendar je na videz tako čvrst kakor kak petdesetnik, a njegove duševne sile so videti na vrhuncu svojega razvoja. Ničesar ne preiskuje površno, nego išče jedra stvari, celo do najmanjše podrobnosti. Njegovo razumevanje človeških zadev, posvetnih in verskih, je svetovnoširno. On ni samo duhovnik najboljšega nabožnega značaja, marveč tudi učenjak in državnik.
“Dočim so lasje papeževi zelo beli in dočim je videti mnogo mlajši nego je v resnici, je vendar drugačna mladost, nego jo kažejo slike v nekaterih časopisih. Telesno' je dobro ohranjen. Njegove oči so bistre, njegova koža je gladka in njegova lica so skoraj rožnata. Ampak v ozadju vsega tega so tisti nezmotljivi znaki značaja, ki prihajajo iz dolgega življenja, resno posvečenega eni sami reči. Da je vi deti tako mlad, pripisujem deloma dej stvu, da je bil sv. oče rojen v severnem delu italijanskega polotoka, ki je bil v prvih časih keltski v značaju. Da je italijanskega rodu in pa da se je ta keltska poteza vtisnila v njegovo rodbino pred več zarodi, je razločno vidno danes v njegovih telesnih značilnostih. Temu je po mojih mislih pripisovati njegovo vedro obličje in njegove bele lase.”
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
7	jul.	Nedelja	Vilibald, škof.
8.	U	Ponedeljek Elizabeta, kral.	
9-	((	Torek	Anatolija, dev.
»0.	“	Sreda	Amalia, dev.
ti.	“	Četrtek	• Pij I., papež
>2.	«	Petek	Mohor in Fort.
13-	“	Sobota	Anaklet, papež.
NADŠKOF QUIGLEY PRI PAPEŽU.
“Chicago je najbolj svetovljansko mesto v Združ. državah in eno največjih mest na svetu. Je pa tudi eno najmočnejših katoliških mest na križanem svetu in sveta stolica pričakuje velikih stvari od tam.” Taka je bila poslanica Chicagi od papeža Pija X., sporočena nadškofu Quigleyu ob njegovem odhodu iz večnega mesta, kjer je bil letošnjo spomlad.
Lepa slavnost bo julija meseca, ko bo prelatu izročen plašč zvan "pallium”. To častno ogrinjalo donese poseben sel naravnost iz Rima. Nadškof Quigley je prinesel s sabo iz Rima: Prvič — poseben blagoslov od papeža za chicaško duhovščino. Drugič — pisma od papeža, kardinala Merry del Val in kardinala Gotti, hvaleča nadškofa, duhovščino in posvet-njake za njihovo gorečnost v cerkvenih zadevah. Tretjič — posebno zatrdilo papeževo, skrbeti za dušni blagor evropskih katoličanov vsake narodnosti, ki prihajajo v Chicago na tisoče in tisoče vsako leto. Četrtič — posebno priporočilo poizvedovati o blagostanju italijanskih katoličanov v Chicagi, rojakov papeževih.
Nadškof Quigley je odpotoval iz Chicage dne 16. januarja, da gre osebno poročat papežu. Iz New Yorka je odjadral do Palestine, kjer je dva tedna pregledaval prizorišča verske in zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu in okolici. Iz svete dežele je šel naravnost v Rim. Teden dni po njegovem dohodu tjakaj mu je papež Pij dovolil avdijenco. Njegova druga av-dijenca je bila mnogo daljša. Ob tej priliki je nadškof osebno izročil darove za sv. očeta, nabrane v Chicagi, v znesku $25,000. In ob tej priliki je bil tudi izveden glavni namen njegovega romanjp. Oddal je poročilo o duševnem in začasnem stanju chicaške nadškofije, ki je eno največjih katoliških središč na svetu. Samo Kolonija (Koeln) na Nemškem, Dunaj v Avstri ji in neka tretja škofijska stolica v Evropi ter New York na zapadnem svetu so glede števila katoličanov pred Chicago, tako da zavzema ta peto mesto. Chicaška škofija šteje znatno nad 1,000,000 katoličanov.
To poročilo je papež razpravljal nadrobno, stavljajoč nešteta vprašanja glede katoliškega napredka v tem mestu, kakor tudi potanko izprašujoč o splošnih verskih in posvetnih razmerah v Chicagi, o značaju chicaškega prebivalstva ter o verskih, političnih in kupčijskih vzorih, po katerih se ravnajo in vladajo. Nadškofova, tretja in zadnja avdijenca s papežem je bila dne 8. aprila, dva dni pred njegovim odhodom iz Rima.
“Ob tej priliki,” je rekel nadškof Quigley, “je papež sprejel v posebni zasebni avdijenci šestindvajset chicaških dijakov, ki pohajajo veliko du-hovsko šolo v Rimu. Predno jih je pozval, je papež poizvedel o njihovih urah in je avdijenco tako uravnal, da ne bi motila njihovih ukov. Med temi chicaškimi dijaki so Italijani, Grki, Irci, Američani in mladeniči druzih na-
ot.e teorije, s katerimi slepijo socialisti revno ljudstvo, in da njim samim ni za njih dejansko izvršitev.
Pač pa je potrebno, da se vrši stop-njema neko socializiranje velike produkcije tam, kjer je ta veleprodukcija v rokah kapitalistov sredstvo za iz-mozgavanje revnega ljudstva. Za to so nastopale vsikdar krščanske stranke, in tudi v sedanji državni zbor stopajo že s formuliranimi zahtevami. Sklepi zadnjih dveh slovenskih katoliških sho dov so še dobro v spominu, in ravnokar je na shodu dunajskega krščanskosocialnega delavstva poslanec Kun šak izjavil, da bo zahtevala njegova stranka, da se podržavijo rudniki, vrelci kamenega olja, železnice in druge stvari, ki so splošno potrebne, pa jih do zdaj monopolizirajo kapitalisti, da jim določujejo visoke cene ter tako izsesavajo ljudstvo. Tudi splošno ljudsko zavarovanje, ki je ena glavnih zahtev našega programa, je v jedru prav državnosocialistična zahteva.
Država more torej do gotove meje izvajati socijalizem. Komunistiške sanjarije pa, ki hočejo odstraniti zasebno lastninsko pravico, so neizvedljive in protinaravne.
Mimoza rastlina potegne ob naj rahlejši dotiki svoje liste skupaj.
Anglija uvaža na leto 100,000 ton jabolk iz Amerike.
V navadni brivnici na Angleškem stane striženje las šest in britje štiri cente.
Najmočnejše orožje krokodilovo je njegov rep; en udar ž njim zadošča, razbiti noge najmočnejšega moža.
DRŽAVA IN SOCIALIZEM.
Pod tem naslovom je priobčil ljubljanski “Slovenec” z dne 15. junija t. 1. sledeči velezanimivi članek:
Dplgo se že širijo socialistične ideje, a ni bilo še praktičnega poizkusa, da bi bila katera država začela izvajati v dejanju komunistične teorije. Ravno nasproti smo videli, da so socialistični poslanci, tudi če so zmagali na najradikalnejši program, takoj ta program zatajili, ko so dobili v roke 'moč, da ga izvedejo. Oni so zoper monarhijo, a se vklonijo, kadar se jim ponudi za-željena prilika, da postanejo c. kr. socialisti. Oni so pred ljudstvom strašni antimilitaristi, a če pride do odločitve, glasujejo tudi za nove kanone. Vsi socialni demokratje, ki so doslej se postali ministri, so izdali svojo stranko in postali branitelji kapitalizma.
Na Francoskem imamo v tem oziru najbolj poučne zglede. Ko so zmagali socialisti, bi bil človek mislil, da bodo zdaj takoj ustvarjali socialistični raj, vpeljali skupno državno last in odpravili krivični kapitalistični družabni red. ■ A zgodilo se je nasprotno. Združili so se s kapitalističnim framason-stvom in so začeli versko borbo, da odvrnejo z njo pozornost ljudstva od svojega lastnega izdajstva, ki so ga izvršili nad delavskimi stanovi.
Zdaj imamo pa v francoski zbornici velezanimiv dogodek: Najradikalnejši del socialistov, ki mu načelujejo ljudje, ki še niso ministri, pa bi bili radi, in zato potrebujejo reklame in popularnosti, je nastopil s komunistiškim predlogom, ki je najradikalnejši, kar smo jih zadnja desetletja še doživeli. Jaures je predlagal, da se vinogradi podržavijo, da se vpelje skupna posest zemljišč in zanjo seveda tudi. državna uprava. To je v jedru res komunističen predlog, in vložen je tudi v času, ko je razpoloženje zanj najugodnejše.
Take agitacije, kakor so jo zadnje tedne razvili južnofrancoski viničarji, naša politična zgodovina ne pomni. Vinogradništvo južnofracosko je težko udarjeno po umetnih vinih in po zunanji konkurenci. Marcelin Albert, preprost kmet, se postavi na čelo agitaciji in postane čez noč ena najvplivnejših oseb, ki zbira okoli sebe na sto-tisoče privržencev. Velikanski shodi so se vršili, in v Montpellieru je mogel Albert reči, da govori v imenu 800 tisoč ljudi. Viničarji trpe bedo, govori Albert na shodih, in dolžnost vlade je, da jim pomaga. Če vlada takoj ne pomaga, odpovedo viničarji davke, ne gredo več v vojake in občinski za-stopi vsi odstopijo. Vlada ima torej dolžnost, da pomaga.
Vlada pa se za to ni zmenila, ker se ji zdi važnejša naloga, bojevati se proti duhovnikom in Cerkvenikom. Ko so se pa začeli zbirati ljudje v velikanskih množicah in so začeli prirejati ogromne demonstracije, je začela misliti, pa ni dobila poguma, da bi kaj storila.
Ta trenutek pride komunistični pred log Jauresov. Kaj stori parlament? Z velikansko večino ga odkloni, češ, da je neizvedljiv. In vendar so ti ljudje, ki so predlog odklonili, nebrojno-krat pred ljudstvom zagovarjali soci-alnodemokraški program! Ko ga naj bi v dejanju izvršili, so pa izjavili, da je nemogoč. Posestnikom se zemlja ne sme vzeti — pravijo in če bi se odkupila, bi bilo treba zato milijarde denarja. Skupno v državni upravi se zemlja ne da obdelovati, kajti za to bi bilo treba ogromno uradništva in državnih uslužbencev, ki pa vsi skupaj poljedelstva ne bi mogli vzdržati niti na tej stopinji, kakor je zdaj. In vlada? Pozabila je na vse svoje lepe teorije, s katerimi so ti ljudje kot kandi-datje slepili volivce.
