Splošne vesti OSEBNE DOKLADE DRŽAVNIH USLU2BENCEV IN UPOKOJENCEV so odrejene po draginjskem razredu, ki obsega gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec nastavljen ali kjer se upokojenec stalno nastani. Po § 13. gradbenega zakona se smatra za gradbeni okoliš območje, ki je z regulacijskim načrtom namenjeno za zazidavo in naseljevanje mesta ali trga. Po § 127. gradbenega zakona sme ban s pravilnikom predpisati, da veljajo poedina določila iz prvega dela gradbenega zakona tudi za posamezne vasi. Tako je kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani izdala pravilnik o gradbenih predpisih za sela, ki so v neposredni bližini mest in trgov, K. V., št. 3870/1, iz leta 1933. V tem pravilniku so našteti kraji, za katere veljajo materialna določila I. dela gradbenega zakona, in sicer: 1. Vič, Zg. Šiška, Št. Vid, Ježica, Moste, Dobrunje in Rudnik pri Ljubljani; 2. Gaberje, Lisce, Lava, Breg in Zavodna pri Celju; 3. Krčevina, Košaki, Pobrežje, Radvanje, Tezno, Studenci pri Mariboru; 4. Spodnji in Zgornji Breg ter Vičava pri Ptuju; 5. Zakot pri Brežicah; 6. Boštanj in Log pri Sevnici; 7. Dolga vas pri Dolnji Lendavi; 8. Mekinje pri Kamniku; 9. Stob, Studa in Vir pri Domžalah; 10. Prevrat, Blato in Pristava pri Konjicah; 11. Stražišče, Primskovo, Huje in Klanec pri Kranju; 12. Bistrica pri Tržiču; 13. Videm in Stara vas pri Krškem; 14. Gradec pri Litiji; 15. Gornji Logatec; 16. Gornja Bistrica pri Slov. Bistrici; 17. Stare Loke, Trata in Stari dvor pri Škofji Loki; 18. Kurja vas, Sava in naselje »Pod Možakljo« pri Jesenicah. Leta 1938. je bil pravilnik razširjen še na Šmartno pod Šmarno goro, Podgorico, Polje in vzhodni del upravne občine Dabrova (kraji: Kozarje, Vrhovce in območje Tržaške ceste). S tem pravilnikom pa nikakor ni bilo odločeno, da spadajo našteti kraji ali občine v I. ali II. draginjski razred po zakonu o uradnikih. Od naštetih krajev spadajo v I. ali II. draginjski razred le tisti, ki so bili inkorporirani Ljubljani ali drugim občinam II. draginjskega razreda, in pa občine v okolici Maribora, ki so prešle po posebni odločbi kraIjevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani in po sklepu mestnega poglavarstva v Mariboru v ožji in širši gradbeni okoliš mesta Maribora. Vsi ostali našteti kraji pa spadajo slej ko prej v III. draginjski razred, ker imajo svoj lasten gradbeni okoliš ali pa spadajo v gradbeni okoliš sosedne občine, ki ni sedež sreskega načelstva. Državni upokojenci iz teh sel in občij) naj tedaj ne vlagajo prošenj za priznanje osebne doklade po I. ali II. draginjskem razredu, ker finančna direkcija njihovim zahtevam ne more ustreči. Dravska finančna direkcija v Ljubljani. »GMR« Pred prvo predstavo Gledališča mladega rodu v Mariboru. Pred meseci smo poročali o gledališču za mladino, ki so ga osnovali mariborski pedagogi pod vodstvom prof. Emila Smaska (znanega kot avtorja »Travke« v »Našem rodu«). Društvo »Gledališče mladega rodu« pa ni samo mariborska zadeva, ampak hoče biti splošna, za razvoj slovenske mladine pomembna ustanova, ki naj vpliva na otroka, da bo sposoben dojemati in sprejemati dramske umetnine v gledališču za odrasle. Društvo »GMR« začenja svoje delo z dramsko interpretacijo Levstikovega »Martina Krpana«. Ne s pravljico, ki je le za nižjo stopnjo, ampak z realistično igro, s klasičnim delom slovenske literature si utira svojo pot. Društvo ima namen uprizarjati umetnostno vredna dela in posredovati umetnostno vzgojo ter splošno vzgojno vplivati. Organizacija je izvedena tako, da artistični odsek pripravlja igro, pedagoško - psihološki odsek ugotavlja reakcije otrok in raziskuje trajnejše vplive predstave z opazovanjem med predstavo, anketami, dopisi in kritikami otrok. Organizatorični odsek pa skrbi za dober obisk tako, da mora taka geldališka predstava kot pravo doživetje biti dostopna vsem otrokom in zato mora biti vstopnina minimalna. »GMR« nima dovolj sredstev in je pomoč javnosti za začetek dela nujno potrebna. Zlasti učiteljstvo se naproša, da z razumevanjem spremlja idealno zamišljeno delo, saj so v vodstvu gledališča pretežno šolniki (prof. Smasek, Šilih, dr. Dolar, učitelji Žerjav, Vranc i. dr.). Prvi predstavi bosta v soboto, 2., in v nedeljo, 3, marca 1940., v Narodnem domu v Mariboru, pozneje pa tudi drugod. Levstikov tekst je točno reproduciran (po zamisli prof. E. Smaska) ter se dejanje vrši v 17 slikah z enim odmorom. V igri postane Krpan predstavnik slovenskega naroda, ki ga dunajska nehvaležna gospoda hoče uničiti, Krpan pa zmaga. Tendenca: Narod je večen! Želimo, da prizadevanja »GMR« uspejo v poLnii meri! C. — »Slovenski železničar«, vestnik kluba železničarjev JRZ, prinaša v članku pod naslovom »Draginja in naši prejemki« tudi naslednji odstavek: »Zaradi draginje je zahtevalo tudi 32 stanovskih organizacij povišanje plač. Spomenice so bile izročene našemu banu, ki je ob tej priliki poudaril, da razume zahteve nameščencev in da bo na merodajnih mcstih tolmač upravičenih zahtev. V resolucijah, ki so bile sprejete na zborovanjih in objavljene v raznem dnevnem časopisju, se zahteva, da se naj povečajo plače vsem uslužbencem za 800 din, da se priznajo doklade za žene v znesku 340 din ter da se povišajo doklade za otroke na 300 din mesečno. Akcije za povišanje naših prejemkov smo vsi z zadovoljstvom pozdravili, ker je to vprašanje spričo naraščajoče draginje postalo neodložljivo. Toda razmere, v katerih se danes nahajamo, ne morejo dopustiti, da bi se mogle povišati plače v gori zahtevani višini. Zato moramo javno pribiti, da se tisti, ki danes zahtevajo povišanje plač v taki višini, ali ne zavedajo kritičnega položaja, v katerem se vsa Evropa nahaja, ali pa to uporabljajo za svoje demagoške namene.« — Klasificiranje našega vzajemnega dela na način, kakor ga kaže navedeni odstavek, nas navdaja z začudenjem. Razumemo pa tudi to, če upoštevamo, da je izšel članek v glasilu, ki ga izdaja skupina železniških nameščencev, organizirana na politični osnovi.