PIONIRJI, ČESTITAMO VAM ZA VČERAJŠNJI PRAZNIK! Leto XXX. - Številka 75 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z Kranj, petek, 30. 9. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od'januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot- poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Cesta skozi Karavanke 7. stran: Mesto ne sme biti mrtev spomenik Težave gorenjske zdravstvene skupnosti Vedno več »bolniške« Gorenjska zdravstvena skupnost zavarovancem v enem letu izplača okoli 140 milijonov din (novih seveda) kot nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezenske odsotnosti z dela: od tega gre na račun zdravstvene skupnosti, to je pri bolniškem staležu nad 30 dni, okoli 72 milijonov din, medtem ko gre v breme organizacij združenega dela znesek okoli 60 milijonov din. S takšnimi vsotami nadomestil osebnega dohodka se gorenjska zdravstvena skupnost uvršča prav pod vrh -med ostalimi devetimi slovenskimi regijami. Tudi v letošnjem letu se rast bolniškega staleža ni spremenila: v prvem polletju zbrani podatki, ki pa tudi za osem mesecev letošnjega leta niso bistveno drugačni, spet opozarjajo na znatno hitrejše naraščanje bolniškega staleža v gorenjski zdravstveni regiji kot v drugih regijah. O vznemirljivem naraščanju nezmožnosti za delo so že razpravljale občinske zdravstvene skupnosti ter sprejele tudi vrsto ukrepov, s katerimi naj bi skušali vplivati na pretiran stalež: že sedanje številke obetajo namreč, da bodo proti koncu letošnjega leta finančne težave posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti dokaj velike, saj kaže, da bodo izplačila za denarna nadomestila presegla vse meje načrtovanega. Najbolj se bodo morali spoprijeti s temi težavami v jeseniški in tržiški zdravstveni skupnosti, ki imata najvišji odstotek bolniškega staleža, le-ta pa je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem porastel tudi v kranjski in radovljiški, le v škofjeloški ne. Ker so v več občinskih zdravstvenih skupnostih ugotavljali, da so se v zdravstvenih delovnih organizacijah držali v maju sprejetih stabilizacijskih ukrepov glede omejevanja potrošnje v zdravstvu, bi veljalo spodbuditi tudi združeno delo za zavzetejše sodelovanje z zdravstvom: tako bodo v kratkem v občinah, kjer je zdaj bolniški stalež v največjem porastu, to je v jeseniški in tržiški, posveti organizacij združenega dela z zdravstveno službo in sindikalnimi organizacijami. Do konca letošnjega leta pa naj • bi začeli veljati tudi sklepi, ki jih je sprejela skupščina gorenjske zdravstvene skupnosti in njen izvršilni odbor in se nanašajo na preglede v splošnih ambulantah ter na preglede bolnikov na zdravniški komisiji, če so v bolniškem staležu nad 60 dni. L. M. DOGOVORIMO SE 3. stran: SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 5. oktobra, popoldne bo v Radovljici skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Na dnevnem redu je samo ena točka, in sicer poročilo o gibanju gospodarstva v občini v prvem polletju letos in izvajanje srednjeročnega družbenega načrta 1976—1980 za letos. Po končani skupni seji pa bo zasedal še zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in sklepal o predlogu delitve sredstev iz občinskega proračuna za financiranje krajevnih skupnosti. Sredina seja občinske skupščine je prva po poletnem premoru. Tudi tokrat smo pripravili povzetek gradiva, o katerem bodo razpravljali delegati. 4. stran: 13. stran: Z Murko in Glasom do morja urli a 5 . stran: SEJA JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V torek, 4., in v četrtek, 6. oktobra, bodo na Jesenicah seje vseh treh zborov skupščine občine, na katerih bodo razpravljali o analizi uresničevanja srednjeročnega programa v letošnjem letu, o položaju malega gospodarstva v občini in o drugih pomembnih vprašanjih. Za jeseniške delegate smo na 5. strani pripravili povzetek gradiva za vse tri seje zborov občinske skupščine. 14. stran: Tudi ta, ki vrečo drži Krone niso bile švedske Danes, 30. septembra, bo obiskala občino delegacija predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti za otroško varstvo, socialno skrbstvo, izobraževanje, kulturo ter občinskega glasila iz pobratene občine Brus. S predstavniki radovljiških samoupravnih interesnih skupnosti bodo izmenjali izkušnje ter se pogovarjali o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. — D. S. vxt & & a niča Fante, ki so prišli na nabor, je v Kranju med drugimi pozdra vil predsednik IS občinske skupščine Drago Štefe. Naborniki pred komisijo. Nabor je bil v Cerkljah zelo svečan dogodek. Za sprejem nabornikov so dvorano lepo okrasili. — Foto: J. Zaplotnik X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME OD 10. DO 16. OKTOBRA 1977 Ugodna ocena dela V Beogradu je bila razširjena seja komiteja konference organizacij ZKJ v JLA. Govorili so o pripravah na 11. kongres ZKJ in o nalogah osnovnih organizacij v enotah JLA. Ocenili so, da so organizacije ZKJ v JLA v zadnjih letih dobro delale. Tri desetletja organizacij ZZB NOV 30. septembra pred 30 leti je bil ustanovni kongres zveze borcev narodnoosvobodilne borbe. Več kot milijon članov te organizacije je še danes zelo aktivnih v družbenopolitičnem življenju. Prav zato borčevska organizacija uživa velik ugled, posebno pri mladini, ki spoštuje revolucionarne izkušnje ter politično in moralno moč borcev. Večji otroški dodatki? Otroški dodatki, ki jih dobivajo otroci v družinah s sorazmerno nizkimi dohodki, niso bili valorizirani že od leta 1975. Le lansko jesen so se za malenkost dvignili, ko so se podražila osnovna živila. Ker so se tudi dohodkovni cenzusi lani in letos le delno valorizirali, je nastalo hudo neskladje med številom upravičencev in tistih, ki do pomoči niso upravičeni: 47.000 otrok je izgubilo dodatke, kar 160.000 otrokom pa se je denarna pomoč znižala. O tem je razpravljal izvršni odbor skupnosti otroškega varstva Slovenije in predlagal naj bi se otroški dodatki povečali za 30 oziroma 40 dinarjev. Ocena delegatskega sistema Republiška konferenca SZDL in republiški svet zveze sindikatov Slovenije sta na skupni seji ocenila razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov v republiki, razen tega pa sta razpravljala o poročilu družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Uvodni referat je pripravil predsednik RK SZDL Mitja Ri- bieie' Deset najboljših učiteljev Žirija akcije »najbolj priljubljen učitelj«, ki so jo organizirali revija Praktična žena, kulturno-prosvetna skupnost Srbije, jutranji program radia Beograd, revija Galaksija in prosvetni časopisi v Jugoslaviji, je izbrala 10 najboljših učiteljev. Med njimi je tudi slovenski učitelj Jože Brilej iz Podčetrtka. . Sezono rešil domači gost V prvih osmih mesecih so naši turistični in gostinski delavci zabeležili 60 milijonov prenočitev gostov, kar je približno za 7 odstotkov več kot lani. Pri tem odpade na domače turiste približno 36 milijonov prenočitev ali 13 odstotkov več kot lani v enakem času, tujci pa so imeli za 24 odstotkov manj prenočitev kot lani. Tako se je tudi statistično potrdilo poročilo, da je sezono »rešil« domači gost. Dražji dnevniki 1. oktobra se bodo podražili slovenski dnevniki v kolportaži za 0,5 dinarja in bodo veljali 3,5 dinarja, sobotna števila Dela bo veljala 5 dinarjev, mesečna naročnina za občane pa bo pri Dnevniku, Delu in Večeru po 75 dinarjev. Tako je sklenilo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije, ko je odločalo o cenah dnevnikov v letošnjem letu. Dnevi slovenske kulture Te dni je bila v Titogradu kulturna manifestacija Dnevi slovenske kulture v Črni gori. Ob tej priložnosti je najvišje predstavnike te republike obiskala slovenska delegacija pod vodstvom predsednika izvršnega sveta SRS Andreja Marinca. Usposabljanje še ni sistematično Občinska konferenca ZK Kranj razpravljala o usposabljanju članstva in uresničevanju zakona o združenem delu — Jože Kavčič novi sekretar komiteja občinske konference ZK V razpravi o uresničevanju zakona o združenem delu pa so ugotovili, da usklajevanje in delo na tem področju poteka dokaj zadovoljivo, vendar pa se kažejo tudi težave; predvsem v manjših delovnih organizacijah. Opozorili so na resnost in kvaliteto sprejemanja meril in menili, naj komisija, ki deluje pri občinski skupščini, preuči možnost, da bi ustanovili posebne strokovne skupine, ki bi pomagale predvsem manjšim delovnim organizacijam. Še posebno bi bila potrebna takšna pomoč delovnim organizacijam s področja družbenih dejavnosti. Na seji so tudi razrešili sedanjega sekretarja komiteja občinske konference ZK Henrika Peternelja, ker odhaja na novo delovno dolžnost, in sicer za direktorja Podjetja za PTT promet Kranj. Za novega sekretarja komiteja občinske konference ZK pa so izvolili Jožeta Kavčiča, dosedanjega pomočnika republiškega sekretarja za notranje zadeve. Jože Kavčič je bil rojen 1938. leta, član zveze komunistov pa je od 1957. leta. Bil je sekretar in predsednik občinske konference mladine v Kranju in nato sekretar občinske konference socialistične zveze. 1971. leta je bil izvoljen za člana republiške konference SZDL Slovenije. Razen tega je aktivno delal tudi v centralnem komiteju ZK Slovenije in v drugih organih v občini in republiki. Za uspešno delo je prejel tudi državno odlikovanje in občinsko priznanje. Po izvolitvi je Jože Kavčič opozoril, da čakajo komuniste v občini pomembne naloge. Pred nami so kongresi, volitve in nadaljnji razvoj družbenopolitičnega sistema nasploh. Na konferenci so nazadnje sprejeli še sklep o ustanovitvi nekaterih novih osnovnih organizacij v občini. Tako je zdaj v kranjski občini 145 osnovnih organizacij zveze komunistov. A. Zalar Jože Kavčič: »Čakajo nas pomembne naloge.« Kranj — »Na področju marksističnega izobraževanja in idejnopo-litičnega usposabljanja smo v zvezi komunistov veliko dosegli, vendar usposabljanje še vedno ni sistematično,« so poudarili na seji občinske konference zveze komunistov v Kranju v sredo, 28. septembra. Razen tega so na seji obravnavali tudi poročilo o uresničevanju zakona o združenem delu in za novega sekretarja komiteja občinske konference zveze komunistov izvolili Jožeta Kavčiča. Usposabljanje v zvezi komunisotv bi moralo biti še bolj celovito. Dogaja se namreč, da zapostavljamo tako imenovani individualni študij. Skratka, v prihodnje bi moralo biti usposabljanje še bolj načrtno in organizirano. Občinska konferenca je potrdila oceno idejnopolitičnega usposabljanja za obdobje 1976/77 in sprejela program za prihodnje obdobje. Delegatski sistem je celovita zasnova Skupna seja republiške konference SZDL in republiškega sveta zveze sindikatov V Ljubljani je bila v torek, 27. septembra, skupna seja republiške konference socialistične zveze in republiškega sveta zveze sindikatov o uveljavljanju delegatskega sistema in o pripravah na volitve. Razpravljali so predvsem, kako se je v zadnjih treh letih uveljavil delegatski sistem in kakšne so izkušnje pred novimi volitvami ter kako je s kadrovskimi in organizacijskimi pripravami. Uvodni referat je imel predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, ki je ocenil, da smo z vsemi političnimi akcijami ob sprejetju nove ustave dosegli tako enotnost, da bi ji po narod-narodnoosvobodilnem boju in skupnih naporih za obnovo in industrializacijo dežele težko našli primerjavo. Rekel je, da uveljavljanje delegatskega sistema nima samo jugoslovanskega pomena, marveč zbuja veliko zanimanje tudi po svetu. Tako v referatu kot v razpravi pa je bilo poudarjeno, da razvoj na tem področju še vedno delno zavirajo nekatere stare težnje. Kažejo se namreč forumske metode političnega dela in zaostajanje samoupravne zavesti v združenem delu. Zato je Mitja Ribičič napovedal brezkompromisen boj zaprtemu, grupaškemu in privatiziranemu kadrovanju. Opozorili so tudi na več odprtih organizacijskih vprašanj, ki se nanašajo na uresničevanje delegatskega sistema. Splošna ocena pa je bila, da se težko prebija zavest, da je delegatski sistem celovita zasnova, ki zajema vse stopnje družbenega odločanja, od delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter občin in samoupravnih interesnih skupnosti ter republike vse do federacije. Temu še vedno marsikje tudi ne sledijo kadrovske priprave. Republiška konferenca socialistične zveze in republiški svet zveze sindikatov sta sprejela tudi akcijske sklepe za frontno delovanje vseh zavestnih in organiziranih političnih sil v pripravah na volitve. Seminar o skupnih nalogah v prihodnje Bled — Republiška konferenca socialistične zveze Slovenije bo od 29. septembra do 1. oktobra na Bledu organizirala seminar, na katerem bodo ocenili dosedanje skupne akcije na družbenopolitičnem področju v Sloveniji in se dogovorili o skupnih nalogah v prihodnje. Na seminarju bodo predsedniki in sekretarji občinskih, obalne in mestne konference SZDL, predsedniki občinskih svetov zveze sindikatov, predsedniki oziroma sekretarji vseh medobčinskih družbenopolitičnih organizacij oziroma organov v republiki Sloveniji ter člani vodstev republiških družbenopolitičnih organizacij ter skupščine in stanovanjske skupnosti Slovenije. Na seminarju bodo razpravljali o nadaljnjem razvoju našega družbe- nopolitičnega sistema, o idejnopoli-tičnih izhodiščih in akcijski usmeritvi slovenskih komunistov v pripravah na republiški kongres zveze komunistov in kongres zveze komunistov Jugoslavije. Na dnevnem redu seminarja bodo nadalje aktualna vprašanja mednarodnih odnosov, odnosov v mednarodnem delavskem gibanju in odnosov s sosedi, vprašanja uresničevanja družbene samozaščite in programske aktivnosti socialistične zveze v republiki v prihodnjem obdobju. Ocenili bodo dosedanje priprave na volitve in razpravljali o nadaljnjih nalogah pri pripravi in izvedbi volitev. Posebej pa bodo obravnavali tudi samoupravno organiziranost in družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu. A. Ž. Praznik vezistov JLA Ljubljana — V preteklih dneh so bile v mnogih enotah naše JLA slovesne proslave v počastitev 26. septembra — dneva vezistov JLA. Fantje in možje, ki v naši armadi opravljajo izredno zahtevne in pomembne naloge, ki služijo domovini rodu veze, so ga pričakovali z velikimi uspehi, ki so jih dosegli v preteklem letu. Istočasno pa so se spomnili tudi zahtevnih nalog, ki jih čakajo tudi v prihodnje, a so že zdaj trdno prepričani, da jih bo s skupnimi močmi mogoče z lahkoto izpolniti. Fantje in možje na kopnem, v zraku in na morju, pripadniki veze iz vseh rodov naše armade se v zadnjih septembrskih dneh vsako leto spomifijo zgodovinskih dogodkov, ki so se 26. septembra 1941, med zadnjo vojno vihro, odigrali v Stolicah pri Krupnju. Takrat so bili na posvetovanju pod vodstvom tovariša Tita postavljeni temelji vojaške organizacije za upravljanje in zveze NOV Jugoslavije. Tudi danes pa je še vedno mogoče tesno povezovati kurirske izkušnje iz zadnje vojne z današnjimi sodobnimi sredstvi enot za zvezo ter strokovnostjo naših odlično izurjenih vezistov. Osrednja proslava v počastitev dneva vezistov na ljubljanskem armad-nem območju je bila v ponedeljek, 26. septembra, v Ljubljani. Udeležil se je je tudi komandant LJAO generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. Najboljši vojaki in starešine so ob tej priložnosti prejeli tudi posebna priznanja in darila. Na proslavi dneva vezistov naših oboroženih sil v Beogradu pa so vrhovnemu komandantu ' oboroženih sil SFR Jugoslavije maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu podelili zlato značko vezistov s spomenico. J. Govekar 13,5 milijona din za osnovna sredstva Škofja Loka - V LTH so proizvodnjo v prvem polletju povečali za 19 odstotkov in produktivnost za 10 odstotkov. Pri tem zastavljenih ciljev glede rasti produktivnosti niso v celoti izpolnili. Nekatere TOZD so presegle plan, druge pa zaostajajo. Najslabša je bila livarna. Vendar ne bi mogli kar enostavno reči, da so delavci teh TOZD preslabo delali. Imeli so težave z materialom, veliko je bilo dela z vzdrževanjem in popravili. Poudariti pa velja visoko stopnjo produktivnosti komercialnih enot, ki so z nebistvenim porastom delovnih ur uspele prodati, nabaviti in odpre-miti veliko več kot lani. Sicer pa se je prodaja na domačem trgu povečala za 52 odstotkov in v tujini za 24 odstotkov ali v celoti za 47 odstotkov. Prodaja še vedno dobro teče. Število zaposlenih se je v poprečju dvignilo za 4 odstotke, vendar so več zaposlovale tiste temeljne organizacije, ki brez dodatnega števila zaposlenih ne bi mogle zadostiti povečanemu povpraševanju. To sta predvsem TOZD Hladilstvo in Orodjarna. Izplačana masa osebnih dohodkov se je v primerjavi z lanskim polletjem dvignila za 20 odstotkov. Njen porast pa temelji na rezultatih proizvodnje, produktivnosti in tržnih KRANJ uspehov delovne organizacije in je primerna, ker se je v tem času bistveno močneje povečala akumulacijska sposobnost podjetja. V letošnjem letu so v LTH dali prednost naložbam-, ki naj zagotovijo varnost pri delu in dvigajo fizično produktivnost dela ter so pogoj za realizacijo ciljev delovnih načrtov. Nadpoprečna akumulacijska sposobnost je omogočila, da so dober del plana naložb za letos že uresničili. Tako so v prvem polletju vložili v nakup osnovnih sredstev kar 13,5 milijona dinarjev in plačali 5,2 milijona avansov dobaviteljem opreme. Tudi letos so vse investirali iz lastnih sredstev in vse naložbe so usmerjene v izboljšavo tehnoloških procesov. Ko ocenjujejo pogoje gospodarjenja, v LTH menijo, da je letošnje leto izjemno po povpraševanju. Prvič se dogaja, da nimajo nobene skupščine proizvodov, ki bi stagnirala v prodaji in zato tudi odpadejo vse možnosti pomoči med temeljnimi organizacijami oziroma delovnimi skupinami. Vse imajo dovolj dela z lastnimi proizvodi. Ugotavljajo tudi, da so po doseženih rezultatih v prvem polletju v elektroindustriji nadpoprečni. Izredno uspešni so tudi v občinskem merilu. L. Bogataj V ponedeljek, 26. septembra, se je na petnajsti redni seji sestal sekretariat koordinacijskega odbora za izvedbo programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnosti v kranjski občini. Razpravljali so o sredstvih in neporavnanih obveznostih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Seznanili pa so se tudi s potekom gradnje osnovne šole na Primskovem in z gradnjo vrtca na Planini. Komite občinske konference zveze komunistov Kranj je v torek, 27. septembra, na 33. razširjeni seji razpravljal o delovanju komunistov v sindikatih in o uresničevanju družbene vloge sindikatov. Obravnaval je tudi stališča komiteja glede gospodarskega položaja v letošnjem prvem polletju ter naloge komunistov v nadaljnji graditvi sistema družbene samozaščite. Pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko se je v sredo, 28. septembra, sestal pripravljalni odbor za ustanovitev Muzeja revolucije na Gorenjskem. Ustanovili so programsko, organizacijsko in kadrovsko komisijo. Delovno organizacijo Triglav konfekcija Kranj je konec minulega tedna obiskal predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Štefe. Seznanili so ga -s proizvodnjo in poslovanjem, ki se je v letošnjem prvem polletju bistveno izboljšalo. Še posebej pa so govorili o težavah zaradi neustreznih prostorov, ki jih ima ta delovna organizacija, in o samoupravni organiziranosti ter uresničevanju zakona o združenem delu. A. 2. RADOVLJICA Med pomembnejšimi sklepi zadnjega posvetovanja predsednikov krajevnih in osnovnih organizacij ter aktivov ZRVS radovljiške občine, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine, izvršnega sveta in oddelka za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, je tudi uresničevanje letošnjega programa usposabljanja rezervnih starešin in šolske mladine. V okviru programa bo komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci ZSMS Radovljica v sodelovanju s predsedstvom občinskega odbora ZRVS organizirala 15. oktobra na Mlinem pri Bledu celodnevni partizanski tabor. Taborenja se bo udeležilo 450 učencev in učenk osmih razredov iz občine. Mladi se bodo seznanili s taktično-tehničnimi lastnostmi in z uporabo pehotnega orožja v enotah JLA ter z zamislijo našega splošnega ljudskega odpora. JR V torek, 4. oktobra, bo ob 17. uri v veliki dvorani občinske skupščine Radovljica redna seja predsedstva občinske konference SZDL Radovljica, na kateri bodo razpravljali o uresničevanju srednjeročnega programa razvoja občine v letu 1977, imenovali nekaj komisij, se menili o programu časopisa Glas in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. TRŽIČ V četrtek, 29. septembra, se je sestal center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske konference ZSMS Tržič. Dnevni red je obsegal priprave na lokalno mladinsko delovno akcijo Leše 77, ki bo predvidoma v sredini meseca oktobra. Akcijo pripravlja mladinska delovna brigada Kokrški odred, ki je letos zelo uspešno delala na republiški mladinski delovni akciji v Kožbani. Poleg organizacijskih priprav za akcijo v Lešah so se člani centra pomenili tudi o izvedbi nekaj manjših delovnih akcij pri izgradnji koče na Dobrči. Drevi ob 17. uri se bo na svoji I. redni seji sestal sekretariat občinske konference ZSMS Tržič. Organ, ki so ga mladi ustanovili na osnovi spremenjenih pravil o organizaciji, bo pretresel tekoče zadeve v delu občinske konference v septembru in oktobru. Ob tem bo sekretariat pripravil tudi gradivo za oktobrsko redno sejo predsedstva konference. Med najbolj perečimi zadevami, ki bodo obravnavane v najodgovornejših delovnih telesih mladinske organizacije v Tržiču, je vsekakor izredno težak finančni položaj občinske konference ZSMS Tržič. Le-to je namreč izredno kritično in grozi s {>opolno ohromitvijo vseh akcij konference in nujnih organov do konca etošnjega leta. M. V. © RADOVLJICA r 30. SKUPNA SEJA /bora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica sreda, 5. oktobra 1977, ob 16. uri velika sejna dvorana skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19 20. SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica sreda, 5. oktobra 1977, po skupni seji vseh zborov sejna dvorana skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19 Dnevni red Po izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitvi sklepčnosti, odobritvi zapisnika 29. skupne seje z dne 20. julija letos in poročilu o izvršenih sklepih bo na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh treh zborov Se — poročilo o gibanju gospodarstva občine Radovljica v prvem polletju 1977 in izvajanje srednjeročnega družbenega načrta 1976 - 1980 v letu 1977 20. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Po skupnem zasedanju vseh treh zborov se bo sestal se zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in obravnaval — predlog delitve sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz proračuna v obdobju od 1. julija do 31. decembra 1977 — predlog za razdelitev sredstev namenjenih za urejanje prostorskih pogojev poslovanja v krajevnih skupnostih 395 dinarjev za prostore V občinskem proračunu je za letos predvidenih 395.220 dinarjev za reševanje tako imenovanih prostorskih f>roblemov oziroma za urejanje de-ovnih prostorov v krajevnih skupnostih. 0 tem je Že razpravljal izvršni odbor predsedstva občinske konference socialistične zveze, ko je obravnaval poročilo komisije o pregledu prostorov v krajevnih skupnostih. Izvršni odbor je predlagal dve varianti za delitev. Predsedniki svetov krajevnih skupnosti pa so se odločili, da zboru krajevnih skupnosti predlagajo v potrditev naslednjo. Krajevna skupnost Begunje naj bi dobila 25.000 dinarjev, Brezje 100.000, Gorje 20.000, Kamna gorica 40.000, Koprivnik 70.000, Lancovo 50.000, Podnart 10.000, Srednja Dobrava 40.000 in Zasip 40.000 dinarjev. Razen tega izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL predlaga, naj bi prihodnje leto pri reševanju prostorskih težav imele prednost krajevne skupnosti Stara Fužina, Mošnje, Ribno in Ljubno. Rekli so Nad izgubo, ki jo imajo ob polletju gostinske delovne organizacije se velja zamisliti. Problem najbrž ni le navidezen. Nevzdržno je, da bi se sklicevali zgolj na manjši obisk tujih gostov. Vprašati se je treba, kaj so gostinci sami naredili, da bi bile izgube manjše. Morda na »drugačne« težave v gostinstvu kaže tudi tole: Na Pokljuki je bilo letos precej gostov, v hotelu pa sta bila v strežbi samo dva. Na Bledu odhajajo kadri, v Golf hotelu beležijo manj gostov, v Park hotelu pa so slabo zasedeni spodnji prostori. Bojim se, da nas polletni rezultati gospodarjenja kar nekako uspavajo. Obnašamo se neprizadeto in nezavzeto. Zadnje čase se namreč kaže čudna delovna zavest. Sredi dopoldneva lahko srečaš predstavnike sodišča, načelnike, inženirje, vodilne delavce, kako pod izgovorom lažnih dopustov ali svojevrstne (popačene) razlage drsnega delovnega časa zavzeto in zadovoljno nabirajo gobe. Kaj lahko se zgodi, da se bomo ob dobri gobarski beri prepozno zavedli slabe poslovne in iskali vzroke za to povsod drugje, samo v gobah . ne (beri: v delovni zavesti). DOGOVORIMO SE ______ Zamegljena (ugodna) ocena gospodarjenja V_ Gospodarstvo radovljiške občine je po končanem letošnjem prvem polletju zabeležilo vsekakor ugodnejše rezultate kot lani, vendar pa so podatki težko primerljivi — »Pretirano zadovoljstvo« je lahko tudi nevarno Radovljica — Morda je predloženo poročilo delegatom vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine o gospodarjenju v letošnjem prvem polletju v radovljiški občini malo zapoznelo, saj so za nami že tri četrtine koledarskega oziroma poslovnega leta, vendar uvrstitev tega vprašanja na dnevni red skupščine vsekakor ni nepomembna. Ne gre namreč zgolj za poročilo, marveč da se v zadnjem tromesečju lahko morda še marsikaj nadoknadi. Osnovna ugotovitev že na izvršnem svetu občinske skupščine, ko je razpravljal o polletnem gospodarjenju v občini, je bila, da so rezultati sicer ugodni, vendar podatki težko primerljivi; predvsem zaradi spremenjenih predpisov, tako imenovane nizke startne osnove iz preteklega leta in tudi zaradi porasta cen za 8,5 odstotka pri proizvajalcih. Splošna ugotovitev pa je, da je industrijska proizvodnja v prvem polletju naraščala, izgube so se zmanjšale in čeprav ne tako kot lani, je ugodna tudi zunanjetrgovinska bilanca. Po drugi strani pa se tudi letos nadaljujejo nekateri negativni pojavi. Tako se splošna in skupna poraba povečujeta, materialna oziroma reprodukcijska sposobnost gospodarstva nasploh pa se še naprej slabša. PRIMERJAVA S ŠTEVILKAMI V prvem polletju se je celotni prihodek (denarna vrednost proizvodnje in storitev) v občini povečal za 33 odstotkov, dohodek (dobimo ga, če od celotnega prihodka odštejemo amortizacijo in materialne stroške) za 67 odstotkov, družbeni proizvod za 54 odstotkov in čisti dohodek (dobimo ga, če od dohodka odštejemo dajatve — različne davke in prispevke — za splošne in skupne družbene potrebe ter različne druge obveznosti; delavci ga samostojno razporejajo za osebne dohodke in za skupno porabo, za investicije v osnovna in obratna sredstva in za rezerve) za 38- odstotkov. Industrijska proizvodnja se je povečala za 38 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Ob tem je morda zanimiva primerjava, da je v Sloveniji industrija za to obdobje zabeležila 10-odstotni porast. Nadaljnja ugotovitev je, da pri oblikovanju prihodka ni bilo bistvenih sprememb. Domača prodaja je nekoliko večja od poprečne rasti celotnega dohodka, zmanjšala pa se je prodaja na tujem trgu. Razlog za to je v različni rasti cen doma in na tujem, posledica pa manj ekonomičen izvoz. Na bolj ekonomično poslovanje pa po drugi strani kaže podatek, da so stroški v letošnjem prvem tromesečju naraščali hitreje kot celotni dohodek, ob polletju pa so bili že za 10 odstotkov nižji od rasti celotnega dohodka. Vendar pa porast porabljenih sredstev zaradi zakonskih sprememb ni realen. Razen tega so bili tudi stroški v lanskem prvem polletju zelo visoki zaradi visoke amortizacije (na podlagi valorizacije osnovnih sredstev iz leta 1975). Letos pa je na porast porabljenih sredstev vplivala amortizacija nad predpisano stopnjo. Le-to morajo namreč delovne organizacije pokrivati iz dohodka. Omenjene spremembe, rast cen in omenjena nizka startna osnova glede na lansko prvo polletje tako prikazujejo nerealno povečanje doseženega dohodka (za 67 odstotkov). Realnejšo sliko dobimo šele, če dohodek primerjamo s celotnim lanskim dohodkom in pri tem upoštevamo še gibanja v zadnjih letih. Po takšni primerjavi bi povečanje znašalo okrog 30 odstotkov. In kako je z delitvijo dohodka? Prispevki iz dohodka za samoupravne interesne skupnosti so se povečali za 73 odstotkov, različne druge dajatve pa so večje kar za 348 odstotkov. Precejšen delež v dajatvah predstavljajo tudi zavarovalne premije. Bolj zmerno kot doseženi pa se je gibal čisti dohodek. Kot že rečeno, pa se je zmanjšal ostanek dohodka. Glede izplačanih osebnih dohodkov ni razlogov za zaskrbljenost. Povečali so se za okrog 22 odstotkov ob 2-odstotnem povečanju zaposlenih. V gospodarstvu je znašal poprečni čisti izplačani mesečni osebni dohodek v prvem polletju 4182 din (Gorenjska 4325) in je tako za 23 odstotkov večji. V negospodarstvu pa so se osebni dohodki povečali za 13 odstotkov. Ob tem pa velja povedati, da so življenjski stroški v tem času narasli za 13,4 odstotka. IZGUBE Še v prvem tromesečju letos je bilo precej govora o izgubah. Takrat je v občini 37 organizacij združenega dela imelo za 24 milijonov 547.000 dinarjev izgub. Ob polletju se je to število zmanjšalo na 18 organizacij, vrednost izgub pa za več kot polovico. Kar 81 odstotkov vseh izgub pa se nanaša na gostinske delovne organizacije. Vendar nekateri menijo, da bo večina teh organizacij poslovno leto ugodno končala. Izvoz je bil v prvem polletju za 2 odstotka večji kot v enakem obdobju lani in je dosegel 11,367.000 dolarjev. Za Slovenijo pa kaže podatek 5-odstotno povečanje ob 26-od-stotnem povečanju uvoza. 