"Tta poraz komunistične ideje je najboljši dokaz, da so puhle in prazne
Da se pomnoži použitek ribji, je odredila angleška kraljica Elizabeta, da se ima en postni dan v tednu pridržati.
Po judovskem sporočilu se Kajnu pripisuje iznajdba mer in uteži, Egipčani jih pripisujejo Tevtu, Grki Hermesi#
V šoli na Francoskem.
Te dni je priredilo društvo Patrie Française protestno zborovanje, ki je bilo zlasti obrnjeno proti moderni francoski šoli. Poslanec, pisatelj Barres je povedal sledečo resnično zgodbo: Neka sedemletna deklica, ki je bila v nedeljo pri sv. maši, je morala pred vsemi otroci v razredu na klop stopiti in Očenaš moliti. “Oče naš, kateri si v nebesih,” tako je deklica začela, a uči telj jo je prekinil z besedami: “Kaj, tvoj oče je v nebesih? Saj sem ga pred eno uro na cesti videl.” — “Daj nam danes naš vsakdanji kruh.” — “Ja, to je pa še lepše, Tvoj oče je pek, ali ti ne da vsak dan kruha!” Cela šola se je smejala in učenko zasmehovala. Pobožna dejdica je bila vsa zritešana in v strahu trepetala, ko je .morala Očenaš do konca moliti. Drugo nedeljo je šla zopet k sveti maši. Ko je za to učitelj zvedel, ji je ukazal, naj vpričo cele šole moli: “Češčeno Marijo.” “Če ščena Marija, milosti polna.” — “Koga pa pozdravljaš? Ali jo poznaš? Saj pozdravljamo samo znane ljudi.” — Govornik Barres je pristavil, da je sedaj takih slučajev mnogo na Francoskem Ali niso to žalostne razmere?
Hindi se morajo vsak dan kopati, in zato so v bližini kolodvorov v Indiji ,iz kopali vodnjake, da imajo potniki priliko izpolnovati ta predpis.
Starošegno gosje pero se je prav nepričakovano prikupilo gospem premožnejših slojev v New Yorku. Druga moderna priljubljenost so nezgibana pisma, ki se devljejo v zavitke jednake velikosti z listom.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Pr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerjem
in čuditi se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma prehlajen j a, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, 111.
T\ N a vsaki steklenici j e ^ IA naša varnostna znamka ^|r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. A.ti. RICHTER «& CO.
215 Pearl St., New York.
j. f. iciito-
Lesni trgovec.
Cor. DesPlainea in Clinton Sta. Oba telefon 8. Joliet.
Tin Joliet National Baut
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $ioo,ooo.30
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
{Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Madjarska sirovost.
Ko je Slovak dr. Štefanik, astronom v Parizu, potoval v Azijo, je med potjo obiskal tudi svoje starše v Kaša risku na Ogrskem. O dogodku, ki se mu je pripetil na poti, piše sledeče v “Ludovih Novinah”: “V divji Aziji med Kirgizi in Uzbegi nisem potrebo val samokresa, ker moje življenje je bilo v varnosti. Še le v kulturnem Ma-gyarorszagu na požunski pezinski železnici, zavoljo tegk, ker sem govoril slovaško, so me kot roparji napadli poslanci mažarske ljudske stranke: Kovacz, Czitary, Breszensky, Ernszt in Szreczanv. Poleg mene sedeči Ko vacz je rekel: “Prepovedujem, da bi vi tukaj govorili slovaško. Ako izprego-vorite še eno besedo slovaško, dam vam eno čez glavo, ali pa vas ustrelim kakor psa. Szmreczany je temu še pristavil: “In jaz vam zopet možgane razčesnem!” — Pri tem dogodku je bil tudi navzoč dunajski dopisnik angle škega lista “Times”. Dr. Štefanik bode sedaj tožil te surove člane ma žarskega postavodajalstva.
Ruski car kot glasbenik.
V nekem pariškem časopisu trdi ne ki “Menestrel”, da ni Nikolaj II. samo pesnik, ampak tudi skladatelj, in sicer nenavadno nadarjen. Njegove skladbe so po mnenju pisatelja jako otožne. Vse kažejo nekako fatalistično udanost v usodo. Neko pesem njegovo, priobčeno pod psevdonimom “Slave”, je uglasbil njegov stričmk; toda car najrajši sam uglasbuje svoje pesmi. Nikolaj II. ima tudi dragoceno zbirko starih gosli, na katero je zelo ponosen. Jako se tudi trudi, da vpelje zopet starorusko glasbilo balalajko, ki je ze lo dobro igra. Glas njegov sicer ni močan, a zelo prijeten. Nedavno je v zaključeni družbi pel pesem, zloženo od Masseneta, in jo prednašal s tako globokim čuvstvom, da so mnogim navzočim damam stopile, solze v oči.— Tako poroča “Menestrel”.
Cela družina hodi po glavi.
Pred štirinajstimi dnevi je prišla k šefu pariške policije neka ženska in mu bridko tožila, češ da mora hoditi po glavi, ako hoče iti v svojo sobo. Policijski šef je takoj poslal v stanovanje žene detektiva z naročilom, naj si ogleda njeno stanovanje in poizve pri sosedih, v koliko so podatki čudne ženske resnični. Pred policijo so nato poklicali sina, naj bi razjasnil celo stvar z materjo. Užaljen je odgovoril, da je vendar popolnoma naravno, da hodijo v sobah po glavi in rokah in da tako dela tudi njegov ujec. Pripeljali so sedaj še ujca, ki je tudi trdil, da si drugačne hoje niti predstavljati ne more. Policija je odvedla vse tri v njih stanovanje, da na lastne oči vidi ta izvanredni • način “hoje”. Ko so stopili v hišo, bili so namah vsi trije na glavi in rokah in se začeli pomikati naprej, posebno izurjen je bil sin. Ko so jih vprašali, zakaj tako delajo, so odgovorili, da jih neki neodoljiv nagon vleče k zemlji, ko vstopijo v sobo. Šef je ukazal, da se stanovanje preišče, rodovina pa preseli.
Četrt srebrnega dolarja z leta 1853 s solnčnimi žarki in tremi puščicami nima nikake penezoslovne vrednosti; brez puščic in solnčnih žarkov pa jo cenijo od $5 navzgori. Pol srebrnega dolarja iz imenovanega leta ima še višjo vrednost.
Samoumor z elektriko. Tudi pri samoumorih se kaže vpliv vedno menjajoče se mode. Revolver, strup, uto-pljenje, vse to je že zastarelo. V Toplicah na Češkem je monter Bernaček splezal na drog elektriške napeljave in z obema rokama zagrabil za žico, ki po njej kroži tok 500 voltov. Bernaček je padel mrtev na tla.
Češko pivovarstvo. Na češkem je 594 pivovarn in 43,000 gostilničarjev in prodajalcev piva. Na leto se skuha nad 9 milijonov hektolitrov pive in od tega se plača 45 milijonov kron davka in doklad. Pri pivovarstvu ima zaslužek 15,000 oseb. Največ piva skuha meščanska pivovarna v Plznju, blizu 800,000 hektolitrov na leto. Na Češkem je tekom zadnjih 40 let propadlo 500 manjših pivovaren.
Po krokodilu čez vodo. V Južni A-meriki je pred leti prenočil neki potnik v vasi, mimo katere teče potok. Vaščani niso hodili črezenj po mostu ampak po velikih kamnih, ki so se nahajali v strugi, in seveda je moral tudi on porabiti ta prehod. Ko je drugi dan hotel zopet čez vodo, je opazil, da manjka v sredi potoka kamen, vsled česar se je moral vrniti. Prišedši v vas je pripovedoval o tem vaščanom, ki pa so mu povedali, da v sredi potoka ni ležal kamen, ampak —- krokodil, ki je ondi spal. Ko se je prebudil, odplaval je naprej.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri po znava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnita otrok m varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
iteitaa Milici Ijrtljiim pjiUjj i inji jiitfi j p^umii ulicah
Naš zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak
FRANK SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6x04 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Najboljši “kramarji” na svetu. Vsakdo je prepričan, da je angleška trgo govina najobsežnejša, toda številke govore drugače. V letu 1905. je zna šala vrednost vsega blaga, ki so ga spečali Angleži pri 43 milijonih prebi valcev 22 milijard frankov; pri Nemcih, ki jih je 6o.milijonov, 15 milijard; pri Francozih navzlic 39 milijonov pre bivalcev 8:75 milijard in prav mala Belgija, ki šteje le sedem milijonov prebivalcev, je naredila kupčije za se dem milijard frankov. Ako primerjamo številke, lahko uvidimo, da Angleško prekaša ravno za polovico.
V koliko izvodih izhajajo pariški listi. “Petit Parisien” izhaja v 1,250,000 (ob nedeljah v 1,500,000) izvodih. "Petit Journal” v 850,000, “Journal” v 650,000, "Matin” v 450,000 izvodih. V 100,000 izhajajo “Echo de Paris”, "Eclair”, Petite Republique” in “Croix”. Od ostalih listov izhaja “Libre Parole” v 60,000 in “Radical”, “Aurore” in “Lanterne” v 20,000 do 40,000 izvodih. Časipisi “Temps”, “Figaro” in “Gaulois”, kater'h posamezni izvodi stanejo po 15 centimov, izhajajo po 30 tisoč izvodov, “Journal des Débats” katerega eden izvod stane 10 centimov, izhaja v 18,000 izvodih.
Nikoli v zadregi. Nekoč pride angleški pesnik Senfou v brivnico; brivec ga je že namazal z milom, kar se od-pro vrata in notri stopi — upnik pesnikov. Komaj zagleda Senfoua, že stoji pri njem in odločno zahteva, naj mu vrne onih petnajst funtov šterlin-gov, ki mu jih dolguje že pet let, kajti čakal je že dolgo. Senfou-u je postalo izprva tesno okolu srca, sram mu je pognal v lica kri, toda k sreči ni nihče videl tega, ker so bila lica pokrita s penami mila. Toda ni se dal ostrašiti, naredil je najljubeznivejši obraz in mirno vpraša neprijetnega znanca, bi li ne hotel toliko počakati, da ga brivec obrije. Seveda je upnik vesel pritrdil, Senfou pa se obrne k brivcu rekoč: “Prijatelj, vi ste priča,” vstane se obriše in odide, zatrjujoč, da se ne da nikoli več obriti.
*9*
Joliet, ill.
HNO PIVO V STEKLENICAHrj
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. it
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
zelika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
German Loan and Savings Bank,
MARTIN WESTPHAL,
122 N. Bluff St. JOLIET, ILL.
Henrik H. & Menno H.
