»Bratu nima smisla konkurirati...«
»Vijje, hitreje, raodneje« — to je geslo vseh tekmovakev, katerim so skupna taka aB drBgačaa meijenja mofi med seboj. TekaovahU duh jim daje moti in ncvdiha za treninge, (Ei poiem ob pnvem iasu n« pravem mesto dokažefo, f ega vse so sposob-ni.
Tomai in Aodrej, brata dvojčka, sta svoje ambicije posvetfla atletiki. Za oba velja tekmovabio geslo, ki sem ga omenil v začetku — če sem še preoznejši, ptedvsem hilreje. Njuaa spedalnost so teki in po rezultatih ki jih dosegata, sodita med zelo per-spektivne tekače v Jugoslaviji. Ob vsem tem pa še nista dopolnila 17 let in sta tudi po tej piati v prednosti pred sotekmovalci, s katerimi se merija v kategoriji mladincev. Po rezultatski plati pa sploh nista slabša od svojih leto ali celo dve starejših vrstnikov, prav na-sprotno — mnbga tekmovanja so že za njima, in tudi uspehov ni prav majhno število. Andrej takole ra-zmišlja o prvih začetkih:
»Teči sva iate\t ie zelo zgodaj, vendar ne zandi medalf ali prizaanj, pač pa Je vse sknpaj priilo činto samo po sebi. Ko smo tekH ncd urami tde-sne vzgofe sva bila tato brez treaiBfa prece) hitM)ša od dntgifa. To nama jc dalo vzpodbndo, da »va priiela malo več deiati na lem, veadar pa je bilo v začetkn vse še uko preprosto in laUS no, da o tem ni vreano govoriti. Po-imsi sva preraafat tisto začetno stopnjo v razvoju in tskrat sva pristopila k AK Olimpija iz Ljobtjane, od takrat sta pretekH dve leti«.
— Kako in koliko pa sedaj trenira-ta?
Andrej: »Moram reči da je ritem v kateiem živiva in delava sedaj skoraj malo prehud za naju. Urnik pa iz-gleda llkole: dopoldne imava šolo, nato se okoli 14. vračava z avtobu-som domov, kosiva in že zopet na av-tobus in nazaj v Ljubljano na trening. Ko se zvečer vrneva, pa je na vrsti učenje, če si še sposoben držati oči odprte. Vendar pa se je kar največ-
krat treba potruditi, ker šole ne mi-sliva zanemariti.c
Tomaž: »Kar pa se tiče tistega pra-vega treninga, poteka vsa stvar tako-le: v zimskem času nabirava predv-sem moč in vzdržljivost z daljšimi teki, poleti pa pridejo na vrsto predv-sem treningi spedalnih oblik — ra-zvijanje hitrost! in tehnike. Ravno tehnika je predvsem pomembna pri raeni, kajti moja osnovna disciplina 2000 m z ovirami zahteva dober teh-nični prehod pieko zaprck, s kate-rim si lahko pridobiš precejšnjo prednost pred tekmeci, če so ti slabše tehmčno podkovani.«
Tomaž in Andrej sta si izbrala lo-čeni panogi, v katerih se dokazujeta. Andrej teče 800, 1000, ter 3000 m, Tomaž pa se je specializiral na 1500 in 2000 m z ovirami, rad pa se poiz-kusi tudi na 3000 m. »Nima smisla da se dajeva z bratom kdo je boljši«, pravi Andrej, »zato sva si raje Lzbrala različni disciplini!«
Za njima je tudi že dosti teiunovanj in le z redkih §U se vrnih brez priz-nanja, ponavadi vsaj eden reSi »drn-žinsko čast«, i e ie ne kar oba. Tomaž )e repaMHki prvak na 2000 m z ovi-nuni io v tej dbdpUni drži tudj repo-
bUMd rekord za oriajie adadtaKe, o» dižavsea ndadiaakeia prvcaatva p: > bU dnaJ m 1500 m lajpreke, poiet Ičga pa^e ietos zmagal tiidl u ama toaa »Trcb «c« v Radcadh v koate rend miadiacev.
Aadrej Je po«tal na driavncai aUs dfaukcm prve«itvm, U je bilo 16. i» 17. Jsllja v S«*otld, driavni prrak * lcK aa 1000 m z aotfii rtkorčbt SRS za mbjie mladloce, poleg tega J letočnji repubHU prvak aa 3000 m rFoanaparthanaUoflBiftadlielrf prvi na 1500 m. na *ržavBem prres stvn v kros« pa {e fetos zaaedel 1 mes^o. S tem ie ni koaec odHfeai uvnthev, veadar pa ino daH pred nost le nsjpcmambfNjsim.
Fanta sta trdno odločena, da : trdim treningom dosežeta cilje, ka-tere sta si zastavila. Eden od teh jt postati član državne reprezentance ir Andreju je to že uspeio, pred dnevj je zastopal Jugoslavijo na mladinskih balkanskih igrah v Bukarešti, Tomai pa bo svojo priložnost tudi še doča-kal. Oba pa sta dve leti mlajša oc ostalih, ki tekmujejo v mladinsk konkurenci, tako da njun čas šek phhaja. Če ga bosta pravilno izkori stila, bo še v naprej delal zanju! (ab