79
Na straži.
Iz zapuščine Matevža Lotriča.
Kam se skrivaš, bleda luna? Krati straže tužno delo , Ljubim luči svitlost belo — Mar mi skrivat' čes beguna?
Al noben ne bo mi bežal; Čakat' mora jutra zore, Pred ko solnce gre za gore. Bo v krvi na polji ležal.
Kje si jutro? Hitro zbudi Po taboru mrzlo roso ! Dobro zbrusil sem si koso, Da pod njo protivc se zgrudi.
Saj dolžnost me k temu veže, Da domovje, vero branim, Naj protivca smrtno ranim, Da se v tamno zemljo vleže.
Jez se tudi težko ločil Sem od doma, ljubih svojih, Zdaj veselje mi je v bojih, Starše pa Bogu sem zrocil.
In če jutri meč presune Mi srce, in luč mi mine, Vmrjem zvest sin domovine, Unkraj cul bom vbrane strune!