STASSEN
Sobe 201 in 202 Barber bldg.
• JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAH

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištvu proti ognju, nevihti ali drugi po-| škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n.	tam in boleznim.
rje vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
Čistimo obleko.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroška obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsili delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.	,..
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET. ILL,
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893,
AMERIKANSKI SLOVENEC, s. JULIJA, 1007.
r- (
p^-T^srjfjj *r-*
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II* Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Bok 547, Forest City, Pa.
.f*-'	-------------------
* •	iz URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 11849 Janez Papež, roj 1871, spr. 3. julija 1907.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 11850 Janez Korošec, roj 1888, 11851 Vid Žurga, roj 1867, spr. 3. julija 1907.	Dr. št. 230 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 11852 Matija Medved, roj 1871, *1853 Matija Žalec, roj 1871, 11854 Janez R. Shuty, roj 1866, spr. 3. julija 1907.	Dr. št. 127 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 11855 Jožef Schneller, roj 1887, spr.
3. julija 1907.	Dr. št. 358 članov.
K društva sv. Jožefa 43, Anaconda 43, Anaconda, Mont., 11856 Jurij Vlastelič, roj 1880, spr. 3. julija 1907.	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 11857 Ljudovik Stanič, roj 1879, 11858 Janez Zetko, roj 1876, 11859 Anton Stanič, roj 187Ó, 11860 Tomaž ' Medvedšček, roj 1862, spr. 3. julija 1907.	Dr. št. 92 članov.
K* društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 11861 Aleš Kokelj, roj 1879, spr. 3. julija 1907.	Dr. št. 104 člane.
SC društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 11862 Franc Ivanovič, roj 1884, spr. 3. jul.
1907.	Dr. št. 58 članov.
JC društvu sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 11863 Anton Fabčič, roj 1873, spr. 3. julija 1907.	Dr. št. 58 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 8253 Mihael Artač, 9. jun. 1907.
, Dr. št. 95 članov,
----- SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., Jgt Jožef B raj kovic, 25. juri. 1907.
Dr. št. 344 članov.
Od društva Marije Pom. 17. Jenny Lind, Ark., 6583 Franc Medved, 255. jun.
1907.	Dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 7474 Jožef Vajs, 25. jun. 1907., 9477 Janez Šterbenc, 1649 Mihael Osterman, 1649 Mihael Osterman, 6640 Mihael Perko, 25. jun. 1907.	Dr. št. 357 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 10750 Jožef Gradišer, 1. julija /,	1907., 4102 Jožef Nadu, 8512 Martin Može, 7958 Anton Šekli, 26. jun. 1907.
Dr. št. 88 članov,
Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 8492 Jakob Kružič, 24.
jun. 1907.	Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 9798 Jožef Medle, 29. jun. 1907.
......... , Dr. št. 54 članov.
^	..... ODSTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Družine ič>9, AliquippS. Pa., 11148 Józef Habič, 24. junija '1907.
Dr. št. 28 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 8652 Jakob Žarkovič, 6679 Anton Kompare, 4888 Mihael Maurin, 25. junija 1907.	Dr. št. 357 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 10408 Jurij Malovič, 24. junija 1907.	Dr. št. 34 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3271 Marija R. Shuty, roj 1880, spr. 3. julija 1907.	Dr. št. 53 članic
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3272 Katarina Kobe. roj 1880, spr. 3 3. julija 1907.	Dr. št. 105 članic
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 3273 Neža Jurečič, roj 1870, spr 3. julija 1907.	Dr. št. 6 članic
K društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 3274 Marija Štrumbelj, roj 1880, spr. 3. julija 1907.	Dr. št. 30 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1762 Rozalija Nadu, 26. jun.
1907.	•	Dr. št. 23 članic.
Od društva Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 2558 Marije Šuljak, 26. jun. 1907.	Dr. št. 42 članic
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
1207 Marija Bižal, stara 30 let, članica društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrla 16. maja 1907. Vžrok smrti: jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901.
'8887 Jožef Remžgar, star 38 let, član društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrl 26. maja 1907. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. oktobra 1905.
10374 Janez Sajatovič, star 22 let, član društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrl 28. maja 1907. Vzrok smrti: srčna bolezen (mitral disease of heart) Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. oktobra 1906.
6940 Rafael Curico, star 38 let, član društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., umrl 30. maja 1907. Vzrok smrti: srčna hiba (heart failure). Zavarovan za $rooo. Pristopil k Jednoti 5. julija 1904.
5182 Jožef Malešič, star 35 let, član društva sv. Jurija 64, Etna, P«., umrl 5. junija 1907 v Beadling, Pa. Vzrok smrti: vbit od električne žice (po društveni izjavi), srčna hiba v Harrison premogokopu (po koronerjevi izjavi). Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 7. marca 1903.
«07 Janez Marenčič, star 51 let, član društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., umrl 17. junija 1907. Vzrok smrti: revmatizem (heart failure following rheumatism). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25. junija
1895-
1500 Matija Rogina, star 55 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., umrl 22. junija 1907. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. avgusta 1897.
NAZNANILO PODREJENIM DRUŠTVOM.
Sredi meseca junija t. 1. so bila odposlana na vsa društva nova pravila •j K. S. K. Jednote. Za pošiljatev vseh zavitkov so bili ekspresni stroški predplačani, vsled česar bi morali biti dostavljeni vsakemu društvu brezplačno. Ker sem pa dobil od nekaterih društev glas, da so morali toliko in toliko j vsoto plačati za ekspres pri vsprejemu zavitkov, za to prosim vse tajnike in j tajnice, ki so morali pri prejemu pravil kaj plačati, da mi to sporoče, nakar bom izposloval, da se jim dotična vsota povrne.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
cagi, ker vlak malo stane in bo vesela zabava med našimi brati in prijatelji v Jolietu.
Srčen pozdrav na vse skupaj in na svidenje v Jolietu! *
Frank Banič, tajnik|
Jenny Lind, Ark., 25. jun. — Naznanjam, da smo imeli šestmesečno sejo in volitev novih uradnikov. Izvoljeni so:
Matevž Bokal predsednikom,
John Eržen tajnikom,
Frank Blekač zastopnikom.
Pozdrav vsem Slovencem v Ameriki, zlasti članom K. S. K. Jednote.
John Eržen, tajnik, Box 47.
Iz slovenskih naselbin.
l>+0+0+0*c^0+0-*0*0+0+0+0+c
Ely, Minn., 27. jun. — Tukaj bodemo imeli na dan 4. julija piknik v Slovenskem parku med mestom in Zenith Location, in sicer vseh slovenskih društev razun enega. O tej zadevi sporočim prihodnji teden bolj obširno.
Naš ponočni Čuvaj Anton Kobetič, doma iz Kvasice pri Črnomlju, se je ponesrečil in ranil na nogi. Imel je opraviti z nekimi razsajači blizu Chan-dler-rudnika in pri skoku za jednim je padel v neko jamo in si precej poškodoval nogo. Upati je, da ozdravi kmalu. :>*ui	Jos. J. Pešel.
Chicago, 111., 30. jun. — Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Stefana št. 1. K. S. K. J., da bomo imeli polletno sejo v nedeljo, dne 7. julija 1907. Polletne seje se mora udeležiti vsak član po pravilih; kdor se je ne udeleži brez posebnega vzroka, plača kazen, kakor mu jo društvo naloži. Pri tej seji se ima razpravljati veliko
važnih reči, zato so prošeni vsi bratje, naj nikar ne izostanejo od te seje.
Obenem moram naznaniti vsem tistim, ki so kupili tikete od našega društva za piknik v Jolietu, da se ni treba bati, kakor se govori, da ga ne bo, ker bo! Samo dajte kupljene tikete nazaj in dobili boste druge, ker smo pre-menili železnico. Namesto po Chicago & Alton se bomo peljali po Santa Fe. Kolodvor je ob Dearborn in Polk sts. Dne 28. julija zapusti vlak Chicago ob 9. uri dopoludne in iz Jolieta se vrne ob 8:30 zvečer.
Na obilno udeležbo vabimo rojake v Jolietu in posebno pa tukaj r Chi-
Bessemer, Ala., 2. jul. — Naznaniti želim rojakom po širni Ameriki nekaj o Alabami.
V	tej okolici so velike jeklarne T. C. & I. Co., kjer se muči veliko število črncev, da si služi vsakdanji kruh. Dela se navadno po 12 ur na dan po 125^ centov na uro. To pa le za črnce, belokožci služijo po 20 do 25 centov na uro. Tu vsak lahko izprevidi, kako se ravna z revnimi črnci, in kako so spoštovani. Oni nimajo nobene piavice. Pri delu je črncev tri četrtine a belih ena čertina. In to v tovarnah, beli so navadno vsi “bosi” ali delajo pa lažja dela, a črnci pa so le pri vročem in težkem delu. Kar se tiče njih življenja je, da beli ljudje žive skup na enih cestah, a na drugih so zopet sami črnci.
Salunov je tu precej dosti, a črnci ne smejo v salune, kjer ni črnca natakarja, ker belokožec mu ne sme dati pijače, a belokožci pa nočejo od črnca vzeti pijače, dasi je isto dovoljeno.
V	tem mestu ni dosti Slovencev, le par se jih najde v okolici, je pa strašno veliko Italijanov, ki delajo za mal denar in niso bolj spoštovani kot črnci, to pa radi njih slabega obnašanja in revnega življenja.
Ta država je po večini hribasta, V dolinah teče voda, ki pa ni preveč o-kusria,- jč bolj sladka, pa ko se je privadi, človeku ne škodi.
Vreme je dandanes dovolj gorko in se ni bati še zime.
Dela je tukaj dosti, rabijo fazne tovarne več ko po petdeset ljudi j- Kdor hoče malo deželo videti in tudi kaj Si prislužiti lahko pride sem. Delo hi težko, a plača je dobra posebno za stalne delavce, ki tudi kaj razumejo, imajo prednost.
K sklepu pozdrav rojakom širom Amerike posebno na vse svoje joliet-ske prijatelje.	Ivan.
Za kratek čas.
S04040404-K>^0'
♦O+O+O+C
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega ljubljenega brata, oziroma svaka in strica g.
Matije Rogine
izrekamo podpisani svojo iskreno zahvalo vsem tistim, kateri so pokojnika v bolezni ali na mrtvaškem odru obiskali ali bili na njegovem sprevodu. Vsem in vsakemu posebej naša najsrčnejša zahvala!
Joliet, 111., 28. junija 1907.