2-odstot-no povečanje izvoza v občini pa hkrati tudi pomeni, da ni bil dosežen izvozni program, čeprav je rezultat ugodnejši od prvega tromesečja. Upoštevati pa velja, da nekatere večje »izvoznice« proizvajajo izdelke, ki imajo tako imenovani sezonski značaj, kar lahko pomeni, da se bo izvozna bilanca do konca leta izboljšala. Po drugi strani pa se je uvoz v občini povečal za 43 odstotkov. Vendar pa je v primerjavi z letom 1975 radovljiško gospodarstvo uvozilo za 12 odstotkov manj (v Sloveniji za 1,9 odstotka več). Realno pa je uvoz vsekakor nazadoval, če upoštevamo dveletno inflacijo. Dobršen del uvoza se nanaša na reproma-terial, le 11 odstotkov odpade na uvoz investicijske opreme. Skratka, z zunanjetrgovinsko menjavo so v občini lahko zadovoljni. Brez tako imenovanega blagovnega prometa (gostinstvo in turizem) je bilanca namreč aktivna. Izvoz je bil večji od uvoza za 52 odstotkov; v prvih treh mesecih pa za 33 odstotkov. V Sloveniji pa je pokrivanje uvoza z izvozom precej slabše, saj je izvoz ob polletju pokrival le 51 odstotkov uvoza. NEUSKLAJENOST Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je splošna in skupna poraba naraščala hitreje kot to predvideva resolucija za letos in neusklajeno s predvidenim porastom družbenega proizvoda. Kot rečeno, naj bi se družbeni proizvod realno povečal za okrog 30 odstotkov. Po drugi strani pa so dohodki samoupravnih interesnih skupnosti večji za 45 od- stotkov in dohodki proračuna za 31 odstotkov. To pa ni v skladu z načeli, saj vemo, da bi tovrstna potrošnja morala naraščati počasneje od družbenega proizvoda. URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PROGRAMA Poglejmo še, kako poteka uresničevanje družbenega dogovora o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine za letos. Delegati vseh zborov občinske skupščine so ga sprejeli februarja letos. Družbeni dogovor pa je podpisalo okrog 80 odstotkov vseh predvidenih podpisnikov. Dogovor ima trinajst prednostnih področij razvoja. Ugotovitve so naslednje: — Zaostanek se kaže pri uresničevanju zakona o združenem delu. Zato bodo obiskali »kritične« delovne organizacije v občini. — Bolj živahna rast ni odraz večje produktivnosti, uvajanja novih proizvodov, novih organizacijskih prijemov in združevanja dela ter sredstev. Še vedno prevladujejo ozki podjetniški interesi in enostranski dohodkovni odnosi. — Investicijska dejavnost zaostaja na vseh področjih in tako sredstva ostajajo neizkoriščena. — Slabosti se kažejo tudi pri uresničevanju programa objektov družbenega standarda (šole, vrtci itd.). Priprave ne potekajo ^zadovoljivo v vrtcu Lesce. — Stanovanjska gradnja poteka po programu, vendar bo treba pospešiti priprave za nadaljnjo gradnjo v prihodnje. — Premajhna aktivnost se kaže na področju varstva okolja. — Prav tako ni zadovoljiva preskrba s kmetijskimi in živilskimi pridelki. — Izgradnja cest za leto 1977 poteka po programu.Vendar pa bi bilo treba pospešiti dela na odsekih Podnart—Kropa, Bohinjska Bela in obvoznica Radovljica. — Komunalna interesna skupnost je izdelala srednjeročni razvojni program za vodovod in kanalizacijo, medtem ko se na ostalih področjih še ni uveljavila. Prave dejavnosti pa tudi še ni pokazala požarna skupnost. — Zamude se kažejo pri uresničevanju s področja prostorskega planiranja. — Še vedno ne poteka zadovoljivo sodelovanje med samoupravnimi interesnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. — Veliko pa je bilo narejenega na področju družbene samozaščite in varnosti. — Sanacija škode po lanskem potresu v Bohinju poteka zadovoljivo pri zasebnikih, pri gospodarstvu pa se sploh še ni začela. Ob prikazani primerljivosti (pa tudi neprimerljivosti) podatkov o polletnem gospodarjenju v občini bi na koncu lahko ugotovili dvoje. Čeprav je ocena gospodarjenja nekako zamegljena, je vseeno ugodna; predvsem ugodnejša od lanskih rezultatov v tem času. Vendar pa razloga za »pretirano zadovoljstvo« ni. Čeprav v drugem polletju morda lahko pričakujemo nadaljevanje ugodnih gibanj (tudi zaradi sezonskega značaja proizvodnje nekaterih organizacij), se po drugi strani na nekaterih področjih uresničevanja družbenega dogovora kažejo precejšnji zaostanki. Financiranje krajevnih skupnosti iz proračuna Zbor krajevnih skupnosti bo po končani skupni seji vseh zborov občinske skupščine v sredo, 5. oktobra, razpravljal in sklepal še o predlogu delitve sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz proračuna, in sicer od 1. julija do 31. decembra letos. Ob tem velja povedati, da so krajevne skupnosti v prvem polletju glede na polovico lanskih dotacij dobile za 10,8 odstotka več denarja. Za drugo polletje pa je predlog za financiranje krajevnih skupnosti iz proračuna razdeljen na sredstva za komunalno dejavnost in na sredstva za delovanje delegatskega sistema. Kriteriji za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih so naslednji: — za opravljanje strokovno-upravnih in administrativno-tehnič-nh del, za organe krajevnih skupnosti in delegacije, za materialne stroške, osebne dohodke in za dotacije družbenopolitičnim organizacijam naj bi vsaka krajevna skupnost dobila: do 1000 prebivalcev po 30 dinarjev na prebivalca, od 1001 do 2000 prebivalcev po 25 dinarjev, od 2001 do 3000 prebivalcev po 22,50 dinarja in nad 3000 prebivalcev v krajevni skupnosti po 20 dinarjev na prebiva ca; — razen tega naj bi vsaka krajevna skupnost za proslave in prireditve dobila po 2000 dinarjev; — predlog je tudi, da bi hribovite krajevne skupnosti dobile še dodatek 1000 dinarjev. Za financiranje komunalnih dejavnosti pa naj bi v drugem polletju vsaka krajevna skupnost dobila polovico lanskih sredstev za komunalno dejavnost, povečano za 10,8 odstotka. Podrobnejši predlog sredstev, ki naj bi jih dobile krajevne skupnosti, je razviden iz tabele. LETO 1976 1977 Kraj. sk. skupaj od tega skupaj brez prest. realiz. 1/1 do 30/6-77 pred. del od 1/7 do 31/12-77 indeks 77/78 akont. iz prir. za tret. čet. 77 ostane za izpl. v letu 1977 za kom. dejavn. funkc. str. SIS skupaj za kom. dejavn. za del. sistem Begunje 180.000 121.950 58.050 215.556 99.720 115.836 67.561 48.275 119,3 49.860 66.96 Bled 580.800 438.420 142.380 667.765 321.760 346.006 242.885 103.120 114,9 160.880 185.15 B. Bistr. 420.430 337.570 82.860 487.174 232.920 254.254 187.014 67.240 115,9 116.460 137.74 B. Bela 94.000 73.510 20.490 116.315 52.070 64.246 40.725 23.620 123,7 26.035 38,20 Brezje 125.000 101.900 23.100 150.833 69.250 81.583 56.453 26.130 120,7 34.625 46.58 Gorje 336.000 253.140 82.860 389.800 186.140 203.660 140.240 63.420 118,0 93.070 110.90 K. gorica 55.230 39.810 15.420 71.375 30.600 40.775 22.055 18.720 129,2 15.300 25.75 Kop. Gor. 63.000 48.450 14.550 78.782 34.900 43.882 26.842 17.040 125,0 17.450 26.32 Kropa 84.140 56.720 27.420 109.113 46.610 62.503 31.423 31.080 129,7 23.306 39.98 Lancovo 147.000 127.500 19.500 174.715 81.430 93.285 70.635 22.650 118,9 40.716 52.70 Lesce 238.000 153.070 84.930 283.721 131.850 151.871 84.801 87.070 119,2 65.925 85.46 Ljubno 133.000 109.900 23.100 159.905 73.880 86.225 60.885 25.340 120,2 36.840 49.85 Mošnje 51.560 35.980 15.600 65.662 28.560 37.102 19.922 17.180 127,4 14.280 22.22 Podnart 119.000 92.690 26.310 144.841 65.930 78.911 51.351 27.560 121,7 32.965 45.46 Radovlj. 469.120 330.460 138.660 550.495 259.900 290.595 183.075 107.520 117,4 129.950 160.645 Ribno 169.000 142.240 26.760 201.791 93.630 108.161 78.801 29.360 119,4 46.815 61.646 St. Fui. 132.000 110.520 21.480 158.778 73.130 85.848 61.228 24.420 120,3 36.565 49.083 Sr. vas 114.000 81.720 32.280 137.823 63.150 74.673 45.273 29.400 120,9 31.575 43.098 Sr. Dobr. 97.000 84.520 12.480 115.744 53.740 62.004 46.824 15.800 119,3 26.870 35.134 Zasip 51.000 30.150 20.850 69.013 28.250 40.763 26.703 24.066 135,3 14.125 26.638 SKUPAJ 3,659.280 2,770.200 889.080 4,349.201 2,027.220 2,321.981 1,534.896 787.286 118,9 1,013.610 1,308.371 Po izračunu in predlogu bi tako krajevne skupnosti dobile 4,349.201 dinar, kar je za 18,9 odstotka več kot lani. Razliko nad predvideno proračunsko dotacijo (razlika znaša 294.701 dinar) pa bi zagotovila komunalna interesna skupnost. Pripravila INDOK center Radovljica in Andrej Zalar Cesta skozi Karavanke Kranj — Pomočnik ministra za elektroindustrijo Nemške demokratične republike dr.Horst Sindler s sodelavci je med svojim obiskom v Sloveniji 22. t. m. obiskal tudi ZP Iskra. Po razgovorih z vodstvom združenega podjetja, so se gostje odpeljali v Kranj, kjer sta jih sprejela glavni direktor Iskre Elektromehanike Aleksander Mihev in direktor Tovarne stikal Peter Kobal. Po ogledu proizvodne hale Tovarne ATC na Laborah je Aleksander Mihev seznanil delegacijo s proizvodnim programom Iskre — Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj. Osvetlili so tudi možnosti za razširitev poslovnotehničnega sodelovanja med Iskro Elektromehaniko in vzhodnonemškimt partnerji. Iskra Elektromehanika že 20 let zelo uspešno sodeluje z vzhodnonemško firmo WB — AG iz Berlina na področju stikalne tehnike. Zato je Iskra zainteresirana za poglobitev medsebojnega sodelovanja na tem in drugih področjih elektroindustrije, ki bi zanimala obe strani. — A. Boc — Foto: I. Okrštar Večje zmogljivosti — večji uspeh Škofja Loka - Termika - TOZD Škofja Loka, podjetje, ki je zraslo v zadnjem desetletju, ko so se iz skromnih obratov v Bodovljah preselili v novo tovarno na Trati, je tudi letošnje prvo polletje zaključilo z dobrimi poslovnimi rezultati. Na količino in kakovost proizvodnje so najbolj vplivale povečane zmogljivosti, saj je v začetku leta začela obratovati druga linija proizvodnje kamene volne, do konca leta pa se bo poznal še učinek novega obrata v Poljanah. Zato je količinski obseg proizvodnje kamene volne in kitov znatno presegel količine iz lanskega 1. polletja. V prvih šestih mesecih so letos izdelali 24 tisoč ton kamene volne in 331 ton kitov. Celotni dohodek je bil za 62 odstotkov večji kot lani prve pol leta, dohodek pa kar za 88 odstotkov. Se hitreje pa so naraščale obveznosti iz dohodka. Tudi čisti dohodek se je znatno povečal, prav tako osebni dohodki, nekoliko odstotkov manj pa delež čistega dohodka za poslovni sklad, kar pa v absolutni vrednosti ne predstavlja veliko. Zaradi gospodarsko pomembnih naložb so se za 16 odstotkov povečala poprečno uporabljena poslovna sredstva, čeprav je TOZD gospodarila racionalneje kot lani. Sredstva je namreč uspela obračati za 16 dni hitreje kot lansko prvo polletje. Visok porast dohodka je omogočil tudi znatno povečanje osebnih dohodkov, ki so narasli kar za 22 odstotkov in so najvišji v občini v gospodarstvu in negospodarstvu. NA DELOVNEM MESTU 42-letna Boža Prasnikar iz Kranja Se pred tremi leti verjetno ni vedela, da bo nasla zase taksno delo, kot ga v življenju vsi lAčemo in hi ga želimo. Pred tremi leti je Dom upokojencev v Kranju razpisal prosta delovna mesta negovalk. Prainikarjeva se je na razpis, ob katerem je bilo navedeno, da je pogoj veselje do dela s starejšimi ljudmi, prijavila in bila Bprejeta. Delo se je pravzaprav začelo z uvajanjem in privajanjem, izobraževanjem na delu, saj Sole trenutno za negovalke se ni; Delavska univerza v Kranju pa že pripravlja 15-mesecno Solo za negovalke, tako da bo v kratkem dana motnost Šolanja za ta prepotrebni kader. »Brez veselja do dela v tem poklicu pse ne gre,« pravi Prašnikarjeva. »Recepta, kako se sporazumeti s starejšimi ljudmi, pravzaprav ni: veliko potrpežljivosti, razumevanja, ljubezni do bližnjega, to je treba imeti. Le tako starejši ljudje negovalki zaupajo, le tako lahko z njimi dela. Vaak človek je drugačen, zato je treba najti za vsakega poseben način, da se mu lahko približaš, starost pa prinaša s seboj različne tegobe, ki starostnika postavljajo povsem v odvisnost od tuje pomoči in nege: negovalka mora skrbeti za starostnikovo osebno higieno, preoblačenje, hranjenje, jemanje zdravil, vodenje na zrak in podobno. ('*■ vemo, da je od 130 oskrbovancev v našem domu skoraj polovica odvisna prav od vsakodnevne pomoči negovalke, potem dela res ni malo. Polno mero razumevanja je treba imeti tudi za vse, ki jim ne le upada fizična moč, pač pa usiha tudi duševna svežost. Vsakega starostnika, četudi je se tako težaven, je treba razumeti tako kot če bi hoteli razumeti na primer svojo mamo ali drugega , bližnjega sorodnika.« Seveda pa je poleg sposobnosti razumeti človeka pri tem delu treba imeti tudi kar precej rizične moči. V Domu je med petimi negovalkami zaposlen tudi en moSki, ki morda manj ODČUtJ težavnost tega dela, ko je treba starostnike, ki si sami ne morejo pomagati, prenašati na vozičke ali kako drugače dvigovati Zato se ne /.godi tako Tudi primerjava doseženih rezultatov s planom TOZD pove, da je bilo prvo polletje za to delovno organizacijo izredno uspešno. Družbeni proizvod so povečali kar za 4 odstotke več kot so planirali, število zaposlenih za 9,8 odstotka in produktivnost za 17 odstotkov. Vsi ti rezultati so tudi posledica večjih zmogljivosti, zato v Termiki menijo, da bo razvoj in napredek v prihodnje zmernejši, vendar na višji osnovi. L. B. Preveč novih delavcev Konec junija je bilo v škofjeloški občini zaposlenih 13.476 delavcev v združenem delu. V šestih mesecih se je število zaposlenih povečalo za 274 ali poprečno 46 na mesec. Junija pa je število zaposlenih poraslo kar za 79 delavcev, ki so se vsi zaposlili v gospodarstvu. Za letos so v škofjeloški občini planirali 2,5-odstotno povečanje števila zaposlenih, vendar zaposlovanje narašča veliko hitreje. Ze v prvem polletju se je število zaposlenih dvignilo za 2 odstotka in zato je malo verjetno, da bodo uspeli do konca leta zadržati zaposlovanje v dogovorjenih okvirjih. Največ novih delavcev so zaposlili v LTH TOZD Hladilstvo, Alplesu, Kladivarju, Alpini, Remont-gradnje, Inštalacijah, Tehniku — komunalne dejavnosti, Varnosti in Alpetouru. L. B. redko, da si negovalka pretegne mišice ali ima druge težave. Treba je Se povedati, da delo poteka v treh izmenah, tudi ob sobotah in nedeljah in praznikih. »Morda je najbolj odgovorno delo negovalke prav ponoči«, razmišlja Prašnikarjeva, »ko je negovalka sama In mora brez pomoči medicinske sestre presojati o vrsti pomoči, ki jo kdo od 130 oskrbovancev morda potrebuje. Cez dan ob rednem delu pa je poleg vestnosti potreben ie tisti posluh za drobne stvari, ki morda starostniku veliko pomenijo, a jih drugi še ne opazimo. Skratka, v starosti smo ljudje drugačni, drugače gledamo na dogajanje okoli sebe, potrebujemo varnost in pozornost. Vso to pa mora vedeti negovalka, da lahko uspešno dela.« L M. V m NEGOVALKA BOŽA PRASNIKAR S podpisom meddržavne pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo je do gradnje predora skozi Karavanke še dve leti, v Beljak pa naj bi prispeli po novi cesti čez šest let — Predor je najbolj ustrezna povezava med srednjo Evropo in vzhodom — Izrednega gospodarskega pomena za vso Jugoslavijo Naše cestno omrežje postaja vse bolj ozko grlo, saj je cestnega prometna vedno več. Zahodne sosede modernizirajo cestno omrežje in če se ne bi nanj priključili z ustrezno cestno infrastrukturo, bi prav gotovo zavrli razvoj inozemskega turizma in tranzitnega blagovnega prometa. Najbolj ustrezna povezava med srednjo Evropo in vzhodom pa je na območju severozahodnega dela Slovenije, torej so predvsem gorenjski mejni prehodi zaradi primernih razdalj zanimivi za vse smeri iz južne Zvezne republike Nemčije proti Reki in Jadranu, proti Beogradu in Bližnjemu vzhodu. Prometne težnje prek Karavank pa bodo v prihodnje znatno bolj naraščale. Naši mejni prehodi so zaradi hudih vzponov, ostrih zavojev, nepreglednosti domala že neprimerni za zimski gosti promet, povsem neustrezni pa za tovorni promet. PREDOR KARAVANKE Prek Karavank je nemogoče zgraditi avto cesto, zato je bilo treba razmišljati o cestnem predoru, ki naj bi bil prometno in geografsko kar najbolj povezan s cestno smerjo turske avto ceste. Ni bilo umestno načrtovati rekonstrukcije sedanjih cest, saj bi bila obnova znatno dražja, obenem pa manj učinkovita. Povezava naj bi bila tudi kar najbolj kratka, zato je prišlo v poštev le območje od tromeje na zahodu in do Jezerskega na vzhodu. Po okoli dvajsetih analiziranih enačicah gradnje predora je končno obveljala gradnja pri Hrušici, na avstrijski strani pa v Podrožci. Ko so pred kratkim na Bledu podpisali meddržavno pogodbo o projektiranju, gradnji, vzdrževanju in obratovanju predora, so s tem končali več kot petletne temeljite priprave in dogovarjanje obeh strani. Predor bo tako na naši strani zgrajen štiri kilometre od Jesenic, na avstrijski strani pa bo vstopni portal zahodno od železniškega predora proge Podrožca — Jesenice. Dolg bo 7,6 kilometra širok 9 metrov. Pred predorom bosta na obeh straneh obe mejni službi. Skupna dolžina trase med Jesenicami in Beljakom znaša 29,15 kilometrov, portala predora pa ležita na zelo ugodni višini 625 metrov in 655 metrov nad morjem. Leta 1983 naj bi prevozilo predor v obeh smereh 4500 motornih vozil na dan, leta 2000 že 8000 vozil. Zmogljivost predora je 1800 motornih vozil na uro, hitrost v predoru pa 80 kilometrov na uro. Gradnja bo trajala štiri leta, začela naj bi se leta 1979. MEDNARODNA POSOJILA Za uporabo predora bo treba plačati 100 avstrijskih šilingov. Kot osnovni kapital naj bi Avstrija vložila v gradnjo 400 milijonov avstrijskih šilingov, Jugoslavija pa ekvivalentni delež v dinarjih kot nepovratna sredstva. Ostali denar pa naj bi dobili z ustreznimi mednarodnimi posojili s časom odplačevanja 25 let. Predvidena višina stroškov znaša 2,1 milijarde avstrijskih šilingov. V to ceno so vključeni tudi stroški za opremo in instalacije, stroški dovoznih cest in stroški mejnih platojev. Investicija bo po načrtu dala pozitivne rezultate že po devetih letih obratovanja, če odbijemo stroške upravljanja in vzdrževanja predora od pobrane cestnine. Če pa bi obe državi pokrili stroške v prvih letih iz lastnih sredstev, bi investicija bila pokrita že po šestih letih obratovanja. Naložba v izgradnjo predora je zelo gospodarna. Vsi stroški se bodo delili na pol, vsaka" stran pa bo tri leta od začetka obratovanja predora dala na voljo vse dohodke od cestnine za pokrivanje anuitet. Letni ostanek dohodkov se bo delil med državama na pol. Projektiranje, gradnja, obratovanje, vzdrževanje, financiranje predora se opredeljuje v mednarodni pogodbi in se poveri obema stranema. Idejni projekt bo izdelala posebna skupina, v kateri so tudi strokovnjaki Centroprojekta iz Beograda. Na razpis je prispelo enajst ponudb projektivnih organizacij, izbrani pa so bili Dorsch Consult iz Munchna, Geoconsult iz Salzburga in Motor Columbs iz Badna ter Centro projekt iz Beograda. PRIKLJUČEK NA TURSKO AVTO CESTO Pri Beljaku je pomembno križišče dveh mednarodnih avto cest in zato je povezava s predorom Karavanke zelo primerna. Turska avto cesta se bliža in bo povezana s predorom. Tako, kot je za sosednjo Avstrijo življenjskega pomena turska avto cesta, ima izgradnja predora in povezava na evropsko cestno omrežje izreden pomen za Jugoslavijo. Ob tem pa bo seveda potrebno rešiti tudi vprašanje priključnih cest na predor, na Gorenjskem zgraditi sodobno avto cesto, obvoznico mimo Jesenic in v nadaljevanju tudi izgradnjo ceste Ljubljana — Naklo, ki je že v programu cestnih del v srednjeročnem obdobju. Po pomembnem koraku do predora, po podpisu meddržavne pogodbe, se bo izdelal idejni projekt, do leta 1980 bodo pripravili glavni projekt, nato bo sledila gradnja in 13. maja leta 1983 naj bi predor začel obratovati. 13. maj so v pripravah določili na pol v šali zdaj pa naj bi spodbudil k hitrejšemu delu. S predorom se vključuje naša ilirika, odsek jugoslovanske ceste bratstva in enotnosti na tursko avto cesto, na mednarodno evropsko cestno omrežje, ker preprečuje izoliranost naših cest. Gospodarski pomen je izreden, zato resnično ne bi smelo biti v nadaljevanju del nikakršnih zastojev in težav. D. Sedej Obrt zaostaja Razvoju malega gospodarstva naj bi v jeseniški občini posvetili v prihodnje več skrbi — Pomanjkanje storitvenih obrti, neustrezni prostori, nepravilna lokacija, bančna politika, kadrovska politika in premajhna povezanost obrti so pomembni zaviralni problemi Jesenice — V našem dosedanjem družbenem razvoju smo problemom zasebne in družbene obrti posvetili manj pozornosti kot ostalim panogam. Vzroki so bili v potrebah po hitrejši industrializaciji, preskrbo-vanju z energijo, hrano in v razvoju prometne infrastrukture. Zdaj ugotavljamo, da so potrebe po proizvodnji izdelkov in storitev, ki jih nudi zasebni sektor, mnogo večje od njegovih sedanjih zmogljivosti. Zato, da bi razvoj malega gospodarstva pospešili, so že pred dvema letoma podpisali družbeni dogovor o pospeševanju razvoja obrti do leta 1980. Ta dogovor so podpisale vse slovenske občinske skupščine, gospodarska zbornica Slovenije, izvršni svet skupščine SRS, šest bank in dve zavarovalnici. Jeseniški izvršni svet pa je sprejel pobudo inštituta za regionalno ekonomiko in socialni razvoj Ljubljana za izdelavo razvojnega programa za malo gospodarstvo. Posebna delovna skupina je pripravila zelo obširen program razvoja obrti v občini. KOLEKTIVNA POGODBA ODPRAVILA MEZDNI ODNOS Z zakonom o združenem delu in z novim obrtnim zakonom so dane večje možnosti za razmah drobnega gospodarstva. Pri tem mora odločilno nalogo opraviti prav Združenje samostojnih obrtnikov občine, v katerega se obrtniki radi vključujejo, sai pričakujejo, da bodo tako lahko lažje rešili dolgoletne probleme. Če bo obrt slonela na trdnejših temeljih, se bodo v njej lahko zaposlovali tudi strokovno usposobljeni delavci, ki so zdaj manj racionalno zaposleni v industriji in drugod. Za obrtne poklice pa se bo bolj navduševala tudi mladina. Pri samostojnem osebnem delu so pogoji dela in odnosi pod vplivom pogojev dela in odnosov v združenem delu. Odnosi med nosilci samostojnega osebnega dela ter dopolnilno zaposlenimi so že na visoki razvojni stopnji in ne moremo več govoriti o klasičnem mezdnem odnosu. Le-tega je precej odpravila kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. Delo med obrtniki in združe- nim delom pa je še premalo povezano, prevladujejo kupoprodajni odnosi. Najhujši zaviralni problemi v jeseniški obrti pa so pomanjkanje storitvenih dejavnosti, neustrezni poslovni prostori na neprimernih lokacijah, kadrovska in bančna politika in premajhna povezanost obrti z bankami in upravnimi organi občine. Zato naj bi sprejeli družbeni dogovor, po katerem naj bi podpisniki: skupščina občine, Ljubljanska banka in Združenje obrtnikov zbirali denar v posebnem skladu za nakup in gradnjo poslovnih prostorov, ki naj bi jih obrtniki dobivali v najem pod ugodnimi krediti. DAVČNE OLAJŠAVE Obrtniki naj bi tudi hitreje dobili lokacijska, gradbena, obrtna in druga dovoljenja. Razen tega naj bi uveljavili davčne olajšave za tiste, ki vlagajo v razširitev materialne osnove; dohodek naj bi obremenjevali glede na dejanske poslovne pogoje (sezonske in konjukturne razmere). Tudi stroški poslovanja temeljijo na subjektivni presoji tako kot materialni stroški, ki se ne priznavajo povsod v višini, kot se to priznava v organizacijah. Šušmarstvo v občini cvete zato, ker ponudba zaostaja, potreb pa je vedno več. Redni obrtniki so v neenakopravnem položaju, kar bo treba preprečiti z učinkovitim delovanjem inšpekcijskih služb. Obrt kot postranski poklic je utemeljena le v tistih storitvenih dejavnostih, kjer je treba storitev opraviti na terenu ali v stanovanju naročnika. Te storitve so praviloma tudi malo donosne in ne omogočajo rednega obrtnega dela. Potrebna bo tudi kontrola cen, to nalogo naj bi opravljali potrošniški sveti. Vodenje poslovnih knjig je za manjše obrtnike pretežko, zato so pri Združenju obrtnikov organizirali posebni finančno-administrativni servis. Obrtnim poklicem naj bi v prihodnje vrnili družbeni ogled in omogočili ustrezno vrednotenje dela, z načrtno dolgoročno kadrovsko politiko pa usmerjali mladino v obrtne poklice. D. S. Bled — Delavci SttP Gradbinec Kranj so pred kratkim začeli ob zgradbi pošte gruditi poslopje ca novu avtomatsko telefonsko centralo, >>henem pu bodo popravili poštno poslopje. Vredriu.^l det po predruCuPn lelja okoli J mi-f'ionov dinarjev. Investitor je Podjetje ta PTT pnimcf Kranj. — B. B. JESENICE 31. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Jesenice četrtek, 6. oktobra 1977, ob 16. uri v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice Dnevni red potrditev zapisnika 30. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Jesenice z dne 25. 7. 1977 analiza uresničevanja srednjeročnega družbenega načrta občine Jesenice za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1977 osnutek programa razvoja malega gospodarstva v občini Jesenice predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni kontroli cen iz občinske pristojnosti. predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Jesenice varnostna ocena predlog odloka o zaščitenih kmetijah predlog družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevni stopnji SIS volitve in imenovanja delegatska vprašanja 31. seja zbora združenega dela skupščine občine Jesenice četrtek, 6. oktobra 1977, ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice Dnevni red — potrditev zapisnika 30. seje zbora združenega dela skupščine občine Jesenice z dne 25. 7.1977 — analiza uresničevanja srednjeročnega družbenega načrta občine Jesenice za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1977 — osnutek programa razvoja malega gospodarstva v občini Jesenice — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni kontroli cen iz občinske pristojnosti — predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Jesenice — varnostna ocena — predlog odloka o zaščitenih kmetijah — predlog družbenega dogovora 0 družbenopolitičnem izobraževanju . in usposabljanju v občini — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevni stopnji SIS — osnutek programa sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju štipendijske politike v SR Sloveniji — volitve in imenovanja — delegatska vprašanja 32. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice torek, i. oktobra 1977. ob 16. uri v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice Dnevni red potrditev zapisnika 31. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice z dne 25. 7. 1977 analiza uresničevanja srednjeročnega družbenega načrta občine Jesenice za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1977 osnutek programa razvoja malega gospodarstva v občini Jesenice predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni kontroli cen iz občinske pristojnosti predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Jesenice varnostna ocena predlog družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini volitve in imenovanja delegatska vprašanja DOGOVORIMO SE Dobro gospodarili V analizi uresničevanja srednjeročnega družbenega načrta občine Jesenice v letu 1977 ugotavljajo, da so polletni rezultati zadovoljivi — Manj izgub in počasnejša rast vseh oblik porabe Letos je že drugo leto uresničevanja srednjeročnega načrta 1976-1980 in ker v prvem leta niso izpolnili vseh nalog, so v temeljiti analizi uresničevanja srednjeročnega družbenega načrta občine -še posebej opozorili na tista področja, ki so najbolj odstopala od ciljev: na rast družbenega proizvoda, na investicije, zaposlenost in delitev družbenega proizvoda na skupno, splošno in osebno porabo. V srednjeročnem planu pa so poudarili predvsem več nalog družbenoekonomskega razvoja kot so utrjevanje in vsestranski napredek v položaju delavca v združenem delu, pospeševanje procesov združevanja dela in sredstev, stabilnejši gospodarski razvoj, krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite itd. Ugotavljajo, da so si tudi letos prizadevali za uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter za uresničevanje nalog na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe. Gospodarska gibanja za prvo polletje so bila v občini zadovoljiva, saj se je celotni prihodek gospodarstva povečal za 24 odstotkov, dohodek za 44 odstotkov, čisti dohodek za 38 odstotkov, razdeljeni družbeni proizvod za 51 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem 1976. To so dosegli tudi zaradi spremenjenih pogojev poslovanja, ki so močno vplivali, da so rezultati v periodičnih obračunih letos boljši kot v enakem obdobju lani. Vplivali pa so tudi boljša prodaja na domačem tržišču in porast cen. Družbeni proizvod se je v * primerjavi z lani povečal za 51 odstotkov, vendar pa je bilo v lanskem prvem polletju zajeto poslovanje samo za pet in pol mesecev; tako je jeseniško gospodarstvo letos doseglo za 22,6 odstotka višji družbeni proiz- vod. Obstajajo realne možnosti, da bodo ob koncu leta po srednjeročnem planu načrtovali družbeni proizvod presegli za okoli 10 do 11 odstotkov. V družbenem načrtu so se obvezali, da osebna, skupna in splošna poraba ne bodo rasle hitreje od družbenega proizvoda. Na podlagi polletnih rezultatov ugotavljajo, da so vse tri oblike porabe rasle počasneje kot družbeni proizvod Dohodek samoupravnih skupnosti se je povečal pri občinskih interesnih skupnostih za 14,8 odstotka, pri celotni skupni porabi pa 16 odstotkov, dohodki proračunov so večji za 17 odstotkov, osebni dohodki pa so se povečali za 4,3 odstotka. Tudi delitev družbenega proizvoda je letos bolj ugodna za organizacije združenega dela kot v lanskem letu. Tekoče izgube so se zmanjšale za 51 odstotkov glede na lanskoletno enako obdobje in so znašale v šestih organizacijah skupaj 97 milijonov dinarjev. Izgube letos niso problematične, razen v Železarni Jesenice, kjer je temeljna organizacija hladna valjarna Bela izkazala večjo izgubo. Izvoza niso dosegli in tudi pri investicijskih vlaganjih v osnovna sredstva je bila prisotna velika zadržanost, saj so delovne organizacije ob polletju letos vložile v nove investicije komaj 31 odstotkov planiranih celoletnih sredstev ali za 17 odstotkov manj kot v prvem polletju lani. Zaposlovanje, ki je bilo v minulem srednjeročnem obdobju zelo ekstenzivno, se je lani in letos povsem umirilo. Povprečno število zaposlenih v družbenem sektorju se je letos ob polletju povečalo le za 0,7 odstotka glede na lansko polletje, na povprečje vsega lanskega leta pa za 0,5 odstotka, v gospodarstvu za 0,1 odstotka, v negospodarstvu pa za 4,5 odstotka. STIPENDIJE Delegati zbora združenega dela bodo razpravljali tudi o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju štipendijske politike v Sloveniji. Izvrsni svet skupščine je že soglašal z nekaterimi spremembami kot so točneje opredeljene pravice do štipendij iz združenih sredstev, diferenciran prispevek staršev, obenem pa so člani izvršnega sveta menili, da je potrebno v dogovoru opredeliti tudi način podeljevanja kadrovskih štipendij tako, da bodo združenemu delu zagotovljeni kadri po načelu solidarnosti in dogovarjanja med posameznimi delovnimi organizacijami. IMENOVANJE DIREKTORJA Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja je ponovno razpisala delovno mesto vršilca dolžnosti direktorja Delavske univerze na Jesenicah. Ker se v predpisanem roku ni priglasil noben kandidat, predlaga komisija vsem trem zborom, da razpravljajo in imenujejo profesorja Srečka Krča za vršilca dolžnosti direktorja Delavske univerze na Jesenicah za šest mesecev. Proračun občine Ob sprejemanju proračuna občine za lani je bila skupna dovoljena poraba 28 milijonov 417.000 dinarjev, od tega je bilo izvirnih proračunskih dohodkov 27 milijonov 59.000 dinarjev in predvidenih sredstev iz solidarnosti milijon 358.000 dinarjev. Na osnovi dveh sprememb (povečan davek od prometa naravnega žganja in vinjaka ter akontacije na davek od skupnega dohodka občanov) se je povečala dovoljena poraba na 29 milijonov 242.000 dinarjev. Občina je tudi uveljavila povišanje splošne porabe v slovenskih občinah za 2,16 odstotka in lahko povišala porabo tudi zaradi redne izterjave davkov. Skupna dovoljena poraba je bila končno 30 milijonov 688.000 dinarjev, ki pa je bila zaradi manjkajočih sredstev iz solidarnosti realizirana za 2,16 odstotka manj. Lastnih dohodkov iz proračuna je bilo za 29 milijonov 195.195 dinarjev: davka na dohodek in davka iz osebnih dohodkov je bilo za 6 milijonov 193.121 dinarjev; prometnega davka, davka na premoženje in na dohodke od premoženja je bilo za 19 milijonov 43.569 dinarjev; taks za 3 milijone 402.725 dinarjev; dohodkov po posebnih predpisih pa je bilo 373.533 dinarjev. Sredstva so se razdelila za dejavnost družbenopolitičnih skupnosti, za dejavnost organov družbenopolitičnih organizacij in društev, za negospodarske investicije, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, komunalno dejavnost in dejavnost krajevnih skupnosti, za nekatere druge obveznosti in rezervo. DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE Da bi kar najbolj širokemu krogu delovnih ljudi in občanov zagotovili možnosti za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje, sprejemajo delegati predlog družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini. Vse tehtne pripombe iz razprave so upoštevali, v dogovoru pa so naloge podpisnikov temeljito opredeljene. S tem bodo zagotovili ustrezno aktivnost ter usklajeno delovanje vseh odgovornih dejavnikov in tako odpravili dosedanje pomanjkanje evidence, neusklajeno načrtovanje, kratkoročno reševanje problemov, kampanjsko delo, pomanjkanje strokovnosti, nesistematičnost itd. Podpisniki dogovora, ki naj bi ga sprejeli delagati vseh treh zborov občinske skupščine, so poleg občinskih družbenopolitičnih organizacij še občinska izobraževalna skupnost, kulturna skupnost, klub samoupravljavcev, skupščina občine Jesenice in jeseniška delavska univerza. NADZOR NAD CENAMI Da bi odpravili nepravilnosti na trgu in zagotovili večjo enotnost pri uresničevanju družbene kontrole cen za proizvode in storitve, za katere so pristojne občine, potrjuje cene izvršni svet občine, ki upošteva tudi ugotovitve Zavoda za cene. zaradi ekonomičnosti in hitrejšega postopka je smotrno, da daje soglasje na cene občinski organ, ki je pristojen za cene. Delegati bodo zato sprejeli odlok o spremembi odloka o družbeni kontroli cen iz občinske pristojnosti na območju občine, v katerem je določeno, da daje ob cenah soglasje občinski organ, ki je pristojen za cene. Razvoj malega gospodarstva Posebna delovna skupina je pripravila program razvoja organizacij malega gospodarstva v družbenem sektorju in program razvoja zasebne obrti — Boljši obeti predvsem s smotrnim združevanjem Izvršni svet skupščine občine je zaradi problemov ob razvoju malega gospodarstva imenoval delovno skupino za pripravo programa razvoja malega gospodarstva. Boris Bregant, Rudi Rozman in Rado Košir so pripravili zelo obsežno in tehtno analizo z zaključki in priporočili, analizo, ki jo je sprejel izvršni svet in ki jo bodo obravnavali tudi delegati zborov občinske skupščine. Poleg zasebne obrti so obravnavali delovne organizacije: Kovinar, Kovin, Kovinoservis, KOOP, Elim, Vodovod, Komunalni servis, Dimnikarsko podjetje, Viator, Jesenice transport, TPP Zarjo — industrijo obrt, Universal, Klavnico, Lesnoga-lanterijski obrat, Izolirko, Gorenjska oblačila ter trgovski organizaciji Golica in Rožca. Te so se razvile iz obrtnih delavnic in bile prvi zametki servisnih delavnic in proizvodnje elementov za potrebe industrije. Nagel razvoj gospodarstva ih urbanizacija naselij pa sta bistveno spremenila prvoten koncept organiziranosti in poslovni promet. Vse bolj se specializirajo in neredko opuščajo servisno in storitveno dejavnost in dobivajo značaj industrijskih podjetij. Servisna in storitvena dejavnost je v marsikateri organizaciji več ali manj le še moralna obveza do družbe, razvoj organiziranosti v smeri tesnejšega povezovanja sorodnih organizacij in priključevanje k večjim organizacijam pa še .pospešuje takšne spremembe. Vse bolj se kaže tudi nujno združevanje, predvsem dejavnost pleskarstva in mizarstva. Delovne organizacije imajo sicer prostore na primernih lokacijah, vendar so v minulem obdobju vse premalo investirale. Vzroki so v restrikcijah pri uvozu opreme, v pomanjkanju finančnih sredstev, skoraj vedno pa v neizdelanih investicijskih in razvojnih programih, na katerih bi banke nudile kredite, samoupravljavci pa kvalitetno določali o smotrnosti naložb. Kvalificirani delavci so v teh organizacijah dosegli večinoma svojo kvalifikacijo na delovnem mestu, medtem ko je delavcev s poklicno šolo le slabih 7 odstotkov vseh zaposlenih. Najbolj je občutno pomanjkanje pleskarjev, mizarjev, instalaterjev, elektroinstalaterjev, fi-nomehanikov, tapetnikov in stru-garjev. Šele z usmerjenim izobraževanjem bi bile lahko razmere boljše, šele z več kadri s srednjo, visoko in višjo izobrazbo. Zaradi svoje proizvodne usmeritve so lani skoraj vse organizacije beležile padec uspešnosti. Delovne organizacije nenormalno visoko uporabljajo lastna sredstva, kar tudi kaže na pomanjkanje predvsem investicijskih programov. Zato naj bi se nekatere smotrno združevale in povezovale in tako povečevale svojo ekonomsko moč. Program razvoja zasebne obrti pa opozarja predvsem na popoldansko obrt, na kvaliteto storitev, na neurejene lokacijske razmere in bolj kot proizvodna obrt, ki naj bi se razvila ob sodelovanju z industrijo je problematična storitvena obrt. Ta osnutek programa se bo v celoti posredoval v javno razpravo, ki bo trajala do 10. novembra. Pripombe in predloge pa naj bi posredovali vsi nosilci družbenega in gospodarskega razvoja v občini Jesenice. Zaščita kmetij Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij določa opredelitev zasebnega kmetijskega gospodarstva in ureja predvsem dedovanje kmetij. Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Opredelitev pojma kmetije zajema več meril, med katerimi je ekonomska sposobnost kmečkega gospodarstva, občinski prostorski plan, ogroženost zemljišča, možnost proizvodnega sodelovanja, družbeni interes o ohranitvi določenih kmetijskih in gozdnogospodarskih enot in drugo. Pri varovanju kmetije gre predvsem za zaščito kmetijske proizvodne enote. Vendar zaščitene kmetije niso določene enkrat za vselej, temveč se mora revizija opraviti najmanj na vsakih pet let. Kmetijsko zemljiška skupnost je izdelala navodila za zaščito kmetij po zakonu in po široki javni razpravi v krajevnih skupnostih je izvršni odbor kmetijsko zemljiške skupnosti predložil seznam kmetij, ki naj bi bile z odlokom zaščitene. Posebna ureditev dedovanja kmetij velja v krajevni skupnosti Rateče za 42 kmetij, v naselju Podkoren za 21 kmetij, v naselju Kranjska gora za 11 kmetij, v Logu za dve kmetiji, v Gozd Martuljku za 10 kmetij, v Srednjem vrhu za 7 kmetij, v krajevni skupnosti Mojstrana za 52 kmetij, na Hrušici za 3 kmetije, v Planini pod Golico za 26 kmetij, v krajevni skupnosti Javornik-Ko-roška Bela za 39 kmetij, na Blejski Dobravi za 11 kmetij, v krajevni skupnosti Žirovnica za 38 kmetij. OBNOVA CEST V jeseniški občini delavci obnavljajo obvoznico Podkoren na magistralni cesti; rekonstrukcija magistralne ceste Javornik — Jesenice bo predvidoma končana še letos, takoj, ko bodo opravili tehnični pregled in vsa zaključna dela; potekajo tudi dela na regionalni cesti Blejska Dobrava — K očna, ko delavci obnavljajo zgornji del in dol ceste skozi vas, za spodnji del pa je napravljen projekt in /.ugotovljena sredstva, vendar srednji del verjetno zaradi zahtevnega odstrela večje količine skal nad železniško progo in zaradi pomanjkanja sredstev ne bo končan v letošnjem letu; v občini obnavljajo magistralno cesto Podkoren — Kranjska gora; za obvoznico Rateče in povezavo do Podkorena je izdana lokacijska odločba in izdelan glavni projekt; za obvoznico magistralne ceste na odseku Jesenice Carinarnica—Viator je izdelan glavni projekt; za karavanški predor je podpisana meddržavna pogodba, dela v zvezi z izdelavo idejnih projektov predora in priključnih cest so oddana projektantskim organizacijam, v dogovoru z republiško skupnostjo za ceste pa se ho pripravil zazidalni načrt za manipulativni plato pred predorom; za celoten odsek magistralne ceste Jesenice — Rateče pa so izdelani idejni projekti. ZA OTROŠKO VARSTVO Zaradi različnega načina plačevanja prispevkov za otroško varstvo je potrebno določiti dve stopnji za otroško varstvo, in sicer za skupnost otroškega varstva v občini in za Zvezo skupnosti otroškega varstva SRS. S sporazumom o temeljih plana družbenega varstva ptrok v štiriletnem obdobju sta glede na obseg nalog, ki jih opravljata obe skupnosti, že določeni ločeni stopnji za občinsko in republiško skupnost otroškega varstva, zato naj bi temu prilagodili stopnjo za otroško varstvo, ki jo določa odlok in razdelili ni> enake prispevne stopnje, taksne, kot so jih sprejeli delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi. J Jesenice - Gradnja specialističnih ambulant pri Splošni bolnici Jesenice bo z opremo vred veljala še nadaljnjih 30 milijonov dincfrjec. Zdaj delcu ci opravljajo nujna notranja dela, ko pa bi lahko zbrali predvideni denar, bi gradnjo lahko nadaljevali in končali v prihodnjem letu. - Fotc d. Zaplotnik Pripravila Darinka Sedej Nekatere misli ob članku Posvet kulturnih skupnosti Gorenjske Prav neprijetno je človek začuden, ko ugotovi da predstavniki kulturnih skupnosti na Gorenjskem ne vedo, kako in kje se trosijo sredstva, ki se združujejo v SIS za kulturo in s katerimi se financira tudi delo muzejev v muzejih pa tudi zbiranje gradiva o zgodovini NOB in proučevanje zgodovine NOB. Iz teh sredstev se oblikujejo tudi OD (sicer ne najboljši) za tri kustose, ki so v rednem delovnem razmerju, in za enega kustosa, ki dela pogodbeno. Ne vem, od kod predsednikom in sekretarjem kulturnih skupnosti na Gorenjskem podatek, da »v muzejih na Gorenjskem ni zgodovinarja za zgodovino NOB in povojno zgodovino« - (Glas 23. 9. 1977 str. 5) ? Lahko si takšno ugotovitev razlagamo na več načinov; eden npr. je ta, da se na kulturnih skupnostih sploh ne poglabljajo v vsebino tega, za kar režejo finančna sredstva, ampak vso problematiko obravnavajo le s finančnega vidika in jim je vsebinska plat le privesek k obračunskemu delu programa!? Kako naj si sicer razlagamo, da je bil sprejet srednjeročni program dela kustosov na področju zgodovine NOB in povojne zgodovine 1976/1980, ko pa se sredi uresničevanja tega programa naenkrat ugotovi, da ni na Gorenjskem kustosa zgodovinarja? Tovariši predsedniki in sekretarji Kulturnih skupnosti gorenjskih občin, mogoče pa vam manjka ob velikem aktivizmu strokovnega, načrtnega in organiziranega dela ali pa je to samo prazno frazarjenje, ker se že nekaj let nazaj ne more od finan-siranja »klasičnih« kulturnih prireditev na Gorenjskem odškrtniti kakšen dinar več za proučevanje zgodovine NOB in morda še za to, da bi se odprlo delovno mesto za kustosa zgodovinarja za NOB in povojno zgodovino. Mogoče bi bilo potrebno zastaviti vprašanje npr. koliko odstotkov je vsaka občinska kulturna skupnost od skupne vsote v zadnjih letih prispevala za raziskovanje zgodovine NOB v muzejih in koliko za OD za kustosa za NOB? Upam, da ne bi nihče zardeval ob tem odstotku in da ne bi za to iskali krivcev po muzejih. Predstavniki KS z Gorenjske sicer ugotavljate, da ni nobenega kustosa zgodovinarja za NOB in povojno • zgodovino, vendar lahko še enkrat ponovim, da smo redno zaposleni trije zgodovinarji — kustosi in eden pogodbeno. Rezultati našega dela se kažejo v številnih razstavah, zbirkah in objavah samostojnih člankov o raziskavah zgodovine NOB (ali ne berete, zakaj si ne ogledate nobene razstave), vendar štirje zaenkrat nismo kos vsemu delu in vsem nalogam. Ce pogledamo druge regije, ki imajo podobno zgodovino naše revolucije kot naša, je tam število kustosov več kot enkrat večje, s tem so seveda večji tudi rezultati dela. Zaradi tega bi bilo potrebno na Gorenjskem najprej usposobiti še več mladih strokovnjakov, da bodo ob ustanovitvi muzeja revolucije za Gorenjsko nadaljevali začeto delo. Franc Benedik V Kranju razstavljajo Prve abonmajske stave v PG pred Kranj - Prešernovo gledališče bo v ponedeljek ob 19.30 na stežaj odprlo vrata prvim abonmajskim predstavam v letošnji gledališki sezoni. Predstavih' se bodo domači igralci z delom F. Durrenmatta Meteor. Boris Lavrič Svet, ki ga Boris Lavrič prikazuje v svojem slikarskem delu, je v marsičem drugačen od motivnega sveta drugih slikarjev naivne smeri. Če se nekateri med njimi prizadevajo prikazati s fantazijo obogateno življenje na deželi ali se drugim zdi pomembno izpovedovati lastna življenjska spoznanja oziroma se zopet tretji ogrevajo za prikazovanje starih ljudskih pripovedi, je Boris Lavrič segel v povsem drugo smer — v svet daljnih planetov, ki jih že nekaj let sem tako blesteče ustvarja njegova domišljija. Tu v neskončnosti prostora je Lavričeva fantastična misel lahko poletela mnogo dlje kot bi si to lahko dovolila v okviru zakonov, ki vladajo na Zemlji. Naši, od razprtij in pogubnih nesreč prizadeti Zemlji je Boris Lavrič postavil nasproti svoj svet: svet miru in blaženosti, svet, v katerem se vsa narava spreminja v pisano cvetno preprogo, kjer po nebu plavajo beli repati konji in druga nenavadna bitja in kjer se zdaj tu, zdaj tam srečujemo s skrivnostno, v dolgo oblačilo oblečeno ženo. Kot v velikanskem prizorišču se pred nami vrstijo beli vulkanski stožci, iz živo obarvanih kraterjev rastejo rože, tema na obzorju se umika sve- tlobi, ki se razliva prek fantastične krajine. Vendar se zdi, da dobiva v zadnjih Lavričevih delih ta vsemirska scena drugačen značaj: ni več samo pribežališče, svet sreče, kamor se slikar sam v svoji fantaziji umika pred življenjskimi tegobami, temveč se počasi spreminja v neke vrste paradiž z vrati, ki se odpirajo tudi drugim. Tako sta se nenadoma znašla pred nami Adam in Eva ob drevesu življenja, s katerega se spušča mogočna pisana kača, prav taka kot bi jo slikar prenesel s kakšne stare podobe ali poslikane panj-ske končnice. Tudi žena podobna prividu, nekdaj tako nedostopna in skrivnostna, vedno bolj išče stika z ljudmi in si pri tem tudi sama bolj in bolj nadeva človeške lastnosti. — Vsekakor se v motivnem svetu Borisa Lavriča napovedujejo nekatere spremembe, ki pa vendar, tako kot kažejo dosedanji poskusi, ne bodo vplivale na oblikovno sfero slikarje-vih prizadevanj, saj Boris Lavrič pri svojih slikarskih iskanjih še naprej zvesto ohranja tiste koloristične in formalne elemente, iz katerih je že od vsega začetka ratel njegov slikarski opus. Cene Avguštin V stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je odprta razstava akvarelov akademskega slikarja Janeza Mežana, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej v Ptuju. — Foto: J. Zaplotnik Sola v naravi Tako kot preteklo leto je tudi letos oddelek za delovno usposabljanje pri Posebni osnovni šoli Kranj organiziral šolo v naravi za otroke in mladostnike tega oddelka. Od 29. avgusta pa do 11. septembra je bilo v Pineti pri Novem Gradu vključenih v šolo 33 otrok in mladostnikov, za katere je skrbelo 9 vzgojiteljev. Izredno lepo vreme vseh štirinasjt dni je pripomoglo, da je delo potekalo po podrobnem učnem načrtu, pripravljenim že pred odhodom na morje. Otroci in mladostniki so bili po intelektualni stopnji in starosti razdeljeni v štiri skupine. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gorenje-savski dolini. V Prešernovi hiši je odprta razstava del slikarja Borisa Lavriča in kiparja Zdenka Grgeljca. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Mario Petrič, v stebriščni dvorani pa je na ogled izbor akvarelov akad. slikarja Janeza Mežana, ki ga je pripravil in posredoval Pokrajinski muzej v Ptuju. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. Dopoldne je potekalo usposabljanje po habilitacijskem programu s poudarkom na motiviki morja in bližnje značilne obmorske" okolice ter obenem z velikim poudarkom na socializaciji. Vse aktivnosti likovne vzgoje so obsegale morske motive. Skupine, v katere so bili vključeni mlajši otroci, so oblikovale ribe, jadrnice, primorsko mesto, mladostniki pa so oblikovali naravne materiale iz morskega in obmorskega okolja: dolbli so v kamen ribo, izdelovali ogrlice iz pinij ter vneto risali s flomastri morske motive na ploščate kamne, ki so jih nabrali na obali. Vse štiri skupine so se zaradi lepega vremena tudi veliko kopale, skupina mladostnikov pa se je učila tudi plavati in nekateri so tudi zares splavali. Proti večeru pa je bil čas tudi za nogomet; košarko in družabne igre. Počutje in zdravstveno stanje otrok in mladostnikov je bilo dobro: vsi so bili živahni in razigrani ter so se hitro in lepo prilagodili novemu okolju, novemu načinu življenja in so skupaj z vzgojitelji živeli kot velika družina, ki je bila skupaj podnevi in ponoči. Ob koncu šole v naravi so pripravili v atriju jedilnice tudi razstavo izdelkov ter s tem pokazali gostom v letovišču, da znajo ustvarjati in srečno živeti. Ker takšno usposabljanje zelo uspešno vpliva na fizične in psihične sposobnosti otrok v oddelku, bi bilo prav, če bi se lahko šola v naravi organizirala vsako leto: to si žele tako otroci in mladostniki oddelka kot tudi starši in vzgojitelji. Stanka Znoj Mario Petrič Pripovedno bogat, s simboli in znamenji izpolnjen svet Petričevega slikarstva se že nekaj časa izneverja starim vzorom in išče nova pota in nove likovne rešitve v oblikovanju krajine. In če so se v začetku še pojavljali nekateri formalni in barvni elementi, ki jih poznamo iz slikar-jevega prejšnjega obdobja, je kasneje krajina v vsej svoji izvirni podobi zaživela pred nami. Za drobec naivno obarvan realizem, za katerega se je zdelo, da bo postal stalni spremljevalec Petriče-vih krajinskih zadevanj, se je kmalu umaknil bolj poenostavljenemu, glede na pretečeno fazo bolj reduci-ranemu, toda barvno zelo intenzivnemu izboru oblikovalnih elementov. Na prvi pogled se nam zdi, da imajo raznoliki členi, iz katerih gradi Mario Petrič svojo krajinsko podobo in ki jih sestavljajo živo obarvani pasovi in ploskve, premišljeno in v barvnem sozvočju nanizane ena poleg druge, predvsem krasilen značaj. Toda kmalu razločimo v njih reke in druge vode in nad njimi skalovje, obrise gora in v barvah žareče krošnje dreves. Toda to ni nikakršna mrtva narava, prenesena na platno, vsa ta pisana podoba krajine živi in se giblje: vode se umikajo kamnom v strugi, v drevesa se upira veter, fantastično obarvani oblaki hitijo prek neba. Prav ta barvna fantastika in v plo- skve razdeljena in ploskovito razložena podoba krajine sta najbolj značilni lastnosti Petričevega slikarstva. Barvno razgiban svet Petričevega slikarstva se v novejšem času počasi umirja. Iz nekdanjega kar fouvistič-no stopnjevanega kolorita nastajajo manj kontrastni barvni sestavi. Umirja se tudi oblikovni vrvež predstavljenih pokrajinskih detajlov. Nekdaj komaj kontrolirana erup-tivnost umetnikovih snovanj se pre-minja v bolj načrtno, bolj premišljeno slikarsko komponiranje. To skorajda programsko graditev umetniškega dela spremlja tehnično dognan slikarski postopek, kar daje Petričevim slikam videz urejenosti in zrelosti, vendar ne samo v oblikovnem smislu, kajti bogata domišljija in toplo razpoloženje, s katerima je Mario Petrič obogatil že svoje krajinske prvence, sta tudi v zdajšnjih delih še vedno živi in prisotni. Usklajevanje barvnih ploskev in gmot v prepričljivo oblikovno in vsebinsko sozvočje je tako doseglo pri Mariu Petriču visoko raven in kaže, da dobiva Gorenjska z njim poleg zglednega kolorista tudi kvalitetnega in izvirnega predstavnika novokrajinarskih teženj, ki se v gorenjskem prostoru že nekaj let z uspehom uveljavljajo. Cene Avguštin Zdenko Grgeljac Pred nami je ime: Zdenko Grgeljac! To je naš Grgeljac, rezbar, ustvarjalec z dletom (in srcem), umetnik in zvesti tovariš iz karlovškega Drež-nika 127, umetnik, ki je vreden naše hvale, priznanja in naše pozornosti! Poglejte zakaj! Grgeljac je kipar: poln je izrazne moči in nadarjenosti, njegova dela zlahka spoznamo tudi brez podpisa! Da je to dosegel, je moral imeti v sebi moč, moral je postati osebnost, moral se je postaviti na lastne noge! Grgeljac je kipar sporočila: v svojih delih nam vedno o nečem pripoveduje — o človeku pri delu, o njegovih žalostnih in veselih trenutkih. Kiparjev umetniški izraz je jasen in razumljiv, njegove stvaritve pa nas vodijo k razmišljanju! Grgeljac je kipar iskalec: umetnik, ki neprestano nekaj išče, ustvarjalec, ki nikoli ni zadovoljen s svojim delom. In še to: Grgeljac ne živi v oblakih, povezan je z zemljo in tako bo z njim tudi v bodoče. Na široko se odpira času, v katerem živi, v katerem se giblje in ki postaja del njega samega! Kje je stalo ognjišče, na katerem je prvikrat vzplamtela njegova ustvarjalna moč? Rodil se je na obalah Kolpe, ob reki, kjer je preživel otroška leta in ki ji je ostal zvest vse do danes. Ali veste, kaj pomeni živeti korak od reke, na katere obalah rastejo vrbe, jablane, vitki topoli in drugo drevje, kjer iz vode štrlijo korenine, drevesni panji in drobno protje in kjer narasli rečni tok prinaša razjedena debla in oguljene veje? Tu se je rodila Grgeljčeva nagnjenost za pestrost oblik, ob Kolpi se je rodila Grgeljčeva umetnost. Se marsikaj bi lahko povedali o njem, vendar naj namesto nas pripovedujejo njegovi kipi, njegova dela, s katerimi se Zdenko Grgeljac prvikrat predstavlja v novi sredini. Gerhard Ledič IZRED OBISK Prizadevni amaterski igralci iz Senice so v soboto in nedeljo ponovno predstavili gledalcem ljudsko igro Veriga. Tudi tokrat se je navkljub hladnemu vremenu na Markovem dvorišču zbralo precej obiskovalcev, ki so bili s predstavo zelo zadovoljni. Dober obisk na vseh petih predstavah pa je dokaz, da je za tovrstne igre še vedno dovolj zanimanja, zato bi kazalo Verigo ponoviti vsako leto. -fr ri mestni del (označen s puščicami) naj bi po revitalizaciji postal kulturno in trgovsko središče Kranja in okolice. — Foto: J. Zaplotnik Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana Tomšičeva 2, objavlja prosta delovna mesta za TOZD Veleblagovnica Škofja Loka 1. HIŠNIKA 2. SNAŽILKO 3. POMIVALKO Pogoji: pod tč. 1.: splošni ključavničar ali strojnik, 3 leta prakse, poskusno delo tri mesece, potrdilo o nekazhovanju 2.: nedokončana osemletka, 2 leti na podobnem delovnem mestu, poskusno delo en mesec Delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2,8 dni po objavi. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD OBRT Kranj b. o., vabi od sobote, 1. oktobra, dalje na razprodajo raznega iz delovnega programa izločenega materiala po zelo znižanih cenah Razprodaja bo na sedežu podjetja Kranj, Komunalna cona Primskovo, in sicer za naslednji material: — parketi, talne obloge: tapisom, topli podi — mizarska okovja, ultrapas, okna — blago za zavese itd. Razpisna komisija za razpis individualnega poslovodnega organa GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka razpisuje delovno mesto direktorja TOZD Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: _ visoka strokovna izobrazba gradbene, lesne ali ekonomske smeri; — najmanj 5 let delovnih izkušenj; — družbenopolitične in moralne vrline; — znanje enega od svetovnih jezikov. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici in z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od njegove objave na naslov: GIP Gradiš Ljubljana, TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Mesto ne sme biti mrtev spomenik Stari Kranj naj bi z revitalizacijo postal živahno mestno središče in ne spomenik z lepimi hišnimi pročelji, oboki in ozkimi stranskimi ulicami ter trgom na sredini, sedanja neprivlačna in neudobna stanovanja pa prijetna bivališča Stara mesta predstavljajo bogato kulturno, zgodovinsko in arhitekturno dediščino in naša dolžnost je, da jo ohranimo zanamcem. Vendar ne kot mrtve spomenike brez življenja, temveč kot živahna mestna jedra s prijetnimi trgovinami in lokali, mirnimi ulicami, namenjenimi predvsem ali izključno pešcem, in z udobnimi stanovanji za zidovi starih hiš. Če pa hočemo ta cilj doseči, je potrebno stara mesta ne le ohraniti, temveč poiskati najboljše možnosti za življenje v njih. Potrebno jih je revitalizirati — ponovno poživiti, in sicer na način, ki najbolj ustreza sedanjim in bodočim prebivalcem in vsem meščanom. Takšnega obsežnega načrta so se lotili tudi v Kranju. Revitalizirali naj bi staro mestno jedro, zgrajeno na pomolu med Savo in Kokro. Zasnovano je po srednjeveških merilih, v renesansi in v 17. stoletju pa je dobilo utrdbeni sistem in dokončno zunanjo podobo. V mestu stojijo tudi stavbe iz baroka in 19. stoletja. Po urbanističnem izrazu in arhitekturi je stari Kranj zato eno najbolj zanimivih mest v Sloveniji. Z revitalizacijo naj bi vse to ohranili, hkrati pa izboljšali življenjske, delovne in bivalne pogoje, in to na način, ki si ga ljudje želijo in so ga vajeni, skratka na najbolj human način. V skupni akciji za izdelavo revi-talizacijskega načrta sodelujejo Domplan, Zavod za spomeniško varstvo Kranj in Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane. Delo vodi docent dr. Peter Fister, ki je pritegnil k sodelovanju tudi več kot sto študentov. VEČ PREDLOGOV ZA VSAKO HIŠO Študenti pod vodstvom dr. Petra Fistra v teh dneh v starem delu Kranja zbirajo podatke o vsaki hiši posebej. Zbiranje teče s pomočjo posebnih topografskih kartonov. Za vsako hišo opravijo vrsto izmer, likovne in umetnostnozgodovinske ocene, ocenijo tehnično stanje, opišejo lastništvo in uporabo prostorov in nakažejo možnosti, v kakšne namene bi se dalo določen prostor ali hišo še uporabljati. Takšna dokumentacija bo zajela celotno staro jedro Kranja in bo sestavni del. revitalizacijskega načrta VELETRGOVINA SPECERIJA BLED TOZD Maloprodaja n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja razpisuje prosto delovno mesto PRODAJALKE Pogoj: končana šola za prodajalce DELAVKE Pogoj: nekvalificirana delavka Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo na naslov: TOZD Maloprodaja, Bled, Kajuhova 3, do 10. oktobra 1977. in osnova dokumentacije za vse obnove. Računajo, da bo potrebno obdelati približno 300 hiš. Z revitalizacijskim načrtom pa ne bo predvidena le ureditev hiš in stanovanj, temveč tudi ulic, razsvetljave in prometa. Mesto naj bi spet vrnili pešcem in promet preusmerili na obvoznice. In kdaj naj bi stari Kranj dobil lepšo podobo? Revitalizacija sodi med srednjeročne, če ne dolgoročne načrte, sedaj pa je narejen resnično šele prvi korak. POMOČ PRI OBNOVI Vsak občan, ki bo želel obnoviti hišo ali stanovanje, bo dobil načrt obnove in to celo več možnosti, brezplačno. Poleg tega tudi vso strokovno pomoč. Seveda pa bo potrebno urediti tudi financiranje. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti se za obnovo mesta že zbirajo namenska sredstva, za izredno pomembne kulturne spomenike naj bi Erispevala denar kulturna skupnost, anka pa naj bi omogočala kreditiranje pod ugodnimi pogoji. BESEDO IMAJO MEŠČANI Pri izdelavi revitalizacijskega načrta lahko zelo veliko pomagajo prebivalci mesta. Ze takrat, ko pridejo študenti v hišo, lahko z raznimi podatki in zaradi poznavanja razmer pripomorejo k boljšemu opisu in oceni stavbe. Vendar s tem njihova vloga ni končana. Še preden bodo začeli risati revi-talizacijski načrt, bo vse zbrano gradivo razstavljeno. Dr. Peter Fister računa, da bo razstava že no- Docent dr. Peter Fister ob zanimivi leseni stiskalnici v Pirčevi hiši v Vo-dopivčevi ulici. Revitalizacijski načrt bo predvidel tudi več možnosti preureditve te izredno zanimive hiše. — Foto: J. Zaplotnik vembra. Na njej bodo prikazali, kaj vse imamo v tem mestu in kaj bi lahko imeli. Hkrati z razstavo pa bodo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kranj — center pripravili javne tribune, predavanja in posvetovanja in druge oblike javne razprave, na katerih naj bi sodelovali predvsem stanovalci starega jedra in vsi tisti, ki te prostore uporabljajo (trgovci, frizerji, ustanove, gostinci itd). Potem pa bodo med prebivalci in uporabniki naredili še anketo o njihovih željah in potrebah. Skratka, revitalizacijski načrt naj bi predvidel takšno mesto, ki si ga prebivalci tega dela in vsi Kranjčani želimo in potrebujemo: stanovalci boljša in udobnejša stanovanja, trgovci, gostinci in obrt lepše lokale, vsi skupaj pa nove kulturne in druge ustanove, boljše urejen promet, lepše ulice in trge in kot rezultat tega — živahno mestno jedro kot trgovsko in kulturno središče Kranja in okolice. L. Bogataj V revitalizacjjskem načrtu bo predvidena tudi preusmeritev prometa iz starega dela mesta na obvoznice. Mesto naj bi spet »vrnili* pešcem. Ob tem za primerjavo poglejmo posnetek iz leta 1930 in današnjega. Pri zbiranju podatkov za izdelavo revitalizacijskega načrta pomaga več kot sto študentov fakultete za arhitekturo. — Foto: J. Zaplotnik Odmevi na Razstava Šolsko hranilništvo na Slovenskem Kranj — Slovenski šolski muzej in Ljubljanska banka sta letos pripravila zanimivo razstavo o razvoju šolskega hranilništva na Slovenskem. Zbrano gradivo kaže, da segajo začetki šolskega hranilništva v Sloveniji tja v prvo polovico minulega stoletja, ko je učitelj Musi v Šoštanju na šoli ustanovil prvo šolsko hranilnico. To je le nekaj deset let kasneje od ustanovitve prve znane šolske hranilnice. Po dosedaj zbranih virih je bila namreč ta ustanovljena konec 18. stoletja v Angliji. V Sloveniji pa je šolsko hranilništvo doživljalo različna obdobja. Po vojni je na primer od 1950. do 1970. nekako zamrlo in ponovno zaživelo, ko je pred sedmimi leti dala pobudo za ustanovitev pionirske hranilnice Kreditna banka Celje. Danes pa v okviru Ljubljanske banke deluje že vrsta šolskih hranilnic. Razstavo Šolsko hranilništvo na Slovenskem so v torek, 27. septembra, odprli tudi v prostorih kranjske podružnice Ljubljanske banke na cesti JLA v Kranju. Otvoritve so se udeležili mentorji šolskih hranilnic z Gorenjske in ravnatelji šol. V krajšem kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Kranja. Razstava . v Kranju bo odprta 14 dni. A. 2. 5. sejem opreme v Kranju Več novosti Poleg različne opreme in blaga tudi prodaja ozimnice, gobarska razstava, brezplačna poskušnja vin, znižana vstopnina in še kaj Kranj — V Kranju v Savskem logu bo od 10. do 16. oktobra peti sejem opreme. Kolektiv Gorenjskega sejma si še posebno prizadeva, da bi bil ta specializirani sejem čimboljši. Tako napovedujejo, da bo na letošnjem sejmu še poseben poudarek na tekstilu. Odzvala so se namreč nekatera podjetja kot so Tekstilindus, BPT Tržič in druga. Po drugi strani pa še vedno velja, da nekatera podjetja ne vidijo ali pa nočejo videti pravega pomena te in drugih sejemskih prireditev v Kranju. Namesto, da bi želela predstaviti svoje izdelke in novosti, se ne odzovejo niti vabilu Gorenjskega sejma. Zaradi tega pa sejemski prostori seveda niso prazni, pač pa sejem nima kvalitete, kot bi jo sicer lahko imel. Zanimanje za sejem opreme pa je bilo med razstavljavci vseeno precejšnje. Poleg domačih DO namreč na sejmu sodelovalo tudi prek 15 tujih razstavljavcev. Kolektiv sejma pa se je letos odločil tudi za nekatere novosti. Tako bodo Kmetijskoživil-ski kombinat, Veletrgovina Živila Kranj in ETA Kamnik organizirali prodajo ozimnice po konkurenčnih cenah. Gobarska družina Kranj bo pripravila gobarsko razstavo in tudi brezplačno poskušnjo gob. Podjetje PIT Umag (Poljoprivreda in trgovina) pa bo med drugim imelo brezplačno poskušnjo istrskih vin. Novost so tudi znižane vstopnice. Za otroke do 6. leta bo vstopnina brezplačna, do 14. leta pa polovična. Sicer pa bodo vstopnice po 15 dinarjev, vsaka takšna vstopnica pa bo imela tudi kupon za brezplačno poskušnjo. Razen tega si prizadevajo, da bi že tokrat na sejmu organizirali tudi razstavo in prodajo umetniških slik. Teh nekaj novosti pa je seveda le del prizadevanj, da bi sejmi v Kranju (zdaj jih je šest vsako leto) postali čimbolj kvalitetni in bogatejši. To pa seveda še zdaleč ni odvisno le od kolektiva Gorenjskega sejma. Kot rečeno, naj bi na tovrstne prireditve začelo drugače gledati tudi domače gospodarstvo, ki zdaj na njih, če že sodeluje, vse prepogosto išče le tako imenovane kratkoročne interese. In nenazadnje bi najbrž morala tovrstnim prizadevanjem prisluhniti tudi občinska skupnost. Za primer povejmo, da je v drugih republikah na sejmih prodano blago oproščeno prometnega davka, v Kranju pa za zdaj ta stvar Še ni urejena. A. Zalar V prostorih kranjske podružnice Ljubljanske banke na Cesti JLA v Kranju so v torek odprli razstavo Šolsko hranilništvo na Slovenskem. Razstava bo odprta 14 dni. — Foto: J. Zaplotnik Otroci so revčki Jožo Brkič iz Tržiča zdaj živi v neustreznem stanovanju, vendar je na listi prosilcev za solidarnostno stanovanje drugi in bo dobil trosobno stanovanje takoj, ko se bo ponudila priložnost Tržič — Številna je družina Joža Brkiča, ki živi v pretesnem in vlažnem stanovanju ... Foto: Jože Zaplotnik Tržič - Jožo Brkič živi v Tržiču sedem let in je zdaj delavec tržiške-ga Peka. Živi v zakonu z Janjo, ki je prišla za njim v Tržič in mu rodila pet otrok, najstarejši je danes star šele pet let. Janja je z otroki živela najprej v nekdanji menzi v Podlju-belju, kamor ji je na prošnjo pomagala tržiška stanovanjska skupnost. Tudi sedanje stanovanje na Trgu revolucije 10 v Tržiču je nekako preskrbela tržiška stanovanjska skupnost, ki je pozneje na prošnjo Brkičev poslala komisijo za dodelitev stanovanj tudi k njim. Po točkovnem sistemu so tako Brkičevi drugi na prednostni listi in bodo po pravilniku o dodeljevanju stanovanj takoj, ko se bo ponudila priložnost, dobili trosobno starejše stanovanje v Tržiču. Brkičevi so nedvomno pereč problem, saj živijo v pretesnem in neustreznem stanovanju, prošenj iz hudih stanovanjskih stisk pa je v Tržiču precej. Žena Janja, ki dela v tržiškem Zlitu, je komajda kdaj na delovnem mestu, saj jo pet otrok hudo zaposluje, še posebno, ker so stalno bolni, že od rojstva bolehni. Prejema okoli .'1500 dinarjev z otroškimi dodatki vred, nekako toliko zasluži tudi Jožo, ki pa tudi ni trdnega zdravja. Živijo težko in hudo jim je v zares tesnem stanovanju, ki premore le nekoliko večjo kuhinjo s štedilnikom, jedilnim kotom in starim kavčem ter sobo, v katero gresta poleg zakonske postelje le še mala posteljica in omara. V veži imajo pomivalno mizo in pralni stroj, iz obeh prostorov pa veje zatohlost in tesnoba, čeprav sta tako kuhinja kot soba pospravljeni in čisti. Pri Brkičevih ni opaziti nereda, Janja je najbrž dobra gospodinja, ki pač kot ve in zmore ob razmeroma majhnih dohodkih nasiti sedemčlansko družino. »Ne toliko zaradi naju, ki lahko spiva tudi pod smreko,« pravi Jožo, »zaradi otrok si želiva večje in boljše stanovanje. 2e dve leti obljubljajo, po točkah sva prav na vrhu, a smo še vedno tu. Najmlajši od dvojčkov je zdaj v bolnici, tudi ostali otroci so kar naprej v bolniški postelji. Pre-hlajeni so, neodporni in zanje bi morali kaj storiti.« Otroci tekajo razposajeno naokoli, radovedni so in živahni kot vsi otrdci. Le vsem teče iz noskov, kihajo in kašljajo, najmlajši joka v spalnici, vsi pa pričakujejo vrnitev bolnika, zadnjega od dvojčkov, ki je v bolnici. Zelo skromno je vse skupaj, zelo borno, zelo težko živi družina Joža Brkiča v Tržiču in prav je, da jim tržiška stanovanjska skupnost pomaga čimprej, da se zelo kmalu preselijo v starejše, a vsaj trosobno stanovanje. Sedanje stanovanje je zanje povsem neustrezno, odločno pretesno; ne bi mogel verjeti, pa je vendarle res, da morajo Goran, Zoran, Marija, Pero, Mirjana, Jožo in Janja nekako prenočiti na dveh posteljah in na starem kavču v kuhinji... ■ ' .'. D. Sedej DISCIPLINA POPUŠČA V 73. številki časopisa Glas sem med drugim prebral tudi zapis »Disciplina popušča«, avtorja D. S. Res je, kar navaja pisec in prav je, da o tem in o takih pojavih spregovorimo javno. Polemika o nedavnih primerih v jeseniški Železani je napolnila stolpce vseh časopisov pri nas. Naj povem, da delam v Železarni že dvajset let in da sem pred letom dni napisal in objavil v glasilu našega kolektiva Že le zar dva prispevka z naslovom »Koliko časa bomo še tako delali« in »Primer, ki naj ostane samo primer«. V obeh prispevkih sem obravnaval nedisciplino v našem kolektivu. Avtor omenja, da bo treba »poti-pati« delovanje in organizatorje dela. Mislim, da bi bilo prav, ko bi »potipali« tudi koga bolj »pri vrhu«, saj smo vsi, če že ne krivi, pa sokrivi za takšno stanje. Kadarkoli sem o primerih nediscipline pisal in govoril, so mi grozili, da bom že »videl hudiča«. Ker je Železarna lahko rečem moj drugi dom, saj sem v prvem polletju letošnjega leta delal povprečno 224 ur na mesec, bi rad povedal nekaj primerov, kateri so vzrok za takšno stanje v naši Železarni. Vsem znan problem je pomanjkanje delavcev. To prav dobro vedo tisti sodelavci, ki neopravičeno izo-stajajo z dela, saj do danes zato*še nikogar nismo izključili iz delovne organizacije. Naj povem, da poznam delavca, ki je v manj kot pol leta v letošnjem letu izostal z dela kar 63-krat in ostal nekaznovan. Da ne govorim o tistih, ki izostajajo od 2 do 3 dni. Zgodil se je primer,, da je delovodja vpisal v dninsko knjigo delavcu neopravičen izostanek za 3 dni. Na zahtevo obratovodstva, kjer je »prizadeti« delavec urgiral, pa mu je moral vpisati plačan dopust. Omenjeni delavec je še v ■ istem mesecu spet neopravičeno izostal z dela. Kako torej uvajati disciplino, če ne kaznujemo nediscipline? Kakšne' kazni so predvidene v bodoče za take kršilce, ne vem. Po reorganizaciji Železarne je imenovana disciplinska komisija za vso Železarno in ne več po posameznih TOZD. Prepričan pa sem, da tako ne moremo več naprej. Navedel bi še primer; ko sta dva delavca na popolnoma enakih strojih dosegla veliko razliko v doseganju norme. Prvi je dosegel 1,51%, drugi ■ pa samo Ofil %. Vzrok pri drugem je bilo pohajkovanje po obratih in malomarnost. Medtem ko so bili nekateri vodilni v obratu nekoliko v skrbeh za prvega, češ da je preveč »usek čez normo, pa so za drugega sklepali, da bi mu dali nekakšen »pribitek« zato, da na dan izplačila osebnih dohodkov ne bi bil razočaran. Mislim, da je vsak komentar odveč. Drugi prav tako pomemben vzrok je v tem, da delavci sami o tem premalo ali pa sploh ne razpravljamo. Zakaj? Na sestankih samoupravnih delovnih skupin vedno razpravljamo o aktualnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Nemalokrat smo premalo obveščeni o tem, kaj bomo sklepali in sprejeli. Pa vendar je na dnevnem redu tudi točka »razno«. To je točka dnevnega reda, kjer bi delavci lahko marsikaj povedali, pripomnili, vprašali. Žal ostaja zgolj klavzula na papirju, ker so sestanki največkrat ob 13. uri in za zadnjo točko dnevnega reda ni več časa. Prav ta točka pa je, če jo lahko tako imenujem, »naša točka«. Točka, kjer bi delavci govorili, vodilni pa poslušali. Tako pa mi vedno samo poslušamo in dvigamo roke (glasujemo). Na nekaj, česar ne gre prezreti, so me občasno opominjali delavci. Dogaja se, da so naše sodelavke iz pisarn ob 14. uri, ko zapuščajo Železarno, že dobro otovorjene. Domov nesejo kruh, mleko, meso, zelenjavo in vse, kar so nakupile med delovnim časom. Kdaj pa naj to kupi delavka, katera je zaposlena v proizvodnji, pri stroju. Seveda popoldne! Tudi to je nedisciplina, kateri bo treba napraviti enkrat konec. Lahko bi našteval še predčasno zapuščanje delovnega mesta, vinjenost, lenobo in podobno. Toda, naj bo dovolj. Prav je, da je končno »počilo« in upam, da ne zaman. Prepričan sem, da primer jeseniške Železarne ni osamljen. Takšnih kolektivov je pri nas še veliko. Prepričan sem in verjetno tudi drugi sodelavci, da bodo pri reševanju tega problema angažirani tudi samoupravni organi v kolektivu, saj bi bil končno čas, da bi bil vsakdo plačan samo za svoje, dobro opravljeno delo. Do sedaj pa je bilo žal tako, da sta »garač« in »lenuh« prejemala skoraj enake osebne do-hodke Janko Fon ZAPRTA AMBULANTA V vašem glasilu ste 16. septembra objavili kratko obvestilo o nezadovoljstvu v krajevni skupnosti Grad zaradi zaprte ambulante Cerklje v času zdravnikovega dopusta. Prosim, če objavite naslednji odgovor. V času letnega dopusta julija in avgusta je bila dejavnost v ZD Kranj nekoliko skrčena. Kot vsako leto je bila naenkrat na dopustu ena tretjina zdravnikov in sester. Tako skušamo doseči čim manjši izpad dejavnosti. Upoštevati je treba, da ima večina sester in zdravnikov šoloobvezne otroke in tako možnost uporabiti en del letnega dopusta julija in avgusta skupaj z družino. Letos smo imeli večje težave zaradi odhoda dveh zdravnikov, katerih nismo mogli takoj nadomestiti. Morali smo zapreti ambulanto v Stražišču za šest tednov, sestre in zdravniki pa nadomeščali manjkajoče v svojem* nekoliko podaljšanem času. Ambulanta v Cerkljah in v Preddvoru je bila v času dopusta njihovih zdravnikov zaprta. Zdravnika sta se med seboj nadomeščala na svojem delovnem mestu, ljudje pa so iskali pomoč pri tistemu zdravniku, kije pač delal, in pa v nujnih primerih v ambulanti za nujno medicinsko pomoč. Pripominjamo, da naša zdravstvena organizacija nima sredstev, da bi plačala kompletno nadomeščanje zdravnika na dopustu. Da ni večjih problemov in izpadov, se imamo zahvaliti veliki požrtvovalnosti in naprezanju prisotnih zdravnikov, saj se dopusti občanov pri obisku ambulant praktično ne poznajo. Ni bilo redko, da je zdravnik in seveda tudi sestra delal za tri. V bodoče pa se bomo ob boljših finančnih pogojih in primerni kadrovski zasedbi trudili, da bo takšnih izpadov čim manj ali da jih sploh ne bo. Združeni zdravstveni dom Kranj TOZD K rani v. d. predstojnik spi. službe dr. Stular Peter Artikel 8440 barva: temno rjava, bordo velikost: 3 do 7- Artikel 8441 barva: črna, temno rjava velikost: 3 do 7— Artikel 8442 barva: črna, bordo velikost: 3 do 7- KINO Kranj CENTER 30. septembra ital. barv. akcij. ZMEDA V HONG KONGU ob 16., 18. in 20. uri 1. oktobra ital. barv. akcij. ZMEDA V HONG KONGU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vestema JEZDEC NA ŠTRAN-POTJU ob 22. uri 2. oktobra premiera poli. barv. mlad. filma SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 1-del ob 10. uri, ital. barv. akcij. ZMEDA V HONG KONGU ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. srhljivke PREROKBA ob 21 un 3. oktobra amer. barv. vestem JEZDEC NA STRANPOTJU ob 16., 18. in 20. uri 4. oktobra amer. barv. vestern JEZDEC NA STRANPOTJU ob 16., 18. in 20. ini 5 oktobra amer. barv. vestem JEZDEC NA STRANPOTJU ob 16., 18. in 20. uri__ 6. oktobra angl. barv. srhlj. PREROKBA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 30. septembra amer. barv. krim. SHAFTOV VELIKI PODVIG ob 16., 18. in 20. uri 1. oktobra franc. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 10. uri, ital. barv. pust. SAN-DOKAN - MALEZIJSKI TIGER - 1. del ob 16. uri, amer. barv. krim. SHAFTOV VELIKI PODVIG ob 18. i 20. uri 2. oktobra ital. barv. pust. SANDOKAN -MALEZIJSKI TIGER - 1. del ob 14. uri, amer. barv. krim. SHAFTOV VELIKI PODVIG ob 16. in 18. uri, premiera nem.-jug. barv. filma SCHUT ob 20. uri 3. oktobra nem.-jug. barv. SCHUT ob 16., 18. in 20. uri 4. oktobra nem.-jug. barv. SCHUT ob 16., 18. in 20. uri 5. oktobra amer. barv. akcij. ŠERIF IZ KLANA ob 16., 18. in 20. uri 6. oktobra franc. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 16., 18. in 20. uri Trtic 1. oktobra premiera polj. barv. mlad. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 1. del ob 16. uri, angl. barv. erot. komed. IZPOVED ČISTILCA OKEN (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 2. oktobra ital. barv. pust. NE, ANGELI PA NISMO ob 15., 17. in 19. uri 3. oktobra ital. barv. pust. NE, ANGELI PA NISMO ob 18. uri 4. oktobra franc. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 18. in 20. uri 5. oktobra amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ŠT. 2 ob 18. in 20. uri 6. oktobra amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ŠT. 2 ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 1. oktobra amer. barv. risani NEUSTRAŠNI POPAJ ob 16. uri, angl. barv. krim. GOLD-FINGER ob 18. in 20. uri 2. oktobra premiera polj. barv. mlad. SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO - 1. del ob 15. uri, angl. barv. krim. GOLDFINGER ob 17. in 19. uri 3. oktobra amer. barv. krim FRANCOSKA ZVEZA ŠT. 2 ob 18. in 20. uri 4. oktobra amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ŠT. 2 ob 18. in 20. uri 5. oktobra franc. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 18. in 20. uri 6. oktobra amer. barv. akcij. ŠERIF IZ KLANA ob 18. in 20. uri Radovljica 30. septembra amer. barv. fant. izgubljena ZEMLJA ob 20. uri 1. oktobra danski barv. erot. REKTOR V POSTELJI ob 18. uri, amer. komed. LUCl VELEMESTA ob 20. uri 2. oktobra amer. barv. risani TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 16. uri, amer. barv. fant. IZGUBLJENA ZEMLJA ob 18. uri, danski barv. erot. REKTOR V POSTELJI ob 20. uri 3. oktobra amer. barv. fant. IZGUBLJENA ZEMLJA ob 20. uri 4. oktobra amer. komed. LUCl VELEMESTA ob 20. uri 5. oktobra amer. barv. risani TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 20. uri 6. oktobra ital. barv. krim. VRAG V GLAVI ob 20. uri Bled 30. septembra ital. barv. vestem DJANGOV SIN ob 20. uri 1. oktobra amer. barv. vestem ZAKON SOVRAŠTVA ob 18. uri, franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 20. uri 2. oktobra amer. barv. vestern ZAKON SO-vraštva ob 16. uri, franc. barv. komed. RAZJEZIL SE BOM ob 18. uri, franc. barv. IZJEMNA TRUPLA ob 20. uri 3. oktobra danski barv. erot. REKTOR V POSTELJI ob 20. uri 4. oktobra amer. barv. risani TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 20. uri 5. oktobra amer. barv. fant. IZGUBLJENA ZEMLJA ob 20. uri 6. oktobra amer. komed. LUCl VELEMESTA ob 20. uri Jesenice RADIO 30. septembra franc. barv. komed. ZOPET 7. ČETA ob 17. in. 19. uri 1. oktobra amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 17. in 19. uri 2. oktobra amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 17. in 19. uri 3. oktobra ital.-franc. barv. krim. CAMOR-RA - NEAPELJSKA MAFIJA ob 17. in 19. uri 4. oktobra ital.-franc. barv. krim. CAMOR-RA - NEAPELJSKA MAFIJA ob 17. in 19. uri 5. oktobra ital. barv. vestern TA PREKLETI OBRAČUN ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 30. septembra amer. barv. vestem Pre-ŠTEJ SVOJE KROGLE ob 18. in 20. uri 1. oktobra ital.-franc. barv. krim. CAMORRA -NEAPELJSKA MAFIJA ob 18. in 20. uri 2. 1. oktobra ital.-franc. barv. krim. CAMORRA - NEAPELJSKA MAFIJA ob 18. in 20. uri 2. oktobra ital.-franc. barv. krim. CAMORRA - NEAPELJSKA MAFIJA ob 18. in 20. uri 3. oktobra amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 18. in 20. uri 4. oktobra amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 18. in 20. uri 6. oktobra franc. barv. komed. ZOPET 7. ČETA ob 18. in 20. uri Dovje-Mojatrana 1. oktobra ital.-jug. barv. drama ZASEBNE PREGREHE, JAVNE ČEDNOSTI ob 19.30 2. oktobra amer. barv. vestem PREGON ob 19.30 Kranjska gora 1. oktobra amer. barv. vestem PREGON ob 20. uri 2. oktobra ital. barv. drama NASILJE IN STRAST 5. oktobra ital.