George Rogina in žena z otroci.
Slovencem v pogled.
Cenjeni Collins Medical Institute.
Veliko slavnost Vam sporočam za Vaša zdravila, ker sem se jaz tako popolnoma ozdravil z njimi, ko sem 4 tedne težko bolehal na drobu, a me Minnesotski zdravniki niso mogli ozdraviti.
Lepa Vam torij hvala, ter Vam o-stajam hvaležni Frank Bambich Box 55 McKinley, Minn.
Pismo iz Chicage. — Zadnjič ste v Amerikanskem Slovencu na prvi strani pisali, da bi vi v Am. Sl. ves fajt radi že zaštapali. Jaz nič ne rečem, če na prvi strani lista fajt zaštapate, ampak tisti vogel na zadnji strani pa bi rad Pavliha še za naprej obdržal. Pustite nam veselje naj streljamo, dokler imamo kaj pulfra; ko nam bo pul-fra zmanjkalo, bomo pa puško v koruzo vrgli in mirna bo Bosna in — Chicago tudi! — Danes sem si na piko vzel nekega srboritega fantka v Chi-cagi, ki se piše: petrič francel. Ta je dobro poznan, ker je kakor neka podrepna muhca, ki ga povsod dobiš. Nekateri ga zelo obrajtajo, ker zelo veliko govori in ima namazan jeziček; vmes pa večkrat kakšno tako reče, da ni kranjska; zato mu pravijo nekateri, da je učen, jaz sem mu pa nekoč rekel: petrič, ti si neumen; zmerom gobez-daš, pa sam ne veš kaj klobasaš. Midva se namreč tikava. Pa meni ni zameril, ker mene imajo vsi za neumne-ga. Ta fant — petrič — je izučen za pe.ka'.včasih pa tudi klobase dela. Zadnjič je v čikaških cajtengah napisal strašno^ dolgo klobaso, ki ima tak okus kakor žaganje ali pa otrobe. In v teh cajtengah je petrič tudi te besede zapisal: ‘“v Ameriki bog ni dal mnogo dobrih stvarij.” Takoj ko sem to videl zapisano, pa sem si mislil: No, francel petrič, če bi tebe ne bilo v Ameriki, pa bi že ena slaba stvarca bila manj. In ko sem še enkrat pogledal, sem videl, da je francel petrič besedico “bog” zapisal z malim puštabom. No sem si mislil, če pa ti “boga” pišeš z malim puštabom, bom pa še jaz tebe. Le za-merki si, da pri meni, ki sem neumen Pavliha, je tvoje ime za zmerom izgu bilo ta vel’ke puštobe. Ti si in ostaneš: frimk petrič. Da pa ne boš mi slil, da nimamo ta velkih puštobov, le poglej jih, da jih imamo: F, P, F, P, F, P, F, F, F, P, P, P, — ampak zate jih imamo; ti si pa: frank petrič, ali: petrič frank. — Ta fant je enkrat ko nas 'je bifo več skupaj, tole zinil: Saj Boga sploh ni.” Eden je vprašal, zakaj ne. In petrič je odgovoril: “Zato ker ga ne vidim!” To se mi je že preneumno zdelo, zato sem mu takoj dal kontra: Ti, petrič, ti praviš, da imaš pamet, ampak jaz tvoje pameti nikjer ne vidim. In če ti praviš, da Boga ni, zato ker ga ne vidiš, potem ti tudi nimaš pameti, ker je jaz ae vidim. “Pavliha, ti si neumen!” me je petrič zavrnil. Odgovoril sem mu, saj vem, da sem neumen, ti pa še tega ne veš; Bog naju živi, saj sva si brata “ sem mu rekel in mu segel v roko. Potem so se pa še drugi spravili na petrioa, V Chicagi so večinoma socialisti taki, da k maši in k spovedi ne gredo nikoli, ampak v Boga pa še verjamejo. No, petrič — zasolil mu jo je nekdo — jaz tudi še nisem nikoli videl tiste gobe, ki je v tebi; nisem je videl, ampak toliko pa vem, da imaš jo pa in da je zmerom suha, čeprav jo zmerom zalivaš! In petrič se je razjezil. Ne imejte rile za neumnega, je zavpil, ali mislite da iliftiam nič v glavi? “Nič nimaš!” je zavpil nekdo z drugega konča, “zato ker še nobeden človek ni videl, da imaš ti kaj v glavi; in če hi videl, potem gotovo nimaš; zato ker ¿hi verjamemo samo na to, kar se vidi.' ‘‘Pustite ga 110!” se je e-den potegnil z'a petriča, “nekaj ima pa skoro gotovo v glavi; če nima mož-gan, ima pa morebiti ajdovico, kaj se vel” "Pri moji duši!” je zarentačil pe trie, vrgel kozarec v tla in razburjen odšel proti vratom. A za slovo je dobil še eno pod lios. “Kaj se pridušaš?” ščiti ga vprašal jaz Pavliha. “Saj nimaš duše, ker je ne vidiš, kaj praviš potem: pri moji duši!” A tega že ni več slišal, ker je vrata zaloputnil za seboj. Odšel je petrič — mi smo se smejali, on se je pa jezil in klel. In petrič se je v kratkem prčmufal na drugi konec mesta k svojim prijateljem. Pod revno streho jih živi več rdečih bratov socialistov skupaj; po bratovsko si med seboj delijo tobak in pivo. Sa-lunar na kornerju pa pravi, da dokler bo imel take kostumarje, kakor so ti rdeči bratje, da ne bo prodal saluna, magari če prav mesto lajsens povikša na dva tavžent dolarjev.
Pavliha s Centre.
v m prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
««
99
Hill Girt Vineyard
Dobro viao od 35odo 45o gal., staro vino po 50o galon, ri es-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Roz 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
.TELEFON 2252.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 £xchange St. JOLIET, ILL.
1012 N. Broadway..JOLIET, TLT.,
L Schoenstedt,
naslednik firmi
Longhraa & Sclioenstedf,
Posojuje
denar ¡Moti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja
zemljišča.	j
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
Radostno priznanje.
“Zelo rada spolnjujem svojo namero, da Vam izrečem mojo zahvalo za vaša zdravila, ki jih vsim mojim rojakom priporočujem. Trpim na hudem glavobolu, in samo Severov Prašek zoper glavobol in nevralgijo olajša moje bolečine. Priznavam, da so ču-dotvorni. Ne čutim po porabi istih ni-kake bolečine in tuposti kakor izza onih praškov, katere dado zdravniki v stari domovini. Bolečina preneha takoj in jaz se čutim tako zdrava in sveža kakor preje. Jaz rabim v slučaju po trebe samo Severova zdravila. Primite srčno zahvalo. S spoštovanjem: Mrs. Marija Holomek, Ranfrow, Okla. Severov Prašek zoper glavobol in nevralgijo se prodaje v lekarnah. Cena 25C. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Denarje v staro domovino pošiljamo:
za $ 10.35 ................. 50	kron
za $ 20.45 ................ 100	kron
za $ 40.90 ................ 200	kron
za $ 204.00 .............. 1000	kron
za $1017.00 .............. 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	New	York
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
r*
Vsih društvenih potrebščin.
John 1 Gosar Co.
719 High St., W. Hoboken, N. J.
Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd.
VšS dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in p<3 kar mogoče nizki ceni,
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
NIKJER BOLJŠE IN „ CENEJŠE.
r
JOSIP JONTES
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi- za otvoritev dela plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.
IŠČE SE ANA REŽEK IZ KRAŠ-njega vrha št. 32 pri Metliki. Pred-kratkim je prišla v Steelton, Pa. Kdor rojakov ve za njen naslov, je naprošen,da ga naznani,ker jej imam nekaj važnega sporočiti. Marija Rački, Box 1, Barclay, 111.	29tz
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, III.
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNIC» katerej ima na raspolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Sol N, Chicago Št N. W. Phone 1215
Dobra portrežba in nizke cene
Rojaki, 0 priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in	
najboljše pivo, žganje, vi-	1 	
no in druge pijače ter pro-	Prodajom tud: parobrodne listke ter
dajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.	pošiljam denar v staro domovino.
	John Povsha, lastnik
123 Pine Street,	HIBBING, M INN.

Poljski spisal Vladislav Orkan, prevel Fran Virant.
“Hvaljen bodi!"
“Na večne čase... Odkod par “Iz Ajiterike.”
i
“Naravnost:
“Da."
"No, glejte, glejte../. Torej ste go-ItpVo od tukaj?"
“Od tukaj, iz Porobja...”
"E, čegav?"
"Od Kopanjde.”
"Vsi svetniki!... Torej ste vi Martin? Nikakor vas ne bi poznala, tako Ste se izpremenili. No, glejte, glejte
“Jaz sem vaš poznal, samo čakal sem; hitro ste me ustavili...”
“Torej vi prihajate; naravnost s postaje?”
“Da, naravnost... Kaj je tu novega? Povejte, kar veste. Iz pisem ni mogoče spoznati..
“Eh, moj ljubi, škoda besedi! ... Niste imeti po kaj priti.”
“Žena?..je vprašal s tresočim gla som Martin.
“Eh, saj veste gotovo iz pisem, ki so vam jih ljudje pisali.. .” je odgovorila ženska.
“Slišal sem, slišal, toda ne morem verjeti... Denar sem ji pošiljal...” je govoril zamišljeno.
“To je ravno, kar niste prav delali. Ne bi ji smeli pošiljati! Naj bi bila lakote umrla...”
“Ej, kaj pravite!..
“Govorim resnico. Ona je vaše težko prislužene krajcarje zapravila s tem potepuhom, in poleg tega so še narasli dolgovi ...”
“Povejte vse natanko, kar veste!...” je šepetal, odložil sveženj in se oprl ob ograjo. Ženska se je vsedla poleg njega.
“Ko ste odšli,” je začela, “je šlo nekaj časa dobro; toda potem je vzela v službo Vojtka iz Gibe. tistega, ki je včasih za njo letal... No in začelo se je popivanje, vsak večer ples in nesramnosti, da Bog obvari!... Denar, ki Ste gaj ji vi poslali, je vrgla vaša žena Židu v grlo!...”
“O. za Boga!.. .” jo je prekinil Martin.
“Poslušajte no dalje... Sem je prišel Boštjan iz Kozire, tisti, veste, ki je bil šel v Pešto delat... Prinesel je nemalo bankovcev... Kakor hitro je čutila vaša pri njem denar, je začela z njim piti. . . Vojtek se je sprl z njim, prišlo je do boja... Boštjan je hudo poškodoval Vojtka, tako, da se ta niti premakniti ne more. Od tedaj je šlo vedno bolj navzdol. Vaša se ni brigala za delo. polje je neobdelano, vse je ležalo zapuščeno in otroci so hodili raztrgani..."
"Za pet ran božjih!" je tožil obupno Martin.
"Da bi bilo le tega konec!"... je nadaljevala ženska. "Prišli so orožniki in vzeli seboj Boštjana...” “Zakaj?”
"Zakaj? Ker denar, ki ga je prinesel s seboj, ni bil njegov, ampak ukraden. Kar je res, je to, da on ni vzel tega denarja. Eden izmed onih, ki so delali v tovarni, ga je ukradel gospodarju. Boštjan je zapazil, kam je ta S.kril denar, ga vzel in prišel v vas. Tam so onega prijeli, on je'šel po denar. kjer ga je skril, a denarja ni bilo. Madjari so ga grozno pretepli... Boštjan je vedel za to, a ni vrnil. Tako vam je bil ta vražji človek trdovraten! ., .Toda tu se je že raznesla govorica, da ima Boštjan neznansko’denarja, no in tako so si začeli pomežikovati. . . Ko so prišli orožniki, je imel še samo polovico od tega, a tudi to je oddal vaši ženi... Ha! Vaša je prebrisana! Takoj je vzela otroke in se odpeljala, po železnici tja nekam onstran Krakova.”
"Vsi svetniki! in je ni tu!" je vzkrik-nil Martin in se prijel za glavo.
“I ni je.,. Glejte, kani je to prišlo. Ako ne bi bili odšli v Ameriko, kakor so vam svetovali ljudje, bi se bili že na kak način preživih na tem posestvu. Tudi mlin ste imeli in nekaj denarja, in kaj sedaj?. . . Žena je utekla,z otroci, na polju ni ničesar... Še iz bajte vas upniki preženo... Tako, tako botrček!...” je pripovedovala ženska. "No, moram iti. da ne zamudim ure... Tožimo se s sosedom...” Martin že ni poslušal... Niti poslovil se ni od “botrce". ampak je naprtil zveženj na pleča in hitro stopal proti vasi... Od daleč je že gledal svojo bajto. Hipoma se je ustavil, zaslonil oči z roko in se zagledal v njo .. . Bila je zapuščena, nikogar pred pragom... Čisto brez moči se je oprl ob ograjo in solze so curkoma tekle na zemljo. . .
“Moj Bog!" je mislil, "kako sem se veselil, ko sem se vozil čez morje, da vendar zagledam svojce, da oddaleč zapazim otroke, da mi pribite nasproti, a tu ni nikogar... nikogar!...” in pretrgane besede je zadušilo bolestno ihtenje.
"Oj, Maruša!... skoraj na rokah sem te nosil, nisem ti pustil delati, in ti si mi tako ubežala... Oj Maruša, Maruša!.......”
Razjokal se je kakor otrok, vstal nekako s silo in šel dalje, omahovaje kakor pijan.. .
Bilo je lepo jutro... Ljudje so prihajali iz bajt na polje, ta s srpom, oni s koso; videli so ga, ko je šel. Nekaj
žensk ga je celo pozdravilo, on je mehanično odgovoril in šel dalje. Saj bi ga tudi tako nihče ne poznal!... Izpremenil se je, pustil brke; in z zve-žnjem na plečih je bil bolj podoben beraču, kakor tukajšnjemu gospodarju.
“Glej. tu se vlači pijan dedec in berač. da bi imel za’žganje.!' so mu letele na uho besede mimoidočih.
Pri srcu mu je postalo še bolj tesno... Sprejeli so ga kakor berača v domači vasi; njega, nekdanjega mlinarja ...
"Oj Maruša! Maruša!...” je šepetal skozi zobe, stisnjene od bolesti.
Spomnil se je, kako je pred par leti odhajal od doma z nadejo, da se vrne kmalu s polnim žepom tolarjev.. . Poplača dolgove, prikupi polja in bo spoštovan gospodar. Tako naporno je delal, a vendar je vsega manjkalo. Pred žetvijo je že moral kupovati... Že je mislil pri sebi, da se enkrat iznebi bede in otrokom zapusti toliko, da bi se jim po njegovi smrti ne bi bilo treba grizti med seboj.. .
Tako je prosil Marušo, da bi skrbela za otroke in pazila na bajto... Ona mu je prisegala, da bi ga le odpravila ... S takim upanjem je odhajal v svet, z Bogom v srcu... V Ameriki je moral težko delati; včasih je trpel glad, da bi le mogel kaj domov poslati... Skrbelo ga je, kako si bo- Maruša pomagala. Parkrat je poslal po petdeset goldinarjev. Prosil je v pismu za kake novice, a je zvedel samo kar so mu ljudje naznanili, da pije Maruša z drugimi. da leži polje neobdelano... Ni verjel ljudem, molil je in zaupal Maruši... Omagoval je, a delal, da bi le mogel kaj domov poslati! Maruša mu pa ni niti besedice pisala. Hrepenel je po domačih, da bi se oddahnil pri Maruši vsaj en mesec ali dva.. . in se odpeljal.
“Oj Maruša. Maruša...” je končal podeče se misli.
Čisto pobit je stopil na svoje po sestvo... Srce se mu je stisnilo, ko je gledal na zapuščeno ledino... Oko-lu se valovi zlato žito, samo na njegovem posestvu ni nič... Tako golo, kakor po žetvi.
Stopil je pred svojo bajto. Čisto brez moči je padel na prag in se oprl s pleči na vrata. ..Z glavo, povešeno na prsi, je bil podoben beraču, kadar čaka, “če se kmalu vrne gospodar s polja.” Misliti nikakor ni mogel,’ čez nekaj časa je dvignil glavo in se ozrl po dvorišču. Vse zapuščeno, hlev od prt. niti polena v drvarnici!.. . Gotovo so sosedje vse pokradli.
Solze so mu stopile v oči — in tako težko mu je bilo, kakor bi se mu za valil kamen na srce... Sedel je tako nepremično, in težak vzdih se mu je izvil iz prsi....
V tem je. kakor v odgovor temu ne menili obupu zadonelo od skednja, o kolu katerega je vodila steza v vas:
“Kdo pa tam tako stoka?...”
Še bolestnejši vzdih je bil edini od govor.
"Kakšen vrag pa tako ječi!" se je razlegalo Martinu nad ušesi... Dvignil je glavo in se ozrl navzgor.
Pred njim stoji širokppleč kmet. čedno oblečen, z rdečim obrazom. . . Po j znalo se mu je, da je rad “poteg
I
ne . Tudi sedaj je bilo videti, da "ga ! ima”, kajti nagibal se je sedaj na eno.
sedaj na drugo stran, kakor bor. ki ga j veter maje. in gledal na sedečega Martina.
|	"A, vi ste, župan..." je šepetal mli
nar.
“Uganili ste. jaz sem tukajšnji predstojnik. A vi. kdo ste?" je vprašal župan z izpitim glasom.
"Torej me ne poznate?.. .”
"Seveda ne.”
"Mlinar Martin...”
"Bog pomagaj!... Odkod ste se pa vi vzeli?”
“Naravnost iz Amerike...”
Župan je iztegnil roko in sta se pozdravila. ,—
"No, prej bi pričakoval gospoda glavarja. kakor da bi vas tu zagledal! ...” je govoril župan. "Kdaj ste prišli?"
'"Danes..
Župan je opazoval Martina, ki je sedel otožen in vtopljen v obupne misli, ki so mu zmedle vse pojme.
"Veste kaj.” je začel župan, "kaj boste tu sedeli? Zgodilo se je. kar bi se ne smelo zgoditi... Vi tako ne morete nič pomagati, če bi tudi celo tu sedeli. Žene ne prikličete s krikom in ji tudi ne napravite nobene škode če tudi pretočite korec solza!.. . Torej pojdite raje k meni. razgovorimo se o celi zadevi in bo že kako drugače.. . No vstanite!" in ga je potegnil za rokav.
Mlinar se je počasi vzdignil in stopal topo za županom... Ljudje so se čudili, "s kom neki gredo gospod pred stojnik”. a gospod predstojnik je šel z mlinarjem naravnost proti bajti, ki se je razlikovala od drugih v tem. da se je že od daleč videl na njej napis, zložen iz krivih črk: “Občinski urad v Porobju”, in poleg njega drugi: “Vino toč.”
"Morda še ne veste," je pojasnjeval župan mlinarju, "da sem si nabavil vina, da bi -ljudje v nedeljo ne lenarili
in da bi jim na kak način osladil to pusto življenje. Ha! kajti tu je beda! Beda pri vsakem koraku! Ni o tem govoriti."
Župan je končal in še parkrat pri sebi zamrmral: “beda”.
Martin ga sploh ni poslušal, ampak je mislil na zapuščene njive in na svojo Marušo.
Nazadnje sta se ustavila pred domom gospoda predstojnika. Župan je odrinil vrata. V veži jima je že udarilo na uho hrupno govorjenje, ki je prihajalo iz zakajene izbe... Župan je z obrazom “predstojnika” prestopil prag za njim je z nekako bojaznijo in negotovostjo vstopil mlinar.
"Ho! Gospod predstojnik!.. .” je zahrumelo od mize, za katero so sedeli po vrsti na klopi odborniki.
"Na vaše zdravje, župan!...” je začel poljski čuvaj, prelivajoč vino v čašo velikosti male kupice za pivo. Roka se mu je tresla ne samo zaradi starosti—ko je vlival v kupico, je zlil dvakrat toliko na mizo, od koder je teklo curkoma na vlažna, glinasta tla.
"Ne razlivajte, boter, daru božjega ..." je zagrmel župan in dodal, obr-nivši-se k mlinarju, stoječemu pri vratih:
"Na vaše zdravje, Martin!... Nikar se ne žalostite!.. . Bo že kako."
Kmetje so šele sedaj zapazili skozi gosti dim iz pip. ki je napolnjeval polovico izbe, mlinarja stoječega poleg vrat.
"Kdo pa je to?” se jih oglasilo več.
"Domačina ne poznate?...” je odgovoril mlinar in stopil k sedečim. Poljski čuvaj se je na pol nagnil izza mize in pogledal bližje.
"Mlinar!... Martin!... Pri moji dušici!. . . ”
Podžupan, suho človeče, je skočil s klopi.
"Botrček! Torej ste vi?.. . Vsi svetniki!... Kdo bi vas...” ropot prevrnjene mize in cvenk stekla mu je pretrgal besedo. "Kaj pa je?” je vprašal obrnivši se.