-franc. barv. krim. CAMORRA - NEAPELJSKA MAFIJA ob 20. uri Na sončni strani Velebita 10 Gozdovi, naš mir in naše bogastvo Človek današnjega dne, ki živi v stanovanjskih soseskah, se vse bolj odtujuje pristnemu naravnemu okolju. Mnogi se ponovno vračajo nazaj k naravi, vendar ne v smislu Rous-seaujevega nauka, da bi se odrekli pridobitvam omike in civilizacije, temveč se vračajo k naravi v znamenju našega časa, da bi v njej našli več miru, aktivnosti in razvedrila. Naravno sožitje drevja, rastlinstva in živalstva mnogih oblik življenja, privlačni prostor gozda, to naše naravno bogastvo, postaja vse bolj mikavno za koristno doživljanje prostega časa. Znova se radi vračamo v območje gozda, v spoštljiv in tih objem naše večne prijateljice narave, ki nam ohranja zdravje, moč in vzbuja nekaj življenjske svežine in vedrogledosti. Vsakdo na sebi lasten način doživlja utrip in harmonijo gozda. Nekaterim gozd s pestrimi barvami daje občutek toplote in domačnosti. Zrak je čist, v gozdu so radi sami, posebno če imajo pri vsakdanjem delu veliko stika z ljudmi. Tišina gozda jih prevzame, proč so od poslovnega vrveža in hrupa. Gozd s prijetnimi vonjavami, s smrekami in ptičjim petjem daje tisto, za čemer najbolj težimo, to je za tem, da bi se pomirili in da bi bili kos vsakdanjemu utrudljivemu ponavljajočemu ritmu dela. Krošnje šumijo, z njimi se poigrava veter, gledamo v njiho- ve vrhove. Lepi so. Lesket igel vzbuja notranje razmišljanje. V gozdu se oglašajo naša čustva, večkrat se počutimo varni, pogled na nežen mah nas pomirja, tek po gozdnih stezah je kakor tek po mehki preprogi, najbolj učinkovita vaja za krepitev krvnožilnega sistema. Bolj samotarsko ponotra-njeni značaji poslušajo šumenje listov in pozabijo, da žive v bučnem in včasih tudi grobem svetu. V miru premišljujejo o svojih težavah, problemih in jih pri tem nihče ne moti. Športniki v teku po gozdu pridobivajo na zmogljivosti, se poigravajo s hitrostjo, da bi se kar najbolje pripravili na zahtevna tekmovanja. Posebno lepo je v jutranji sivini, ko le posamezni žarki prodirajo in izzivalno osvetljujejo drevje. Lepo je, ko sonce zahaja, tudi srečanje z divjadjo — s srnami, zajci in vevericami je prijetno. A žal lepoto in pristnost gozda kaze sledovi industrijske družbe. Gmajne, grape in gozdovi v bližini naselij so večkrat pravo smetišče in odlagališče odsluženih štedilnikov, obrabljenih gum; grmovja pa krase odpadki iz plastičnih snovi. Prenekatere krajevne skupnosti že organizirajo pobiranje razne navlake, a dobro bi bilo, da bi bilo te v bodoče čim manj tudi tam, kjer to še ni organizirano. Civilizacija in tehnika načenjata tudi gozdne površine, spodrivata mah in rušo. Industrija povzroča slab zrak, onesnažuje okolje in celo zastruplja vodo. Gozd bo še vedno naše najdražje bogastvo, posebno če ga bomo znali varovati in ga ohranjati. V njegovem objemu bomo še vedno našli to, kar pogrešamo za utesnjenimi zidovi na betonu in asfaltu. Jože Ažman Zraven pijače sva seveda tudi pridno prigrizovala — tako, da sva ob treh popoldan s polnima želodcema jedače in pijače legla v senco dreves ob cesti nasproti gostilne. Nič ni lepšega kot takole poležavanje v senci civilizacije po napornem dnevu v divjini. Bojanu se je ves čas spahovalo od sitosti in bil je tako len, da so tudi njegove največje, smrtne sovražnice — muhe, imele mir pred njim. Mirno so mu lahko lazile po nosu ali po rokah ali kjerkoli so hotele, Bojan pa niti mignil ni s prstom, da bi se jih ubranil. To miroljubno sožitje je trajalo kajpak le kratek čas. Brž ko je malo prišel k sebi, se jih je začel kot nor otepati, jih pobijati in zmerjati z grdimi imeni. ( Večer sva prebila v edini oštarij-ski gostilni, že prej imenovanem »Velebitu« — v edini tukajšnji »oštariji«, čeprav jih ime vasi obljublja več. Bojan, ki zna sklepati zveze s točajkami, si je hitro izprosil dovoljenje, da sva si smela urediti ležišče zadaj na gostilniškem vrtu in tamkaj tudi skuhati večerjo. Točajki se je kljub temu vse skupaj moralo zazdeti malce sumljivo. — Saj bi poleg hotela »Velebna« lahko našla prenočišče tudi v planinskem zavetišču v bližini. Sama pri sebi naju je prav gotovo okarakterizirala za potepuha in brezdelneža, če ne Še za kaj hujšega — in še danes ne razumem, kako to, da nama je dovolila spati na svojem vrtu. Ko sva že postiljala na tleh pod milim nebom, sva slučajno odkrila, da je na podstrešju nad gostilniško drvarnico in zajčjim hlevom še nekaj starega sena. Počakala sva še toliko časa, da se je stemnilo, potem pa sva prislonila lestev in šla spat gor. Ležišče na senu je bilo mehko in toplo in spala sva kraljevsko. ŠESTI DAN Oštarije — Ravni Dabar — Bačič kosa — Skorpovac Preden začnem z dogodki šestega dne, naj navedem še nekaj podatkov o Oštarijah in cesti Gospić — Oštarije—Karlobag, ne nazadnje zatb, ker so Oštarije največje velebitsko naselje in ker je omenjena cesta najvažnejša velebitska cesta. Najprej o cesti. Zgrajena je bila v vojne namene, kmalu po izgonu Turkov, v letih 1750-1752, vzdolž prastare karavanske poti preko oštarijskega prevala na relaciji Gospič —Karlobag. Po takratnem običaju so jo imenovali z imenom vladarja, avstroogrskega kralja Karla, »karolinško cesto«. Zaradi prevelikih vzponov je bila v letih 1784 do 1786 zgrajena nova karolinška cesta, tako imenovana »ma-rijaterezijanska« in ko je zaradi povečanega prometa tudi ta postala zastarela, je leta 1844 začela krajiška uprava graditi povsem novo cesto na novi trasi s številnimi zavoji. Zaradi vojne so bila dela na cesti čez tri leta prekinjena, tako da je bila zgrajena šele leta 1850. Leta 1965 pa je začela JLA to cesto modernizirati, tako da se je razen najtežjih mest povsem držala stare trase. Dela so bila končana konec leta 1968 in tako je bila Lika zdaj prvič povezana z morjem z moderno asfaltirano cesto. Ob tej cesti, ki deli Velebit na dva, približno enaka dela, severni in južni, leži na nadmorski višini 924 m tudi največje velebitsko naselje — Oštarije. Vas sestavlja več zaselkov, ki štejejo skupaj okoli 200 prebivalcev. Središče vasi se nahaja pri ruševinah nekdanje cerkve, kjer stojijo poleg avtobusne postaje še trgovina, gostilna in gozdarska koča. Na koncu vasi v smeri proti Karlobagu, stoji zgradba osnovne šole, nasproti njej, na robu gozda pa planinsko zavetišče. Ime Oštarije je romanskega porekla (osteria — gostilna) in izvira verjetno iz dobe beneške vladavine, ko so tu, na najvažnejšem velebitskem prelazu, nočile karavane. Za razliko od Ogulinskih se te imenujejo Baške. Po drugi svetovni vojni so se Oštarijci zaradi ekonomskih razlogov začeli hitro izseljevati, vendar je bil z modernizacijo ceste Gospič — Karlobag ta proces zaustavljen. Oštarije imajo velike perspektive v razvoju turizma, ne samo zaradi nove ceste, pač pa tudi zaradi ugodnih naravnih pogojev: obilje vodnih izvirov, gozdnata okolica, bližina planinskih vrhov in sveža planinska klima v času največje poletne pripeke v Podgorju. Prav zaradi tega je tu v zadnjih letih zrasel nov hotel »Velebno« s petdeset ležišči, deset ležišč pa je na razpolago še v planinskem zavetišču. Nadaljujmo zdaj spet s tekočimi dnevnimi dogodki: Zdramila sva se že navsezgodaj in iz skednja sva se izmuznila še preden so se v hiši zbudili in dvignili rolete. To je bilo najino zadnje skupno jutro na Velebitu — Bojanu se je namreč iztekel dopust in se je moral vrniti domov. Pravzaprav je sprva nameraval podaljšati turo še za en dan (na »šiht« bi moral šele v torek zjutraj), pa se je potem premislil, ker je imel z Oštarij še naj- boljšo zvezo do doma. Jaz sem imel časa dovolj (denarja malo manj) in mi niti na misel ni prihajalo, da bi na polovici poti tudi jaz prekinil potovanje. Sklenil sem, da bom šel naprej do Senja sam. To sem pravzaprav sklenil že zdavnaj prej, saj sem najprej nameraval vso traso prehoditi sam in me je torej prvo polovico poti Bojan spremljal le »slučajno«. Na olupljenih hlodih ob cesti v Oštarijah sva si omislila še poslovilni zajtrk, ki sva ga krstila vsak s svojim požirkom konjaka iz Bojanove steklenice. Bojanu sem dal tudi vso svojo odvečno prtljago. Obdržal sem samo najnujnejše stvari, ker nisem hotel, da bi mi tudi te zadnje dni na planini zagrenil pretežak nahrbtnik. Na abtobusni postaji sva drug drugemu zaželela srečno pot in se poslovila s krepkim stiskom roke. Dobrih želja sem bil predvsem potreben jaz, pred menoj je bila dosti bolj tvegana in težka pot kot pred Bojanom, ki se bo od Oštarij dalje samo še vozil z avtobusi in vlaki. Ko je Bojan odšel in sem ostal sam, sem si v planinskem zavetišču najprej napolnil čutarico, potem pa sem se napotil po gozdni cesti do zaselka Stupačinovo, od tam pa je zavila markirana pot po Stupa-činovskem polju in potem po gozdu pod skalnatima vrhovoma Kizo (1080 m) in Butinovačo (1128 m), dokler nisem prišel do makadamske gozdne ceste Karlobag—Štiro-vača. Tu sem se ustavil in pomali-cal, potem pa sem se za debelo uro ves posvetil čudovitim panoramam, ki so se mi prav tu, na križišču velebitske turistične steze in gozdne ceste za Štirovačo, odpirale na vse strani neba in zemlje. Temnih oblakov, ki so še zjutraj napovedovali dež, že zdavnaj ni bilo več, nebo je bilo sinje, sijalo je sonce, veter pa je kljub temu pihal kot obseden. Nahrbtnik sem pustil na križišču, oblekel sem vetrovko in se oborožen z daljnogledom in fotoaparatom povzpel na bližnje skale. Spodaj na levi strani se je v daljavi razprostiralo morje, videl sem otoke — spredaj pusti skalnati Pag, zadaj pa prijaznejši Lošinj z gozdički, travniki in naselbinami ob obali, Že napol zastrt in izgubljen v modrikastih meglicah. Na desni, celinski strani pa se mi je odpiral pogled na kraško polje Ravni Dabar, na strme skalnate pečine, ki se vzdigujejo nad njim, na cesto, ki prečka pobočje nad poljem in še naprej na neskončno verigo deloma golih, deloma zaraščenih velebitskih vrhov. Počasno, a zanesljivo umiranje... Foto: J. Zaplotnik KAM NA IZLET V ŠKOFJO LOKO, DRA2GOŠE... Za ta konec tedna vam svetujemo izlet v Škofjo Loko, kjer si lahko na gradu ogledate stalno muzejsko zbirko, malo sprehodite po starem gornjem trgu, ki je se- daj, odkar je zaprt za ves promet, še prijaznejši, potem pa skozi Selško dolino do Železnikov. Tu si lahko, če boste tod hodili v soboto, stopite pogledat še Alplesovo stalno razstavo pohištva V podjetju samem. Iz Železnikov se potem vzpnemo do Dražgoš in mogočnega spomenika dražgoški bitki. Skozi vas pa potem nadaljujemo pot ali na levo proti Jam- niku in Kropi, kjer si lahko ogledamo kovaški muzej, ali pa na desno proti Nemiljam in Besnici. V Besnici se boste morda spustili še do slapa Šuma, ki ga dela Ne-miljščica malo preden se spodaj zlije v Savo. Dobro se boste lahko namalicali v gostilni v Nemiljah in če bo dovolj toplo, boste ob robu besniŠkih gozdov zagotovo dobili kakšno gobo. 10. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI S ŠOLSKIH KLOPI MARTA ODGOVARJA Petek, 30. septembra 1977 MARTA ODGOVARJA Alenka T. - Kranj: Kupila aem blago v safari barvi — vzorec prilagam. Rada bi imela iz njega obleko, vendar ne takšno, kot so tiste, ki jih srečujem na cesti. Meni se zdijo vse enake, zato bi vas prosila, da mi svetujete model, ki bi bil vsaj malo drugačen in hkrati moderen. Stara sem 16 let. ODGOVOR: Upam, da sem ti ustregla z modelom, ki si ga lahko ogledaš na skici. Obleka je ravno krojena, ima srajčni ovratnik in zapenja-nje. Ima dolga rokava, iz šiva čez prsi pa je še vstavek, ki poteka prosto čez obleko. V istem šivu sta žepa. Rokava so širša 3/4 dolžine. Pas je v sredini širši tako, da si ga zavežete od spredaj nazaj, ga zadaj prekrižate in spredaj zavežete na pentljo ali vozel. Obnovimo kuhar-sko znanje Na kaj mora gospodinja paziti pri pripravi vlečenega testa: — testo pripravljamo iz preseja-ne, suhe in dobro uležane moke, — pri pripravi vlečenega testa štedimo z maščobami, — da se bo lepše raztegovalo, moki pridamo nekaj žlic kislega mleka, — sestavine dolgo in temeljito gnetemo, — z oljem premazani hlebček testa pustimo pol ure počivati pod ogreto skledo, — testo valjamo na pomokanem prtu, — nekoliko zvaljanega pomažemo z raztopljeno maščobo in nato raztegujemo s hrbtno stranjo rok, — razvaljano testo sušimo do pol ure (pri nekaterih vrstah gibanic, katerih testo se lista, se mora testo sušiti tudi do 3 ure), — preden testo nadevamo, ga namažemo z raztopljeno maščobo, — debele robove obrežemo, — nadevamo samo 3/4 površine, — testo tesno zvijemo s pomočjo prta, — nenadevana četrtina testa naj bo na zunanji strani. Iz vlečenega testa pripravljamo sladke in slane zvitke, pečene in kuhane štruklje, mlince in gibanice. Če je jesen sušna, jablano nekaj dni pred obiranjem zalijemo. S tem bomo dosegli, da bodo jabolka soč-nejša. S ŠOLSKIH KLOPI Prva nagrajenka Ob začetku tega šolskega leta smo v naši rubriki S šolskih klopi raspisali »temo meseca« z naslovom Moje počitnice. Moramo vas pohvaliti, saj ste se razpisu lepo odzvali. V ožji izbor so prišli trije prispevki, ki so jih napisali: Majda Valjavec z osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču, Tone Begelj s preddvorske šole in Lea Ferjan z Bleda. Novinarji Glasa so se odločili, da nagradijo spis Majde Valjavec, ki zanimivo in na prisrčen način pripoveduje, kako je preživela letošnje poletne počitnice. Nagrado — album za značke — ji skupaj s Časopisnim podjetjem Glas poklanja kolektiv Term opola iz Sovodnja. Oktober je mesec varčevanja. Zato naj bo tudi naslednja tema posvečena varčevanju. Možnosti za pisanje v okviru tega naslova so široke, zato pridno primite peresa v roke in nam spise pošljite najkasneje do 21. oktobra. Sadni zvitek DRUŽINSKI POMENKI POTREBUJEMO: ZA PRIPRAVO VLEČENEGA TESTA 25 dkg moke, 1/81 mlačne osoljene vode, žličko olja, drobno jajce ali beljak. ZA MAZANJE TESTA: 1/8 l kisle smetane, noževo konico cimeta, 3 pesti drobtin, 12 dkg sladkorja ZA PRIPRAVO NADEVA: 5 srednje debelih jabolk, 5 srednje debelih hrušk, 10 sliv. IZPELJAVA: Namazi pripravljeni namaz po testu in pridaj razkoščičeno in na listke zrezano sadje. Testo zvij, ga položi na pomaščen pekač in tričetrt ure peci v srednje vroči pečici. Pečenega razrezi in potresi s sladkorjem. Obiranje jabolk Zaradi svoje vsestranske uporabnosti zavzema jabolko med sadjem v naši prehrani vodilno mesto. Fosfor, ki ga jabolka vsebujejo, preprečuje poapnenje ožilja in blagodejno učinkuje na prebavo, zaradi spodbudnega delovanja na možganske celice pa Tudi v jesenski in zimski sezoni bodo še nadalje prevladovali črtasti vzorci in tanjši materiali, iz katerih bodo ukrojene ženske bluze. Moda za sezono 77/ 78 se nagiba k bluzonom, poudarek je na detajlih. Bluze nosimo h krilom v toplih naravnih barvah. Temeljni barvi sta rjava, modra, siva in zelena v različnih barvnih odtenkih. V letošnji poletni sezoni tako priljubljena plisirana krila so izpodrinile ena ali dve gubi na sprednji strani krila. Modni ustvarjalci so opustili tudi krila z razporki ob straneh. ga še posebno priporočamo intelektualcem in šolski mladeži. Tudi v dietni prehrani je jabolko nepogrešljivo. Ker odlično pomaga pri prebavljanju maščob, ga pečemo-skupaj z mastnim mesom, zlasti z račjim in gosjim. Da bodo jabolka čim bolje prezimila in da ne bodo izgubila na kvaliteti, moramo pri njihovem skladiščenju upoštevati več dejavnikov. Vseskozi imejmo pred očmi pravilo, da moramo z jabolki ravnati previdneje kot z jajci. Samo tako bomo sadežem podaljšali trajnost in svežino do pomladi. Naša prva skrb naj velja obiranju jabolk. Obiramo tako, da plod previdno objamemo z roko, zavrtimo in potisnemo proti veji. Sorte s svetlozeleno ali rumenkasto pokožico (zlati delišes, šampanjska reneta) so še posebno občutljive za vsakršen pritisk. Sadeže lahko poškodujemo tudi s predolgimi nohti. Poškodovana jabolka pozneje na teh mestih porjave in se zmehčajo. Manj obzirno smemo ravnati z njimi le tedaj, če so namenjena takojšnji porabi ali predelavi. Torej je tudi od obiralčeve vestnosti odvisno, če bodo uskladiščena jabolka zdržala preko zime. Zaradi lažjega in varnejšega obiranja priporočamo sajenje nizkorastnega drevja. Kadar obiramo višja drevesa, upora bij a j-mo varno dvokrilno lestev in obiralnike z vrečico. (Prihodnjič: Pravilno uskladiščena jabolka) Zaradi svoje izredne skromnosti glede tal in presajanja spada PERUNIKA med cvetice, ki pogosto krase naše vrtove. To cvetje je zaradi sposobnosti prilagajanja in odpornosti za vročino in hlad za naše podneb ne razmere zelo primerno. Bradata perunika (Iris germanica) zaradi teh dobrih lastnosti prednjači pred drugimi vrstami perunik. Perunike sadimo in presajamo oktobra, vendar jih presajanje takoj po cvetenju najmanj prizadene. Priporočamo, da rastlin ne posadite vsakič na isto mesto, ali pa je treba zemljo izmenjati. Če smo se odločili za nabavo gomoljaste perunike, katere cvetovi pokukajo včasih že izpod marčne snežne odeje, vprašajmo pri nakupu za Iris reticulato. PO borovnice Kemijski krožek Tožha Tudi na naši šoli deluie kemiiski CA Počitnice doma Nikjer nisem bila na počitnicah. Doma sem pomagala mami in atku. Mamici sem pomivala in brisala posodo. Kadar je ati šel kosit travo, sem šla z njim, da sem jo pograbila. Kadar pa jo je mamica obračala, sem ji pomagala. Včasih sem šla tudi z njima v gozd. Ko je bilo seno suho, smo ga zgrabili na kupe. Ati ga je pripeljal s traktorjem domov in ga zložil. Počitnice so zelo hitro minile. Zdaj hodim spet v šolo in se učim. Romana Kovačič, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Koledar S. oktobra 1895 se je rodil ruski pesnik Sergej Aleksandrovi* Jesenin 1922 se je rodil slovenski pesnik in filmski režiser France Kosmač 1949 je umrl slovenski pesnik Vladimir Premru 5. oktobra 1919 je bila rojena slovenska pesnica in igralka Mila Kacičeva Oh, kako me je bilo strah Na zemljo se je spuščal že mrak, ko smo se vračali s polja. Brat in sestra sta odšla v hlev, mene pa so poslali na travnik po travo za živino. Naš travnik leži na robu gozda. Ko sem prišel tja, sem najprej odpel prikolico, nato pa sem začel s kosilnico kositi travo. Ves čas se mi je zdelo, da me nekdo opazuje. Še sedaj ne vem, če je bilo to res ali ne. Bilo me je strah. Kar naprej sem se obračal okrog sebe. Moje oči so prebadale temo, videle pa niso ničesar. Zdelo se mi je, da sem nakosil dovolj trave. Hitro sem pripel prikolico za traktor in začel nakladati pokošeno travo. Kar naenkrat pa se mi je zazdelo, da nekdo teče proti meni. Stresel sem se po vsem telesu, napenjal oči, toda videl nisem nikogar. Traktorjeve luči so osvetljevale le del travnika, sicer pa je bila tema brez zvezd in meseca na nebu. Vse bolj me je bilo strah. Vrgel sem vile na prikolico,} skočil na traktor in kar se da hitro odpeljal domov. Doma so me začudeno pogledali: »Kaj si že doma?« Še bolj pa so se začudili, ko so zagledali skoraj prazno prikolico, mene pa bledega in tresočega. Po dolgem prigovarjanju so izvedeli, zakaj sem se vrnil prazen. Vsi so planili v smeh in me zmerjali s strahopetcem. Odšel sem v kuhinjo in se zjokal. Marko Tičar, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Bil je čas, ko zorijo borovnice. S sosedovima Andrejo in Beto sem šla v gozd ponje. Doma sem vzela lonček. Z menoj je šel tudi bratec Matija, ki še ne hodi v šolo. Med potjo smo videli mnogo cvetlic in dreves. Ko smo hodili po gozdu, je nekaj švignilo iz grmovja preko steze. Tako smo se prestrašili, da smo kar obstali. Šele potem, ko smo videli, da je bil samo zajec, smo šli dalje. Prišli smo do gozda, v katerem so zorele borovnice. Nabrali smo jih polne Jončke. Ker letos ni bilo veliko borovnic, smo se dolgo zadržali v gozdu. Odšli smo proti domu. Ko smo prišli na rob gozda, smo videli srno, ki se je pasla v travi. Domov smo prišli utrujeni in veseli. Borovnice pa smo pojedli. Jana Bolka, 4. b r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje Štiri države Pri reševanju današnje uganke vam bo pomagal atlas. Poiščite štiri države, ki imajo tako obliko kot vidite na skicah. Da pa naloga ne bo pretežka, je pri vsaki državi narisana tudi njena značilnost. Povemo vam še to, da je samo ena država v Evropi. Tudi na naši šoli deluje kemijski krožek. Vodi ga profesorica kemije in biologije Marija Klofutar. Prvi sestanek je bil 19. septembra popoldne. Udeležile smo se ga učenke osmih razredov ter nekaj učenk iz sedmih razredov. Z mentorico smo se dogovorile o delu in nalogah, ki jih bomo opravljale. Preučevale bomo različne kamnine, ki jih bomo nabrale v raznih krajih naše okolice. Vanja Roblek, 8. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Naš maček Naš maček je črn in bel, že zjutraj bi rad miško ujel. Miško čaka ure tri, nje pa iz luknje ni. Tra-la-la-la-la, miške pa ni doma. Franci Kern. 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Listje na drevju zlati in odpada, lastovke se zopet zbirajo na pot. Začutim, da veje hlad od vsepovsod, saj kmalu bo tu spet zima mlada. Ne bo me več zbudilo cvrkutanje. Lastovke, ki ste mi pele budnico, boste odletele in z jutranjico komu drugemu pretrgale sanje. Nikoli se nisem jezila na vas, saj zame najlepši je jutranji čas. Čeprav odšle ste in je tu vse belo, krasno, vas zagledam v duhu pod oknom jasno. Vrnite se zopet kmalu s pomladjo ter okrasite s cvetjem sonca ladjo! Nuša Povšnar, 8. c r. osn. šola Davorina Jenka, Cerklje; 3JIBZ •f )di8^ g 'ruaj z 'BifBurazoziN I :JOAoUpo Moje počitnice Minuta se včasih pošteno vleče, dva meseca počitnic pa tako hitro mine. Sploh ne vem, kam so odšli lepi poletni dnevi. Na morje nisem šla. Bila pa sem teden dni v planinah in ob jutrih je bil pogled na dolino v megli podoben morju. Pasla sem krave. Pravzaprav sem jih odganjala od planinske koče (Valvasorjevega doma), drugače bi muhe, ki so prišle s kravami, »pojedle« turiste. Ko sem se vrnila domov, je bilo nekoliko drugače kot po navadi v počitnicah. Brat (on ni bil v planinah) se me kar ni mogel privaditi in zato se vsaj teden dni nisva stepla. Delala sem več kot prejšnja leta. Včasih sem bila zvečer zelo utrujena, vendar mi še na misel ni prišlo, da bi šla spat. Zvečer smo bili skoraj vsi doma — tu mislim vaško mularijo — in takrat je bil najbolj primeren čas za igre. Šli smo se skrivat. Včasih smo se malo preveč drli in starši so nam zabičali, da je bilo to zadnjič. Pa ni bilo. Taki večeri so se ponavljali in vselej je bilo polno smeha. Na kopališče sem šla štirikrat. Kopališče je pravi dolgčas. Voda je mrzla, ležiš pa lahko doma. To sem si rekla že velikokrat, pa grem vseeno vedno znova tja. Kadar koga potopim v vodo (ampak za čisto malo časa), mi reče, naj grem okopavat koruzo. Koruze res še nisem nikoli okopavala in tudi ne vem, kako gre. Velikokrat pa sem rezala solato. Zato se nikakor nisem mogla privaditi nalivnega peresa. Dolgo sem mislila, da držim v rokah nož. Hodila sem tudi po gobe, vendar so večkrat namesto mene gobe požrli polži ali jih pobrali bolj zgodnji gobarji. Nekaj pa sem le našla in dobro je bilo. Zadnji dan počitnic smo pekli koruzo. Organizatorica je bila Mojca, koruza pa naša. V slovo od počitnic pa nismo jokali, saj je tudi v šoli lepo. Majda Valjavec, osn. šola heroja Bračiča, Tržič ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■b Petek, 30. septembra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas — II. stran Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. arabski nomad v severni Afriki, 7. latinsko ime slovenskega skladatelja in dirigenta, Jakoba Petelina, 13. izdelovalec, izvajalec umetnin, 15. huda davica žrela, 16. Ranko Marinković, 17. kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec, 19. Radio Nakrst, 20. pregrada za zajezitev tekoče vode, 22. pavka, bobniča, timpanon, 23. sikajoč glas, 24. grška boginja modrosti, 26. znamenita Verdijeva opera, 27. upor, vstaja, prevrat, 28. linčanje, 30. pripadnica Tatarov, 32. branje, berilo, 34. pristanišče na polotoku na skrajnem jugozahodnem delu Arabije, 35. ime francoskega filozofa in matematika Descartesa in filmskega režiserja Claira, 36. uzbekistansko glasbilo, podobno cimbalam, 38. najvišji izvršno-upravni organ kake države, 41. ime modne strokovnjakinje Paulinove, 42. šaljiv izraz za debelega človeka, 44. anglosaško ime, Ronald, 45. pritrdilnica, 46. Arabka, pripadnica Sarancenov, 48. Gvido Tartalja, 49. zamašitev drobne odvodnice zaradi embolije, začepitve žile, 51. kraj na zahodu južnoameriške države Kolumbije, 53. pesniška kitica italijanskega izvora s stalnim verzom iz osmih enajstercev, 54. ovčar, planšar. NAVPIČNO: 1. močen severovzhodni veter, znana je kraška... 2. borec za osvobojenje Irske, organizator vstaje leta 1803, 3. kratica za Delavska enotnost, 4. senčnica, vrtna lopa, 5. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja, taka jed, 6. nitje, nitke, 7. z razstrelivom napolnjen topovski izstrelek, 8. drugo ime ameriškega izumitelja Thomasa Edisona, 9. zlitina za spajanje kovinskih delov, 10. rimsko število 55, 11. desni pritok Save v Bosni, 12. del imena več švicarskih krajev v pomenu sveti, 14. zadnji del ladje, čolna, 15. zastarel izraz za milost, nekdaj naslov za fevdalnega gospoda, 18. opitan prašič, 21. kobulnica, uporabna za zelenjavo, solato in začimbo, 23. kdor se ukvarja s suknarstvom, 25. grška boginja zmage, 27. nemški filozof in pisatelj 19. stoletja, Kari, 29. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napiljenimi stroki ali njeni sadovi, 31. odvetnik, 32. vzhodni veter, vzhodnik, 33. pristaniško mesto v Maroku ob atlantski obali, tudi popust pri ceni, 35. vrsta risalnega peresa za okroglo pisavo, 37. drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, iz katere lahko nastane kamnina glenovec, 39. temeljni, nespremenljivi verski nauk, 40. orkestralna simfonija ruskega skladatelja, dirigenta in pedagoga Rimskega-Korsakova, 42. francoska narodna junakinja Devica Orleanska, Jeanne.. .,'43. krajše ime mesta Knosos na stari Kreti, 46. reka v jugovzhodni Poljski, pritok Visle, 47. ime Tolstojeve junakinje Karenine, 50. četrta nota solmizacije, za do-re-mi..., 52. Andrej Novak. Rešitev nagradne križanke z dne 23. septembra: 1. plašč, 6. smuk, 10. TASS, 14. Ravel, 15. tarokisti, 17. sneg, 18. maršal, 19. tar, 20. ca, 21. Avar, 23. Alan, 25. VI. 26. ako, 28. Atik, 30. Aretej, 32. Salinas, 35. Itaka, 36. Štele, 38. Antenor, 40. talent, 42. tele, 43. ami, 46. rp, 47. Ston, 49. Rita, 51. AV, 52. Aed, 54. Iriona, 56. Lara, 58. stopnišče, 60. jarin, 61. talk, 62. Jaen, 63. Ahaja. Prejeli smo 109 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Stanko Smitek, 6400 Kranj, Koroška 14; 2. nagrado (60 din) Neli Kleč, 64000 Kranj, C. talcev 71; 3. nagrado (50 din) Darja Marinšek, 64000 Kranj, Zupančičeva 11. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 4. i oktobra , na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din OD VSEPOVSOD OD VSEPOVSOD Nepismen maturant Vsaki novinarski »raci« ni verjeti, a vseeno je vest, ki prihaja iz ameriškega Seattla, zanimiva. 21-letni Richard Fisher je dobil srednješolsko diplomo, brati pa se menda ni naučil. Sedaj njegov oče zahteva od šolskih oblasti, da sinu omogočijo dopolnilno šolanje. »Atomsko bombo imam!« Neznanec je pred dnevi v neki ameriški radijski oddaji, v kateri sodelujejo tudi poslušalci, dejal: »Bi radi kupili atomsko bombo? Eno imam v garaži!« Najprej so menili, da gre za neslano šalo, ko pa je neznanec povedal, da dela pri varnostni službi v letalskem oporišču Whiteman, so doumeli, da misli resno. Šaljivec je hotel dokazati, kako slabo so zavarovana oporišča blizu Knog Nosterja na zahodu države Missouri. Kraljica na nafti Kadar britanska kraljica Elizabeta preživlja konec tedna v gradu Windsor, počiva na velikanskem naftnem bazenu. Tako trdi neki ameriški izvedenec. Grič, na katerem stoji kraljevski grad, je peščena tvorba iz srednje krede, to pa je znamenje za pomembna ležišča nafte. Zračni vlak Britanska letalska družba se je podala v boj za potnike z najuspešnejšo metodo: nizkimi cenami. Zračni vlak bo prepeljal potnike z londonskega letališča Gatwick do New Yorka za bora 102 dolarja (okoli 1800 dinarjev). Japonci ljubijo pivo Med Japonci, katerih narodna pijača je sake iz riža, je čedalje več ljubiteljev piva. Pred dvema letoma so popili 3,9 milijarde litrov piva, sakeja pa le 1,6 milijarde litrov. Poprečno je popil vsak Japonec 33,7 litra piva na leto. S tem pa je še daleč za Zahodnim Nemcem, ki ima rekord 149,5 litra, in Američanom s 86,5 litra piva. A Ijaska naravni park Ameriški notranji minister predlaga, da bi nad 90 milijonov oralov državne zemlje na Aljaski spremenili v naravni park. Približno četrtino skupnega ozemlja zvezne države Aljaske, kije last federacije, bi tako uporabili za ohranitev naravnega okolja, za oddih in za naselja v naravi. Kanadčani so predebeli Vsak dvanajsti Kanadčan v Montrealu in Quebecu je pretežak, otroci pa imajo v svetovnem merilu najslabše zobe. Pogoste so zal) bolezni »moderne dobe«: srčne bolezni, poapnelost žil, zvišan krvni pritisk. Prebivalci teh mest bi po mnenju izvedencev morali zmanjšati količino sladkorja za 50 odstotkov, maščob pa za četrtino. Zbor vesoljcev V Pragi se bo jutri končala konferenca mednarodnega astronavtskega združenja. Okoli 940 znanstvenikov je razpravljalo med drugim o problemih medplanetnega prostora in o možnosti za navezavo stikov s civilizacijami na drugih planetih. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Osamljena in zvezana kmeta v osnovni ončnici Osamljena kmeta s podporo kralja vedno priigrata zmago. Če pa je kralj oddaljen, moramo vedeti, v katerem položaju kmeta nista ranljiva in ju nasprotnikov kralj ne more osvojiti (gl. diagram 65 A). Diagram 65 Beli zmaga V položaju na diagramu 65 A črni kralj ne more osvojiti belih kmetov kljub temu, da sta osamljena in brez kraljeve pomoči. 1. ... Kc5 2. h5! Posredna obramba kmeta c4! Če črni vzame kmeta c5, potem ne more več preprečiti kmetu na liniji a pohoda do mesta pretvorbe. Pomembno je tudi to, da črni kralj sedaj ne more nazaj na polje b6. 2. ... Kc6 3. Kb2! Kb7 4. c5! Pozicija se je ponovila, s to razliko, da sta kmeta sedaj na peti vrsti. 4. ... Kc6 5. a6! Kc7 6. Kb3 Kc6 7. Kb4 Kc7 8. Kb5 * in belemu ni težko pretvoriti materialne prednosti v zmago. Kmeta v navezi, ti. zvezana kmeta, sta v osnovni končnici zagotovilo zmage, tudi v takšni poziciji, kakršno prikazuje diagram 65 B. Pri izvedbi naloge na diagramu 65 B moramo uveljaviti že znano načelo opozicije. Pomagali si bomo z žrtvijo kmeta, s tempom bomo odstranili črnega kralja s sedme vrste in tako pripravili možnost za prehod v opozicijo. 1. ... Kh8 2. Kg2 Kg7 3. Kg3 Kh8 4. Kg4 Kg7 5. Kf5 Kh8 6. Kg6 Kg7 7. h8D+!I Kh8: 8. KfB! Bližnja diagonalna opozicija! Na ta način beli izsili neovirano pretvorbo kmeta v damo, s hitrim matiranjem nasprotnika. Za zmago zadostuje tudi 8. Kh6, vendar z nekoliko daljšim postopkom mati-ranja. Kg8 Kh7 Kh6 Kh5 Kh6 8. ... 