"Da bi te vrag!” se je razsrdil župan. “Dar božji razlivati po tleh!” in se je sklonil in pobral stolčeno steklo.
“Pri moji dušici!... tega nisem jaz storil!...” je kričal poljski čuvaj.
“Kdo drugi, če ne vi?”
“I no, podžupan je s suknjo pomedel!”
“E kaj me pa “ti” daješ?!" je vsklik-nil podžupan.
In prišlo bi bilo do bitke, ko ne bi bil novi gost, ki je hipoma stal sredi sobe, pomiril prepirajočih s svetopisemskimi besedami.
"Bratje v Kristusu! Nikar se ne zmerjajte z besedami, kajti povedano je...” Tu se je ustavil in gotovo premišljeval, kaj je povedano.
“A! gospod tajnik!...” so mu pretrgali premišljevanje in tišino pričakovanja njegovih nadaljnih besedi.
"To smo vas že težko pričakovali! ... No, kako naj se pa brez vas posvetujemo o občinskih zadevah!...”
Miza je že stala na svojem mestu in na njej liter in kupica, večja kakor poprej. Marsikateri odbornik si je mislil. ko je ogledoval velikost kupice in jo v mislih že napolnjeval z vsebino steklenice: “Ni nesreče brez sreče.” Nasprotni pomen tega najnavadnejše-ga pregovora ne pride nikomur na misel.
Posadili so gospoda tajnika na klop za mizo. župan se je vsedel na stol — in seja se začne.. .
Medtem so pozabili na mlinarja,ki je stal na strani in ko bi ne bil vtopljen v obupne misli, ki ga niso zapustile, gotovo bi se bil začudil, zakaj ni župan ko je njemu napil, potem tudi njemu nalil, ampak da gre vrsta dalje okoli mize.
"I no, morda so izpremenili nekdanjo navado!" bi si bil mislil.
Kupica je medtem prišla okoli, enkrat. dvakrat... Čas je hitro bežal. Solnce je metalo naravnost solnčne žarke in zaznamenovalo poldne z be litn kazalom.
Poljski čuvaj se je zagledal v prazno steklenico in tesno mu je postalo pri srcu... "Pri moji dušici!” je ponavljal vedno bolj pogosto in v mislih je končal, “da bi jo vsaj kdo napolnil . . . sveti Kleofas," do katerega je imel čudovito slabost, posebno takrat kedar se je po vsaki "seji” vračal proti bajti, se je konečno usmilil njegove neme prošnje, kajti navdahnil je mli narja z mislijo, katere vresničenje je mlinarja z mislijo, katere vresničenje je vsaj zanj imelo važne posledice v prihodnjosti. . .
Ko je videl prazno steklenico, je stopil bližje in zašepetal županji: “Pro sim. prinesite dva litra!”
Županja se je na mig zavrtila in dva litra sta stala na mizi...
“Ho! boter plača! V. Ameriki ste morali dobro zaslužiti!” se je oglasil eden od odbornikov.
"Samo žena vas je speljala na led... Nič drugače, treba bi jo bilo s palico namahati, ko je želela vašega odhoda!.. .”
“Eh, kaj bi o tem govorili!...” je zavrnil mlinar in da bi odvrnil govor od bolestnih reči, nalil kupico vina.
"Na vaše zdravje, župan!...” in se je sklonil in nalil.. . Kupica je šla hitro okolu. Govorica je postala še hrupnejša; vsak je govoril, a malokdo poslušal. Solnce se je nagibalo k zatonu, umikajoč se počasi in neopazno z zakajenih šip. . .
Vsi so se zanimali za mlinarja.
“No. saj on plačuje, mora imeti denar ...”
“Ba, kaj ne bi imel!” so si govorili na uho. —>
(Nadaljevanje na 7. strani.)
I
Radosti življenja
t
X je mogoče le tedaj uživati, kadar ata moški ali ženska pri najboljšem zdrav-X ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni X in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-X jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-
X bavljanja, ker ❖
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem
prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
«oran norcu1*
JÍSÉ&Í
1 ♦
1
t

T
t
£
I
V
ITrinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno |
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanj e. Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
♦
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno- - ► «i* gim boleznim, kadarkoli je rabite. Nabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričiskilca, ali kot < J-zabranilo bolezni.
| POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se :• morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
|	Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
t
T	------------“
JOS. TRINER,
•j; 799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL. L
X
Y
♦>
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.

POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
M otlcrno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N.	W. Phone 825.	Joliet, 111.
JOHN J. MEDEN
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
vina
I “Balkan” t

Proclajem tudi naraven brvnjévec in tropinovec. Zahtevajte ga v goslilnah.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinghte vsake vrste.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje ioos N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
Nas prostor je na Desplaines ulid blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogoI Mite bomo zadovol jili in ti prit rinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vagbi DBSPLAINES IN CLINTON
Grayiiek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo ivežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606.	. Chicago Phone 15».
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovensko cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja 8i<-karte ter pošilja denar v staro domovino vetft-no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone]231; South Chicago
FILIP HIP LEP,
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICO
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
MTbe 0. S.” lOc. in ‘‘Meersclianm” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je ttajbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodite. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
Ttke Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbich
120 Moen Ave.	Rockdale, 111.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj ? Saj veš kje, tam ltjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI;
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL.
JOHN
LEMOMSONS
Marble Works
#
m So. Joliet St.,	Joliet, 111.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
Klini pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Excha«ge Streets
JOLIET, ILL.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
aOSTI'LNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Ustanovljena 1871,
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Samo tajnik je sedel molče: vsako kupico vina, ki mu je prišla v roke, je najprej parkrat obrnil, se ogledal v nji, nazadnje se je zagledal vanjo, kakor bi iskal tam jedra kake misli ali rešitve kakega važnega vprašanja, kon čno, po premisleku, se je hitro sklonil in podal dalje...
Tako je delal vsakikrat sistematično.
Izpraznili so tako po vrsti kupico za kupico. Solnce je že zahajalo, a o seji ni niti sluha. Zato je govorica v zakajeni izbici vedno hrupnejša; suhi obrazi odbornikov so se nenaravno pobarvali. Celo mlinar je z “ogrskim kropom” zalil dušno žalost, kajti obrnil se je že z veselim obrazom k polj-kemu čuvaju, pripovedovaje mu zanimiv dogodek s poti čez morje... Poljski čuvaj se je tenko hihotal in vedno pogosteje izgovarjal: “Pri moji dušici!”
V tem je vstal župan. Odborniki so utihnili, sodeč, da otvorijo sejo, toda on se je nagnil k mlinarju in ga vprašal hropeče:
“Hej, Martin! Kdaj mi pa vrnete mojih dvesto goldinarjev?... Sedaj morate vendar kaj imeti!. .. Kaj?...
Mlinarju se zmrači čelo. To vprašanje ga je hipoma obrnilo k prvotnim mislim.
"Prinesel sem samo petdeset goldinarjev s seboj. Morali boste počakati, da pripeljem nazaj Marušo...”
“Ho! ho! nikar ne mislite na to! Ona se ti vrne?... Misliš, da me boš za nos vodil!... Ti bi na tihem prodal posestvo, ubežal za ženo, potem pa išči vetra po svetu!...
“Kaj, ko ga pa nimam!”
“Glejte, da ga dobite!...”
“A kako?”
Župan ni odgovoril. Sedel je in podprl glavo. V tem se je, kakor bi mu nova misel padla v glavo, vzdignil in nagnil polno kupico.
“Veste kaj, boter?... Prodajte mi posestvo.”
Martin se je zganil.
“Nikdar!...”
“No, kakor bo. Še mi se ne obdržimo.”
Nalil mu je vina in mu napil. Ukazal je prinesti nov liter. Vrsta je prišla na nju. Župan je mlinarju nalival in gledal izpod oči. Odborniki so se spogledali med seboj.
“Župan nekaj namerava!...” so si šepetali.
“No,” je začel predstojnik, “ali pro-, daste?”
“Posestvo?”
“No, da!”
“A kdo bi ga kupil?”
Županu so se oči zasvetile. Čutil je v rokah vjetega tička. Mlinar g-a je pa, čisto pijan, gledal brezmiselno. Parkrat je s silo skušal zbrati misli, stisnil obrvi, izbuljil oči, toda izpito vino mu je tako omračilo vid, da ni mogel videti kratkega nasmeha predstojnikovega.
“Jaz kupim.. .”, je nadaljeval župan. “Koliko daste?...”
Župan se je izognil odgovoru.
“No, se bova že dogovorila. Veste, da je polje neposajeno in leži zapuščeno... Neobdelana zemlja in nič dru-zega...”
“Vendar je tega veliko!...” je ugovarjal Martin.
“Torej ne veste, da je vaša prodala nekaj polja?...” je vprašal župan z lokavim nasmehom.
“Nemogoče!” je skočil mlinar pokonci.
“No, ali ni res?...” se je obrnil župan do podžupana.
“Vsi svetniki!... res je!...” je za-hreščal ta.
“Pri moji dušici!...” je potrdil polj ski čuvaj.
»Martin se je sesedel na klop... Nagnil je polno kupico. Bil je že popolnoma pijan.
“Prodaste ostalo?...” je začel izno-va župan. “Dam vam tristo v srebru.” Martin je odmajal z glavo.
“No, naj imam izgubo!... Veste, Martin, da vas imam rad... Nazadnje vam pustim tisto bajto... Ne bom vas goljufal. Ivedarkoli se vrnete, vas sprejmem.. . Dam vam tristo petdeset ... Nočete?... No, tu imate tristo-sedemdeset na mestu in likof!... Bajta je vaša. Česa hočete več?... Dvesto odpade na dolg, dvajset za obresti; izplačam vam na mestu stotak ih petdeset goldinarjev! Botri so pa priče. ..”
“Ko bi rekel...” je povzel tajnik in vzdignil važno glavo.
“Vsi svetniki!...” ga je prekinil pod župan.
“Pri moji dušici!.. .” je končal polj
ski čuvaj.
Župan je Vstal in stopil k mlinarju. “Boter, ne bodite trdi!... Kakor ži vim...”
Objel ga je in poljubil.
Mlinar se je, razorožen od prijaznosti, udal tem prej, ker bi zaman is kal misli, da bi se upiral:
“Takoj se spiše pogodba. Pisar je na mestu...” je rekel župan; streznil se je popolnoma od radosti.
Martin je pokimal z glavo.
Tajnik je izvlekel iz miznice polo papirja; jo razgrnil po mizi in začel važno z nohtonj čistiti pero... Župan je ukazal prižgati svetilko; na mizo je postavil steklenico. Kupica je šla že kakih desetkrat okoli.
(Dalje prih.)

Za kratek čas
&H<H<HO**0*0*0*04040
Kako raste pamet.
Star kmet je pripovedoval to-le o svojih sinovih: “Ko so imeli moji sini 16—20 let, vedeli so vsako reč bolje nego jaz; ko s oimeli 25 let, vedeli so še prav toliko; s 30 leti so me časih slušali, če sem jim kaj nasvetoval; ko so desegli 35. leto, prišli so me časih že sami vprašat za svet; kadar bodo imeli 40 let, mislim, pa zpoznajo, da, ‘stari’ tudi še kaj ve!”
Prepovedano.
“Ako umrjem, vzemi si za ženo najstarejšo hčer hudega duha, da ima le mnogo denarja!” reče na smrt bolna žena možu skopuhu. “Potolaži se!” od govori ji mož, “naša postava nam prepoveduje jemati dve sestri!”
Vsaka reč ima svojo dobro stran.
A: “Povej mi, Adolf, kako si neki moreš vzeti ženo, ki ječa?”
B: “To ima tudi svojo dobro stran! Glej, predno zvečer izgovori besede: ‘A-a-a-do-do-lf, a-a-li g-gre-š že zo-zo-pet v go-o-stil-stilno?’ tedaj sem že davno zunaj pri vratih!”
J.	A. HENRY, predsednik; • JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT, blagajnik.
Dobra ura.
A: “Kdaj ima berač dobro uro?” B: “Kadar gre iz Celja v Vojnik.”
Zakaj zvoni.
Tujec: “Zakaj pa zvoni sedaj?” Domačin: “Mislim, ker Cerkvenik za vrv vleče!”
Večina.
Blaznika so vprašali, zakaj so ga zaprli v blaznico. “Čisto lahko!” odgovori jim ta, “trdil sem, da so vsi ljudje blazni, drugi pa so rekli, da sem jaz blazen; večina je zmagala!”
Muhast odgovor.
Baron, ki je bil zapravil vse premoženje, rekel je nekdaj možu, ki je nesel drva iz njegovega nekdanjega gozda: “He, kje si ukradel ta drva?”
Tat odgovori: “Le molčite, ljubi gospod! Saj vem, da bi bili veseli, ko bi rekel, da v vaši hosti.”
Kaj se vse vidi na semnji.
Žena: “Ugani, ljubi rriož kaj s(em danes videla na semnji!”
Mož: ‘‘Morda kako komedijo ali čudno zver?”
Žena: “Ne! Videla sem, da je bilo silno drago!”
Blag namen.
Višji gozdar: “Niste li zapazili, da je Gregec z ženo in peterimi otroki tu v naši hosti pobiral vejevje? Čemu imate dve oči?”
Gozdar: “Da lahko pri ubogih ljudeh jedno zatisnem!”
Čudna potnika.
Nedavno sta se pripeljali po železnici v živinskem vagonu v posebnem zaboji dve goski v Trst. Zunaj na zaboji je visela tablica z napisom: “Če-stiti gospod! Midva sva zakonski par iz vasi blizu Prage ter potujeva v Trst. Prosiva, vlijte nama nekoliko dobre vode v korito, ker sva žejna! — Hvala lepa!”
Jednakost.
Bobek: “Kakšen razloček je med možem, ki ima hudo ženo, in med zvonikom?”
Babek: “Nobeden; vsak nosi svoj— križ.”
Zakaj je Mohamed prepovedal vino piti.
A: “Zakaj je Mohamed prepovedal vino piti, več žen pa je dovolil imeti?” B: “Ker je mislil, da ima trezen človek že jedne žene zadosti.”
Uspehi denarja.
A: “Kakšen razloček je med muto (šrango) in človekom?”	,
B: “Človek se pripogne pred denarjem, muta pa se vzdigne pred njim.”
Koliko ur.
niku: “Uprezite šest konj, pa se vam ne bo- treba voziti, kar hipoma boste v mestu.”
Zanesljivo znamenje.
Boštjan: "Kako te vzprejme žena, kadar prideš pozno v noč iz krčme domov?”
Luka: "To spoznam že v kuhinji, skozi katero hodim v svojo sobo?” Boštjan: “Po čem?”
Luka: “Po metli! Če je v kuhinji, tedaj je dobro!”
Boštjan: "In če je ni?”
Luka: “No, če je ni, tedaj jo ima žena pri sebi, in potem------!”
Gredoč skozi mesto L., vpraša potnik kmeta na cesti: “Prijatelj, koliko ur je od tukaj do Ljubljane?”—“Ur?” odgovori kmet, “skoro v vsaki hiši je vsaj jedna, po nekaterih hišah jih je selo po več.” — “Ne mislim tako”, reče potnik, “ampak želim le zvedeti, koliko računajo iz vašega» mesta do Ljubljane; samo to, prosim, mi povejte!” — “Koliko računajo? I no, če greste peš, ne računajo nič, ako se pa želite peljati, plačate dvajset grošev”, odgovori mu šaljivec, in nato se ločita.
Vožnja v mesto.
Potnik vpraša krčmarja, pri katerem se je ustavil, koliko je do bližnjega mesta z dvema konjema. Krčmar mu odgovori: “Dve uri.” Potnik vpraša dalje: “A s štirimi konji?” Krčmar nekoliko pomisli in reče: “Jedno uro.” Ko to zasliši nekov šaljivec, reče pot-
Kako ga boste pili?
Graščak povabi nekaj prijateljev na kosilo. Ko se zbero, vpraša jih graščak, kako hočejo danes piti, po živinsko ali po človeško: Prijatelji, ki so vsi prinesli prav suha grla s seboj, reko takoj, da ga žele piti po kravje. "Dobro, ljubi moji.” pravi graščak, “želja se vam izpolni!”
Posedejo k mizi, in graščak ukaže prinesti vsakemu pol litra vina. Ko tega popijo, ne da graščak več napolni steklenic. Ko prijatelji nekaj časa željno čakajo vina, reče jeden: “No, gpspod, saj smo vendar sklenili, da hočemo danes piti ‘po kravje’!” — “Res je, dragi prijatelji!” odgovori jim graščak, "tega vašega sklepa se tudi držim! Dal sem vam vsakemu pol litra, in to je za žejo zadosti! Več kot za žejo krava nikdar ne pije!"
High Life Bitters ali grenčec je najbolj zdrava in najkoristnejša pijača, kar-se jihnnore dobiti v Ameriki. Poskusite ga le enkrat! Oldkontritrestar ali brinovec, slivovec, konjak, bondet rye, zdravilno grenko vino in vsakovrstna vina in viške. Tudi avstrijske iržinke in druge razne smodke, vse union-made. Rojaki, zahtevajte rajši rojakovo blago, ki je ravno tako dobro ali pa še boljše. A. Horwat, Cigar & Wholesale Liquor, 600 N. Chicago st., Joliet, 111.
oIm Stefanie
na voglu Scott & Ohio cestL
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348.
JOLIET
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & GO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich. Manager.
C. W. Brown, preds Robt. Pijcher. pod prvo« W. G. Wilcox, kasir.
VSAKDO VE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in naj cenejše ŽENITNO DARILO kot j». stan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri
B. BERKOWITZ, JOL?ET,agI°LL!re<*
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to 'Strdfc® spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
GOMPAGNJE GENERALE TRANSALANTip
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko inf'
Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicaga Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, 110 South I7th St., St. Louis, Mo.
E. PORTER BREWING COMPANY
Kapital $100 000.00.
BARBER BTTLDING. JOLIET. ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure -pop.
EAGLE BREWERt
izdelovalci
ULEŽANE PITI
PALE ALE IN LONDON PORTES
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik»
JOLIET, ILL,

ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
598 W. 18tli St. CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
a

JOLIET CITIZENS BUE WING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
ii najboljši“’" w»a
stiiienicah.

J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
I
f
i
I
v
i
!
t
1
i
fvseh parobrodnih družb.f
» -S.........-...... *
I
î
1	J. J. ICTJKZJLPt
I 231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote.
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lictu, 111. priobčiti se ima v Jednotmem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.)
I.	Društvo sv. Stefana, Chicago, 111. Predsednik: Jacob Jorga, 645 So. Centre ave., tajnik: Fr. Banič,661 22nd Street; delegat Josip Stebla j, 1048 Liocoln st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
5.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111.
Predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat:	Ant. Glavan,
1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
t.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet
111.	Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik: Jos.'Panian, 1001
N.	Chicago st.; delegat: Geo. Flajnik, 110 Indiana st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. .
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič, bx. 804; tajnik: John Lovšin, bx. 1230; delegat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vr ši 4. nedeljo.
6.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; delegat:'Mih. Černič, 203 Union st. Mes. seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Fran Bojc, 222 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Jos. Russ, 432
So.	Sta. Ave. Mesečna seja vsakih 14 dni.
8.	Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway, del.: John Cimerman, 1314 Center st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu
10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa.
Predsed.: John Štefanič 608 Pearl st. tajnik: John Tancik, 609 Pearl st., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
II.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurb-ra, 111. Preds.: Louis Rudrnan, Bx 262; tajnik: Al. Javornik, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 231 Middle ave. Mesečna sejavsako prvo soboto.
12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 193; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box_ 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
18. Društvo, sv. Janeza Krst.: Biwa-bik, Minn. Predsednik: Fr. Pesderc; tajnik: Matija Tomec, Box 150; delegat:	Frank Nose, Box 77. Me
sečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: M. Tomazin, 436 Kemper ave.; tajnik: Jos. Bezek, 1260 Talbot ave.; del. Ant. Ambrožič, 1259 Talbot ave. Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Flatfield •t., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st.; delegat: Math. Malič, *43 Main st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik in delegat:	Fr.
Trampuš, Box 306; tajnik: Jure Shalz, 195. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Matevž Bokal, Box 13; tajnik: Fr. Planošek, Box 76; delegat: F. Blekač, Box 175. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v me seču po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, Box 464; tajnik: Jos. Mavrin, 120 N. Luxemore St., delegat: Paul.Mukavec, 302 Balsam st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa.
Predsednik:	Jbhn Dolenc; tajnik
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport
Ohio. Predsednik: Louis Šušteršič, Bx 185; tajnik: Jos. Hočevar, Box O.; delegat:	Mihael Hočevar, Box 315
^.jesečna seja vsako tretjo nedeljo
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Slak, Bx 88 Piper, Ala. Mesečna seja vsako 2 nedeljo v mesecu v Hargrove, Ala.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Jos Jarc, 5707 St. Clair ave.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsoko prvi nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida.