9. g7 10. Kf7 11. g8D 12. Dg3 13. Dg6 mat. dr. Srdjan Bavdek IZBRALI SMO ZA VAS Izredno lepo keramiko, vaze, krožnike, vrče in svečnike, v modri barvi, okrašene z raznimi motivi sončnic, smo videli vMurkinem ELGU v Lescah. Cena: 160,87 do 684,75 din (38. zapis) S Srednje Dobrave (kamor se bom še vrnil zaradi pogovora o spomeniku padlim Dobravčanom) me vodi ravna in položna, razgledna pot do Spodnje Dobrave. Vasica je majhna — ima komaj nekaj nad 60 prebivalcev — lego pa ima zelo lepo, prisojno. Kmetovanje tudi tu pojema, ljudje hodijo zvečine na delo v Kropo,tv Podnart in v Lip-nico. Včasih se je tu precej čebelarilo. Bila je to dediščina učitelja Franca Rojine, ki je na Dobravi učiteljeval v letih 1893-1895. STOJI UCILNA ZIDANA ... Brž ko se mi je zapisalo ime starega učitelja Rojine, so mi 'prišle v misel predstave o možeh, ki so nekoč v vaseh kaj pomenili. Niso bili le učitelji — administratorji, bili so učitelji — vzgojitelji. Saj niso učili le otrok, učili so še bolj vaščane. Umne sadjereje, modrega čebelarstva pa vrtnarstva, cvetličarstva in še in še. — Hkrati pa so bili tudi stebri vaškega ljudskoprosvet-nega dela, bili so režiserji in pevo-vodje. Skratka: učitelj na vasi je bil kot svetilnik naprednih pojmovanj; ne le v prosveti, tudi v gospodarstvu. No, tak učitelj, lahko bi ga zapisal z veliko začetnico, je bil vsekakor naš Franc Rojina — Šolov Fronc. Le nekaj let je učiteljeval na Dobravi, a sledovi njegovega prosvetlje-vanja so še živi. Bil pa je Rojina potem, ko je bil za stalno nameščen v Šmartno pri Kranju, tudi ondukaj vnet pospeševalec čebelarstva in sadjarstva. Pa še slovit lovec je bil Franc Rojina! Seveda se kolo razvoja (in namišljenih posodobitev) ne bo nazaj zasukalo. Stare hribovske in vaške šole bodo ostale prazne, otroke vozijo z avtobusi v oddaljene višje organizirane šole — z opustitvijo starin šol je zamrlo ljudskoprosvetno delo, vsaj mnogokje (Šenturska gora, Pševo, Olševek idr.). Fare so v teh in takih krajih ostale, le šol ni več . . . POT V DOLINO Zničkaj prijazno mislijo o »razformiranih« starih vaških šolah sem sestopil v dolino — z višine 475 m Nm na 379 m Nm; celih sto metrov niže leži Podnart, kraj novejše veljave. Tu je pač most čez Savo, železniška postaja, Kemična tovarna (včasih CIMEAN, po začetnih črkah imen lastnikov: Cirila, Metoda in Antona Pogačnika), kjer izdelujejo fine kemikalije za laboratorije in industrijo. Zaposluje pa podjetje čez 100 delavcev — torej kar dosti za ta razmeroma manj pomemben (vsaj zgodovinsko) kraj. Pač, to je treba reči: da je bil v -Podnartu doma Josip Pogačnik (1866— 1932), deželni in državni poslanec v obdobju Avstro-Ogrske. Tacaš je bil zaradi gospodarstvenih zaslug tudi povišan v viteški stan. Z ustanovitvijo narodne Jugoslavije (Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bil Josip Pogačnik imenovan za prvega predsednika Narodne Tale moški usnjen suknjič iz kvalitetnega svinjskega velurja, lepo športno ukrojen, smo posneli na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU. V dveh rjavih barvah se dobe in v velikostih od 46 do 58. Cena: 2042,25 din Če bi radi imeli doma papigico ali kanarčka, boste morali zanj pripraviti najprej kletko. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU imajo na voljo tri vrste ptičnic. Cena: 227,50 do 256,60 din vlade za Slovenijo v Ljubljani. Nato je služboval Josip Pogačnik kot jugoslovanski poslanik na Dunaju. In še to velja povedati: da so v notranjščini Pogačnikove vile v Podnartu lepo očuvane freske tragično umrlega slikarja Staneta Cuder-mana iz Kamnika. Freske predstavljajo motive iz Prešernovih pesnitev. OVSIŠE, ČEŠNJICA, ROVTE e pred štirimi desetletji so bile Ovsiše kar se da imeniten kraj, celo občina, ne le fara. »Pod Ovsiše« so sodile vse tri Dobrave, Podnart, Otoče, Poljšica, Prezre-nje, Zaloše, Ćešnjica, Rovte, Mišače, Lipnica, Dobra vica in Brezovica. Ovsišani so imeli šolo iz 1. 1896, cerkev sv. Miklavža je stala že leta 1568. Vas dele pravzaprav na dva dela: na Spodnje Ovsiše (blizu železniške proge) in na Zgornje Ovsiše (okrog cerkve). Kaj pa krajevno ime? Mar od ovsa, ovsiše? Ali pa od olš (jelš), Olše, Ovše? Vaščani si sedaj pravijo Ovsišani, včasih (ob koncu prejšnjega stoletja) so bili Olšanje, Ovšanje. Krajevna zanimivost: tik izpod cerkve izvira bister studenec. V Ovsišah je sredi prejšnjega stoletja (1. 1843) služboval kot župnik Prešernov ožji rojak in pesnik Jožef Zemlja. Umrl je še mlad, komaj 39-letnega je pobrala jetika. Pesnik (hkrati tudi jezikoslovec in glasbenik) je bil v svoji dobi tako cenjen, da so njegovo ime izgovarjali poleg Vodnikovega in Prešernovega. VRT MIRU Tako lahko rečemo za ovsiško pokopališče. En sam red, snaga, cvetje. Malo tako urejenih domovanj umrlih imamo na Slovenskem. Grobišče v NOB padlih 41 junakov je tudi nekaj posebnega. Skupen grob označuje bela marmorna plošča z vklesanim in pozlačenim napisom: Junaki! Za našo ste svobodo zadnjo žrtev dali, do utripov zadnjih ste v pravico verovali. Naš dolg je velik — in le del bi ga vrnili, če bomo te svetinje ohranili. Imena padlih so vklesana v kamnit obelisk na koncu grobišča. Še dva groba sta na ovsiškem pokopališču, ki ju moram omeniti. Razkošna-granitna grobnica rodbine Pogačnik iz Podnarta. V njej počiva tudi Josip vitez Pogačnik. Nad imenom ima vklesan plemiški grb. Drugi grob, ob katerem sem postal, je poslednji dom pesnika in prijatelja Jože Vovka. O njem pa kaj več v prihodnjem zapisu. Za zdaj preberimo le skromen napis na njegovi nagrobni plošči. Joža Vovk, župnik na Jezerskem. Rojen 17.2.1911, umrl 17.2.1957 Torej je mož preživel natanko 46 let med dnevoma rojstva in smrti... V Zarjinem TEKSTILU na Jesenicah so pripravili posebno ugodno ponudbo diolen loflov (šir. 150 cm) raznih barv in vzorcev. Cena: od 75,60 do 79,20 din RADIO 1 Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.00 Odgovoren sem samo svoji partiji 8.45 Iz naših studiev 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Vrt v oktobru 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo orkester Paul Mauriat 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 Nočno popotovanje 3.30 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek J. Herrit: Vdova in pes 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Silva Stingla 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni koncert 22.30 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA Prvi program 4.30 8.07 8.52 9.05 10.06 11.00 11.15 13.20 13.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Radijska igra za otroke: Boris Novak: V ozvezdju postelje Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Nedeljska panorama lahke glasbe Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru in zboru 8uincy Jones edeljsko popoldne Zabavna radijska igra Marjan Marine: Skrivnost roke v smetnjaku Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program J RT — studio Sarajevo Literarni nokturno M. Popovski: Mlada dvojica Plesna glasba za vas Iz slovenske klavirske literature Pop, ročk, beat Če še ne spite S pevci jazza Zvoki godal Plošča za ploščo Simfonični poem Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.36 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Naš likovni svet 23.00 Ravelov večer z njegovo solistično in komorno glasbo 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringa raja 9.20 9.40 10.16 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.06 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Pesmica za mlade risarje Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti: Vrt v oktobru Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam ... Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Andrej Kirn Vrtiljak Studio ob 17.00 Izročila tisočletij Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Lojzeta Slaka Kulturni globus Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno: 2. Kozinc: Pesmi Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov: Povojna hrvaška povest in novela 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Vgostehpri Komornem zboru RTV Ljubljana 20.15 Ekonomska politika 20.35 IgorStravinski: Pulcinella — suita iz baleta po Pergolesiju 21.00 Literarni večer Rože in ogenj 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.18 22.20 Radijska šola za srednjo stopnjo: Slovenski alpski svet Iz glasbenih šol: Glasbena šola Ljutomer Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Kako nadomestiti ajdovo čebeljo pašo Po domače Priporočajo vam ... V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Radijska univerza Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Milan Perlež Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra: Ephraim Kischon: Ziggy in Habooba Zvočne kaskade Skupni program JRT — Jugoslovanska glasba Literarni nokturno Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Z opernega in koncertnega odra Kaleidoskop zabavnih melodij Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Slika in podlistek v slovenski literaturi 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.06 Moderni odmevi 16.40 Kisok s ploščami 17.40 Z ansamblom Dečo 2gur 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 ArrigoBoito: Mefistofeles (odlomki) 20.00 Znanost in družba 20.16 Friderik Chopin: Etude in mazurke 20.35 Motivi razpoloženj v zborovski glasbi 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 S tujih koncertnih odrov 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA 1 TV Ljubljana 8.00 Čudoviti svet muca Filemona 8.15 A. Ingolič: Udarna brigada, serija 8.30 Modri plašček - otroška serija (Zg) 9.00 Dogodivščine morskega konjička, serija (Zg) 9.15 Astma - I. del 9.35 Cesta in mi 9.45 Partizanska tiskarna »Slovenija« — oddaja iz cikla Čas, ki živi 10.15 A. Tišma: Od pet do sedem, drama (Bg) 11.10 Jugoslovanski I rimski test 17.35 Obzornik 17.55 Jakec in čarovnica — risanka 19.30 T V dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Kdo si, Gallus 20.40 Moda za vas 20.50 Povečava angleški film 22.45 TV dnevnik 23.00 625 Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Zaklad, predstava romunskega lutkovnega gledališča 18.45 Test 18.55 NewYork: nogomet Cosmos: Santos — prenos 21.40 TVesej: Vladimir Veličkovič 22.10 G.Puccini: M ada me Butterflv — II. del opere 22.30 24 ur 22.55 Športna sobota TV Zagreb 10.00 T V v šoli od 17.15 do 18.45 isto kot na odd. II. TV mreže 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.25 Vohljač - celovečerni film 22.25 TV dnevnik 22.40 Zabavno glasbena oddaja NEDELJA TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Primerjanje, Plantažni nasad, Elektrika v atmosferi (Zg) 10.00 11.05 15.05 16.00 17.10 17.25 17.50 18.05 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 21.15 22.05 22.15 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (Bg) TV v šoli: Za najmlajše (Sa) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Sa) Vrtec na obisku: V jesenskem gozdu Življenje kukavice - film Obzornik Peta, prsti, cel korak Dogovorili smo se Mladi za mlade (N.Sad) Risanka TV dnevnik A. Strindberg: Smrtni ples — l.del TV drame Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma: Slikar-krajinar TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Potovanje okrog sveta 18.00 Reci mi, reci 18.15 Nove knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 V Santiagu dežuje - celovečerni film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 Majakovski: Stenica — predstava Bitefa 21.20 Mozaik 22.10 Kar je napisano, ostane — dok. film 22.30 TV dnevnik PONEDELJEK TV Ljubljana 8.13 Poročila 8.18 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 8.48 625 9.28 S. Karanovič: Na vrat na nos — nadaljevanka 10.33 Poletje na otoku Mirabelle 11.00 Karino - serija 11.30 Kmetijska oddaja (Zg) 12.30 Poročila 13.50 Križem kražem 14.05 Čudeži živalskega sveta — serija 14.30 Okrogli svet 14.45 Rokomet Crvena zvezda: Krivaja — prenos (Zg) 16.20 Festival kajkavske popevke Krapina 77 17.35 17.45 17.50 19.15 19.30 19.50 20.00 20.55 21.30 21.45 22.00 Moda za vas Poročila Ali poznate Pavla Plešo? - jugoslovanski film Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar I. Ivane: Nikola Tesla - nadaljevanka TV Zagreb Karavana: Cres in Lošinj - 3. del TV dnevnik Atletski mladinski pokal republik in pokrajin — reportaža Športni pregled (Bg) Oddajniki II. TV mreže 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Julio Inglesias ' 21.00 24 ur 21.20 Mož iz prerije — celovečerni film TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 13.40 Gledalci inTV 14.10 RobinHood - serijski film 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 I.Ivanac: Nikola Tesla 21.10 Popotovanja 21.40 T V dnevnik 22.00 Športni pregled TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Nemščina, Nevarna vojska, Geometrija, TV vrtec, Moja delovna miza, Dohodek v tozdu (Zg) 10.30 TV v šoli: Risanka, Prirodoslovje (Bg) 14.30 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska TV: Svetloba oblikuje 17.15 Dogodivščine morskega konjička — serija 17.30 Črna puščica - serija 17.55 Obzornik 18.10 Muppetshovv 18.40 Jugoslovanska . t rimska televizija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 G.Flaubert!: Gospa Bovarv — nadaljevanka 21.50/ Obrazi jazza — glasbena nadaljevanka 22.25 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17 15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Majhna čudesa velike prirode 18.00 Beli delfin 18.15 Programirana umetnost — dok. film 18.50 G lasbeni solisti 19.30 TV dnevnik 20.00 Gospod predsednik — predstava Bitefa 21.10 24 ur 21.30 Muppet show 22.00 Znanstveni studio TV Zagreb * 16.00 TV v šoli - nadaljevanje od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.50 Akcije 21.00 Risanka 21.10 Prvi napad z mačetami — celovečerni film 22.40 TV dnevnik TV Ljubljana 8.50 TV v šoli: Hrvaška, Od Sednja do Reke, Iz del Franja Horvata-Kiša(Zg) 10.00 T V v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Film (Bg) 17.15 A. Ingolič: Začetek tvegane poti — nadaljevanka Udarna brigada 17.30 Zakladi britanskega muzeja 17.55 Obzornik 18.10 Na sedmi stezi 18.45 Za trobento - glasbena oddaja 19.00 Igre v ritmu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna. Ko se bo vrnil Jožko — madžarski film 21.35 Včeraj, danes, jutri: Sporno bogastvo 22.10 TV dnevnik 22.25 Nogomet Madžarska : Jugoslavija — posnetek iz Budimpešte Oddajniki II. TV mreže 17.50 Budimpešta: nogomet Madžarska : Jugoslavija — prenos 20.00 TV dnevnik 20.30 Od glave do pete 21.45 24 ur 22.00 Butan — dok. oddaja T V Zagreb 15.25 TV dnevnik 15.45 TV koledar 15.55 Daljnogled l(>.2f> Radost Evrope — prenos 17.50 Budimpešta: Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Uporaba plastičnih mas pri prežim ovan j u in skladiščenju zelenjadnic 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti (Severna Afrika) 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma A. Černigoj: O Srečk u Kosovelu 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Francija Puh ar j a 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno: W VVhitman: Pesmi o sebi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Minute z Lucijanom Marijo Skerjancem 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Minute z Janom Sibeliusom 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli RTV 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Slovenski alpski svet 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni portret: EdithSitwell 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — Avstrijsko prizorišče 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Slika in podlistek v slovenski literaturi 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Domača pridelava sadja 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: Večer s slovenskim pesnikom Janezom Menartom 21.40 Lepe melodije 22.20 Minute s klasiki sodobne glasbe 23.05 Literarni nokturno: Iz severnoafriške poezije 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč — jazz v operi — Zoller-Konitz 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 14.00 14.20 14.33 16.00 16.15 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 Danes vam izbira Aktualni problemi marksizma Mehurčki Z vami in za vas Tam ob ognju našem Instrumenti v ritmu S popevkami r) Jugoslaviji Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Čustveni svet računalnika Ruperta Z velikimi zabavnimi orkestri Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja (Danilo S vara) 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Z letošnjih stilnih koncertov v G robijah 21.35 Novi posnetki z mezzoeopranistko Evo Novftak- Houškovo 22.00 Tri vokalne simfonije 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Ptiček brez kljunčka 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Uporabnost sadnih in vinskih tropin za prehrano živali 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.1 S N*W umetniki mladim poslušalcem TA TEDEN NA TV Sobota 1. oktober je posvečen glasbi. Slovenci se lahko na ta dan še posebej ponosno pomudimo pri našem največjem glasbeniku Jakobu Petelinu-G a U usu, ki si je sam ob ime pristavil še nadimek Carniolus-Kranjec. Rodil se je skoraj istočasno z našo prvo knjigo, leta 1550, umrl v starosti 41 let in marsikaj o njegovem življenju je uganka. Toda številna vokalna dela — maše, moteti, madrigali — pričajo o ustvarjalcu, katerega umetnost v stoletjih do danes ni izgubila svoje vrednosti. V oddaji ob 20. uri KDO SI, GALLUS? se bomo srečali z dovršeno linijo njegovih vokalnih umetnin. Michelangelo Antonnioni je režiser, ki se nikdar ne zadovoljuje s posredovanjem preprostih zgodb. Njegovi filmi (Krik, Avantura, Noč, Rdeča puščava, Zabriskie Point, Poklic: reporter) zahtevajo gledalčevo sodelovanje pri razglabljanju problemov sodobne družbe, predvsem pa problemov odtujenosti. Za film POVEČAVA (BLOW UP) je Antonnioni uporabil konstrukcijo kriminalke, ob kateri pa prav tako predstavlja pazljivemu gledalcu celo paleto snovi za razmišljanje o človekovih odločitvah ter izjemnih okoliščinah. — V gl. vlogah: David Hammings, Vanessa Redgrave, Sarah M i les in drugi. Nedelja Karino seje rodil pozimi. Mlad žrebiček je ostal brez matere, ki je poginila takoj potem, ko ga je povrgla. Zanj se zavzame krušna mati Grazvna Barska, mlada študentka veterinarske fakultete, ki je trenutno na praksi v tej ustanovi. Tako se prične poljska nadaljevanka KARINO. Zagrebška televizija je ob 120-letnici rojstva NIKOLA TE8LE pripravila TV nadaljevanko o njegovem življenju. Zgodba, ki obsega devet epizod, se začenja nekje od leta 1917 do 1920, ko je Nikola dobil Edisonovo medaljo, se povrne v njegovo mladost in zaključi z njegovo smrtjo. V vlogi Tesle sta nastopila Todor Medic in Rade Šerbedžija. Ponedeljek SMRTNI PLES sodi med Strindbergova najpomembnejša dela. V njem je srebrnoporočenca Edgara in Alice natančno orisal ter ju skiciral v odnosih do zunanjega sveta, do ljudi, do mladih, hkrati pa so ga ponekod poimenovali kar »demoničnega kirurga meščanskega obdobja in meščanske dramatike«. Tragiko zakonskega življenja in razmerja moža in žene je pristopnjeval do absurda, saj zakonca lepega dne spoznata, da sta v resnici največja sovražnika, ne vidita pa drugega izhoda, kot da živita skupaj še naprej tja do naravne smrti. Torek Gustava Flauberta (1821—1880), enega največjih francoskih pripovednikov 19. stoletja, je literarna kritika poimenovala »romantični realist«, saj v svojih delih slika dva svetova: sivo in vsakdanjo resničnost, v kateri prednjačijo malomeščanski poprečneži (Gospa Bovarv, Vzgoja srca) in bleščečo preteklost (Salambo). Angleška BBC je posnela roman GOSPA BOVARY v štirih nadaljevanjih. Glavni lik je Emma, ki neko noč po naključju spozna svojega bodočega moža, zdravnika Charlesa Bovarvja. Življenje z njim si predstavlja kot v sanjah, vendar jo že prva zakonska noč popolnoma spremeni. Spozna, da ji mož ne bo dajal tistega, kar je od njega pričakovala. Začenja iskati drugod, vendar jo njena romantična, sanjava, nestalna, nikoli realna nrav polagoma pripelje do življenjskega brodoloma. Četrtek Današanj oddaja V ŽIVO bo odkrivala najbolj vsakdanji obraz birokracije: kako, koliko časa, s kakšnim človeškim taktom in samoupravnim posluhom se razrešujejo pri nas prošnje in pritožbe občanov in delovnih ljudi. Potrdila bo, da so družbeni odnosi in s tem tudi razmere urejene povsod tam, kjer so razviti samoupravni družbeni odnosi, kjer dejansko obstaja aktivno sodelovanje delovnih ljudi in občanov pri uresničevanju skupnih ciljev. 14.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.06 23.15 0.05 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Moment musical Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Iz slovenske komorne glasbe Mojstri jazza: DuškoGojkovič Revija popevk Od baroka do nove klasike Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Ptiček brez kljunčka 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 16.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra: Vitomil Zupan: Ptički pojejo zgodbo 20.05 Glasbeni intermezzo 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov: Dubrovniške poletne igre 77 21.15 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Otožnost... (Iz komornega opusa Marija Kogoja) 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata, 7,20 do 8 din, cvetača 14,40 din, korenček 7 din, česen 31 din, čebula 6 din, fižol 16,10 do 19,50 din, pesa 5 din, paradižnik 7 din, paprika 6,20 din, slive 13,20 din, jabolka 6,50 do 7,45 din, hruške 12,85 din, grozdje 11,90 do 16,90 din, limone 23,90 din, ajdova moka 18,40 din, korizna moka 6,20 din, kaša 6,73 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,50 din, sladko zelje 2,65 din, kislo zelje 5,20 din, jajčka 2,20 do 2,40 din, krompir 3,20 din KRANJ Solata 12 do 14 din, špinača 20 din, cvetača 18 din, korenček 10 do 12 din, česen 38 din, čebula 7 din, fižol 16 do 28 din, pesa 8 din, kumare 6 din, paradižnik 10 din, paprika 5 do 7 din, slive 12 do 16 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 14 din, grozdje 16 din, žganje 60 din, limone 23,30 din, ajdova moka 18 din, korizna moka 8 din, kaša 16 din, surovo maslo 60 do 68 din, smetana 28 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 do 7 din, kislo zelje 12 do 14 din, orehi 160 din, jajčka 2,40 din, med 50 din, krompir 4 din UMRLI SO V TRŽIČU Pintarič Albina, roj. 1908, Cadež Ivana, roj. 1886, Gomboc Frančiška, roj. 1905 nogomet Madžarska : Jugoslavija 20.00 TV dnevnik 20.30 Prosta sreda ČETRTEK TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Poljedelstvo, Evropsko podnebje, Delitev celice (Zg) 10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) 11.05 TV v šoli: Minerali (Sa) 15.00 Šolska TV: Svetloba oblikuje 17.25 Čudoviti svet muca Filemona 17.35 Obzornik 17.55 Modri plašček - otroška serija 18.25 Skrivnosti morja — serija 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje — nanizanka 20.30 V živo: Potrkajte na naslednja vrata Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali odred 18.15 Sedanjost in prihodnost našega gospodarstva 18.45 Odgovor na vse 19.30 T V dnevnik 20.00 Dežela potrpežljivih ljudi (Tanzanija) 20.50 24 ur 21.10 Tuaregi - l.del dok. oddaje TV Zagreb 15.00 TV v šoli — ponovitev od 17.15 do 20.50 isto kot na odd. II. TV mreže 20.50 Nevarna srečanja — nadaljevanka 21.55 T V dnevnik 22.15 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine TV Ljubljana 9.00 T V v šoli: Slovenščina, Ruščina, Uganke, Nevarna vojska (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) 15.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.05 Križem kražem 17.20 Pisani svet 17.55 Obzornik 18.10 Srečanje oktetov 18.45 Sodobna medicina: Počasno odštevanje 19.05 Cesta in mi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar 20.00 P.Gejdoš: Nemirna ljubezen — nadaljevanka 21.15 Razgledi: Bolniške — »bolniške« 21.45 Policijske zgodbe - serija 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Kapetan Mikula Mali 18.15 Družbena tema 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Film danes 21.00 24 ur 21.15 Koncert Bemusa TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd.II.TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Izvolite, kar naprej 20.50 Ljubezenske zgodbe — serijski film 21.40 Portreti 22.20 TV dnevnik Z Murko in Glasom SOZD ALPETOUR TOZD hoteli Bohinj Na podlagi sklepa poslovodnega odbora TOZD Hoteli Bohinj objavljamo naslednja prosta delovna mesta za novi hotel Zlatorog v Bohinju: 1. GOSPODINJE HOTELA Pogoji: višja šola turistične smeri s 3-letno prakso aktivno znanje enega tujega jezika ali hotelski tehnik s 5-let-no prakso in aktivno znanje enega tujega jezika; 2. ŠEFA STREŽBE Pogoji: hotelski tehnik s 3-letno prakso ali VKV delavec gostinske stroke s 5-letno prakso, aktivno znanje dveh tujih jezikov; 3. VEČ NATAKARJEV Pogoji: KV gostinski delavec s 3-letno prakso in pasivnim znanjem dveh tujih jezikov; 4. DVEH TOČAJEV Pogoji: KV gostinski delavec z 2-letno prakso in pasivnim znanjem dveh tujih jezikov; 5. ŠEFA KUHINJE Pogoji: hotelski tehnik s 3-letno prakso ali VKV gostinski delavec s 5-letno prakso; 6. VEČ KUHARJEV Pogoj: KV gostinski delavec — kuhar s 3-letno prakso; 7. DVEH KUHARSKIH POMOČNIC Pogoj: PKV kuhar z 1-letno prakso; 8. DVEH KUHINJSKIH BLAGAJNIČARK Pogoj: K V gostinski delavec s 3-letno prakso; 9. SLAŠČIČARJA Pogoj: KV delavec slaščičarske stroke s 3-letno prakso; 10. FRIZERJA Pogoj: KV delavec s 3-letno prakso; 11. VEC SOBARIC Pogoj: KV ali PKV delavka z več kot 2-letno prakso in pasivnim znanjem enega svetovnega jezika; 12. DVEH SNAŽILK Pogoj: NK delavka; 13. VEC RECEPTORJEV Pogoji: srednja strokovna aktivnim znanjem izobrazba s 5-letno prakso in dveh svetovnih jezikov ali KV gostinski delavec s 5-letno prakso in aktivnim znanjem dveh svetovnih jezikov. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in posebnim pogojem uspešno opravljeno poskusno delo. Hotel bo odprt 29. novembra 1977. Nastop dela je mogoč najpozneje do 15. novembra 1977 oziroma po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena, družinska stanovanja pa po planu stanovanjske izgradnje. Zaposlenim nudimo ugodnejšo prehrano. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave sprejema v 8 dneh od objave kadrovska služba TOZD Hoteli Bohinj 64265 Bohinjsko jezero. OMDR osnovne šole Lucijan Seljak Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja v oddelku PB na centralni šoli za določen čas od 15. oktobra 1977 do 20. junija 1978 — vzgojiteljice v VVO na podružnični šoli Orehek za določen čas od 11. novembra 1977 do 14. julija 1978 — varuhinje — snažilke v VVO na podružnični šoli Orehek (polovica delovnega časa varuhinja, polovica delovnega časa snažilka) za nedoločen čas Prijave sprejema OflJfDR 15 dni po objavi razpisa. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 14. člena Zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28/71) in Odloka o sestavi, nalogah in načinu dela komisij in drugih teles občinske skupščine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/74) prosto delovno mesto ravnatelja Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica Pogoji: f — vzgojitelj z opravljenim strokovnim izpitom, ali — diplomirani pedagog, sociolog ali socialni delavec — da ima vsaj 5 let prakse v vzgojno varstvenem ali vzgojno izobraževalnem delu. Poleg navedenih splošnih pogojev mora biti kandidat pedagoško in družbenopolitično razgledan, imeti mora sposobnosti za organizacijo dela ter ustrezne moralnopolitične lastnosti. Pismene prošnje z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, potrdilom o dosedanji zaposlitvi in kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica, Gorenjska c. 19, Radovljica. do morja Prav, če šofer noč', va pa midve Lep dan je bil v soboto, ko smo šli z našimi naročniki na jesenski izlet proti morju. No, pa saj je tudi moral biti, ko smo pa kar tri dimnikarje srečali že pri Jelenu. Ves izlet je potekal v znamenju cule. Prvo culo, pravo culo namreč sta Pepca in Tončka od Murke razvezah pred škofjeloškim Transturistom, ko smo dobili še naročnike iz Škofje Loke in obeh dolin: v njej je bil za vsakega od nas po en »štamperle«. Brinjev-ček za ženske, sadjevec za moške. Na Socerbu, ko smo naredili postanek strmo gori nad Trstom in ko je bil sončni Tržaški zaliv kot na dlani, sta razvezah še ostale cule. V vsaki je bila prava stara gorenjska popotna malica: prešca, klobasa, sir, hruška in jabolko pa še nekaj za posladkat in za moč ... Podprli smo se, da je bilo kaj, potem pa stopili do tiste puščavniške luknje, v kateri je svoje dni živel tisti nesrečni mladenič Socerb. Brrr, v tisti luknji se mu je moralo pa res slabo goditi... Vse skupaj smo še malo zalili in potem skočili še do bjižnjih Hrastovelj, kjer so nam pokazali tisti sloviti mrtvaški ples, ki nas je spomnil, da tudi nas čaka na koncu bela smrt s pismom, odprto rakvijo, lopato in motiko. Kar malo tesno ti je, ko si pa potem spet zunaj in so pod tabo vinske gorice in grozdi zreli in sladki, da kar pokajo, hitro pozabiš na vse tiste kosti. Sedaj smo le žejni in hitro najdemo gostoljubne hrasto-veljske hiše, kjer točijo dobro kapljico in imajo gospodinje polne jerbase pravkar obranega grozdja. Pa moramo spet naprej, kajti že nas čaka kosilo v samem Bernardi-nu. Lepo je tu, ni kaj reči, in tudi drago ni za tale letni čas, ko so sonce in cene že malo niže. Turistov je tudi še dosti. V Jahting klubu so nam pogrnili mize tako, da smo na eno stran videli same nobel jahtice, na drugo pa odprto morje . . . Še kaktuse gremo pogledat, smo rekli, tja doli do Sečovelj. Pa smo jih »Le kaj je v culi?« se sprašuje tale naročnik iz Bohinja videli veliko in še več; poleg taščine-ga jezika poznamo zdaj še taščin stol. Lahko si mislite, da ni preveč mehak! Del naših potnikov pa ni bila za kaktuse, ampak jo je raje ubrala na staro barkačo, ki je zasidrana na koncu solin in so se tako udobno namestili na palubi, kjer je seveda majhna restavracija, da bi, kot so rekli, najraje šli kar za Ameriko, ne pa z nami nazaj v Kranj. Pa so le morali vzdigniti sidro. Ustavili smo se potem še v Senožečah, da smo pokusili teran in odličen kraški pršut; potem pa na Kranjsko. Tončka in Pepca, ki sta držali drušno gor, kot pravimo, sta imeli vso pot polne roke dela, ampak »štimunga« je bila pa enkratna. Kar vprašajte tiste, ki so bili z nami, pa bodo povedali! In ko smo vse to dali skoz, smo od Murke dobili še posebne kolajne, pri Višnarju na Jesenicah izrezljane, da nas bodo doma še dolgo spominjale tega lepega dne in Murke. Spomladi ste pa drugi na vrsti! D. D. Kdo 'če mal'catV. »Na zdravje vsem našim bralcem!« kličeta naša Lidija z »malih oglasov« in vaš stari znanec Črtomir Zoreč. Razpisna komisija . Dimnikarsko podjetje Kranj razpisuje v skladu s 30. čl. statuta delovno mesto individualnega poslovodnega organa direktorja Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri, 5 let prakse na ustreznem delovnem mestu, — VK dimnikar z najmanj 8 let prakse na ustreznem delovnem mestu Kandidati naj vlože pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kot: dokazilo o strokovni izobrazbi, kratek opis dosedanjega službovanja in kratek življenjepis, potrdilo o nekaznovan j u in potrdilo da ni v kazenskem postopku v 15 dneh po razpisu na naslov z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po sprejemu sklepa. AVTO-MOTO DRUŠTVO Kranj razpisuje TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE graktične vožnje ogoji: 1. starost 23 let, 2. vozniški izpit najmanj leta ustrezne kategorije, 3. popolna osemletka, 4. potrdilo o nekaznovanju, 5. zdravniško spričevalo Prijave pošljite na Avto-moto društvo Kranj, Koroška c. 53/D na sekretariat društva. Rok prijave je 20. oktober 1977. tri %oU($rad®o&>h\ Podvin na Gorenjskem Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta: 1 HOTELSKE GOSPODINJE 2 KUHARICE - KUHARJA 3. OBRAČUNSKEGA REFERENTA - KONTROLORJA 4 RECEPTORJA 5. SOBARICE Kandidati za prosta delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.: končana srednja šola ali hotelska šola ter nad tri leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 2.: končana gostinska šola ter nad dve leti ustreznih delovnih izkušenj, pod 3.: končana srednja šola ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj v gostinstvu ali trgovini, pod 4.: končana hotelska šola ali srednja ekonomska šola ter nad dve leti ustreznih delovnih izkušenj, znanje nemškega jezika, pod 5.: končana osemletka, do enega leta delovnih izkušenj, uspešno opravljeni test iz poznavanja dela. Vabimo vse kandidate, ki želijo postati delavci naše delovne organizacije, da se oglasijo v kadrovskem oddelku Hotela »Grad Podvin«, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila. Prijave prinesite osebno ali pošljite po pošti v 14 dneh po objavi. Samskim delavcem nudimo začasno rešitev stanovanjskega problema v hotelu. Svet delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje prosta delovna mesta v oddelku za planiranje in analize - SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PLAN IN ANALIZE Pogoj: Visoka strokovna izobrazba ekonomske, politične in sociološke smeri in 4 leta delovnih izkušenj; v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve - SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA V SLUŽBI ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE Pogoj: visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj — zagotovljeno družinsko stanovanje; - REFERENTA ZA PROMET IN KOMUNALNE ZADEVE Pogoj: višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali gradbene smeri, 2 leti delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo; - REFERENTA ZA GRADBENE IN STANOVANJSKE ZADEVE Pogoj: višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali gradbene smeri, 2 leti delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo; v oddelku za finance - PLANERJA - ANALITIKA Pogoj: višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali upravne smeri, 2 leti delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo; v oddelku za notranje zadeve - POMOČNIKA NAČELNIKA Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj; v oddelku za skupne službe - SEFA ODSEKA ZA OBČO UPRAVO IN REFERENTA ZA OMT Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne, organizacijske ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Posebni pogoj za vsa delovna mesta je moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilo o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. V novi Kokrini TINI so dali velik poudarek boljši kozmetiki, tako da so tu sedaj na voljo vse najbolj iskane kolekcije; trenutno je najbolje zastopana zahodnonemška kozmetična hiša SANS SOUCIS, ki ima v svojih kolekcijah kreme za najzahtevnejše vrste kože. Dobro je zastopana tudi kozmetika Helene Hubinstein ter Yardli, katere licenco je prevzela novomeška Krka. Veliko povpraševanje pa je tudi po domačem TOKALONU, ki gre v kvaliteti v korak z marsikatero znano svetovno firmo. Kamen na kamen, temelj za trden jutrišnji dan stanovanjsko varčevanje ljubljanska banka V nedeljo dopoldan pri Lesnini Tako prijetno je sijalo sonce že navsezgodaj zjutraj skozi velika okna v salon pohištva, da bi človek kar obsedel v mehkem naslanjaču in se predal sanjarjenju. Prihajale so družinice z otroki, posamezniki pa spet starejši pari. Ves čas so se zunaj ustavljali avtomobili. Človek bi skoraj ne verjel, da bo tale gesta LESNINE, da bodo imeli odprto tudi ob nedeljah, pritegnila toliko ljudi. Irena Ristevski iz Šorlijeve ulice v Kranju je z možem pravkar izbirala kavč za hčerko. Pravzaprav sta prišla le pogledat, v katerega se je hči že med tednom »zagledala«. In ko je videla napisano na vratih, da je odprto tudi ob nedeljah od 9. do 17. ure, ju je prosila, naj gresta pogledat še onadva v nedeljo, ko drugače nikoli ne moreta skupaj ven. »Saj veste, kako je,« pravi Irena, »delaš na dve izmeni, trenutno še na tri, in res težko naj-deva skupno prosto popoldne, zvečer je pa tudi težko izbirati, ko ne vidiš dobro barv. Tole, da je odprto ob nedeljah, je res dobra pogruntacija LESNINE. Nam strankam je s tem zelo ugodeno. Pa rad človek pride v tako lepo in prostorno prodajalno. Se ti zdi, kot da si na kakšni razstavi. Nikamor se ti ne mudi, lahko si dodobra ogledaš vse in sproti kombiniraš. Tamle zgoraj sem videla izredno lepo svetlo spalnico. Menjati bova morala, staro imava že 17 let in bo čas, da malo obnoviva. Zdaj, ko je takole odprto, bomo lahko prišli kakšno nedeljo vsi skupaj pogledat.« Jože Kalan s Suhe pri Predos-ljah je sam mizar po poklicu in je z ženo prišel pogledat za novo spalnico. »Ko sem prvič v GLASU prebral, da bo LESNINA imela ob nedeljah odprto, sem takoj rekel, da je to pametno. Ob nedeljah si prost, družina je cela doma in si lahko skupaj ogleda razstavljeno pohištvo in izbira. In tako poslovanje mora imeti uspeh. Le malo bolj v javnost morate to še dati.« Direktor trgovine pohištva LESNINE Kranj Milan Likozar nam je nato povedal, da je že po prvih obvestilih ta nedeljska razstava pohištva zares dobro obiskana. Prvo nedeljo so šteli do 151 obiskov, potem pa niso šteli več. Vsako nedeljo jih obišče takole od 150 do 200 strank. Ko se bo to še bolj razvedelo, jih bo seveda prišlo še več. Ponudba je vsekakor zadovoljiva, saj je trenutno razstavljeno pohištvo na 1500 kvadratnih metrih, v bližnji bodočnosti pa imajo v načrtu dograditi okrog 2000 kvadratov novega skladiščnega prostora in bodo sedanje skladišče preuredili v razstavni prostor in tako pridobili novih 800 metrov prodajne površine. Na Jesenicah pa tudi urejajo novo prodajalno z okrog 400 kvadratnimi metri prodajne površine. Tako se bo ponudba Lesnine na Gorenjskem povečala za dobrih 1200 kvadratov. To prakso, da bodo imeli odprto ob nedeljah kot razstavo, kjer si lahko pohištvo ogledaš, dobiš nasvet pa tudi kreditne pole ti dajo, bodo obdržali tudi v bodoče. Os NOVO - NOVO - NOVO RAZSTAVA POHIŠTVA odprta ob NEDELJAH od 9. do 17. ure v LESNINI na Primakovem V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM GLAS JESENI 77 DPD Svoboda Šenčur bo letos že tretjič pripravila gorenjsko glasbeno karavano pevcev amaterjev GLAS JESENI 77. Karavana bo potekala meseca novembra, ustavila pa se bo v sedmih gorenjskih krajih. Pevce amaterje bo ocenjevala žirija občinstva in strokovna žirija. Za GLAS JESENI 77 se lahko prijavijo pevci amaterji, ki še nimajo posnetka na radiu, plošči ali kaseti, pogoj pa je, da pevci pojejo v slovenščini. Zaželene so tudi lastne skladbe. Prijave sprejema do 7. oktobra organizacijski odbor za Glas jeseni 77 (DPD Svoboda Šenčur), Beleharjeva cesta 51, 64208 Šenčur. Pred prireditvijo bo še avdiciia. r. Erzin — Medvode — nova teniška igrišča — Prizadevni tele8nokulturni delavci domačega Partizana, združeni v teniško sekcijo, so že več let načrtovali graditev teniških igrišč. V to jih je sililo veliko zanimanje za tenis med krajani ter eno samo neprimerno asfaltno igrišče. Na lokaciji pri Petrolovi črpalki so dobili zemljišče in lani v novembru pričeli z delom. Predračun za tri teniška in eno odbojkarsko igrišče je dosegel 800.000 dinarjev, vendar je 60 krajanov opravilo nad 2000 prostovoljnih delovnih ur. Tako bo treba plačati le material in. stroške dela strojev. Razumevanje so pokazale tudi posamezne delovne organizacije, med njimi Tekstil in TOZD Filc Mengeš, ki jim je brezplačno odstopil 2000 km politlaka. To bo prvi tovrstni športni objekt v Jugoslaviji z uporabo polipropilenske polsti. Doslej so politlak uporabljali pri graditvi avtoceste Ljubljana—Vrhnika, (fr) —Foto: F. Rozman PRELOŽENA SPRETNOSTNA VOŽNJA S TRAKTORJI Cerklje — Zaradi odkritja spomenika padlim v NOB v nedeljo ob 10. uri na pokapališču na Spodnjem Brniku, katero svečanost pripravljata krajevna organizacija ZB Cerklje in krajevna skupnost Brnik s svojimi člani ZB, je Avto-moto društvo Cerklje preložilo spretnostno vožnjo s traktorji na prihodnjo nedeljo, 9. oktobra ob 9. uri. J. Kuhar Jesenice — Sodobna banka — Ko bodo zgradili novo poslopje Ljubljanske banke, bodo podrli staro zgradbo in odstranili ograjo s pločnika. Prostori nove banke bodo sodobno opremljeni, v pritličju bodo poslovni prostori. Sedanji prostori banke so že nekaj časa pretesni. — Foto: J. Zaplotnik Škofja Loka — Krajani se še niso povsem navadili na prepoved prometa z motornimi vozili na Mestnem trgu. Trg tako sameva, samevajo pa tudi trgovci, ki beležijo manjši obisk kupcev, saj parkiranih prostorov v bližini ni. -fr Radovljica — Splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica je konec minulega leta v podaljšku zdravstvene enote v Radovljici začelo graditi novo lekarno. Gradbena dela so že končana, čakajo pa le še na opremo prostorov, ki merijo okrog 240 kvadratnih metrov. Pričakujejo, da bo manjkajoči denar za opremo odobrila regionalna zdravstvena skupnost in da bodo lekarno lahko odprli še letos. Po otvoritvi bo lekarna odprt vsak dan, dežurna služba v njej pa bo tudi ob nedeljah in praznikih. Ni pa še rešeno vprašanje nočne dežurne službe. - Foto: A. Žalar Škofja Loka — Lanskoletna rekonstrukcija ceste Jeprca —Škofja Loka je bila opravljena do podvoza z železniško progo na Godešiču. Ostala pa je ozka cesta na obeh straneh železniškega prehoda, ki predstavlja dokaj resno prometno* oviro. Upajmo, da bo kmalu zgrajen tudi podvoz, ki bo dokončno zagotovil primerno prometno varnost na zelo prometni cesti, -fr Mojstrana — nevarno križišče — Na križišču seje v zadnjem časi pripetilo že preveč prometnih nesreč, tudi s smrtnimi žrtvami. Priključek na magistralno cesto iz Mojstrane je precej nepregleden in se pri krajevni skupnosti prizadevajo, da bi ga primerno uredili. Vozniki po odprti magistralni cesti proti križišču vozijo kljub opozorilnim znakom precej hitro in je zato prečkanje ceste celo po prehodu za pešce precej nevarno. — Foto: J. Zaplotnik Škofja Loka - Delavci Sekcije za vzdrževanje prog Ljubljana so na železniški progi Jesenice-Ljubljana med postajama Reteče in Medvode zamenjali 1230 betonskih pragov z lesenimi, ki so se pokazali kot bolj primerni, predvsem pa trajnejši. Večino del so opravili strojno, samo zamenjavo pragov so morali opraviti ročno, fr \ POHOD NA RATITOVEC Železniki — Člani planinskega društva iz Železnikov so v nedeljo, 25. septembra, pripravili prvi množični rekreacijski pohod na 1666 metrov visoki Ratitovec. Planinci iz Selške doline so ga nameravali pripraviti že teden dni poprej, vendar jim je to preprečilo izredno slabo vreme. Nedeljskega pohoda v čudovitem sončnem vremenu se je udeležilo blizu 300 ljubiteljev planin. Na vrhu so vsi prejeli posebne izkaznice. Pohod bo poslej postal tradicionalen. Za dvakratno udeležbo na njem bo vsakdo Erejel bronasto značko, za štirikratno srebrno in za šest-ratno udeležbo zlato značko, za desetkratni »vzpon« pa bodo planinci iz Železnikov udeležencem podeljevali Sosebne plakete. Vsi udeleženci pohoda so na vrhu latitovca še posebno toplo pozdravili predsednika planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnika. -jg • MSItMuMkU <•■ MMMtum*«**««: \ t*H«*W#> <«*< { siv«**««;*««, -h* Kako zelenje približati sodobnemu človeku? V prenovljenem paviljonu Horti-kulturnega društva Kranj pri Prešernovem gaju so konec prejšnjega tedna zaprli prvo od vrste razstav, za katere so se v društvu odločili, da jih bodo organizirali tako letos kot v naslednjem letu. Minula razstava, ki so jo pomagali urediti učenci osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča, je imela naziv Svet rastlin ter je združevala tako likovna prikazovanje in razumevanje sveta rastlin, kot je značilen za otroke, ter razstavo fuksij. V kranjskem Hortikulturnem društvu, ki šteje zdaj okoli 200 članov, ljubiteljev zelenja in cvetja, upajo, da bo prenovljeni paviljon sčasoma postal nekak informativni center, kjer naj bi se tako ljubitelji zelenja in tudi tisti, ki jim je manj do njega, seznanjali z načini povezovanja rastlin in našega ožjega in širšega okolja. Že sredi oktobra (od 12. do 20.) pripravljajo naslednjo razstavo, kako urediti grobove in kakšno cvetje in zelenje je najprimernejše za dan mrtvih. Naslednji mesec pa bo na vrsti razstava o ureditvi doma in aranžiranju novoletnih daril. K sodelovanju so povabili tudi Kranj — Regulacija Rupenščice — Struga vode Ru-penščice je ob večjem deževju poplavljala. Delavci Vodno gospodarskega podjetja so strugo začeli primerno urejati in obrežje zavarovali. Strugo bodo regulirali vse do Podrupe. -Foto: B. B. Bohinjska Bistrica — Delavci temeljne organizacije združenega dela Kobla v Bohinjski Bistrici so v glavnem že pripravljeni na smučarsko sezono. Za to zimo so uredili smučišča ob 367 metrov dolgi vlečnici v Bohinjski Bistrici in ob dvosedežnicah Kobla I in II. Na sliki: Načrt dokončne ureditve smučišč in žičnic na Kobli. -B. B. KRANJ - KOLO ZA BORUTA PETRlCA — Na pikniku, ki ga po končani sezoni za člane vsako leto pripravi upravni odbor Plavalnega kluba Triglav, je predsednik kluba Štefan Kadoič plavalcu Borutu Petriču kot posebno darilo kluba izročil športno Rogovo kolo. Borut ga je prejel zaradi uspehov v letošnji plavalni sezoni, posebno pa še za osvojeno bronasto odličje na letošnjem članskem evropskem prvenstvu, (dh) — Foto: J.Zaplotnik priznane strokovnjake, kot je na primer znana poznavalka ikebane prof. Klara Kosova. Razen tega, da se bodo tudi v naslednjem letu vrstile razstave v paviljonu Hortikulturnega društva, pa želijo urediti tudi del sedanjega vrta pri šoli Simona Jenka v razstavni vrt, ki naj bi bil zanimiv za vse šole kot dopolnilo pouku biologije, zanimiv pa bo tudi za vse ostale, ki jih zanima zelenje sodobno urejenega PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEMPO GORENJSKI V sredo dopoldne se je v našem uredništu oglasil Joža Kržič iz Go-sposvetske ulice v Kranju. Prinesel je pokazat ribiško trofejo: 84 cm dolgega in 7 kg težkega belega amurja, ki ga je zjutraj ob 7. uri ujel v Ćukovi jami v Bobovku. Joža Kržič se z ribištvom ukvarja že pet let, član ribiške družine pa je 2 leti. Pravi, da lovi v Savi, Zbiljah in v Bobovku in, da je že imel precej ribiške sreče. Letos spomladi je pod jezom pri Tekstilindusu ujel približno 4 kg težkega in 70 cm velikega soma, ki pa ga je spustil nazaj v vodo. (Ib) Foto: J. Zaplotnik vrta. L. M. Radovljica — Obnova — Delavci in sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo Kranj so pred kratkim začeli z restavratorskimi deli v starem središču Radovljice. • Restavrirali bodo več fresk. Akademski slikar in restavrator Tone Marolt, ki smo ga našli pri teh delih, je dejal, da so prebivalci obnovo z veseljem sprejeli in da pomagajo. Središče starega dela Radovljice torej dobiva izredno zanimivo podobo. — Foto: B. B. r Nela spet v Kranju Zabave in sprostitve željnemu občinstvu se bo v sredo, 5. oktobra, spet predstavila »čistačica Marica Hrdalo« (humoristka Nela Eržiš-nik). Duhovita Nela bo nastopila na zabavno-glasbenem koncertu skupaj s pevcema popevk Duškom Lokinom in Ivom Mojzerjem, ki ju bo spremljal orkester Demoni. Pred stavd bo v kranjskem kinu Center zvečer ob 20.15. H. J. Obvestilo Obveščamo starše otrok, rojenih leta 1971 in v prvih mesecih leta 1972 (januar, februar, marec), da bo vpis šolskih novincev za šolsko leto 1978/79 na vseh centralnih in podružničnih šolah v kranjski občini v soboto, 8. oktobra, od 8. do 11. ure Starši, pripeljite k vpisu otroka in prinesite njegov rojstni list. osnovna šola Davorin Jenko Cerklje osnovna šola Matija Valjavec Preddvor osnovna šola Stanko Mlakar Šenčur osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje osnovna šola France Prešeren Kranj osnovna šola Simon Jenko Kranj osnovna šola Stane Žagar Kranj osnovna šola Lucijan Seljak Kranj in vse njihove podružnične šole. MALI OGLASI prodam vikend, premer 3x3 m. Mlaka 49, Kranj 6840 DO Varnost Ljubljana o.sub.o. TOZD Fizično varovanje premoženja o.sub.o. Delovna enota Kranj, Cesta JLA 16 objava prostih delovnih mest Objavljamo tri prosta delovna mesta 1. nadzornikov — varnostnikov na območju Kranja Pogoji: poleg z zakonom določenih splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima srednjo izobrazbo varnostne smeri ali poklicno dokončano solo in <3 leta delovnih izkušenj, 2. da ni starejši od 33 let, 3. da ima opravljen vozniški izpit B kat. in osebno vozilo, 4. da sme nositi orožje v službene namene, 6. da je družbeno in politično aktiven in neoporočen, 6. da ima urejene vojaške obveznosti, 7. da je fizično in psihično zdrav, 2. varnostnikov na območju Kranja in Tržiča Pogoji: poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in zakonskimi predpisi morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo dokončano osnovno solo ali vsaj S razredov osnovne iole, t. da pozitivno opravijo predhodni preizkus znanja, 5. da so moralno in politično neoporečni, 4. da smejo nositi orožje v službene namene, 5. da niso starejši od 50 let in da imajo urejene vojaške obveze, 6. da so fizično in psihično zdravi. Pismene vloge s krajšim življenjepisom sprejemamo 15 dni od objave tega razpisa na naslov: DO Varnost. Ljubljana, TOZD Ljubljana, DE Kranj, Cesta JLA 16, Kranj. Brivsko frizersko podjetje Odbor za medsebojna razmerja Kranj, Maistrov trg 12 razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — popolna ekonomska srednja šola in 5 let prakse. Prijave sprejema odbor za delovna razmerja do zasedbe delovne- Ža mesta — nastop možen takoj, kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa po opravljenem postopku. Stanovanja ni. Po sklepu DS TOZD Slaščičarna-Kavarna Kranj objavljamo prodajo naslednjega gostinskega inventarja in osnovnih sredstev: 1. KAVARNIŠKE MIZE IN STOLI 2. HLADILNE VITRINE S PRIPADAJOČIMI AGREGATI 3 DOSTAVNI AVTO ZASTAVA 430/F Ogled zgoraj navedenega inventarja oz. osnovnih sredstev je možen na sedežu TOZD, Tavčarjeva ul. 17, Kranj. Gorenjska predilnica Škofja Loka Kidričeva c. 75, p.o. razpisuje prosto delovno mesto električar j a Pogoj: — KV električar in 2 leti prakse Poskusni rok je 3 mesece. Prošnje sprejema kadrovski oddelek Gorenjske predilnice 15 dni po objavi v časopisu. Eno leto stare KOKOŠI lahko dobite vsak dan popoldne, v soboto pa ves dan pri Pavlin, Pivka 45, Naklo 6759 Prodam popolnoma novo TER-MOAKUMULACIJSKO PEČ -6 KW, še nemontirano. Garnet Janez, Zgoša 58, Begunje 6791 Prodam malo rabljen GUMI VOZ, večji SOD za namakanje, lažjo 5-letno KOBILO in težjega 7-letne-ga KONJA. Gostilna Majdnek, Lesce 6793 Prodam leseno BARAKO 12x5 m, primerno za skedenj, živino ali gradbeno barako. Cena 22.000.— din. Ogled v soboto, 1. oktobra 1977, od 8. do 12. ure. Celesnik, Prešernova 15, Bled 6810 Poceni prodam električni ŠTEDILNIK na 3 plošče. Bajželj, Planina 44, Kranj 6811 Prodam poceni 2 rabljena KAVČA. Stojakovič Drago, C. 1. maja 69, 7. nadstropje, Kranj 6812 Student proda električni BRIVNIK. Reševa 5, Kranj 6813 Prodam JEDILNICO, nekaj POSTELJ, stare NEMŠKE KNJIGE. Kupim pa manjšo HIŠO v slabem stanju ali HLEV za preureditev v stanovanje. Saša Pretnar, Podbrezje 67, Duplje 6814 Prodam rabljen HLADILNIK himo - 70-litrski in SAMSKO SPALNICO. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 6815 Poceni prodam lep LONČEN KAMIN. Sp. Gorje 103/b, 64247 Zg. Gorje 6816 Prodam HRASTOVO KAD -235-litrsko za namakanje sadja in trodelno rabljeno OMARO po ugodni ceni. Ogled na Šercerjevi 28, Radovljica 6817 Prodam KONJA, starega 14 let, težkega okoli 400 kg. Primeren za vsa kmečka dela. Stojan Franc, Boh. Bela 59 6818 Prodam KUPPERSBUSCH peč in ŠTEDILNIK gorenje na drva. Dvorje 55, Cerklje 6788 Prodam otroški športni VOZIČEK, OTROŠKI SEDEŽ za avto, 4 gume za avto lada. Torkar, Kranj, Koroška 12 6819 Prodam JUNICO simentalko, 6 mesecev brejo. Mišače 3 pri O točah 6820 Ugodno prodam odlične mladiče nemške VOLCJAKE. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 6821 Prodam 2 PRAŠIČA od 50 do 80 kg težka. Rupa 15 6822 Prodam TRAJNOŽARECO PEC kiipersbusch. Drempetič, Cesta na Brdo 59 Prodam koruzo za SILAŽO. Visoko 70 6823 Prodam ŠTEDILNIK kilppers-busch. Štajer, Zupančičeva 9, Kranj 6824 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in otfoško KOLO za 4 do 6 let starosti. Drolc, Šorlijeva 3, Kranj 6825 Prodam 4 KW TERMOAKUMU-LACIJSKO PEC. Dostavim na dom. Šmartno 32, Cerklje 6826 Prodam 1514 cementnih ŠPlCA-KOV in 12 KORCEV. Bajželj Frančiška, Škofjeloška 41, Stražišče, pri Kovaču 6827 Prodam BOROVE PLOHE -10 cm debele. Naslov v oglasnem oddelku 6828 Prodam PUNTE za višino stropa 2,5 m. Telefon 23-341, dopoldan vsak delavnik 6829 Prodam okrog 1500 (150 kv. m) STREŠNIKOV r- špičak. Krišelj, Visoko 76 6830 Prodam 5 KW AEG TERMO-AKUMULACIJSKO PEC. Berton-celj, Sv. Duh 127, Šk. Loka 6831 Prodam POROČNO OBLEKO št. 38 in klobuk. Britof 12, Kranj 6832 Poceni prodam 900 kosov rabljene SALONITKE 40x60, PLINSKO PEC, PEC na kurilno olje in novo KOPALNO KAD avstroemajl. Be-dene, Kokrškega odreda 2, tel. 21-360 6833 Prodam 2 PRAŠIČA po 80 kg težka. Korošec Janez, Milje 3, Šenčur 6834 Ugodno prodam lesena GARAŽNA DVIŽNA VRATA, železen okvir, malo rabljeno TRAJNO ŽA-RECO PEC kiippersbusch 7112 in novo litoželezno belo BANJO 158 cm. Mlaka 114 6835 Prodam nov lesen GNOJNlCNI SOD - 1000 litrov. Dvorje 32, Cerklje 6836 Prodam HIŠO za rušenje, KAMIN in KMEČKO PEC. Voglje 27, Šenčur 6837 Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Slavi Zirkelbach. Šempetrska 28, Kranj, tel. 23-570 6838 Ugodno prodam POMIVALNO MIZO in 8-litrski BOJLER. Zupan, Pot na Jošta 11, Stražišče, Kranj 6839 Prodam BARAKO, primerno za LACIJSKO PEC. Kopač Ivan, Dru-lovka 13, Kranj 6841 Ugodno prodam večjo količino DROBNEGA KROMPIRJA. Stra-hinj 7, Naklo 6842 Prodam 3 mesece BREJO TELI-CO simentalko. Leše 31, Tržič 6843 Prodam 8 let starega KONJA ali menjam za GOVED. Papler Valentin, Leše 34, Tržič 6844 Prodam ZIBELKO z vso opremo, bele barve. Behek, Maistrov trg 12, Kranj 6845 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 27, Cerklje 6846 Prodam 3-tonsko DIATONlCNO HARMONIKO. Cerklje 126 6847 Prodam lepo PLEMENSKO TELIČKO, 5 mesecev staro. Ambrož 6, Cerklje 6848 Prodam ZELJE v glavah. Ceš-njevek 31, Cerklje 6849" Prodam ŽAGO za razrez hlodovine na en list. Možna dopolnitev na 2 lista. Podbelšek Janez, Golice 14, Laze v Tuhinju nad Kamnikom 6850 Prodam cementno STREŠNO OPEKO špičak in nekaj krompirja — brez umetnega gnojila. Sr. Bitnje 54 6851 Prodam KONJA, starega 4 leta, težkega 550 kg, sposobnega za vsako delo. Pestotnik, Hruševka 2, Laze v Tuhinju, Kamnik 6852 Prodam KONJA ponija po izbiri. Strahinj 33, Naklo 6853 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEC 6KW. Pire Franci, Stara Loka 80, Šk. Loka, Telefon 61-210 6854 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in MAGNETOFON grunding, Boštjančič, Zupančičeva 31, 64000 Kranj 6855 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR. Križnar Franc, Valjavčeva 31, Kranj . 6856 Prodam malo rabljene EKSCENTRIČNE STISKALNICE 10, 20, 25 ton. Mencinger, Alpska 68, Lesce 6857 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna, otroško STAJICO in ZIBELKO. Stendler Jolanda, Ul. Mengeške skupine 17, Mengeš 61234 6858 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK tribuna, malo rabljen. Jevtič, Prešernova 2, Radovljica, tel. 75-072 6859 Prodam KRAVO bohinjko, dobro mlekarico. Informacije: Valjavec, Loka 37, Tržič 6860 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEC 4KW, še v garanciji. Bernard, Cegelnica 41, Naklo 6861 Prodam večjo količino lepe PCE-NICE. Luže 12, Šenčur 6862 Prodam malo rabljeni TERMO-AKUMULACIJSKI PECI AEG 2 KW in 4KW ter KOMBINIRANO PEC za kopalnico (italijansko). Gubane Rajko, Podbrezje • 66, Duplje . 6863 Prodam nov AVTORADIO blau-punkt z anteno in zvočnikom. Mlaka 113, Kranj 6864 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (kavč, 2 fotelja, mizica) in KUHINJSKO mizo. Marijanac, Draž-goška 3/5, telefon 25-491 6865 Prodam TRAJNOŽARECO PEC kiippersbusch, nemško. Kuralt Jože, Sp. Gorje 104, telefon 77-636 6866 Prodam suha BUKOVA DRVA. Krek Janez, Barbara 15, Šk. Loka 6867 Prodam enofazni MOTOR z 920 obrati 0,75 KVV ter manjšo KNJIŽNO OMARO. Naslov v oglasnem oddelku 6868 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Božnar,Log36,Šk.Loka 6869 Ugodno prodam malo rabljene MENJALNE CEVI za češko boka-rico kalibra 16/16. Raztresen, Planina 9, Gorenja vas nad Šk. Loko 6870 Prodam PLINSKO PEC, dobro ohranjeno. Bernard, Gorenja vas 6 - Reteče, Šk. Loka 6871 Prodam male PRAŠIČKE. Puša- vec Anton, Hudo 3, Tržič 6872 Prodam KRAVO za zakol ali menjam za mlado MLEKARICO težko. Dvorska vas 19, Begunje. Ogled v nedeljo. 6873 Ugodno prodam rabljeno KUHINJSKO OPREMO. Zelič Lojzka, Zg. Duplje 6 ' 6874 Prodam 1 leto stare KOKOŠI NESNICE in dnevno SVEŽA JAJCA. Strahinj 38, Naklo , 6925 Prodam 2 KAVČA in 3 FOTELJE, dobro ohranjeno. Informacije telefon 064-60-899 od 6. do 18. ure SMREKOV GOZD, okrog 14 ha, zaraščen s staro kulturo, prodamo v Sopotnici pri Šk. Loki. Zglasite se v Stari Loki 2 v popoldanskem času 6959 Prodam 1 ha stoječe koruze ZA SILAŽO. Sr. vas 48, Šenčur 6960 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Velkavrh Zdenka, Velesovska 26, 64208 Šenču1 6961 Prodam prenosni CIRKULAR za žaganje drv. Voglje 117 6972 Poceni prodam jedilni in semenski KROMPIR IGOR. Orehovlje 13, Kranj 6973 vozila Prodam traktor FERGUSON 35. Leskovšek, Poljče 18, 64275 Begunje 6875 Poceni prodam ŠKODO Š 100 L, letnik 1970. Naklo 179 6876 Ugodno prodam FIAT 850 v voznem stanju. Pire Branko, Frankovo naselje 66, 64220 Šk. Loka 6877 Nujno prodam JAVVO 350, letnik 1975, dobro ohranjeno, po ugodni ceni. Ogled vsako popoldne. Zupane Samo, Jalovška 21, Bled 6878 Prodam ohranjen FIAT 750 za 16.000 din. Logar Andrej, Bistrica pri Tržiču 186. Vsak dan od 15. do 18. ure. 6879 Prodam ZASTAVO, letnik 1965. Vprašati na telefon 061 841-043, Komenda 6803 Ugodno prodam PRINZA 1200C, letnik 1971. Knaflič Marjan, Savska 7, Mlino, Bled 6880 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Vzamem v račun ZASTAVO 750. Močnik Jože, Gregorčičeva 24, Cirče, Kranj 6881 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970, Podljubelj 92,' Tržič 6882 Prodam R 8, letnik 1970, po delih. Košir Janez, Kovor 74, Tržič 6883 Prodam MOPED tomos aps 3, skoraj nov. Sp. Besnica 113 6884 Prodam OPEL KADET, letnik 1973 november. Kuralt Jože, Zg. Se-nica 4/a, Medvode 6885 Poceni prodam FIAT 600, letnik 1960 v voznem stanju ter FIAT 750, letnik 1961, po delih. Informacije na telefon 21-837 6886 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registriran do aprila 1978 ali menjam za starejšega. Tel. 24-891 6887 Ugodno prodam SIMCO 1967, rahlo udarjena, registrirana do konca novembra. Potočnik, Slatna 1, Begunje 6888 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku 6889 Prodam karambolirano ŠKOLJKO za zastavo 101. Malej, Grmičeva 4, Kranj 6890 Prodam FIAT 125 S.Jezerska c. 108/d, Kranj, telefon 24-035 6891 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB. Šehovič Hazim, Žiganja vas 27, Tržič 6892 Prodam NSU 1200, letnik 1972 dobro ohranjenega. Štefe Peter, Golnik št. 70. Prodam AMI 8 break, letnik 1971, dobro ohranjen, garažiran. Brovč, Gubčeva 7, Kranj, tel. 26-543 6893 Prodam VW, starejši letnik, dobro ohranjen. Novak Albin, Prebačevo 13, Kranj • 6894 Prodam AMI 8, karamboliran, Dvorje 31, Cerklje 6895 NSU 1200 C, letnik 1972, prodam. Retnje 5, Tržič 6896 Prodam R 4, letnik 1975. Pristava 58, Tržič 6897 Kupim dobro ohranjen KOMBI IMV 1600. Plačam takoj.. Suha 4, Kranj 6898 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971, 15.000 din. Staneta Žagarja 16, Radovljica 6899 OPEL - MANTA L, letnik 1976, prevoženih 8000 km prodam. Luz-narjeva 13, Kranj 6900 Prodam R 8, letnik 1967, registriran do 16. 8. 1978. Ogled v popoldanskem času, Bistrica 33 a, Tržič 6901 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Hudelja Franc, Preddvor 88 Prodam dobro ohranjen AUDI 80 L, letnik 1973. Dr. Javornik Janez, Pot na Jošta 3, tel. 24-418. NSU 1200 C, letnik 1971, registriran do septembra 1978, ugodno prodam. Informacije od 17. do 19. ure na telefon 064 255-76 6903 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1970 v voznem stanju, registriran do maja 1978. Radovljica, Bevkova 37, telefon 75-807 6904 ZASTAVO 1300, 1971 in MOPED Tomos poceni prodam. Ogled v soboto. Planine, Valjavčeva 5. Kranj BMW R 25, 250 cem, po generalni, prodam. Registriran do septembra 1978. Ropret Bojan, Hotemaže 47, Preddvor 6905 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1976, 8000 km. V račun vzamem ZASTAVO 750, letnik 1970-71. Sp. Brnik 36, Cerklje 6906 Prodam FIAT 127. Prebačevo 3, Kranj 6910 Prodam ZASTAVO 750 po delih ali po dogovoru. Valančič Gustelj, Forme 1, Zabnica 6911 Prodam NSU 1200 v nevoznem stanju. Barva dobro ohranjena. Cena 6500 din. Grgurič, Zeleška c. 9, Bled, popoldan 6912 Avto FIAT 124, letnik 1970, ugodno prodam. Zg. Bitnje 164, Žabnlca 6913 ŠKODO 1000 MB in ZASTAVO 750 prodam po delih. Krek, Barbara 15, Sk. Loka 8914 Prodam Fl \T 850 »uvi t| I,-mik 1971, in prednje STEKLO za zastavo 1300. Zminec 60, Sk. Loka 6915 Ugodno prodam ŠKODO S 100, letnik 1970, registrirano do 5. 8. 1978. Hribernik, Puštal 69, Sk. Loka 6916 Prodam SIMCO 1100 GLS, letnik 1972, registrirano za eno leto. Tratnik, Suša 10. Gor. vas nad Šk. Loko Ugodno prodam NSU PRINCA 1000, registriran do septembra 1978. Tomažič, Kopališka 7, Sk. Loka 6918 Ugodno prodam ZASTAVO 1300 za rezervne dele. C. talcev 25, Škofja Loka 6920 PEUGEOT 204, letnik 1967, ugodno prodam. Soršek Franc, Ljubljanska cesta 25, Kranj-Orehek 6921 Menjam 125 PZ, dobro ohranjen za ZASTAVO 750, letnik 1975. Kamna gorica 61, otroški vrtec 6922 FIAT 132 S - 1600 ccm s plinsko napravo in radiom, letnik 1973, registriran do septembra 1978, prodam. Reševa 10 a, Primskovo, Kranj 6923 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1972. Sebenje 35 6924 Prodam TOVORNI AVTO ford z delom. Informacije na telefon 064 25-897 po 16. uri ali v soboto ves dan na naslov Eržen, Reševa 9 a, Kranj 6926 Prodam ZASTAVO 101, junij 1974, odlično ohranjeno z opremo. Ogled od 15. ure dalje. Bistrica 88, Tržič 6927 Prodam AVTOMOBIL PZ-125. Krožna ul. 6, Kranj, telefon 26-429 6974 Prodam FIAT 850, letnik 1969, delno karamboliran. Telefon 25-977 popoldan 6975 Prodam ŠKODO S 100, letnik 1972. Registracija do avgusta 1978. Kamberi, C. 1. maja 37, Jesenice 6976 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Todorovič, Trojarjeva 2, Kranj 6977 kupim Kupm Še dober AKUMULATOR za zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 6928 Kupim BEZGOVO ŽGANJE, ker ga potrebujem za zdravje. Naslov v oglasnem oddelku 6929 Kupim otroško STAJICO in VOZIČEK za sedenje. Eržen Valentin, Sv. Duh 147 6930 stanovanja V Radovljici, Lescah ali na Jesenicah (Plavž) najame mlada družina dveh intelektualcev ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO, ogrevano, za dobo največ dveh let. Naslov v oglasnem oddelku 6941 Dekle s hribov IŠČE SOBO v Šk. Loki ali bližnji okolici. Možna pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 69&3 Študenta iščeta OGREVANO SOBO v Kranju. Oddati ponudbe pod Disciplinirana 6943 Mlad par išče SOBO,.', stanovanje v Kranju ali okolici. Redno plačava. Naslov v oglasnem oddelku 6944 Iščem neopremljeno SOBO ali SOBO IN KUHINJO v Kranju ali okolici — Primskovo. Sem sama in poštena. Naslov v oglasnem oddelku 6945 Mlad par potrebuje NEOPREMLJENO SOBO. Redno plačilo. Napada. Oddati ponudbe pod Novem-<*r 6946 Fanta Slovenca sprejmem na STANOVANJE. Smledniška 108, Cirče, Kranj 6947 posesti Kupim napol zgrajeno ali starejšo HIŠO v okolici Kranja. Oddati ponudbe pod »Z vrtom« 6931 V Kranju ali okolici vzamem v najem MANJŠO DELAVNICO za mirno kovinsko obrt. Oddati ponudbe pod Kovinostrugarstvo 6932 Nujno potrebujem GARAŽO v okolici Vodovodnega stolpa. Telefon 22-124 6933 Oddam 2 GARAŽI, primerni tudi za skladišče ali delavnico. Huje 10 6934 . Na lepem kraju v Kranju prodam POLOVICO HIŠE z vrtom, uporabno tudi za poslovne prostore in takoj vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku 6935 Kupim starejšo hišo v Šk. Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 6936 Prodam GARSONJERO v Kranju. Oddati ponudbe pod Nujno — zima 6937 Isdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. - Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 21-885, novinarji 21-860, malo-oglasni In naročniški oddelek 28-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 8 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. zaposlitve Narodno-zabavni INSTRUMENTALNI TRIO je na voljo za igranje na Gorenjskem. Interesenti naj oddajo ponudbe pod Dobra glasba 6949 Pašna skupnost Korošica išče DELAVCA ZA KLANJE SKODLOV, »šinklnov«. Kavar Mirko, Podljubelj št. 92 6950 Iščem VARSTVO za 8 mesecev starega fantka, najraje v okolici Vodovodnega stolpa. Janžekovič Alojz, Mrakova 1, Kranj, dopoldan 6951 Samostojno ŠIVILJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Salon Mojca, Koroška 37, Kranj 6952 Sprejmem upokojenca ali upokojenko za DELO V PLASTIČNI STROKI. Oddati ponudbe pod V Stražišču 6953 Tovarna obutve PEKO Tržič, n.sol.o., samoupravna skupnost skupnih služb objavlja prosto delovno mesto kuharja Pogoji za sprejem: — kuhar s šestimi meseci delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve PEKO Tržič do vključno 7. oktobra 1977. obvestila ROLETE in ŽALUZIJE vseh vrst naročite ZASTOPNIKU ŠPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom 6355 Sodoben način ČIŠČENJA preprog, tapisoma, itisona. Čistim tudi družbenim ustanovam. Kličite tel. 22-043 6424 BALETNA ŠOLA IN PLESNA ŠOLA. Vpisovanje vsak dan od 21. septembra do 1. oktobra od 17. do 18. ure v Delavskem domu, vhod 5, izhod iz kina Storžič 6616 Opravljam STEKLARSKA DELA. Cerklje 134 6615 Cenjene stranke naprošam, da zaradi prenehanja obrtne dejavnosti vzamejo vse v popravilo prinesene predmete najkasneje do 15. decembra 1.1. Elektro inštalacije radio popravila MALENŠEK SILVO, Kranj, Titov trg 21 6948 prireditve Krajevna skupnost ZALOG pri Cerkljah priredi v nedeljo, dne 2. oktobra 1977, VESELICO v šolski dvorani. Zabaval vas bo ansambel Franca Miheliča. Vljudno vabljeni! 69*17 HOKEJSKA SEKCIJA s Kokrice prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA 6349 OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA 6958 izgubljeno Našli smo psa - ŠKOTSKEGA OVČARJA. Telefon 23-964 od 17. ure dalje 6938 Najden je še nedokončan skoraj PRAVOKOTEN DRAGULJ. Predložite slike v oglasni oddelek pod Noetova barka 6939 Izgubila sem ZAPESTNO URO 26. septembra od 10. do 12. ure dopoldne v Kranju. Prosim poštenega najditelja, nai jo vrne proti visoki nagradi. Studen Ljubica, C. Kokr-škega odreda 5, Kranj, telefon 064 25-948 6940 Pogrešamo PSA VOLCJAKA z rodovnikom, starega 1 leto. Sliši na ime Zak in ima srednje dolgo črno dlako. Nagrada. Javiti na telefon 064 60-884 6978 čestitke Javorški mami iz Žirovskega vrha želijo za 90. rojstni dan še mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva. Hčerke in sinovi, posebno Francka z družino 6956 ženitve Spoznati želim simpatično pošteno DEKLE, staro do 19 let, ljubiteljico planin. Sem nealkoholik in nekadilec. Prosim, oddajte samo resne ponudbe pod V dvoje je lepše 6954 Pozor! Človekoljubni vzorni Gorenjec, oglasi se neodvisni 51-letni ženski, prizadeti. Več ustno. 21 km od Kranja. Oddati ponudbe pod kori-stoljubje bratov 6955 Vsem članom Avto-moto društva Kranj sporočamo, da je nenadoma preminil naš dolgoletni aktivni član Milan Dmitrovic član izvršnega odbora Avto-moto društva Kranj Dobrega tovariša in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Izvršni odbor in delovna skupnost Avto-moto društva Kranj ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše nadvse dobre mame, stare mame, sestre, tete in sestrične Rozalije Pire rojene Kuralt se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki so izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni tudi članom GD Cerklje in Šenčur, DPO Cerklje, sodelavcem Tekstilindusa in Planike za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še en**"-1 iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Peter, Ivan, Milan in Jože z družinami ... in ostalo sorodstvo. Šenčur, Dvorje, Trboje, Cerklje, 30. septembra 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage in dobre mame, stare mame, sestre in tete Kristine Udir Mlinarjeve mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in počastili njen spomin. Iskrena zahvala sodelavcem kolektiva Iskra Kranj, GG Kranj TOZD GGTM in organizaciji ZB Besnica. Posebna zahvala gospodu župniku za tople poslovilne besede in pevcem za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Slavko z družino, hčerke Krista, Anika, Minka in Nežka z družinami in ostalo sorodstvo. Sp. Besnica, 17. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža in brata Filipa Prevca iskrena hvala sosedom, sorodnikom, članom delovne organizacije ALPLES Železniki, gasilcem iz Zalega loga, Železnikov in Selc za vence in številno spremstvo ter tolažilne besede, obema govornikoma in pevcem, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, gospodu župniku za lep pogrebni obred. Prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami, iskrena hvala. Žalujoči: žena Cilka, sestri Minka in Angela z družino. Studeno, 26. septembra 1977 S SODIŠČA Tudi ta, ki vrečo drži... Brez besed sta se razumela Janez Šoštarič, star 26 let, iz Sp. Gorij in Metodij Temeljkov, star 31 let, z Bleda, ko sta sredi septembra lani ponoči šla mimo prodajalne filigranskih izdelkov Irene Zupan na Cesti svobode na Bledu; Temeljkov je bil namreč pokazal na prodajalno in že sta se odločila, da vlomita vanjo. Šoštarič je splezal po mreži, s katero so zavarovana vrata in okno prodajalne, do oken nad stropom prodajalne, razbil steklo ter se splazil na strop nad prodajalno. Z nogo je predrl lepenkasti strop ter se tako spustil v notranjost. Temeljkov je stal zunaj na straži, da bi ju kdo ne zalotil. Stal naj bi kakih 100 metrov proč od »vročega« kraja, kot je sam povedal, bolj verjetno pa je zvenelo, ko je Šoštarič povedal, da je od znotraj z nogo razbil steklo na vratih, da je lahko podajal plen Temeljkovu. Ta je celo z roko kazal predmete v prodajalni, ki bi jih bilo vredno vzeti. Tako sta nabrala filigranskih verižic, zapestnic, obeskov, in drugega nakita v vrednosti 37.858 din. Potem ko se je Šoštarič vrnil iz prodajalne po isti poti, sta skupaj odšla vsak z nabitimi žepi nakita. Skrila sta ga najprej zavitega v polivinilasto vrečo v živi meji, kasneje pa v gozdu. V oktobru pa je Temeljkov vse skupaj odnesel v Makedonijo, kjer naj bi mu bratranec pomagal pri prodaji. No, preden pa ie do tega prišlo, so Temeljkova in Soštariča že odkrili. Temeljkov je moral nakit vrniti: celotna škoda pa s tem ni bila povrnjena, saj je manjkalo za okoli nekaj manj kot 9000 din nakita. Okrožno sodišče v Kranju je Soštariča obsodilo na dve leti in pol zapora, Temeljkova pa na tri leta, z upoštevanjem pogojne kazni, na katero je bil obsojen pred občinskim sodiščem v Radovljici, pa je izreklo enotno kazen tri leta in dva meseca zapora. Temeljkovu je sodišče odmerilo višjo kazen, ker je bil pravzaprav pobudnik tega vloma in je tudi odločal o tem, kaj bo s plenom: razen tega pa je bil že obsojen za podobna kazniva dejanja. Kot obte-žilno okoliščino je sodišče še upoštevalo, da je nezaposlen, da noče delati, čeprav bi moral skrbeti za svoja dva nezakonska otroka. Tudi pri Šoštariču je sodišče moralo upoštevati, da je bil že kaznovan, med olajšilnimi okolnostmi pa so bile družinske razmere, da je dejanje v celoti priznal in da je redno zaposlen. L. M. Nesreča pri prehitevanju Iz gostilne Pri Kajbetu so tisti večer, 30. maja, pred dvema letoma nekaj po polnoči odšli skupaj, ne da bi vedeli, da se bodo že čez čas spet srečali, vendar z usodnimi posledicami. Pavel Mrak iz Delnic pri Poljanah je dokaj vinjen sedel v svoj avtomobil, poprej je sedel s sorodniki v gostilni, ter odpeljal proti Zmincu. Na kolo s pomožnim motorjem pa je sedel Rudolf Kušar iz Drage, zadaj pa je naložil še Franca Dolinarja, čeprav vozilo ni imelo ne stopalk ne sedeža za sopotnika. Zaradi tega je bilo ravnotežje težko loviti, k vsemu pa je svoje prispeval še popiti alkohol. Ko sta tako bolj negotovo vozila po cesti, ju je dohitel z avtomobilom Mrak ter ju nameraval prehiteti: vendar se jim ni dovolj izognil v levo, pa tudi Kušar je prav tedaj za-vozil bolj proti sredini ceste, tako da je avtomobil od zadaj trčil v zadnje kolo Kušarjevega kolesa. Zaradi tega je Kušarjevega sopotnika Franca Dolinarja vrglo nazaj na avtomobil, z glavo je udaril v rob strehe, nato pa padel na cestišče. Poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih takoj umrl. V nesreči pa je bil ranjen tudi voznik Kušar. Senat okrožnega sodišča v Kranju je oba, Mraka in Kušarja, spoznalo za kriva in oba obsodilo na 6 mesecev zapora. Voznik Mrak je vozil svoj avtomobil vinjen, med vožnjo je bil premalo pozoren in je zagledal kolo s pomožnim motorjem šele kakih 15 metrov pred seboj, čeprav je tam cesta pregledna, časa za varnejši obvoz pa je tudi bilo, saj nasproti ni prihajalo nobeno vozilo. Ker pa je voznika pred seboj premalo obvozil, je prišlo do nesreče. Kušar pa je prav tako vozil vinjen na kolesu s pomožnim motorjem, na katerem ne bi smel imeti še sopotnika, vozil je preveč od roba ceste, razen tega pa ga je med vožnjo tudi zaneslo proti sredini. Sodišče se je odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, in sicer za Mraka za dobo 6 mesecev, Kušarju pa, ki je po podatkih sodnika za prekrške že večkrat kršil cestno prometne predpise, r~ ■'» leto in pol. L.M. Nevarni predor Na vrsto prometnih znakov, med njimi tudi na znak omejitve hitrosti na 70 km na uro, ni bil pozoren Viktor Šink, star 26 let, iz Zabnice, ko je 4. marca letos vozil v drugi predor na cesti med Ljubeljem in Tržičem. Nevarni drugi predor pred Bistrico poteka v ostrem desnem ovinku, ni osvetljen, zato je pred njim vrsta prometnih znakov, ki voznike opozarjajo, da se približujejo predoru s takimi in takimi lastnostmi. Šink je zapeljal v predor z nezmanjšano hitrostjo, to je okoli 104 km na uro, kot je kasneje ugotovil izvedenec, zato ga je na prehodu iz suhe ceste na mokro, toda ne spolzko vozišče, začelo pri tej hitrosti zanašati; da je zapeljal na levi vozni pas. Voznik je zato zaviral, vendar pa avtomobila ni mogel več obvladati, zaneslo ga je na dvignjen hodnik za pešce, avtomobil je oplazil steno predora, nato ga je spet obrnilo na levi vozni pas, po katerem pa je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan Jarc, V čelnem trčenju je bil Jarčev sopotnik Mato Palenkič tako hudo ra- njen, da je na kraju nesreče umrl, voznik Jarc pa si je zlomil nogo. Senat okrožnega sodišča v Kranju je Viktorja Sinka spoznalo za krivega te prometne nesreče, ker je prehitro pripeljal v ostri ovinek ceste v predoru in pri tem ni upošteval omejitve hitrosti: obsodilo ga je na eno leto zapora. L. M. Krone niso bile švedske V torek, 27. septembra, okoli 19. ure je na bencinsko črpalko v Logu pri Kranjski gori pripeljal italijanski državljan Di Marco Oracio in delavca na črpalki prosil, če mu zamenja 200 švedskih kron v dinarje. Ta mu je res izplačal 736,82 din kot je po uradnem tečaju. Ko pa je kasneje delal obračun, je ugotovil, da mu Italijan ni dal švedskih kron, pač pa islandske, ki po veljavnem tečaju znesejo le 40 din. Tabla na Cesti JLA v Kranju naj bi turistom jasno pokazala, kam jih vodi pot. Pa žal ni tako ... — Foto: A. Boc NESREČE NEPREVIDNO V LEVO Kranj — V ponedeljek, 26. septembra, popoldne se je na Ljubljanski cesti pripetila prometna nezgoda. Doda Curanovič (roj. 1924) iz Kranja se je na kolesu peljal čez savski most ter se ustavil za kolono vozil, ki je čakala v križišču pred magistralno cesto. Curanovič je zavil v levo izza stoječega avtobusa, pri tem pa se ni prepričal, če je prometni pas iz nasprotne smeri prost; vtem je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Henrik Peternel (roj. 1954) iz Javorij. Kolesar je zapeljal predenj tako nepričakovano, da trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči lažjega ranjenega Curanoviča so prepeljali v ZD Kranj. PREHITRO V OVINEK Zg. Gorje — V torek, 27. septembra, ob 12.30 se je na regionalni cesti Bled —Krnica pripetila prometna nezgoda. Voznika osebnega avtomobila Karla Sračnika (roj. 1957) iz Zasipa pri Bledu je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo; vtem je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus, vozil ga je Vinko Koželj iz Zg. Gorij, ki se je vozniku Sračniku umikal v desno, vendar je do trčenja kljub temu prišlo. Sopotnik v Sračniko-vem avtomobilu Jože Pintar z Bleda je bil lažje ranjen, škode na vozilih pa je za 25.000 din. L. M. Osrednja knjižnica občine Kranj razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto snažilke s 4-urno zaposlitvijo v popoldanskem času. Za razpisano delovno mesto velja 3-mesečno preizkusno delo. Prijave sprejema uprava knjižnice Kranj, Tavčarjeva 41, 8 dni od objave. Testiranje tekačev v Kranju Kranj — Na stadionu Stanka Mlakarja bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 9.30 »smučarski mnogoboj«, ki ga organizira SK Triglav za vse, ki se zanimajo za smučarske teke bodisi kot tekmovalec ali rekreativec. To bo v obliki testiranja pregled fizične prirpavljenosti za novo sezono. J. J. ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi naše drage mame, babice in prababice Frančiške Tomažin Zaman iščemo primernih besed zahvale vsem, ki ste jo imeli radi, jo spremili na njeni zadnji poti ter s cvetjem zasuli njen grob. Iskreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč vsem, ki so se od nje poslovili, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni odborom ZB občine Kranj, Zlato polje, Bukovica, JLA, praporščakom, godbi, pevcem, tovarišem Toplaku, Makucu, Prešernu in vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku kakorkoli pomagali. Ostale nam bodo besede govornikov tovarišev Toplaka, Kovačiča, Rinka in Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v težkih dneh in z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Kranj, 27. septembra 1977 Pred hokejskim prvenstvom SFRJ Jeseničanom 18. zvezdica? JESENICE — Jutri se bo pričela nova jugoslovanska hokejska sezona. Za državni naslov se bodo v I. zvezni ligi, ki bo imela le štiri člane, potegovali 17-kratni državni prvak Jesenice, ljubljanska Olimpija, ki je do sedaj osvojila štiri naslove, zagrebški Medveščak in mlado moitvo Kranjske gore. Kranjskogorci so si svoje mesto v tej družbi priborili na kvalifikacijskih srečanjih. Poleg I. lige bosta Se dve medrepubliški: slovensko-hrvatska ter srbsko-voj-vodinsko-makedonska liga. V tem tekmovanju bodo srečanja pričeli kasneje kot v I. ligi. Iz I. lige bo izpadlo zadnjeuvričeno moitvo, nadomestil pa ga bo prvak dvoboja med zahodno in vzhodno medrepubliško ligo. Jesenice in Olimpija ter Medveičak so ekipe, ki bodo krojile letošnji hokejski državni vrh. Jeseničani so letos ostali brez petih igralcev vratarja Marjana Zbontarja, napadalca Hafnerja in Pristova, ki sta v JLA, Tislerja, ki je v Italiji in brez kaznovanega Francija Zbontarja. Pri vseh teh igralcih pa se bo de najbolj poznala odsotnost vratarja Zbontarja, saj zanj prvaki ne najdejo dostojne zamene. Iz Kranjske gore je prišlo v ekipo sicer nekaj izredno nadarjenih igralcev, ki bodo potrebovali izku- Jeseničani zmagovalci turnirja Jesenice — Preteklo soboto in nedeljo je hokejsko most vo Jesenic sodelovalo na mednarodnem hokejskem turnirju v Feldkirchu (Avstrija). Tu so dosegli lep uspeh, saj so zasedli prvo mesto. V prvi tekmi so premagali švicarskega ligaša Lugano s 4:3, v drugi tekmi pa so proti domačinom iztržili remi, vendar pa so nato bolje streljali -kazenske strele od gostiteljev. Tako so Jeseničani to srečanje dobili s 7:5. -bef Vabilo jeseniških hokejistov Dragi starši, mogoče ste že razmišljali, da bi bilo treba vašega sina vključiti* v športno dejavnost. Radi bi vam predlagali, da vpišete svojega sina v hokejsko šolo, ki deluje pri Hokej klubu Jesenice. Uprava Hokej kluba Jesenice posveča vzgoji mladega kadra vedno več pozornosti. Lahko ste prepričani, da bodo vsi, ki skrbijo pri klubu za mladino, obenem tudi pomoč pri vzgoji otroka. Večkrat letno namreč zasledujemo tudi učne uspehe šoloobveznih hokejistov in v slabših primerih tudLustrezno ukrepamo. Letos praznujemo na Jesenicah 30. obletnico hokeja in porok za nove uspehe so prav mladi hokejisti' Prijavnice za vpis v hokejsko šolo dobite vsak dan med 8. in 22. uro v pisarni Hokej kluba Jesenice. O začetku hokejske šole boste pravočasno obveščeni! Upravni odbor H K Jesenice Aenj, da bodo tudi v kritičnih trenutkih lahko dali vse od sebe. Se največ se pričakuje od mladinca Štefana Sčapa. Čeprav jih tare pomanjkanje igralcev, pa Jeseničani kljub pomlajeni postavi starta j o na ponovni naslov, na 18. zvezdico. Moitvo pa bo tudi v tej sezoni vodil češki trener Bubnik. Tudi v ljubljanskem taboru so letos lanskoletni sestav izredno pomladili. Mlada ekipa pa iz tekme v tekmo igra bolje in bo z dobrim dostopom do igre povsem enakovreden nasprotnik J eaeničanov. Spremenili pa so tudi strokovni štab, trenerske priprave pa je prevzel nekdanji njihov igralec Bogdan Jakopič. Ker sta obe favorizirani moštvi Olimpija in Jesenice pomladili ekipi, ima lepe izglede za naslov tudi zagrebški Medveičak. Zagrebčani bodo namreč v to sezono startali v postavi z Renauldom, Krmeljem in ostalimi preizkuienimi igralci, v borbi za naslov pa jim bo pomagal tudi Jeseničan Ivo Jan. Kranjskogorci bodo igrali z izredna mladimi igralci in so v tej družbi že skoraj obsojeni, da bodo na koncu prvenstva morali ligo zapustiti. Toda vseeno lahko pod vodstvom novega trenerja Borisa Svetlina od njih pričakujemo solidne igre. Borba za državni naslov se torej prične. Naiima dvema moštvoma Jesenicam in Kranjski gori želimo čim več uspeha. Jeseničanom 18. zvezdico, K ranjskogorcem pa, da bi se, čeprav težko, v ligi tudi obdržali. Jeseničane čaka že jutri prva težka preizkušnja, saj bodo na domačem ledu gostili Olimpijo. Igralci Kranjske gore pa bodo odšli v goste v Zagreb, kjer bodo skušali v igri z domačim Medveščakom iztržiti čim manjši poraz. Vsa srečanja državnega prvenstva se bodo pričela ob 18.30. -bef Prvenstvo ni praznovanje Jesenice *- Jeseniški Hokej klub praznuje letos 30. obletnico delovanja. Upravni odbor pripravlja številne manifestacije in prireditve, najlepše praznično darilo pa bi bilo brez dvoma osvojitev ponovnega državnega naslova. Uprava Hokej kluba Jesenice se v okviru praznovanja 30. obletnice obstoja kluba dogovarja s številnimi klubi iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, Švice, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Finske, Poljske in Francije, da bi v jubilejnem letu sodelovali na Jesenicah. Prav tako bo v drugi polovici decembra na Jesenicah tradicionalni železarski hokejski turnir, na katerem bodo razen domačega moštva sodelovale še'ekipe T. J. Zetor iz Brna, Rosenheim iz Nemške demokratične republike in ljubljanska Olimpija. Februarja prihodnje leto .bo turnir Bratstva in enotnosti, na katerem bodo igrala moštva republik, 12. marca pa bo na sporedu tekma jugoslovanske reprezentance z moštvom Japonske. Pomembno bo slavnostno zasedanje skupščine Hokej kluba Jesenice, ki bo v soboto, 8. oktobra. Na njem bodo sedemdesetim povojnim hokejistom, hokejskim delavcem in funkcionarjem ter ljudem, ki so prispevali k razvoju jeseniškega hokeja, podelili prizr."