28.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik:	Jos. Jurjevič,
North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Schneller, 509 Pine st.; tajnik in delegat: Paul Špehar 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
82.	Društvo Jezus Dober Pastir, En umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-
narič. R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
S3. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nick Satovšek. 5121 Dresden Alley; tajnik: Frank Cvetaš, 5T54 Dresden Alley; delegat: Jos. Pav-
lakovič, 4821 Blackberry Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra ih PaVla, Kansas City, Kališ. Predščdhjk:	Paul
Sterk 413—N. glh St.; tajnik M. Ma-
erle, 413 Sth Št.'; delegat: Peter Ma-_erle, 319 Baf'hét Ave. Mesečna seja vsako prvo ñe'dtljO.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte, Iowa.; tajhik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing,
Minn. Predsednik: Luka Tufhlen; tajnik in delegat: J. M. Geržin, ži8 —-3r Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.
Predsednik:	J. Nachtigall; tajnik:
John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Joseph Lokar, 4828 Blackberry st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo,
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Geo. Marentič, 159 Main St.; tajnik: Jos. A. Pibernik, 252 Main st.; delegat: A. Papič, 152 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Ulrich, 313 Chesnut st.; tajnik in delegat Mihael J. Kraker 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Josip Pouše, 9610 Ave. M., tajnik Anton Skala, 9627 Ave. M., delegat Josip Kompare, 8908 Greenbay ave., Mesečna seja vsako prvo nedeljo
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Sa-šek, Box 211; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John Lozar, Box 32 Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf.,
New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 90th st.; tajnik:	Chas.
Adamič, 6 — 4th Ave.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago lil. Preds.: J. Vuksinič,i3i7 Trumbull ave.; tajnik: John Starec, 1048 Lincoln St.; delegat: Martin Kreme see, 1320 St. Louis. Ave. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rud. Po-žek, 236—57th St., Pitsb’g tajnik: Geo. Veselič, 4834 Blaeberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg, Pa. Meše ne seja vsako četrto nedeljo
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Mra vintz, 1020 Church Alley, tajnik: John Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsbifrg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik in delegat: Math Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
52.	Društvo sv. Aloizija, Indianapolis, Tnd. Predsednik: John Mrak, 730 War man Ave.; tajnik in delegat: Fr. Muren, 734 Holmes Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
111.	Predsednik: Jac. Grimšič, 1426 McAlister Ave., tajnik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chi-
sholm, Minn. Predsednik: Vin. Jezer nik, Box 54; tajnik: Fr. Krebs, Box 54 delegat:	Fr. Firšt, Box 147. Me-
sečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte,
Colo. Predsednik:	Anton Golobič,
Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col.
Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St. Mark Pl.; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark. 59*Union ave.;,Brooklyn, New York; delegat: Valentin Vav potic, 424 E. Ninth Street. Mecena seja vsako psvo nedeljo v mesecu
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Bohinc; tajnik: Geo. Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., delegat: Math Breznik, Box 104, Irwin, R. F. D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik:	John
Trampush, Box 348; tajnik:	John
Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul,
Box 25, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst.. Weno na, III. Predsednik: John Hartel, Bx 41; tajnik: Andrej Žitka, Box 194; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 353; tajnik: Louis Tile, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič,.810 Aetna Road, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 3579, 3579 82d st., S. E.; delegat: Ant. Zabukovec, 3563 E. 8oth St., S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.;
tajnik: Luka Skradsky; delegat: John
Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Mil-
aukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Drifštvo sv. Frančiška, Cleveland,
Ohio. Predsednik: Jos. Krek, 7103 Grand Ave.; tajnik: Jos. Perko, 7JM Filber Court. S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v 'mesecu v Perz dvorani,
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Matjašič, 556 S, Third st., tajnik: Mark Gornik, 210
Frederick St. Mesečna seja vsak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: John Mostar, Box 301; tajnik: Fr. Pervinšek, Box 713; delegat: J. Hočevar, Box 155, Arona, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik:Mat. Urih, bx 801, tajnik John Ramuta, bx. .605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. 'N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: John Mihelčič, 2840 So. 7th St.; tajnik in delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St: Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik: Frank Klemenc, Luxor, Pa.; tajnik: John Tome, Box 94, Goff, Pa., delegat: Martin Verbovšek, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako
1.	nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Kostelec; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Fr. Klančar. Mesečna seja vsako dru go nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, III Predsednik: Lukas Rački, Box 319;
tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorib.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Bart. Remšak, 1812 Midler st.; tajnik: John Peternel, 928
S.	15th St.; delegat: Anton Kužnik 1202 So. 19th St. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob. 4 pop
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: P. Perušek, 80 2nd St., tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Fr. Gergovič, 450‘Sterling St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: JakbbvPlut, 288 Crosatt St.; tajnik: Alois Banič, 228 Crosatt St.; delegat: Louis Kalin, 42 — 3d St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Math Hribernika.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo t mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Mary Jorga, tajnica: Ivana Perko, 34 W. 22nd Place; delegatinja: Ana Ulašič, 580 580 W.. 21st St. Mesečna seja vsako diugo nedeljo
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 501 Market st.; tajnik: Matija Jereb, 834— St.; delegat: John Treven, 908 — 10 St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tereza Podlipec, 9384 Crater Ave:, zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Mar.
Flajnik, 4810 Harrison St.; tajnica: Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Roza Bojane, 225 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo ®v. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Anton Šinkovec, tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Alojzij Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v 1
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 215; tajnik: Jožef Star-čevič; delegat: Ant. Pintar, Box 215. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 565—nth Ave. delegatinja: Anna Vrbanek, 2525 So. Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Marija Gaber, Box 253; tajnica: Marija Ker-žišnik; delegatinja Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton Šraj, 1109 N. Broadway; tajnik: Math, Golobich, 518 Summit st.; delegat: Math Kožuh, 1205 N. Broadway. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič, Box 44; tajnik: John Kraševec, Box 134; delegat: John Butala, Box 130. Mesečna seja vsako prve> nedeljo
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Coholic, 4812 Harrison st.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster St.; delegat: Nikolaj Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, hleb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.; tajnik: John Cepuran, 195 So. 21st st.; delegat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
81. Društvo sv. Petra in Palva. Rankin, Pa. Predsednik: John Lack-ner, 378 Third Street; tajnik: Anton Hotujec, 13 Orchard Alley; del.:
A
f Ozdravljena težke bolezni 4 ženskilih ustrojev maternice ^ belega , toka, bolečin v želodcu in križu
Marija Rezič
2095thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 E.Park St. Butte,Mont.
zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
r*
• Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je ; „
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki rn Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične
ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca,*katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko .dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v kriru, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noee in telo, vodenico, božjast,
'• šumenje in tok iz uses, oglušenje, vse Doiezni na očeh, izpadanje las, lusKe aii prh naglavi, srbenje, mazulje, lišaje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj,
j. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika točno in popolnoma, kakor tudi vse	bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivimi slikami v tušu in barvah.
ZASTONJ!
ZASTONJ!
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Kujiga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 West 34tli St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke bolezni1 v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J.
Math. Kozan, 332—3d St., Rankin P.
O., Braddock, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
Al. Orešnik, bx. 163; tajnik: Jacob Rose, bx. 163; delegat: Fr. Kramer, bx. 178. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna; tajnik: Martin Dolenc, Box 61; deleg.: Geo. Ahlin, Box 26. Vsi v Broughton. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor,
Pa. Predsednik: Mihael Žugelj, Box 345; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 45, Brady’s Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Lukas Dier; tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: John M. Knez, Panama, 111. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Frank Bolte, Rockdafe; tajnik: Ignac Verbič, 120 Moen ave.; delegat: Josip Klepec. Mesečna seja se vrši prvo nedeljo v mesecu.
gp. Društvo Marije Pomagaj, Girard, O. Predsednik: Marko Režek, Box 422 Girard, O.; tajnik in delegat: Marko Režek, 2 Bridge st., Youngstown, O. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
ros. Društvo sv! Jurija, Sunnyside, Utah. Preds.: Fr. Dolinšek; del.: John Plut, box 122. Mesečna seja se vrši zadnjo nedeljo v mesecu.
xoi. Društvo sv. Cirila in Metoda So. Loram, O. Predsednik: John Piškur, 2435 So. Broadway; tajnik: John Juha, 562— 11 th ave.; delegat: Anton Kerhin, Box 62. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N. J. Predsednik: Mart. Matony, 76 State st.; tajnik: John Intihar, 40 Sum mer ave.; delegat:	Joseph Matony,
76 State st. Mes. seja tretjo nedeljo.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wjs. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Franc Gliha, 1057—29th St.;
delegat: Franc Pevc. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo, Tajnica: Margareta Koz jan, 1220 Eiler ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N, J., Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St.; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Mary Riedl, 414 E. 9th st. Mesečne seje vsako drugo nedeljo.
106.	Društvo sv. Ane, Chicago, 111.
Predsednica:	Magd. Plevel; tajnica:
Ema Kumar, 76—W. 22d Place; zastopnica: Terezija Kremesec, 504 W. j 18th Pl. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Tajnik: Urban Olivani, Box 186. Mesečna seja vsako, druge nedeljo v mesecu.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Gerčar, 200 Jackson St.; tajnica: Ivanka Ogulin, 604 N. Hickory St., delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pu, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 131; tajnik: Janez Vrečar, box 213; delegat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
110.	Društvo ®v. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Jos. Podpečnik, Box 225; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave., delegat: John Arko, Box 432. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
m.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica:	Ivana
Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Tajnik: Leopold Kukar, Box 1047. Me sečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Franc Skubic, 5181 Clarkson St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St., delegat: Alojzij An-dolšek, 4881 Washington St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu.
114.	Društvo sv. Marije Milosti Pol Matjašič 607 So. 2d St.; tajnica: Mary Lončarič, 702 S. 3d st.; delegatinja: Ana Kočevar, 525 S. 2d st. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Tajnica: Neža Žagar, 404 Ferry St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
116.	Društvo sv. Janeza Krst. Ise-lin, Pa. Tajnik: Janez Turk, Box 32, Mesečna seja vsake prvo nedeljo v mesecu.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St, Joliet, 111.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727.
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
GLUH ZOPET SLIŠI
Če rabi moj Ušesni balzam, ki trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ugesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino je $1.10. Razpošilja po vplačani» vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljarozastonje
yeggs?'' Bar Dirts.
and Porter.	q
J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam.
• priporočan
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff,
N. W. Phone 609.
Denar na posojilo.
Poeojujemo denar na zemljišč» pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros