Leto XXXVII Št. 12
Murska Sobota
27. MAREC 1986
CENA 80 DIN
OB 40-LETNICI MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ
Pomurci na proslavo v Brčko
V počastitev 40. obletnice začetka mladinskih delovnih akcij bo 5. in 6. aprila v Brčkem velika proslava. Udeležili se je bodo tudi brigadirji iz Pomurja. Vabljeni so predvsem tisti, ki so se udeležili akcije Brčko—Banoviči 1946. leta, prav tako pa brigadirji — veterani ter drugi brigadirji. Tudi pomurski brigadirji se lahko prijavijo do 31. marca na občinsko konferenco ZSMS Murska Sobota, stroški za posameznika pa bodo 5000 dinarjev. Izlet je dvodneven, prvi dan si bodo udeleženci ogledali spomenika NOB in imeli piknik v naravi, drugi dan pa je proslava.
Z ZNANJEM IN DEJANJI
V GORNJI RADGONI PONOVNA IN DRUGA KANDIDACIJSKA KONFERENCA
NASLOV
Sporočilo 11. kongresa slovenskih sindikatov
bp
Prgišče sreče
Natanko 32 točk zajema kongresna resolucija, ki so jo konec minulega tedna sprejeli delegati Zveze sindikatov Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Omenimo le nekatere!
Gospodarska stabilnost je temeljni interes. delavcev in izhodišče za delovanje sindikatov. Gospodarski sistem in ukrepi go spodarske politike morajo utrjevati ustavni položaj delavca. Samoupravna organiziranost združenega dela, oblike in načini odločanja morajo krepiti učinkovitost sistema socialističnega samoupravljanja. Uveljavljanje sa-pioupravnega sistema družbenega planiranja odpira poti za hitrejši razvoj in samoupravno povezovanje združenega dela. Sprotno spremljanje rezultatov gospodarjenja je pogoj za doseganje planskih ciljev. Obvladovanje in odpravljanje inflacije je temeljni interes delavcev. Samoupravno odločanje o cenah je prvina samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Delitev po delu in rezultatih dela naj bo motivacijski dejavnik za učinkovitejše gospodarjenje. Skrajševanje delovnega časa in podaljševanje obratovalnega časa je pot k večji produktivnosti dela. Svobodna menjava dela bodi dogovor delavcev o količini in kakovosti zadovoljevanja skupnih potreb. Eno od temeljnih področij delovanja sindikata je gotovo socialna politika ob preprečevanju nastajanja razlik, ki niso rezultat dela in zagotavljanju višje življenjske kakovosti kot cilja in merila naše učinkovitosti.’
Osvoboditve dela kot zgodovinskega procesa preseganja družbenoekonomskih neenakosti in odvisnosti pri delu ni mogoče doseči brez znanstveno-tehnolo-ške revolucije, ki je izziv našega časa. Prihodnjega razvoja ne moremo graditi na pretežno fizičnem delu in nizkih osebnih dohodkih, temveč na ustvarjalnih pobudah, uveljavljanju znanja in na višji stopnji tehnološke opremljenosti dela. Znanstveno-tehnološka revolucija je uresničljiva le s skrbno načrtovano in enotno organizirano družbeno akcijo. Večjo skrb kaže nameniti varnejšemu in humanejšemu delu ter ohranjanju naravnega okolja. Za uresničitev zahtevnih programov prestrukturiranja je potrebno še bolj razviti znanstvenoraziskovalno dejavnost. Kot je pomembno doseganje višje ravni znanja, je pomembno tudi ustvarjanje možnosti za prenos znanja v prakso. Kakovostnega razvoja ne zagotavljajo samo vrhunski znanstveno-raziskovalni dosežki, ampak tudi razvoj množične ustvarjalnosti in inventivne dejavnosti. Znanstveno-razisko-valne dejavnosti pa tudi inovacijskega gibanja ne bo mogoče razvijati, če ne bomo zagotovili zadostnega znanja in izboljšali izobrazbene sestave vseh zaposlenih oz. vsega prebivalstva. Vse to pa lahko izpelje le vsestransko kul
turno razvita osebnost s pomočjo ' znanja, znanstvenih dosežkov in inovativnosti. Mladi generaciji moramo omogočiti zaposlitev, in to pri opravljanju del, kjer bodo lahko kar najbolj uporabili svoje znanje in ustvarjalni nemir. Kakovosten preustroj proizvodnje in uveljavljanje znanstveno-teh-nološke revolucije prinašata nove odnose v procese dela.
Zvezo sindikatov moramo na vseh ravneh uveljaviti kot učinkovito organizacijo delavskega razreda, ki mora imeti lastna stališča do vseh pomembnejših vprašanj družbenogospodarskega položaja delavca. Njene organizacije in organi morajo ustvarjalno in odgovorno sodelovati v družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju. Dajati morajo pobude in predloge samoupravnim organom in delegacijam za reševanje posameznih vprašanj gmotnega in družbenega položaja delavcev. Pomembno vlogo imajo pri reševanju sporov in konfliktnih razmer. Krepitev vloge in položaja osnovne sindikalne organizacije
Pomursko gospodarstvo po letu 1985
Brez zdravljenja ne bo okrevanja
Kljub povečanju števila zaposlenih se je industrijska proizvodnja zmanjšala, tudi v kmetijstvu je proizvodnja količinsko manjša, izgube nezadržno naraščajo in so že presegle vrednost 2 in pol milijard dinarjev, akumu-lativnost je v upadanju, obresti pa predstavljajo eno najtežjih bremen združenega dela. Tako bi lahko v nekaj besedah povzeli ugotovitve o poslovanju pomurskega gospodarstva v letu 1985. Položaj je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker te ugotovitve niso nove, pač pa so bolj ali manj stalne že v zadnjih nekaj letih. Nekateri kazalci uspešnosti gospodarjenja pomurskega združenega dela že nekaj časa zaostajajo za povprečjem v republiki, kar opozarja na to, da se razlike v razvitosti povečujejo.
Čeprav smo v občinskih resolucijah za leto 1985 zapisali, da se bo industrijska proizvodnja povečala za 3 do 4 odstotke, je bila ta v Pomurju v primerjavi z letom 1984 manjša za 3,1 odstotka. Če k temu dodamo, da seje v tem obdobju število zaposlenih povečalo za 2,1 odstotka, potem lahko ugotovimo, da pri produktivnem zaposlovanju premikov nismo naredili, nasprotno, produktivnost se je v povprečju celo zmanjšala. Podobno velja tudi za kmetijsko proizvodnjo, ki je sicer nekoliko ugodnejša kot v Sloveniji, vendar količinsko zaostaja za letom 1984.
Eden največjih problemov pomurskega gospodarstva so tudi v letu 1985 izgube. Te so presegle vrednost 2 milijardi 676 milijo-
Te dni je čas, ko v prenekateri pomurski družini pestujejo prgišče sreče, kakršno doživljamo, kadar se po dolgem času zbere vsa družina. Delavci, začasno zaposleni na tujem, so spet doma, le za nekaj dni, doma pa vendarle. Nekateri bodo pohiteli z nakupovanjem vsega potrebnega za začetek ali že dograditev hiše. Morda jena vrsti že delavnica ali sodoben hlev. No, vsi seveda ne gradijo, ne več. Vse so že postorili in zdaj čakajo le še ugoden trenutek za trajno vrnitev v domači kraj. In tudi drugi so še, ki sploh ne mislijo več na rodno deželo; sprejeli so tuje državljanstvo in zdaj prihajajo k nam, ne več domov, ampak kot drugi tujci — na dopuste, bahanje in gizdavo postavljanje pred nekdanjimi sosedi, prijatelji. O tem vprašanju ne bomo zgubljali besed, kajti čas je primeren za drugačen pogovor.
Zaposlitev, na tujem prinaša številne ugodnosti, zlasti pa življenjsko raven — višjo kot jo imamo delavci, zaposleni doma, vendar pa je delo na tujem povezano s še številnejšimi težavami in te bi radi čimbolj zmanjšali; povsem rešiti ali odpraviti jih ni mogoče, ker se porajajo vedno znova. Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza sindikatov sta v domovini med družbenopolitičnimi organizacijami najbolj poklicani da svojim članom, ki začasno delajo na tujem, pomagata. In vsa ta leta zdomstva je bila ta pomoč uspešna vedno, kadar sta prizadeti delavec ali njegova družina iskala pomoč. Zato ne kaže pretrgati stika z organizirano družbo rodne dežele. Pri tem ni potrebno imeti strahu, da bi se ta odnos spolitiziral v slabem pomenu besede. Ta vez je najtrdnejša takrat, ko poteka po nitih medsebojne povezanosti v zdomskem društvu. Teh pa je že toliko, da kjerkoli na tujem našemu človeku ni treba samevati. Ko pa v društvu sebi in drugim ustvarja košček domovine, ki jim pomaga osebnostno in narodnostno preživeti na tujem, ne da bi se utopili v tujih jeziku in kulturi. To seveda ne pomeni, da se morajo naši ljudje zapreti v svojo školjko, ne videti tamkajšnjega soseda. Prav nasprotno, naša društva in naši delavci na tujem so najuspešnejši ambasadorji, vendar bodo vse to zmogli le, če bodo povezani med seboj in z domovino. J. Š.
je naša temeljna naloga in glavni murcev na 11. kongresu ZSS 21. pogoj za uveljavljanje politike in 22. marca pišemo na tretji Zveze sindikatov. (O deležu Po- strani.)
nov uinarjev m so za vec Kot trikrat večje kot leto prej. Večina organizacij združenega dela, ki 1 so lansko leto zaključile z izgubo, je sicer-zagotovila sredstva za pokrivanje le-te, vendar pa so težave v tem, da te organizacije ne ustvarjajo akumulacije, ki je eden od osnovnih pogojev ža preustroj proizvodnje in izboljšanje poslovanja.
Nasploh pa je akumulativna sposobnost pomurskega gospodarstva slaba, rast sredstev za akumulacijo pa ne dosega inflacije. Tako je pomursko združeno delo v letu 1985 namenilo za po-, slovni sklad in napredek materialne osnove dela le dobrih 27 odstotkov več sredstev kot leto prej, skupaj z rezervami pa so ta sredstva večja za 49 odstotkov. Vse večje breme predstavljajo tudi obresti za posojila za obratna sredstva, ki so lani predstavljala že skoraj 6 odstotkov vseh porabljenih sredstev, če teh obveznosti ne bi bilo, pa bi bil dohodek večji za četrtino. Tako je pomursko združeno delo lani za obresti plačalo skoraj 14 milijard dinarjev, kar je več, kot so znašale obveznosti za skupno in splošno porabo in le nekaj manj od čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v gospodarstvu, ali trikrat več, kot je bilo razporejenih sredstev v poslovni sklad.
V stagnaciji je tudi naložbena dejavnost, saj je lani odpadlo na Pomurje le 2,7 odstotka predračunske vrednosti vseh naložbenih objektov v Sloveniji. Hitreje od dovoljene pa nam raste poraba in tako so osebni dohodki la-
ni v Pomurju realno porasli za 7 odstotkov. S tem smo sicer dosegli trenutno zadovoljstvo med zaposlenimi, nismo pa zagotovili dolgoročnih temeljev za stabilnejši gospodarski razvoj. Tako rekoč edino svetlo točko v primerjavi z republiškim povprečjem predstavlja le izvoz, ki je bil po podatkih carinskih deklaracij na konvertibilno območje večji za 6,7 odstotka in je tako za 1,4 odstotka presegel povečanje v republiki.
Vsi ti podatki torej kažejo, hkrati pa tudi resno opozarjajo, da nam ne ostaja več časa za razmišljanje in ugotavljanje. Diagnoza je več ali manj postavljena, potrebno je le zdravljenje.
Ludvik Kovač
Kurirji od javke do javke
Kurirčkovo pošto, ki je na poti po Pomurju, tačas prenašajo mladi kurirji občine Murska Sobota, ki so torbico sprejeli minuli petek od pionirjev osnovne šole Radenci; pri petanjskemu mostu so jo
Kot je to že tradicija, so pri osnovni šoli Tišina pripravili prisrčen sprejem nosilcem kurirčkove torbe. (Foto: J. G.)
pričakali učenci OS Tišina. Učenec 7. razreda Manfred Gider, ki je eden najboljših športnikov na šoli, si je torbico tesno oprtal na rame in jo s spremljevalci varno prinesel do naslednje javke, ki je bila pri tišinski osemletki. Tam so kurirjem pripravili prisrčen sprejem, mladim pa sta spregovorila o pomenu Kurirčkove pošte in ohranjanju tradicij narodnoosvobodilne borbe predstavnica občinske Zveze prijateljev mladine M. Sobota Hela Sreš in predstavnik občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV Henrik Mežan. Preden so tišinski pionirji torbico varno shranili, kajti pri njih je prenočevala do ponedeljka, so vanjo vložili sestavek učenke 8. razreda Sonje Šinko, ki ga je začela z naslednjimi mislimi: »Vsako leto, ko prispe na našo šolo kuričkova torbica, se spomnimo pričevanj o drugi svetovni vojni, ki je zahtevala tudi veliko življenj. Ti mali junaki se niso bali ne noči ne sovražnikove krogle. Kadar je bilo treba, so pogumno nesli sporočilo. Niso jokali, ko so odhajali zdoma. Odpovedali so se materini toplini in zavetju njenih rok, kajti vedeli so, da bodo le z močno voljo in pogumom pomagali svojemu narodu ...«
Medtem je Kuričkova pošta že prispela do osnovne šole Salovci, prihodnji četrtek (3. aprila) pa jo bodo pionirji soboške občine predali svojim vrstnikom v lendavski občini.	J. Graj
Gornjeradgončani dobili mandatarja za izvršni svet?
V ponedeljek, 24. marca, mesec dni po prvi občinski kandidacijski konferenci, je bila ponovna prva in takoj nato druga kandidacijska konferenca, vendar je bila druga, na kateri so že sodelovali novoizvoljeni delegati, manj živahna kot prva, kjer so morali poravnati stari dolg, potrditi mandatarja za občinski izvršni svet. Ker na prvi občinski kandidacijski konferenci delegati niso potrdili predlaganega kandidata za predsednika izvršnega sveta Franca Štrakla, bi morali med že evidentiranimi predlagati novega kandidata. Pojavil se je le en predlog — Feliks Petek, ki so ga v minulem mesecu obravnavali kot možnega mandatarja za izvršni svet na vseh sejah in zborih (čeprav so v mnogih tozdih in sestankih »podprli ime iz gospodarstva«, ki se bo mogoče vseeno pojavilo), tudi v gradivu, ki so ga prejeli delegati za ponovno OKK, je bil naveden le ta predlog delegata (novo ime ni bilo znano niti konec prejšnjega tedna).
Kakor da bi se čez noč vse spremenilo in obrnilo na glavo, pa so delegati na ponovni kandidacijski konferenci iz poročila predsednice DK SZDL o opravljenem kandidacijskem postopku izvedeli, da se je ob Feliksu Petku pojavil še en predlog, ki pa pravzaprav ni nov — Janko Slavič je bil obravnavan kot možni kandidat za predsednika izvršnega sveta že v prejšnjem postopku in je tudi imel veliko podpore med delavci v vseh večjih radgonskih tpzdih, vendar je nato od kandidature odstopil. Kako je mogoče, da je sedaj kar naenkrat pristal, so spraševali nekateri delegati. Odgovor predsednice Socialistične zveze je bil, da so predlaganega kandidata postavili enostavno pred dejstvo, da ga podpira večina delavnih ljudi in da je potreben kandidat iz gospodarstva. Ker se je kandidat načelno strinjal, so na seji predsedstva SZDL, ki je bila pred začetkom ponovne OKK, sprejeli sklep, da bodo delegati izbirali med dvema kandidatoma. Sicer pa ima Janko Slavič po minulih nedeljskih volitvah že eno odgovorno funkcijo, (bil je izvoljen v družbenopolitični zbor), kateri se bo moral — preden bodo delegati na skupščini sprejemali njegovo kandidaturo — odpovedati.
Delegati so torej izbirali med
dvema kandidatoma za predsednika občinskega izvršnega sveta (kot je bilo prvotno načrtovano). S tajnim glasovanjem se je 49 delegatov odločilo za Janka Slaviča, 26 za Feliksa Petka, dve glasovnici pa sta bili neveljavni. Novoizvoljeni delegati, ki so morali kar dolgo čakati na konec prve ponovne OKK, so se odločili, da bodo o pomembnih funkcijah v občini, republiki in o delegatu za zvezni izvršni svet glasovali javno. Delegati skupščine občine Gornje Radgone bodo na prvi seji, ki je predvidena za sredo aprila, sprejemali na odgovorne funkcije naslednje kandidate: Petra Frudaua za predsednika skupščine občine, Vinka Rousa za podpredsednika, Dušana Zagorca za predsednika družbenopolitičnega zbora, Ireno Patek-Ferenc za podpredsednico, Tomaža Peternelja za predsednika zbora združenega dela, Jožeta Dunaja za podpredsednika, Jožeta Ivačiča za predsednika zbora krajevnih skupnosti in ža podpredsednika Iva Vuka.
Tl delegatov, kolikor se jih je zbralo na drugi občinski kandidacijski konferenci, pa je obravnavalo tudi predloge nosilcev odgovornih funkcij v samoupravnih interesnih skupnostih, republiških organih ter predlog delegata za zvezni zbor.
B. Peček
20 odstotni popust v MORAVSKIH TOPLICAH
ob nakupu večjega števila vstopnic za Kopanje. Sindikalne in druge organizacije, izra-

aktualno doma in po svetu
Poznavalci razmer trdijo, da bo vojna, ki že šesto leto tudi gospodarsko izčrpava tako Irak kot Iran, kmalu terjala milijon mrtvih. Na sliki: iranski vojni ujetniki nekje na jugu fronte.
Ob koncu tretjega mandata
Delo, ki so ga delegati v zborih skupščine SR opravili v minulem, tretjem mandatu, je bilo zelo težko. Okoliščine dela marsikdaj niso omogočale, da bi se dosledno uveljavila delegatska narava skupščinskih odločitev. Oblikovanje novih zakonov in dopolnjevanje starih je bilo če-šče na dnevnih redih kot kontrola nad uresničevanjem dogovorjenega in ugotavljanje odgovornosti. Tako je ocenila delo skupščine njena podpredsednica Silva Jereb.
To oceno je mogoče podkrepiti z nekaterimi številkami. Zbor združenega dela je imel 57 sej, obravnaval je 1033 točk dnevnega reda. Zbor občin je imel 58 sej z 925 točkami, družbenopolitični zbor 54 sej s 420 točkami dnevnega reda. V tem mandatu so bile tudi štiri skupne seje, ki so imele skupaj pet točk dnevnega reda, delegati so se zbrali na šestih slavnostnih in komemorativ-nih sejah s šestimi točkami dnevnega reda, šestkrat so se sestali kot konferenca delegacij in obravnavali osem zadev. Povprečno je na vsaki seji razpravljalo
Papirnata pot v prihodnost
Pred več leti smo dobili dokument z naslovom Dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Gradiva so pripravili za zajetno knjigo, saj so posebej obdelovali bančništvo, zaposlovanje, tehnološki razvoj, kmetijstvo, naložbe in drugo. Vse to je opravila Kraigherjeva komisija v upanju, da bomo dokument tudi upoštevali. Na številnih visokih mestih ugotavljajo, da je odstopanje od programa vsakdanjost. V začetku leta smo dobili v javno razpravo nov dokument — Kritična analiza političnega sistema samoupravljanja. Tudi ta dokument Šo pripravljali tri leta, toda še danes ne vemo, kaj bo s temi papirji. Ker gre v tretjo rado, je 300 strokovnjakov pripravilo osnutek odloka o strategiji tehnološkega razvoja države. Odlok naj bi sprejela skupščina brez javne razprave v gospodarskih panogah že do maja, torej v sedanjem mandatu.
Vsi trije našteti dokumenti naj bi predstavljali osnovo za odpravljanje gospodarske in politične krize in žal je pri vseh treh dokumentih še vedno prisoten voluntarizem, torej sprejemanje odločitev po volji, ne pa na osnovi znanstvenih in strokovnih spoznanj. Ostanimo pri zadnjem dokumentu o strategiji tehnološkega razvoja. Pri prebiranju napo
Kakšen pravni red?
Ustavna komisija skupščine SFRJ je v razpravi o osnutku resolucije o dodelavi pravnega sistema posebej podčrtala vprašanje: kakšno pravo sploh imamo, če ga nihče ne spoštuje? Razlika med pravnimi normami in prakso je namreč tolikšna, da se vsiljuje umestno vprašanje: ali sploh imamo pravni red?'
»Ljudje naj bi bili enaki pred zakonom,« je dejal neki član komisije. S tem je priznal, da sedaj niso. Dejal je, da zelo hitro kaznujemo tistega, ki je posekal tuji gozd, ne pa tudi tistega, ki je kriv za zgrešeno naložbo.
po 28 delegatov.
V celotnem mandatu je bilo predloženih 1196 dopolnil, v zboru združenega dela 635, v zboru občin 551 in v družbenopolitičnem zboru 10. Izrečenih ali napisanih je bilo 626 delegatskih vprašanj, pobud in predlogov: v zboru združenega dela 304, v zboru občin 262 in v družbenopolitičnem zboru 58. Skupščine interesnih skupnosti so
Že sejejo
V Vojvodini so že zasejali površine z zgodnjo zelenjavo in ječmenom, ponekod pa so že začeli s setvijo sladkorne pese. To bodo posejali na 100 tisoč hektarih, kolikor so tudi načrtovali. Manj pa bo letos soje in koruze. Tudi na kosovskih poljih so že posejali ječmen, sedaj pa sejejo sladkorno peso. V BiH bodo s spomladanskimi posevki zasejali 2 odstotka več njiv kot lani. Z mehanizacijo v glavnem ni težav. Tu in tam se pojavijo le pri uvozu nadomestnih delov za stroje, katerih lastniki so zasebni kmetje.
Sicer pa — skupnega nastopanja manjka marsikomu, ne samo turističnim delavcem, kar pa nemara spada že v stil življenja, v filozofijo, ki ustreza drobnolastninski. Premajhnost v preveliki veličini glav enega mesta, bi nemara lahko rekli temu. Samozadovoljnost v mejah lastne površnosti slehernega občana, ki mu je vseeno za čistočo in lepoto mesta, v katerem živimo, pa v tem ustrezni (ne)organiziranosti, ki ni primerna za kršnokoli velikopoteznost.
Mestni očetje in drugi zagovorniki olimpiade v Beogradu menda igrajo prav na to karto: velika svetovna prireditev bo prisilila Beograjčane k ustreznejšemu odnosu do vsega okrog sebe, in to bo tisti edini dobiček, ki naj ga ima Beograd od olimpiade. Kampanja oživljanja glavnega mesta z napovedjo olimpiade bo torej koristna, tudi če olimpiade ne bo v Beogradu.
Viktor Širec
—-v žarišču dogodkov
vedanih novosti človeka oonje milina. Kaj vse bomo napravili, kakšne novosti, kakšen skok v prihodnje tisočletje. Gospodarstveniki ocenjujejo to vizijo kot papirnato pot v prihodnost, kot seznam želja na osnovi receptov iz kuharske knjige. V njej namreč piše — vzemite toliko in toliko, nikjer pa v kuharski knjigi ni zapisano, od kod vzeti denar za »navodila vzemite«.
Morda boste rekli, že zopet nekritična kritika vsakega poskusa izboljšanja sedanjega stanja. Imate prav, če odmislimo resničnost, ki je sestavljena iz prevladujočega voluntarizma pri odločanju, iz nespoštovanja in nereda pri izvajanju odločitev in doslednega neupoštevanja pripomb na mnoge naložbe. Strategija tehnološkega razvoja nam namreč ponuja izvrsten program povsem nove tehnologije, kot so informacijska, mikroelektronika,
Novi poskusi
Kljub protestom kongresa so pred dnevi v ZDA obnovili podzemeljske jedrske poskuse. Zadnjega so izvedli 28. decembra lani. Ameriški predsednik je že pred časom
26-krat nastopate Kot četrti skupščinski zbor in o skupnih točkah dnevnega reda sklepale hkrati ali z nekajdnevnim presledkom.
Delo skupščine je bilo torej izjemno obsežno. Marsikdaj bi ga lahko poenostavili ali pa nekoliko skrajšali. Program racionalizacije skupščinskega dela bo ostal torej kot naloga delegatom, ki se bodo v novi sestavi zbrali v skupščini v začetku maja.
računalništvo, fleksibilne, laser-, ske in tehnologije novih materialov. Imenitno, staro za novo. Načrti so tukaj in hodili bomo v korak s tehnološko razvitim svetom. Ostaja odprto vprašanje, kdo bo sprejemal odločitve o uvajanju vseh teh, resnično potrebnih novosti, in drugo, od kod vzeti denar, ko pa v zadnjih nekaj letih nismo zbrali niti toliko sredstev, da bi vsaj za silo odpravljali tehnološko zaostalost. Ne samo to, niti na zastarelih strojih ne znamo, ali nočemo, ali ne moremo izcediti iz njih kar največ. Ne samo, da smo zaostali tehnološko, pač pa se stalno zmanjšujeta produktivnost in kakovost ob zviševanju materialnih stroškov. Preprosto povedano, slabo gospodarimo s tem, kar imamo, in ne pričakujmo, da se bomo ob novi tehnologiji spremenili. Zato smo lahko kritični do vizije prihodnosti.
zavrnil ponudbo Sovjetske zveze, naj se ZDA pridružijo sovjetskemu moratoriju, s trditvijo, da so podzemeljski poskusi nujni pri razvoju vesoljskih orožij in da je SZ razglasila moratorij potem, ko je sama opravila vrsto poskusov.
V Sovjetski zvezi so jia ameriške poskuse ostro reagirali. Pri tem poudarjajo, da so že lani avgusta razglasili enostranski moratorij za jedrske poskuse in hkrati ZDA pozvali, naj se jim priključijo. Za odnose med obema velesilama je to precej hladna prha.
Sadovi površnosti
Beograd kar naprej ugotavlja, da je glavno mesto za turiste samo — prenočišče ali mesto počitka. Znano je pač, da turisti ostajajo v glavnem mestu le čez noč ali največ čez dan, na poti v kraj, ki so si ga izbrali za letovanje.
Tako je najbrž zato, ker beograjske turistične organizacije turistov ne vedo zadržati za dalj časa, kot da jim nimajo kaj pokazati in razkazovati.
Zgled takšnega nemarnega ravnanja je obisk spominskega centra Josip Broz-Tito, ki ga je v minulih petih letih obiskalo deset in pol milijona domačih in tujih gostov, kar pomeni, da je ta prostor obiskal mesečno poldrug milijon ljudi — okrog 5000 dnevno. Večina pa je prišla le do Hiše cvetja, na Titov grob, ker vodiči pač niso vedeli, da lahko razkažejo ves kompleks spominskega centra, in tako so mnogi obiskovalci prikrajšani za zanimivosti, ki bi jih vsekakor želeli videti in spoznati.
Pravzaprav bi lahko obiskovalci spominskega centra spoznali kar velik del politične zgodovine sveta, po tem kar je tamkaj razstavljenega, in doživeli vzdušje delovnega dneva Tita, kar je vrednost, ki obisku v Hiši cvetja daje večje razsežnosti, kot samo pozornost Titovemu grobu.
Vodiči bi torej morali biti mnogo pozornejši ne samo do obiskovalcev spominskega centra temveč do Titovega dela nasploh. Površnost, ker razkazujemo samo Hišo cvetja, je malodane žaljiva, vsekakor pa je tudi škodljiva za sam beograjski turizem, kajti vsakdanji poldrug milijon obiskovalcev bi lahko pomenil tudi za beograjski turizem veliko več kot samo prihod in odhod domačih in tujih gostov, če bi jih privabili tudi še na druge kraje in zadržali še kakšno urico ali kak dan dlje.
Resda ima Beograd skrbi s hoteli, ki jih je premalo in nad katerimi se gostje pritožujejo, toda to ni nikakršen izgovor, kajti človek potrpi tudi s prenočiščem, če je mesto sicer privlačno in gostoljubno.
Toda Beograd je ob vsem tem, kar mu daje pečat površnosti, še celo zelo ambiciozen, saj se loteva organizacije poletnih olimpijskih iger, ki naj bi ga vzdramile iz dosedanje zaspanosti in nezanimanja za turiste in lastno urejenost. Vprašanje pa je, kako bo tedaj stregel gostom, ko bo vanj prišel ves športni svet, in bi bilo res žalostno, da bi ta množica ljudstva vsega sveta odšla iz našega glavnega mesta ne-obveščena o marsičem, česar ne bi kazalo spregledati.
To velja tudi za tako imenovani kongresni turizem, ki ga neguje kongresni center Sava, ob katerem je ugledni hotel Interkontinental, ki naj bi kmalu dobil brata dvojčka, pa tudi velike in stalne prireditve Beograjskega sejma. Tudi ti gostje si ogledajo Beograd več ali manj sproti in je zato od njih mnogo manj izkupička, kot bi ga sicer lahko bilo, če bi se beograjski turistični delavci bolj aktivno zanimali tudi za te obiskovalce.
Da o drugih možnostih sploh ne govorimo, kajti beograjske turistične agencije in organizacije delujejo sila neuglašeno, vsak zase, kakor da je bistven samo njihov dohodek, ne pa celota delovanja, ki daje zanesljivo mnogo več kot samo posamična ozko specializirana aktivnost.
Obtožnica zoper Artukoviča
Okrožna javna tožilka Zagreba Ivanka Pintar-Gajer je na novinarski konferenci v Zagrebu izjavila, da je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Zagrebu od 28. februarja do 6. marca izpraševal vojnega zločinca Andrijo Artukoviča in da Artukovič zavrača navedbe, zajete v predlogu za izdajo neposredne obtožnice.
' Med izpraševanjem je Andrija Artukovič priznal, da je postal član ustaškega gibanja v emigraciji, ko se je sestal s Paveličem. Takrat je dal ustaško zakletvo, Pavelič pa ga je imenoval za upravnega in nadzornega poveljnika vseh ustaških enot na območju Italije. Nadalje je priznal, da se je kot član ustaškega gibanja pripravljal na »revolucijo« na Hrvaškem in pri uresničevanju tega programa menil, da je treba uporabljati vsa sredstva brez omejitve — od zakonitih, kot je propaganda, do nezakonitih, kot so uporaba bomb, revolverjev in umori itd. Artukovič je priznal, da so nad prebivalstvom NDH v določenem pomenu izvajali teror, ker so to po njegovem mnenju zahtevale takratne razmere. Kot minister za notranje zadeve je imel proste roke in je represijo in določen teror izvajal deloma tudi na podlagi sprejetih predpisov.
Artukovič je hkrati priznal, da so mu bili znani primeri prekrš-čevanja Srbov, da pa je bilo to v pristojnosti duhovščine. Ve tudi, da so iz NDH izseljevali Srbe, vendar trdi, da se je to v glavnem
Po dvajsetih stoletjih
Papež Janez Pavel II. se je odločil, da bo sredi aprila obiskal judovsko skupnost v Rimu. Po dvajsetih stoletjih naj bi bil to prvi korak sprave. Razdor je nastal zaradi trditve, da so Judje krivi za križanje Kristusa. Šele na koncilu pred dvajsetimi leti je bilo rečeno, da odgovornosti za križanje ne nosijo samo Judje.
Izrael daje tej papeževi potezi tudi politični pomen. Izraelski zunanji minister Šaron je izrazil upanje, da to pomeni prvi korak k diplomatskemu zbliževanju Vatikana in Izraela. Vatikan izraelske države ne priznava predvsem zato, ker Izrael zavrača njegovo zahtevo, da bi Jeruzalem postal mednarodno sveto mesto.
dogajalo na mejnih področjih, s ciljem, da bi »očistili ozemlje NDH«. Ko je pojasnjeval, ali so na območju NDH iztrebljali Jude, Srbe, Rome, Muslimane in protifašiste Hrvate, je navedel, da so bili Judi močni in da politiko iztrebljanja ni bilo mogoče uresničiti, da iztrebljanja Srbov na Hrvaškem ni bilo in da so le neznatno iztrebljali Rome. Nadalje mu je bilo znano, je dodal, da so obstajala zbirna, delovna in koncentracijska taborišča, vendar pa naj bi bil za ta taborišča »samo slišal«. Nikoli ni bil v katerem od njih, podrobnosti dela taborišč pa mu niso znane. Priznal je oziroma misli, da so bilataborišča podrejena ministrstvu za notranje zadeve oziroma ustaški nadzorni službi. Poudarja, da je slišal za taborišče Jasenovac, da pa ne ve, kdo ga je organiziral, kdo upravljal, kakšen obseg je imelo, ker »nikoli ni bil v Jasenovcu«."
Ko so Artukoviča seznamu s konkretnimi navedbami obtožbe, je zanikal, da bi bil s Paveličem obiskoval teren, »spominja« pa se, da je obstajalo neko taborišče v Kerestincu, vendar tam nikoli
globus
BRUSELJ — Dvanajst držav Evropske gospodarske skupnosti je protestiralo zaradi namere ZDA, da bi za tretjino zmanjšale svoj finančni prispevek v OZN. Sedaj krijejo ZDA okoli 25 odstotkov vseh stroškov OZN, članice EGS pa 30 odstotkov.
MADRID — Strmoglavljeni filipinski diktator Marcos si prizadeva, da bi mu Španija odobrila politični azil. Španski zunanji minister Ordonez je v zvezi s tem izjavil, da se to ne bo zgodilo^
LONDON — Pri Lloydu ugotavljajo, da se nosilnost trgovske mornarice že tri leta zapored manjša. Skupna nosilnost je ob koncu lanskega leta znašala 416 milijonov ton.
WASHINGION - V Sredozemlju je položaj ponovno napet, ker so Američani začeli z novimi manevri v bližini libijskega zaliva Sidra.
STRASSBOURG - Z vstopom Španije in Portugalske v EGS se je močno zmanjšal ameriški izvoz pšenice v Evropo. Računajo, da bo znašal ta primanjkljaj okoli milijardo dolarjev.
WELLINGTON - Sovjetska zveza je sporočila, da bo privolila v razglasitev nejedrskega območja v Južnem Pacifiku, če bodo to storile tudi druge jedrske sile. To je sporočilo sovjetsko veleposlaništvo v glavnem mestu Nove Zelandije.
PARIZ — V Franciji bodo leta 1990 tri četrtine električne energije pridobivali iz atomskih central.
BUDIMPEŠTA - Sedem ob-donavskih držav bo v prihodnjih letih izdelalo poseben program, s katerim naj bi privabili čim več turistov iz čezoceanskih držav. V programu bo sodelovala tudi naša država
BERN — Švicarska letalska družba Swissair je v Tirani sklenila sporazum, na podlagi katerega bodo od konca tega meseca odprli redno letalsko progo med Švico in Albanijo. To bo prva proga med Tirano in kako zahodno državo.
globus
ni bil. Obtožnica navaja, da je Andrija Artukovič konec leta 1941 sam spremljal kolono vozil z okoli 700 nedolžnimi občani v zbirno taborišče v Kerestincu in
tam, da bi nekaj občanov ubili, izdal nalog, naj ljudi na zadnjem delu kolone vozil takoj ustrelijo, ker jih taborišče ne more sprejeti vseh (z mitraljezi so takrat na livadi ubili okoli 450 ljudi).
Nadalje Artukovič trdi, da nikoli ni slišal za Ješo Vidiča, čeprav mu je priimek Vidič znan. Neznanega majskega dne leta 1941 je Artukovič, s ciljem, da -^ usmrti dr. Ješo Vidiča, bivšega narodnega poslanca in odvetnika, in da mu odvzame premoženje, ukazal Ferdu Knezu, takratnemu vodji policije v Sremski Mitroviči, naj Vidiča spravi v taborišče. Vidiča so internirali v koncentracijsko taborišče Danica pri Koprivnici. Prošnjo Vidi-čeve žene, naj možu dovolijo izselitev v Srbijo, za kar podari polovico zemljišča, je Artukovič zavrnil z besedami: »Jaz ga bom ubil in mu vzel vso zemljo.« V obtožnici med drugim še navajajo, da je Artukovič na začetku leta 1943 v spremstvu Anteja Paveliča blizu dvorca pri Samoboru, s ciljem da bi zahrbtno ubili zajete partizane, izdal nalog, naj pobijejo več sto borcev NOB, zajetih na območju Žumberka. Likvidirali so jih z mitraljezi in nato
pregazili s tanki! Balkanski Himmler je na začetku leta 1942 blizu Virginega mosta v spremstvu Paveliča, ko ie zvedel, da je. bila v boju s partizani likvidirana ustaška enota, iz maščevanja ukazal zajeti in ubiti vse civilno prebivalstvo sosednjih vasi. Med obrambo v preiskovalnem postanku je Artukovič poudarit »da je vse življenje in ravnanje podredil moralnim načelom, ki izvirajo iz načel katoliške cerkve«.
Sojenje Artukoviču se bo predvidoma začelo sredi aprila.
STRAN 2
VESTNIK, 27. MARCA 1986
od tedna
MURSKA SOBOTA — Obravnava analize o izvajanju in uresničevanju samoupravnega sporazuma o uresničevanju solidarnostnih pomoči je bila ena od najbolj vsebinskih točk torkove skupščine občinske skupnosti socialnega varstva, na kateri je oceno.dela podala dolgoletna socialna aktivistka Marija Dora. Delegati pa so soglašali tudi z nakupom računalnika za enotno skupno evidenco socialnovarstvenih pomoči.
MURSKA SOBOTA — Po tem ko je podružnica Službe družbenega knjigovodstva v Murski Soboti pripravila informacijo o poslovanju organizacij združenega dela s področja gospodarstva v pomurski regiji za leto 1985, so konec prejšnjega tedna o njej med prvimi razpravljali v odboru za razvoj in ekonomsko politiko pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Zaskrbljujoč je zlasti podatek, da je industrijska proizvodnja v Pomurju v upadanju, povečujejo se izgube, rast sredstev za reprodukcijo pa zaostaja za inflacijo.
MURSKA SOBOTA — Tudi v soboški občini z rezultati gospodarjenja v letu 1985 ne morejo biti zadovoljni. Čeprav je resolucija predvidela 3-odstotno industrijsko rast, je bila ta lani v primerjavi z letom prej nižja za 2,8 odstotka, neugodna pa so bila tudi gibanja drugih kakovostnih kazalcev gospodarjenja. Zmanjšanje industrijske proizvodnje je imelo ob 2,3-odstotnem povečanju števila zaposlenih za posledico padec produktivnosti, zaskrbljujoče pa so tudi izgube, ki naraščajo. To so med drugim ugotovili na torkovi seji občinskega izvršnega sveta, na kateri so osrednjo točko dnevnega reda namenili oceni gospodarjenja v letu 1985.
MURSKA SOBOTA — Odbor za svobodno menjavo dela pri občinski skupnosti otroškega varstva ni povsem soglašal s predloženim finančnim načrtom Skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1986 v tistem delu, ki se nanaša na načrtovani izračun mase sredstev za osebne dohodke in naj bi bil za 84,7 odstotka višji kot v preteklem letu. Predlagal je, da kaže počakati na Analizo o osebnih dohodkih v občini, ki jo pripravlja Služba družbenega knjigovodstva in se uokviriti v dovoljeno rast skupne porabe, da ne bi nastal prevelik razkorak z izvajalci v družbenih dejavnostih — v škodo slednjih.
MURSKA SOBOTA — Na seji občinskega izvršnega sveta so med drugim obravnavali načrt spomladanske setve ter tržnega pridobivanja mleka in prireje mesa v letu 1986. Poleg tega so se seznanili s poročilom o uresničitvi programa pospeševanja proizvodnje hrane v soboški občini v letu 1985. Sprejeli so tudi okvirni program pospeševanja proizvodnje hrane za letošnje leto. Posebno pozornost pa so namenili tudi akcijskemu programu izvršnega sveta za izvajanje resolucije o družbenem načrtu soboške občine za obdobje 1986—1990 v letu 1986.
GOVEDOREJSKI DNEVI ABC POMURKE
Kmetijci sami iščejo rešitve
Čez 200 strokovnjakov iz vse Slovenije je na dvodnevnem posvetu v Murski Soboti prejšnji teden razglabljalo o možnostih povečanja in pocenitve pridelave kakovostne krme, ki je tesno povezana z nadaljnjim razvojem živinoreje na tem območju. Posvet o govedoreji je bil v bistvu nadaljevanje »poljedelskih dnevov«, ki jih je pred tem organizirala ABC Pomurka. Ze takrat so namreč ugotovili, da je razvito poljedelstvo osno-
va za hitrejši razvoj živinoreje, le-ta poljedelske pridelave.
Že v uvodnih referatih so posebno pozornost namenili zadostni in cenejši pridelavi kakovostne krme, za kar v Pomurju še zdaleč niso izkoriščne vse možnosti. Zlasti slabo so izrabljene travniške površine, čeprav nekatere izkušnje kažejo, da bi se dalo na njih nekajkrat povečati pridelek, s tem pa v dobršni meri tudi zagotoviti dovolj domače krme za govedorejo. Strokovnjaki so posebej opozorili, da morajo kmetijci tudi z lastnimi napori premagovati proizvodne in gospodarske težave v govedoreji, ki že po naravi ne prenesejo kratkoročnih rešitev in se tako negativne posledice čutijo v daljšem časovnem obdobju. Prav povečanje domače krmne osnove, kot tudi doslednejše uveljavljanje dosežkov pri selekciji in reprodukciji v govedoreji, pa lahko bistveno prispeva k boljšim gospo-
““Regijski posvet o cestah
Luknja pri luknji...
Republiška skupnost za ceste je v Murski Soboti sklicala regijski posvet, ki so se ga udeležili predstavniki vseh štirih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za ceste, izvršnih svetov skupščin občin in družbenopolitičnih organizacij iz soboške občine. Med gosti sta bila tudi predsednik Skupnosti za ceste SRS Andrej Levičnik in direktor sozda Združenih cestnih podjetij Slovenije Miran Marussig. Na posvetu so se podrobneje seznanili s perečo problematiko pomurskih cest, ki so zdaj v nemogočem stanju. Z luknjo pri luknji namreč ni le ogrožena prometna varnost, ampak so mnogi cestni odseki, zlasti na Goričkem, zaprti, kar povzroča še dodatne težave. Zavedati se moramo, da delavci zaradi tega izostajajo z dela ali nanj zamujajo prav tako učenci, marsikje pa se srečujejo tudi s problemom nepravočasnega oddajanja mleka v zbiralnicah na terenu. To gotovo povzroča precejšnjo gospodarsko škodo, ki jo je težko oceniti v denarju.
Poleg lokalnih pa so močno načete tudi glavne regionalne in magistralne ceste v Pomurju, na kar so znova opozorili na regijskem posvetu v Murski Soboti.
do tedna
pa je tudi porok za povečanje tržne
darskim rezultatom na tem področju. To pa seveda ne pomeni, da morajo težave reševati le kmetijci sami, pač pa si je treba bremena, ki izhajajo iz gospodarskih pogojev proizvodnje, enakomerno razporediti. Še naprej mora ostati obveza družbe do reševanja težav v kmetijstvu, kot ostaja tudi spoznanje, da ni stabilnega razvoja gospodarstva brez stabilnega kmetijstva proizvodnje. Seveda pa samo spoznanje ni dovolj, če temu ne sledijo tudi ustrezni ukrepi gospodarske politike.
Sicer pa je najpomembnejša ugotovitev s tega posveta, da možnosti gospodarjenja v zadnjih letih silijo kmetijce, da sami rešijo listo, kar je mogoče rešiti z boljšim strokovnim delom, posodabljanjem tehnologije in izko-riščanjam vseh danosti, ki jih doslej še niso v celoti izkoristili.
Pri tem so navedli mačehovski odnos republike do žgoče problematike cest v posameznih občinah, kar lahko privede tudi do določenih političnih problemov. Opozorili so namreč, da se denar za vzdrževanje cest mnogokrat troši nenamensko. Rečeno je bilo, da bi denar za amortizacijo in obnovo cest morali dosledno uporabljati za vzdrževanje cest, nikakor pa ne za gradnjo novih cest čemur smo velikokrat priča v praksi. Slišati je bilo tudi očitek da dobi Pomurje premalo sredstev za opravljanje zimske službe zato bo treba merila v republiki poenotiti. Ob nenehnem pomanjkanju denarja pa so menili, da bi kazalo povečati delež bencinskega dinarja za ceste.
Sicer pa so se na posvetu do-govorili, da bo že v tem tednu prišla strokovna komisija iz soz-da Združenih cestnih podjetij Slovenije, ki bo znova naredila popis najbolj kritičnih cestnih odsekov v Pomurju. Do 25. aprila, ko bo skupščina republiške skupnosti za ceste, pa naj bi natančneje opredelili razdelitev združenih sredstev republiške cestne skupnosti iz sklada za nara-
vne nesreče.
Milan Jerše
Ko kažeš na druge, ne pozabi nase
Minulo soboto je 36 Pomurcev, udeležencev 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, z zadoščenjem in hkrati priokusom grenkobe zapuščalo osrednji hram slovenske kulture — Cankarjev dom v Ljubljani. Tu so dva dni z drugimi slovenskimi sindikalisti soočali in tehtali, če in koliko je doslej oziroma bo poslej delavsko-kmečka razredna organizacija hotela, znala in zmogla preiti iz bolj ali manj obrobnega opazovalca in priporočevalca v dejavnega spreminjevalca razmer. Z zadoščenjem najprej zato, ker so izpolnili načrt in predložili kongresu deset razprav: sedem ustno prebranih in tri pisno oddane. Nato zato, ker jih je pet sodelovalo v delovnih telesih, Dragica Kukel-Ošlaj celo v delovnem predsedstvu kongresa. Nazadnje pa zato, ker so Pomurci dostojno zastopani v republiških organih sindikata. V republiškem svetu ZSS so trije: Ivanka Klopčič iz Mure, Stane Konrad iz Radenske in Aleksander Marič iz Ina-Nafte. V nadzornem odboru je Štefan Feher iz Primatovega tozda Skladiščna oprema, v statutarni komisiji pa Dragan Kujundžič iz Gorenja Elrad. V članstvu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je Mira Marko iz radgonskega Kmetijskega kombinata, ki je hkrati med slovenskimi delegati za 10. kongres jugoslovanskih sindikatov.
»ŠLOGANO« VINO LENDAVSKIM NAFTARJEM
Pomurci so potovali v Cankarjev dom z avtobusom. Med vožnjo so namreč v uvodni besedi predsednika slovenskih sindikatov Marjana Orožna, ki jo je prebral na petkovem dopoldanskem plenarnem zasedanju, »odkrili«
Zli. shoda slovenskih sindikatov
tale odlomek: »Še bolj prizadeto so izrazili sedanji trenutek člani sindikata organizacije združenega dela Ina-Nafta Lendava. V svojem sporočilu so napisali: »Delavci v združenem delu podpiramo in se zavzemamo za ukrepe gospodarske stabilizacije, vendar se zadnja leta kaže dvom o njihovi pravilni naravnanosti. Ugotavljamo, da ukrepi gospodarske stabilizacije niso učinkoviti in ne dajejo tistih rezultatov, ki smo jih od njih pričakovali. Zakoni, ki jih sprejemajo v zvezi s temi ukrepi, izpadajo kot nekakšni poskusi. Tako naslednje leto ugotavljamo, da zakon ni bil pravilno zasnovan in ga ponovno menjamo. Gospodarstvu se je namreč naprtilo dosti nepro-
S tribune med delegate
— Večkrat se nam očita, da premalo uporabljamo sodobne dosežke znanosti v kmetijski in živinorejski proizvodnji. Res je, da so vlaganja v razvoj minimalna, žal pa tudi sodobni dosežki znanosti niso ključ za rešitev nakopičenih težav. (Bojan Novak iz Agromerkurja)
— Za slovensko konfekcijsko industrijo, a ne samo zanjo, bi bilo bolje, da tudi za razvoj manj razvitih republik in pokrajin namenjena sredstva skuša usmeriti v proizvodne programe, ki bodo s svojo kapitalno intenzivnostjo dolgoročno omogočili razvoj, zaposlitev in socialno varnost ljudi. (Jože Zadravec iz Mure)
Doseči boljšo embalažo v kmetijski proizvodnji
Kar se tiče organizacije razstave, strokovnih predavanj ter pdoelitve jugoslovanskega oskarja na sejmu IN-PAK 86 v Gornji Radgoni, je že skoraj vse pripravljeno. To niti ni čudno, saj je ideja o organiziranju sejma embalaže in tehnike pakiranja stara že nekaj let, zanj pa so se najbolj zanimali udeleženci Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Današnje tržišče se v prvi vrsti izgublja ravno zaradi neprimerne embalaže, ne pa zaradi slabega pridelka. Les, ki so ga že povsod zamenjali z valovitim kartonom, je pri jugoslovanskih sadjarjih edini material, v katerega shranjujejo pridelke. To pa jih onemogoča na tujem tržišču, zato morajo svoje kakovostne pridelke prodajati po mnogo nižji ceni, če jih sploh prodajo. Prav tako smo na repu razvoja glede primernega pakiranja, in skladiščenja.
Okrog 80 razstavljalcev — embala-žerjev bo v začetku junija zasedlo 4 tisoč kvadratnih metrov sejmiščnega prostora. Prvič se bodo na sejmu IN-PAK (podobni sejmi so bili v letih 1955, 1957 in 1960 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani) srečali tudi izdelovalci strojev in opreme. Dosedanje sejemske prireditve, ki pokrivajo, ožje ali širše, tudi področje embala-žerstva, so INTRA v Mariboru, ki prireja vsako leto mednarodni sejem transportne in skladiščne opreme, MODERNPAK v Zagrebu je organiziran vsako neparno leto v okviru sejma INTERGRAFIKA ter vsako tretje leto SEVROPAK v Beogradu. Bienalni sejem 1NPAK v Gornji Radgoni jim ne bo konkuriral, saj bo usmerjen izključno na področje embalaže in pakiranje blaga.
Z Združenjem jugoslovanskih em-balažerjev je že podpisan sporazum o pripravi sejma, prav tako pa je že sestavljena sedemčlanska žirija, ki bo ocenjevala izdelke, prijavljene na natečaju jugoslovanski oskar za embalažo. Oskar bo podeljen prvi dan sejma v Gornji Radgoni. Do 19. aprila bodo zbirali prijave delovnih organizacij, tozdov, obrtnikov ali posameznikov. Kdor ne bo zbral dovolj točk za oskarja, bo prejel priznanje. Po desetih letih premora bo letos ponovno podeljert 21. jugoslovanski oskar za' embalažo. Njegov znak na embalaži, pomeni kakovost in je bolj kot doma cenjen na tujem tržišču. Tisti, ki bodo dobili pravico uporabljati ta znak, pa
duktivnega dela znotraj organizacije in posebej zunaj nje, S financiranjem omenjenih izdatkov ne vlagamo v razširjeno reprodukcijo, da bi lahko zaposlili mlado generacijo delavcev, temveč denar odide v prazno in ne prinese novoustvarjene vrednosti. Ob takem nespametnem go
spodarjenju ne moremo pričakovati, da se bomo izvlekli iz gospodarske krize in imeli boljši družbeni standard«. Verjetno bi se lahko strinjali, da takšno stališče v veliki meri izraža poglede večine delavcev — članov sindikata. Izraža pa tudi enostranost pogledov in protislovnost z lastnim položajem in lastnim ravnanjem, z lastno odgovornostjo. Kajti znano je, da je ravno Ina-Nafta v Lendavi eden od tistih redkih kolektivov v Sloveniji, katerega organi so z napačno investicijsko odločitvijo povzročili znatno škodo sebi in širši skupnosti. Nauk iz tega je lahko eden: ko kažeš na druge, poglej tudi sebe!«
Ostrina presoje donedavna pr-
bodo lahko tekmovali tudi za višje evropsko priznanje in oskarja.
B. Peček
--Seminar za mladinska vodstva v soboški občini ----— 
Ne iščite izgubljene generacije! Tu smo!
V soboto, 22. marca, je bil v dijaškem domu v Murski Soboti seminar za mladinska vodstva iz osnovnih šol, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah v občini Murska Sobota.
Udeležilo se ga je čez petdeset mladincev, po seminarju pa je bila še seja občinske konference ZSMS Murska Sobota, na kateri so obravnavali poročilo o pripravah na 12. kongres ZSMS, zaključni račun OK ZSMS Murska Sobota za leto 1985 ter finančni načrt za leto 1986.
Zbrane mladince sta seznanila član izvršnega sveta skupščine Vlado Kerec in sekretar občinskega komiteja ZK Murska Sobota z aktualnimi problemi družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema. Živahna razprava, v kateri so se oglašali predvsem mladi sami, pa je bila o organiziranosti mladih ter s tem povezanimi predlaganimi spremembami Statuta ZSMS. V njem je namreč predlagano, da naj bi
Po končanih javnih razpravah v osnovnih organizacijah ZSMS v vseh štirih občinah so si mladi delegati za 12. kongres ZSMS razdelili problemska področja, o katerih bodo razpravljali na kongresu.
Tako se bodo radgonski mladinci pripravili na razpravo o kmetijstvu, soboški o ekologiji in izobraževanju, lendavski o zaposlovanju, štipendiranju in izobraževanju ter ljutomerski delegati o front-nosti mladinske organizacije.
Minuli četrtek so se delegati vseh štirh pomurskih občin zbrali na razširjeni seji sekretariata MS ZSMS za Pomurje in še zadnjič pregledali, kako potekajo priprave na razprave na mladinskem kongresu. bp
vega moža v slovenskih sindikatih Marjana Orožna — zdaj, po volitvah na kongresu je na tem položaju Miha Ravnik — je predvsem Lendavčane presenetila in razočarala, kajti znano je, da sta recimo Gorenjev Korting in novomeški IMV povzročila veliko večjo škodo širši družbeni skupnosti, pa ju ni niti omenil. Ugibanja o tem, zakaj ne, seveda niso za objavo. Delegati iz Pomurja so sprva odlašali, če naj
Mimo kongresne tribune
— Vprašanje je, kdaj smo naredili večjo napako: ali takrat, ko smo se v Sloveniji odločili, da bomo gradili rafinerijo, ali takrat, ko smo se odločili, da
je ne bomo, kljub temu, da je bila vsa oprema zanjo že v Lendavi. Morali bi dobiti dodatno obrazložitev, zakaj je bila omenjena ravno Ina-Nafta. Ali ni morda to blago rečeno očitek, češ: bodite tiho, saj ste od republike dobili 150 starih milijard dinarjev posojila, čigar vračanje je bilo nekajkrat preloženo. Ne bi se smeli tako obnašati, da sedaj, ko je bila skupaj storjena napaka pri tej naložbi, ne bi povedali tega, kar se v resnici dogaja. Tudi v kolektivu bomo oceno Marjana Orožna obravnavali, kajti o tem ni bil seznanjen in gradiva prej nismo dobili. (Aleksander Marič iz Ina-Nafte Lendava)
gredo v dialog že na plenarnem zasedanju ali v komisijah; prevladala je odločitev za slednje. K že pripravljenim razpravam so dodali Pa še to z naslednjo vsebino: »Prav je, da pomete najprej vsak pred svojim pragom. Vendar delavci Ina-Nafte to tudi počno, saj je velika večina bremen prav na njih. Povejmo pa odkrito, ali so za to investicijo odgovorni le oni ali pa še kdo drug.
Lendavski delegati so mnenja, da primer Ina-Nafte ni edini negativni primer v Sloveniji z imenom, saj jih imamo v naši republiki še več, in to takih, ki jih rešujemo s skupnimi napori vsi delavci Slovenije, pa zanje ne trdimo, da so krivi le njihovi samoupravni organi«. Navedeno repliko na Orožnovo oceno sta v dveh komisijah izza govorniškega odra predstavila Janez Boš-nak in Elizabeta Horvat iz Lendave, ki sta sicer razpravljala o delavski ustvarjalnosti oziroma razmerah šolni kov in drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
KLIC IN BRZOJAVKA IZ TEHNOSTROJA
Kot ponavadi je tudi na tokratni kongres prišlo čez sto brzo-jarvnih sporočil in čestitk, med njimi nekaj takih, ki so vsebovale konkretne in kritične pripombe in pobude. Drugi dan kongresa so nas dopoldne poklicali po telefonu iz ljutomerskega Tehno-stroja in nam sporočili, da so na ta ugledni sindikalni shod posredovali brzojavko s podobno vsebino, kot so jo pred časom — decembra lani — objavila nekatera sredstva javnega obveščanja. Med drugim gre za zahtevo, naj
mladi vstopali v mladinske organizacije v osmih razredih, kar pa vzbuja vrsto pomislekov. Več se jih je zavzelo za to, da bi bili pionirji sprejeti v mladinsko organizacijo že v šestem (sedaj v sedmem) ali pa bi jih v svoje osnovne organizacije sprejemali mladi v kraju, kjer živijo, s 15. letom. Prav tako je treba še dobro premisliti, ali se res prav v vseh 12 krajevnih skupnostih v murskosoboški občini izplača ustanavljati krajevne konference mladih (še je v spominu ponesrečen poskus podobnega početja konec sedemdesetih let).
Največ sprememb Statuta ZSMS je v prvem delu, kjer je govor o splošnih načelih, pomenu mladinske organizacije, njeni vlogi v družbi, programskih opredelitvah ter o organiziranosti. Med pomembnejšimi spremembami, ki so plod aktivnosti mladih v zadnjih letih, je tudi naslednja:
»Zveza socialistične mladine Slovenije priznava in poudarja
se radikalno zmanjša število profesionalcev v organih in organizacijah sindikata" na občinski, medobčinski in republiški ravni. Na sobotnem plenarnem zasedanju so jo menili, da bodo predlog v republiškem svetu ZSS proučili in ustrezno ukrepali.
Kot zanimivost je vredno opozoriti, da se sindikalisti na kongresnem finalu štiriletnega delovanja niso ukvarjali samo s »klasičnimi« temami. Celo o štrajkih
smo nekaj slišali, o anonimnih pritožbah delavcev in odprtih pismih ter o ekoloških tegobah. Tako se je recimo oglasil delegat iz Posavja, rekoč: »Stopimo danes v strugo spodnjega toka Save, kjer smo se pred 30 leti še brezskrbno kopali. Človek se zgrozi, saj to je glavni vod slovenske kanalizacije, in še tega naj bi z gradnjo savskih elektrarn zajezili, da bodo nastale stoječe smrdljive mlake za jezovi, da bo Posavje slovenska greznica. Ne, tovariši in tovarišice. To je centralna slovenska sramota in posmeh naravi, ki, kot vemo, ne prenaša goljufij«.
Pomurskim delegatom se očitno ni zdelo potrebno, da bi že tako razglašeni orkester okrog energetske izrabe reke Mure »secirali« še na kongresni tribuni. Resda so razpravljali o razmerah v agroživilstvu, vendar ne da bi se recimo dotaknili položaja kmeta — kooperanta, 'odnosov v zadrugah in zadružništvu ter nekaterih razvojno obetavnih dopolnilnih oziroma spremljajočih programov v kmetijstvu. In če že nizamo vtise poročevalca, ponovimo pomenljivo literarno prispodobo, izrečeno v osrednjem hramu slovenske kulture konec prejšnjega tedna pred več sto izbranimi udeleženci 11. kongresa ZSS: »Življenje ni ne Sveto pismo, ne Kapital, ne partijski kongres, ne cerkveni koncil, temveč nenehna vsakdanja bitka za urejeno materialno in duhovno bivanje vsakega posameznega človeka, pa naj bo inteligent, kmet ali delavec«.
Branko ŽUNEC
poseben pomen spontanemu, neposrednemu, pluralističnemu in avtonomnemu organiziranju mladih v delovnih skupinah in družbenih gibanjih. Kajti v konceptu demokratičnega socializma mora biti ZSMS vse manj inštitucija političnega sistema, ki deluje s pozicij političnih monopolov, pač pa del socialističnega družbenega gibanja in vse bolj organizacija v tem gibanju. Nadaljevanje demokratizacije ZSMS in politična ter organizacijska podpora družbenim gibanjem in interesnim skupnostim pri njihovem delovanju pomeni graditev socialističnega družbenega gibanja, ki bo s svojim obstojem ustvarjalo socialistično civilno družbo svobodnih ustvarjalcev in občanov.«
Zato je hvale vredna pobuda, naj bi vsaka osnovna organizacija ZSMS ustanovila ekološko sekcijo (glede na aktualnost te problematike) ter druge sekcije, v skladu z zanimanjem mladih. Vse oblike interesnega organiziranja mladih naj bi postale sestavni del demokratične socialistične fronte mladih ZSMS.
Ena izmed aktualnih nalog, ki čaka mlade vsega Pomurja (poleg koncerta, štafete, mladinskega prostovoljnega dela), je sodelovanje v skupni akciji Gozdovi Evrope 86, v katero se vključuje tudi slovenska mladina. To bo pohod po več evropskih državah.
B. Peček
VESTNIK, 27. MARCA 1986
STRAN 3
Z dr. Cirilom Ribičičem in Gezo Bačičem
VPOGLED V DRUŽBENE
Vprašanje bi se pravzaprav moralo glasiti: ali bi nas inštitucionali-ziranje medobčinskih skupnosti (regij) v družbenopolitične skupnosti vrnilo v čase okrajev?
V »vročici« izjemno razgibane politične »kampanje« (priprave na volitve in kongrese, javne razprave o kritični analizi ipd.) sta imela dr. Ciril Ribičič, član predsedstva in predstojnik marksističnega centra pri centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije, in Geza Bačič, sekretar republiške konference SZDL Slovenije, toliko manj časa za pogovor. Kljub temu smo ju v reprezentančnih prostorih slovenskih komunistov na Tomšičevi 5 v Ljubljani le uspeli dobesedno sneti s posveta, na katerem so ravno tehtali, kako in kaj ukreniti zavoljo petih odprtih pisem, ki so z različnih koncev Slovenije priromala na naslove različnih forumov v republiškem središču.
Vprašanja smo sogovornikoma posredovali pisno, pri tem pa nismo pozabili na zapisano v rdeči knjižici z naslovom Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja: »Posebno pomembno je spodbujanje svobodnega samoupravnega združevanja tistih občin — ki so po naravi »prisiljene« usklajevati svoj razvoj in zadovoljevanje drugih potreb in interesov — v medobčinske in druge skupnosti na principih medsebojnega povezovanja in sodelovanja, kot tudi regionalno povezovanje občin v skupnostih v okviru katerih one na samoupravnih osnovah in na principu prostovoljnosti, solidarnosti in enakopravnosti, uresničujejo skupne interese. Potrebno je še nadaljnje dograjevanje in izboljševanje delovanja regionalnih, mestnih in skupnosti občin.«
Ali sploh lahko obstaja komunalni sistem brez obvezne regionalne sestavine? Ali ni bila morda njihova ukinitev nesmotrna (prezgodnja), saj je prišlo takoj po tem do vsakršnih negativnih pojavov v razvoju komunalnega sistema: zapiranje, lokalni patriotizem, avtarkija in podobno?
RIBIČIČ: »Veliko je zapiranja občin v lastne meje in še vedno imamo opravka s poskusi iz 50-ih let, ki so bili takrat ocenjeni kot tako imenovana funkcionalna koncepcija občine; ko hoče vsaka občina znotraj svojih meja zadovoljiti vse potrebe delovnih ljudi in občanov. Zato pride do nesmotrnega organiziranja, zapiranja, slabega povezovanja itd. V preteklih desetletjih je bilo vprašanje medobčinskega povezovanja zanemarjeno in mu je upravičeno dajati poseben poudarek. Menim sicer, da je bila pravilna odločitev in usmeritev za ukinjanje ukrepov kot vmesnih oblastnih inštitucij med republiko in občino. Strinjal pa bi se z mnenjem, da je bila morda ukinitev okrajev prezgodnja v tem smislu, da nismo bili dovolj pripravljeni ne samo sistemsko, ampak tudi v subjektivnih silah razvijati druge oblike koristnega in potrebnega medsebojnega sodelovanja med občinami v regiji, kar bi nadaljevalo pozitivno tradicijo okrajev; ne kot oblastnih organizacij in skupnosti, ampak kot obliko takega povezovanja delovnih ljudi in občanov, organiziranih v komune, kjer je možno bolje, uspešneje in hitreje reševati probleme, ki jih ni mogoče v občini.«
So zagovorniki mnenja, da je bila po ukinitvi okrajev odpravljena regionalna sestavina komunalnega sistema, namesto nje pa je bil predložen nejasen koncept medobčinskega sodelovanja fakultativnega značaja in brez nujnih inštitucij. Istočasno se je število občin še naprej zmanjševalo, točneje: nadaljeval se je proces njihovega stalnega povečanja. Bi hoteli na osnovi tega mnenja izostriti svojo prejšnjo sodbo?
RIBIČIČ: »Na zmanjševanje števila občin je treba gledati z dveh vidikov. Eden je ta, da je prišlo do zmanjševanja in s tem večanja njihovega območja zato, ker so občine po letu 1955 z uvedbo komunalnega sistema pridobile ha pomenu. Želeli smo jih razvijati kot družbenogospodarske in temeljne družbenopolitične skupnosti in vseh funkcij, ki so se jim v takratnem sistemu namenjale, ni bilo mogoče izvajati v manjših občinah, včasih še manjših, kot so danes kakšne večje krajevne skupnosti. Če pa je prišlo do povečevanja območja občin iz drugih razlogov kot težnja zapiranja in neupoštevanja možnosti, da se lahko nekatere zadeve uspešneje rešujejo na ravni regije oziroma na medobčinski ravni, takšno večanje ni smotrno ne smiselno in utegne prispevati k zapiranju občin in omejevanju nujnega in potrebnega sodelovanja na regionalni ravni.«
BAČIČ: »V celoti gledano nimamo več ustavno koncipiranih in predvsem ne izvedenih regij.

zakaj moramo imeti toliko vmesnih etap. Zakaj je treba toliko aparata, če se nekatere zadeve podvajajo? Tudi nam je to lahko v razmišljanje. Razrušili smo stari koncept, novega pa še nismo dovolj kakovostno dogradili. Žal so bile nekatere naše medobčinske skupnosti nekoliko politično formirane; na hitro, brez temeljite, strokovne poglobljene analize. Mislim, da za Pomurje to ne velja. Razvoj je pokazal, da smo ne glede na to, da smo okraj izgubili — kot administrativno skupnost in ustavno tvorbo — sorazmerno dobro razvijali možnost sporazumevanja in dogovarjanja na skupnih osnovah, ciljih in interesih. Vsaj dvoje je bilo pozitivno: ljudem smo približali odločanje, saj jim je občina bliže, ob hkratnem razvijanju krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij. Bistveno smo zmanjšali tako imenovano posredniško birokracijo in jo pocenili. Drugo je vprašanje, ali ni del teh kadrov — žal — prišel tudi v neproduktivne dejavnosti. Vendar za to koncepcija reforme okrajev ni kriva.«
Zvezna ustava iz leta 1974 prinaša pomembno novost, da se lahko občine združujejo v mestne in regionalne skupnosti, na katere se prenašajo določene zadeve iz pristojnosti republik oz. avtonomnih pokrajin in občin. Vtis je, da so republike, ki so v svojih ustavah določile obvezno združevanje občin v regionalne skupnosti, s tem institucionalizirale dvostopenjsko strukturo družbenopolitičnih skupnosti in okrnile občini njeno samoupravnost in lastnost temeljne družbenopolitične skupnosti?
RIBIČIČ: »Ena skrajnost bi bilo ohranjanje regionalnega sodelovanja kot oblike nadaljevanja tradicije okraja kot oblastne strukture, čeprav z drugim imenom, pa vendar z graditvijo družbenopolitične skupnosti kot vmesne stopnje med občino in republiko. Druga skrajnost bi bilo medobčinsko sodelovanje, povsem prepuščeno trenutnim pobudam posameznih občin in njihovim spoznanjem, ali in v kakšni meri naj medsebojno sodelujejo. Ena skrajnost je bila uveljavljena v nekaterih ustavah in pred nekaj tedni so jo recimo ukinili v sosednji SR Hrvaški. Smiselno bi bilo pogledati njihove analize tega vprašanja. Opozarjali so na slabost, da je obve-
Je bila ukinitev okrajev prezgodnja?
zno združevanje v regionalne
zlasti ne kot družbenopolitičnih skupnosti. So fakultativna možnost in združevanje po določenih interesih, čeprav je tudi ta faza od območja do območja v slovenski republiki različna, da ne govorim o Jugoslaviji. Če bi recimo imeli okraj Pomurja, ne bi nič lažje izvedli akcije za skupen razvoj zdravstva in šolstva. To je tudi pomembno za samoupravno osveščenost, krepitev socialistične zavesti, solidarnosti, za drugačen odnos do reševanja skupnih vprašanj. Če bi imeli okraj, bi deloval aparat, ki je drag. Tudi to nas je vodilo, da smo ga ukinili. Mimogrede: Madžari so lani ukinili okraje, pa nimajo takega sistema kot mi. V določenem smislu so njihovi razlogi za to podobni našim pred približno 20 leti. Razmišljali so namreč, zakaj ne bi bil položaj delavca, da sodeluje v odločanju, bjižji,
skupnosti kot družbenopolitične skupnosti pomenilo vmesno oblastno stopnjo, ki ni bila niti v korist uresničevanju ustavne zasnove republike niti v korist poudarka na razvijanju občine kot komune. Bolj se lahko taka skupnost — in to je objektivna nevarnost — kaže kot podaljšana roka republike, manj pa kot izraz potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v občinah. Pri nas imamo, kar zadeva ustavno ureditev, drugo skrajnost v tem smislu, da niso predpisane obvezne organizacijske oblike, pač pa je poudarek na možnostih najrazličnejših načinov sodelovanja med občinami. Izjema sta mesti Ljubljana in Maribor z več občinami in skupnost obalnih občin, kjer gre za zgoščeno, urbano enotno območje. Te imajo po ustavi status posebnih družbenopolitičnih skupnosti. V razpravah o racionalizaciji političnega sistema se je v več občinah pokazalo, kako iščejo racionalnejše rešitve samo v občinskih okvirih in sploh ne pomislijo na možnosti učinkovitejšega medobčinskega organiziranja. Priznati moramo, da to odpira nova vprašanja in povzroča težave, ki niso v celoti rešene. V naslednjem obdobju bomo morali jasneje postaviti recimo odgovornost organov na medobčinski ravni do občinskih skupščin. Ra
Geza Bačič
dr. Ciril Ribičič
ko preprečiti, da bi prišlo so osamosvajanja, zamegljevanja odgovornosti teh organov? Možnosti smotrnejšega in smiselnejšega organiziranja na medobčinski ravni so zlasti neizkoriščene v samoupravnih interesnih skupnostih. Tudi tu nastanejo nova odprta vprašanja, na katera še nimamo pravih odgovorov. Recimo vprašanje, kako je s četrtim zborom — samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občinskih skupščinah, če se interesna skupnost organizira na ravni regije. V nadaljnjih razpravah o kritični analizi, zlasti pa pozneje, ko jo bomo konkretizirali s spremembami ustave in drugih predpisov, so to problemi, ki jih nujno moramo rešiti, da ne bi bila izgovor za to, kako ni mogoče na medobčinski ravni iskati najustreznejših rešitev.«
Ali bi pomenilo dati regiji status družbenopolitične skupnosti vrnitev v čase okrajev?
RIBIČIČ: »V dosedanjih razpravah o kritični analizi smo opozarjali na to, da v nekaterih republikah ustanavljamo tisto, kar v drugih republikah ukinjamo. To bi bil samo še en primer, če bi se v Sloveniji odločili za oblikovanje regionalnih skupnosti kot družbenopolitičnih skupnosti v času, ko so jih v sosednji Hrvaški, zaradi negativnih izkušenj, ukinili. Ni bistveno vprašanje formalnega statusa teh teritorialnih skupnosti. Dejstvo je, da je slabost take sistemske ureditve, kjer so regionalne skupnosti družbenopolitične skupnosti, da je poudarjena tudi njihova oblastna funkcija in se na to vežejo določene birokratske težnje oz. težnje oblikovanja širšega aparata, ki obremenjuje delovanje; se postavlja bolj kot jez in ovira kot pa prava povezava med delovnimi ljudmi in občani v občini in republiki. Bistveno vprašanje je, ali na regionalni ravni dovolj sodelujejo občine, delovni ljudje in občani. Ocena je, da premalo, in je to sodelovanje treba krepiti. Kar je tu bistveno — in ni naključje, da ves čas govorim o delovnih ljudeh in občanih v občini — je to, da bi morali ljudje sami presojati, katera je z njihovega vidika in položaja tista zadeva, ki bi jo bilo bolj smiselno, poceni in učinkovito reševati na ravni regije kot pa na občinski favni. Skratka, gre za pogled z vidika interesa občana.«
Raziskave javnega mnenja kažejo, da se odnosi med političnimi centri, ki so hkrati gravitacijska jedra, industrijska in urbana središča, in provinco — pod udarcem kriznih razmer — očitno vse bolj ostrijo. Izraziteje to občutijo na manj razvitih območjih, kakršno je Pomurje, kjer nismo le enkrat slišali in se prepričali, da so pri uveljavljanju regionalne skupnosti, zavoljo moči in vpliva, osredotočenih v republiškem vrhu v Ljubljani, takorekoč v pat položaju. Kako iz njega?
BAČIČ: »Rekel bi, da je to res, pa hkrati ni res, odvisno od zornega kota, s katerega gledaš na problematiko. Kaže pa, da nisem bil dovolj jasen pri vprašanjih fakultativnega usklajevanja skupnih in posebnih interesov, ki ne pomenijo samo zmanjševanja stroškov za družbeno režijo. Pomenijo predvsem hitrejše reševanje perečih problemov ljudi na nekem teritorialno in sicer zaokroženem območju in novo stopnjo samoupravne demokracije. Teh možnosti ne izkoriščamo dovolj. Če sem spet rojak, se vprašujem, ali ne bi bilo pametno imeti v Pomurju skupne znan-stveno-raziskovalne skupnosti,, združevati intelektualni potencial in pomeniti nekaj v slovenskem in jugoslovanskem, pri nekaterih zadevah pa tudi v evropskem prostoru. Tu sta zelo pomembni širina in odprtost, za kar ni modelov ah receptov. Je pa volja ljudi in možnost specifičnega organiziranja. V ta vprašanja drega, jih odpira tudi kritična analiza. V Pomurju je tudi nekaj poskusov skupnega načrtovanja nekaterih skupnih vprašanj, na primer v agrokompleksu. Rezultat tega je integracija pomurskega kmetijstva, čeprav z določenimi težavami. Po moje je med najbolj organiziranimi vsaj v republiki Sloveniji. Drug tak kompleks je vloga Mure kot nosilca tekstilne in konfekcijske industrije, ki je z obrati in tozdi navzoča v vseh štirih pomurskih občinah. Žal je premalo storjenega na področju izkoriščanja termalne energije, da o zapletih o gradnji elektrarn na Muri ne govorim. Dejstvo je, da v Pomurju Prleki in Prekmurci združujejo — zdaj so se že tretjič za to odločili — sredstva za izboljšanje razmer v bolnišničnem zdravljenju, šolanju otrok, otroškem varstvu itd.... Gospodarska kriza z vsemi elementi ostalih slabosti je veliko bolj postavila v ospredje odnose med provinco in centrom. Zdaj smo žal v položaju, ko najprej skrbi vsak za sebe, kar je sociološko pogojeno. Najbrž so naše socialistične sile premalo pozorne na vprašanja razvoja solidarnosti, vzajemnosti, odnosa do skupnih potreb. Mislim, da so naše ocene o tem razkoraku nekoliko enostranske. Obračaj, kakor hočeš, včasih smo rekli: kdor si sam ne pomaga, mu tudi* bog ne more pomagati. Jaz bi to obrnil: kdor si sam ne pomaga, mu tudi slovenska republika ne more, pa tudi federacija. Ali v mednarodnih odnosih: kdor si sam ne pomaga, mu tudi združeni narodi ne morejo ali pa neuvrščeno gibanje. Oprostite za zlobne primerjave! ... Ja, kdo pa je Pomurju prinesel stopnjo zaposlenosti, ki je zdaj v vseh občinah čez 30-odstotna? Pred 15 leti je bila 17. Kdo, če ne sami? Z delom, dohodkom, novo ustvarjeno vrednostjo. Kdo jim je prinesel nekaj novih obratov? Si niso Pomurci sami, s samoprispevki, reševali razvoja cest, šol, vodovodov, ambulant? Vse, kar je prišlo od drugod, je samo pomoč k temu.«
Vseh razsežnosti tako imenovanega opiranja na lastne sile, o čemer je govoril Geza Bačič, niti ni mogoče predstaviti. Gotovo pa ne more biti sporno, da gre za akcijo ali točneje za proces, ki tudi medobčinskemu, regijskemu sodelovanju in povezovanju odpira nove možnosti.
Branko ŽUNEC Posnetka: fotodokumentacija
Dela in Vestnika
MARIJA HORVAT:
Pred samoupravnimi organi sisov družbenih dejavnosti je sedaj naloga, da čimprej ugotovijo naloge, ki jih v preteklem srednjeročnem obdobju nismo uresničili, ter seveda tudi vzroke, zakaj jih nismo. V skladu s tem bo potrebno čimprej sprejeti konkretne
SLOVIN-UUTOMERČAN LJUTOMER, objavlja PRODAMO
približno 50 ton sena po ceni 20 dinarjev za kilogram.
Prodaja bo vsaj torek in petek od 7. do 12. ure na Podgradju.
Informacije na telefon: 81-051, Ljutomerčan Ljutomer, tozd Živinoreja — poljedelstvo.
DEJAVNOSTI
Priletnejše, pretežno kmečko prebivals :vo, vedno več nezaposlenih mladih šolanih ljudi in Romi so štirje osnovni elementi, ki vplivajo na stanje, kakršno je v družbenih dejavnostih pri nas. Nenaklonjen jim je tudi čas, v katerem živimo, kar potrjuje usmeritev, da naj v zaostrenih gospodarskih razmerah sredstva za skupno porabo zaostajajo za rastjo dohodka, pravice in število uporabnikov naj bi se ne manjšale in ne bistveno krčili programi. Zato so neizogibna medletna usklajevanja (spremembe bilance sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnostih ter prispevnih stopenj v skladu z dejanskimi stanji) in posluh združenega dela, predvsem pa strpnost med izvajalci, katerih osebni dohodki so v povprečju za dvajset odstotkov nižji od tistih v gospodarstvu.
Kljub vsemu naštetemu je večina samoupravnih interesnih skupnosti preteklo leto in z njim srednjeročno obdobje zaključila z nekritimi odhodki in ima likvidnostne težave zaradi kasnitve dotoka solidarnostnih sredstev iz republike, ki poleg stečenih prek prispevne stopnje zaposlenih v pomurskem združenem delu predstavljajo pomemben delež pri zagotavljanju nemotenega poslovanja interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Za boljšo preglednost je najboljši vpogled v izvajanje njihovih programov, ki naj bi bili bistvo.
akcijske programe za njihovo reševanje, kot tudi za reševanje tekoče problematike. Poleg najbolj aktualnih problemov na področju družbenih dejavnosti, kot je uskladitev osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z delavci v gospodarstvu, nujno reševanje kadrovske problematike, na nekaterih področjih se bo potrebno med uporabniki in izvajalci dogovoriti tudi o hitrejšem izvajanju tistih vsebinskih nalog, ki ne terjajo dodatnih finančnih sredstev, ampak večjo odgovornost za izvajanje dogovorjenih nalog (kot so: dosledno izvajanje dogovorjenih strokovnih nalog s posameznega področja, več prostovoljnega dela, kar naj bi prispevalo k boljšim medčloveškim odnosom med delovnimi ljudmi in občani, skrb za lastno zdravje, skrb za zdravo okolje itn.). Tudi s tem načinom reševanja problematike bomo prihranili del sredstev in jih lahko namenili tja, kjer jih najbolj potrebujemo.
ZDRAVSTVENA SKUPNOST
Soboška občina je pri izvajanju usmeritev’v svojstvenem položaju zaradi že v uvodu navedenih dveh razlogov, kot sta starostna sestava prebivalcev in visok odstotek kmečkih uporabnikov, poleg tega pa še slaba kadrovska zasedba v večini dejavnosti, ki se razhaja s povprečnimi veljavnimi normativi v republiki in jo hromi tudi slaba medicinska oprema. Osnovno zdravstvo, ki je imelo (pisno) prednost v občinskih dokumentih za njeno uresničitev ni dobilo dodatnih finančnih sredstev in je zato veliko zdravstvenih delavcev zaradi slabših delovnih razmer zamenjalo delovna mesta, pri izvedbi programov pa so opazne preusmeritve pacientov iz splošne v dispanzersko in specialistično ambulantno zdravljenje ter omejevanje zdraviliškega zdravljenja.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
Poudarek je bil na izenačevanju možnosti za osnovno izobraževanje in v ta namen združena solidarnostna sredstva, prednost pa na področju uvajanja prenovljenega programa-življenja in dela osnovne šole. Zaradi okrnjenih materialnih možnosti je zastal razvoj celodnevne osnovne šole, prav tako pa ni prišlo do nadaljnje širitve oddelkov podaljšanega bivanja^ ker je stroškovno preveč na ramenih staršev. Porast stroškov je čutiti tudi pri šolskih prevozih, saj skokovito naraščajo iz leta v leto, v okviru materialnih možnosti pa so bili v minulem srednjeročnem obdobju organizirani tudi šole v naravi, smučarski in plavalni tečaji ter kulturne in druge prireditve. Toplih obrokov hrane so deležni vsi učenci, Romi in drugi iz socialno ogroženih družin pa tudi namenskih sredstev za kritje stroškov.
SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA
Center za socialno delo v Murski Soboti se trudi za oblikovanje enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči, na osnovi že 1984. leta sprejetega samoupravnega sporazuma, s katerim so določeni pogoji, kriteriji in merila za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic. Krog upravičencev se širi, zaradi minimalnih možnosti za zaposlitev in vedno bolj občutno upadanje življenjskega standarda, predvsem pa starostne sestave prebivalstva. Za izvajanje socialne politike je pristojnih sedem različnih interesnih skupnosti (socialno varstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje in stanovanjska skupnost) delno pa sodelujeta tudi zdravstvena in izobraževalna skupnost. V družbene dejavnosti so uokvirjene tri:
OTROŠKO VARSTVO
V skrbi za otroka je poudarek na zagotovljenem programu priprave otrok na šolo, vzgojo in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter družbeni pomoči otrokom — tako imenovanih otroških dodatkih. Slednjih je zaradi višje dogovorjenega kriterija socialne varnosti vedno več (v letu 1985 je v soboški občini prejemalo denarno pomoč 2045 družin s 4017 otroki.) Skupni program je bil izvajan po načelu vzajemnosti in solidarnosti, porodniški dopust pa je letno koristilo (povprečno) 696 upravičencev in zavitek za novorojenca prejelo 771 mamic. V dodatnem programu se je število predšolskih Otrok, ki so vključeni v vzgojnovarstveno dejavnost nekoliko zvišalo (zdaj jih je 1839), odstotek je 34, v 80-umem vzgojnem programu pa 450 letno.
SOCIALNO SKRBSTVO
Skrb za materialno ogrožene občane je osnova, število upravičencev do pomoči, kot edinem viru preživljanja seje gibalo od 198 do 217, dopolnilnega vira preživljanja.pa je bilo deležnih od 240 do 278 ljudi. Vendar višina denarne pomoči kot edinega vira preživljanja še ni izenačena z višino življenjskih stroškov na starostnika. Invalidov, ki imajo priznano denarno nadomestilo, je v soboški občini 242, možnost njihove zaposlitve pa delno rešena z Invalidskimi delavnicami Solidarnost, kjer je zdaj vključenih 17 varovancev. Več jih je včlanjenih v humanitarne organizacije in društva, ki pa jih vedno bolj tare problem financiranja in tako obstoja.
ZAPOSLOVANJE
Število iskalcev zaposlitve je vedno višje (leta 1981 jih je bilo 856, leta 1985 pa 1366), kar je posebno zaskrbljujoče pa dejstvo, da se med njimi povečuje delež mladih, strokovno usposobljenih ljudi, ki tako na vrhuncu svojih moči prejemajo denarne pomoči. Razmerje pri štipendijski politiki pa je v razkoraku z republiškimi usmeritvami, saj je v porastu število štipendij iz združenih sredstev, kadrovske pa se zmanjšujejo (69,2 odstotka: 30,8 odstotka).
Posebej bi lahko razčlenili še kulturo in telesno kulturo, vendar to sprotno počnemo na Kulturnih obzorjih in športni strani Vestnika, obe pa naj se bolj kot na papirju kažeta v dejavnosti.
RAZISKOVALNA SKUPNOST
Pospeševanje raziskovalne dejavnosti in inovatorstva sta bili prednosti, manj pa narejenega pri medobčinskem dogovarjanju oziroma sofinanciranju skupnih raziskovalnih nalog (izjema Prestrukturiranje gospodarstva), sicer pa je občinska raziskovalna skupnost v minulem petletnem obdobju sofinancirala 43 raziskovalnih nalog in skrbela za podmladek na šolah.
Brigita Bavčar
STRAN 4
VESTNIK. 27. MARCA 1986
kulturna obzorja
IZ LENDAVE
w
Živa pesem, beseda
V vseh večjih krajevnih središčih na dvojezičnem območju v lendavski in soboški občini so se v marcu zvrstile proslave v počastitev madžarskega kulturnega praznika, obenem pa so jih marsikje povezali še s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika in dneva žena. Tako so nastopile številne narodnostne skupine, v Lendavi in na Hodošu pa so se predstavili tudi gostje iz Ljudke republike Madžarske (literati iz Za-laegerszega, študenti visoke učiteljske šole iz Szombathelya). Osrednja proslava ob madžarskem kulturnem prazniku pa je bila minulo soboto v dvorani Nafte v Lendavi.
Kdor je prišel na to prireditev, je lahko spoznal in doživel, kako je v narodnostno mešanih vaseh lendavske občine živa madžarska pesem, beseda in kako uren je korak amaterskih plesalcev narodnih plesov; seveda pa so, kot je to ob podobnih priložnostih v navadi, prijetno zadonele tudi strune genterovskih citrarjev.
O pomenu praznika sta spregovorili podpredsednica samoupravne interesne skupnosti ža prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti občine Lendava Marija Poženec v madžarščini in kot predstavnica družbenopolitičnih organizacij Olga Pavšič v slovenskem jeziku, ki je med drugim poudarila: »Čeprav ne moremo biti nikoli zadovoljni s doseženim, je vendar dejstvo, da velja sožitje Slovencev in Madžarov v Pomurju za edinstven primer v Evropi. To se kaže tako med najmlajšimi kot tudi v šoli, ustanovah, temeljnih organizacijah, na ulici.. . povsod, kjer živimo in delamo. Petofi nam je enako ljub in znan kot Prešeren. Njuni imeni se prepletata in povezujeta naše kulturne prireditve, citiramo ju z enakim >ognjem< v madžarskem ali slovenskem jeziku, madžarska pesem zveni iz naših grl enako harmonično kot slovenska. In če smo v srcu resnično ponosni na to, da živimo tako, kot živimo, ni bojazni, da bi mogli zastati ali nazadovati v naših prizadevanjih. O tem pričajo živahni kulturni utrip v vseh krajevnih skupnostih, kjer si ljubiteljska kulturna društva prizadevajo ohranjati ljudsko izročilo, enako tudi pestro kulturno življenje na dvojezičnih osnovnih šolah in razmah kulture v temeljnih organizacijah združenega dela, kot tudi pohvalni dosežki naših poklicnih kulturnikov.«
Tako kot drugi so doživeto zapeli tudi pevci iz Petišovec. (Foto: J. G.)
Gledališki laboratorij
in predstava
V okviru Pomurskega gledališkega studia, ki se je sestal preteklo sredo in analiziral program svojega dela, je bil v Radencih konectedenski vikend seminar — gledališki laboratorij. O odrskem govoru je govoril dramski igralec in lendavski kulturnik ter predsednik Pomurskega gledališkega studia Rajko Stupar. Čutenje igralca je na svojstven način interpretiral Andrej Vajevec, Duša Škof pa predavala o režiji igre. Organizacija odrskega prostora ni bila izvedena in je prenesena na začetek maja (izvedel jo bo Igor Fistrič), ko bo v Murski Soboti v gosteh Bojan Štih. Drug drugrhu ogenj dajmo je naslov pogovora, ki bo 8. maja v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec in bo imel zvečer tudi svoj javni del.
O tem, ali bo letošnje leto poleg gledališkega laboratorija delo pomurskega gledališkega studia okronano s predstavo, pa bodo odločala sredstva. Če jih bo dovolj, predstava bo. Če bo komuni-
USPEŠNA PREMIERA
Prva predstava madžarske gledališke skupi^^ Gornjem Lakošu je pretekli petekpnjje	koinedijo Fe.
stvo. V zapolnjeni dvorani so bili	zapiha južni veter
renca Herczega: Sirocco Fuj a deli Szel( P Široko), ki jo je režiral Ferenc Toplak, »z
J. Graj
kativna in odzivna ter izvedbeno zanimiva, kot jo napovedujejo, potem denar gotovo ne bp problem, saj se bo sama izplačala, i o to ne bo, potem pa bo verjetno problem. Tak kot je bilz Roko-kojsko vojno, ki je med poletjem zamrla in zaradi odhoda nekaterih nastopajočih ni doživela obljubljenih jesenskih ponovitev. Prav tako pa so šle nekako preveč mi-mo tudi Kreature.
Prisotni delegati Pomurskega gledališkega studia kot Posebne pomurske združbe štirih občin so osvojili program dela in finančni načrt sprejeli pa tudi sklep, da naj občinska zveza kulturnih organizacij Murska Sobota poravna svoi dolg (61.125 dinarjev) ali pa nudi strokovno pomoč * °b'lk' »nosoje« režiserke Duše Škof, tako da ji zmanjša občinske in jo zaveže pri skupni obvezi - režiji izbrane gledališke predstave Pomurskega gledališkega studia.
B. Bavčar
FRANCE SLANA: OBLIKE NA KOZOLCU, AKVAREL (1974)
V petek zvečer so v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak odprli razstavo akvarelov priznanega likovnega ustvarjalca — akademskega slikarja Franceta Slane. Avtor že čez 4 desetletja ustvarja samoniklo s svojim ustvarjalnim zanosom. France Slana na Slovenskem nima tekmeca v akva-relni tehniki in strokovna kritika ga uvršča med pomembnejša evropska imena. Zato je postavitev njegove razstave v ljutomerski galeriji enkratna priložnost srečanja s tem likovnikom.
Za udomačeno našo besedo
Minula četrtek in petek so v ljutomerskem Domu kulture v okviru občinske Naše besede, katere namen in cilje razrinja že samo ime prireditve, med osmimi osnovnimi šolami izbirali skupino, ki bo ljutomersko občino zastopala na medobčinski Naši besedi. V Ljutomeru so bili nastopajoči iz Bučkovec, Križevec pri Ljutomeru, Ljutomera, s Šafarskega, iz Stročje vasi, Cezanjevec, s Cvena in iz Veržeja. V dveh dneh se je v okviru ritmičnih skupin in izraznega plesa v četrtek predstavilo šest skupin, v petek na področju gledališke dejavnosti pet, z recitacijami pa šest skupin.
Na delovnem razgovoru med mentorji in voditeljico pogovora in ocenjevalko Zveze kulturnih organizacij iz Maribora, sicer znano igralko mariborskega SNG Ano Veble, so v nadaljnji izbor uvrstili igrani recital Milana Skledarja: Pesem ne bi bila pesem, če bi lahko spremenila 'svet, ki so ga pod mentorskim vodstvom Vere Granfol izvedli učenci ljutomerske osnovne šole Ivana Cankarja in humoristično igrico Pavlihove dogodivščine, ki so jih pod mentorskim vodstvom Marice Horvat pripravili in izvedli gojenci vzgojno-izobraže-valnega zavoda osnovne šole Veržej.
Govorno zelo izpiljeni ljutomerski osnovnošolci so recital izvedli tekoče in uigrano, v intimnem vzdušju, ki so ga pričarale tudi reflektorske luči, primerna glasba in izrazni ples senc. Vse to je namreč podkrepljevalo družbeno angažirano poetično besedilo, na podlagi katerega so prikazali razklanost sveta in življe
Pestra kulturna dejavnost
Kulturno društvo v Bogojini ima za sabo že dolgo tradicijo aktivnega delovanja. V njem delujejo dramska in folklorna sekcija ter zbor ljudskih pevk in pevcev. Mentorica je Anica Gregorec.
Tokrat ponovno ustanavljajo mešani pevski zbor. Najbolj aktivna je dramska sekcija, ki za to leto pripravlja veseloigro Deseti brat. S predstavami bodo gostovali tudi v okoliških krajih. Vaje za kulturne prireditve imajo v čitalnici. Največje zanimanje za dejavnosti kažejo mladi, kar je seveda pohvalno. Prireditvena dvorana in garderoba sta v dobrem stanju, uredili pa so tudi centralno kurjavo. k Sčavničar
Spominska plošča Ludviku Vrečiču
S sklepom skupščine kulturne skupnosti Murska Sobota je Galerija Murska Sobota pri Kulturnem centru Miško Kranjec prevzela dolžnost za organizacijo postavitve spominske plošče prvemu prekmurskemu šolanu slikarju Ludviku Vrečiču (1900—1945) v njegovi rojstni vasi v Skakovcih.
Kot odgovor dopisniku Vestnika tovarišu Diniju Titanu, sicer enemu prvih popularizatorjev pokojnega slikarja že v letih po osvoboditvi, sem dolžan odgovor o načrtu'te akcije.
Jeseni načrtujemo v naši galeriji razstavo pod naslovom Panonska pokrajina in panonski človek v delih prve generacije šolanih likovnih umetnikov v Pomurju: To so slikarji: Ludvik Vrečič, Karel Jakob (1908-1981), Lajči Pandur (1913-1973) in kipar Franc Kiihar (1916—1945) Na razstavi bomo predstavili vsakega ustvarjalca z dvajsetimi najznačilnejšimi deli omenjenega motiva.
Izbor del Ludvika Vrečiča želimo ob tej priložnosti prenesti v prostore zadružnega doma na Cankovi in ob tej priložnosti tudi odkriti spominsko ploščo Ludvika Vrečiča na njegovi rojstni hiši v Skakovcih. razgovori o tej akciji sicer že potekajo s krajevno skupnostjo Cankova.
Franc Obal
nja, ki tudi s svojo nemočjo, da bi spremenili obstoječe, vliva vsaj upanje in izraža želje pO boljšem in pravičnejšem.
Humoristično igrico z razposajenim mladinskim besedilom pa odlikuje vesela razpoloženjska tematika, še posebno, ker so jo pripravili in uprizorili gojenci vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki jim je vsakršna potrditev že zaradi nenehne življenjske zatiranosti in nevživitve v vsakdanji mrzlični utrip največja nagrada.
Kot je povedala predsednica komisije za šolska kulturna društva pri Zvezi kulturnih organizacij v Ljutomeru Ljerka Zemljič Naša beseda zaradi stalnih generacijskih sprememb veliko bolj kot kakovostno raste množično, čeprav tudi množičnost vedno pogosteje obrodi vse večjo kakovost in premik ha tem področju, ki je za učenčev vsestranski, predvsem pa duhovni razvoj nedvomno izredno pomembno.
Kritične pomisli Ane Veble o pomenu gledališke vzgoje in o
gledališkem trenutku (pri čemer so poudarili tudi možnosti Pomurskega gledališkega studia in republiški seminar za gledališko dejavnost v Radencih) pa lahko strnemo v prepričanje, da je treba vztrajati, čeprav ni zmeraj pričakovanega rezultata. Čeprav so gibi še preokorni in roke marsikaterega nastopajočega predolge, kot da bi bile odveč, in čeprav narečna izreka in samoglasniki velikokrat popačijo knjižni jezik, bolj kot na katerem koli drugem področju prav pri NAŠI BESEDI velja, da vaja dela mojstra ...	MiSk
Sentimentalni kabaret
Tako sta svojo izpoved in miselno telovadbo naslovila Rajko Stupar in Franci Toth, ki sta se pretekli ČetrtelKpredstavila občinstvu v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti. Dramski igralec je pripravil izbor iz ’'Menartove, Mi-nattijeve, Kettejeve in Župančičeve poezije ter mu pridaf lastno, glasbeno pa ga je v glasovnem sozvočju spremljal Franci Toth. Vabilu: Pridite, se nasmejte in še drugim povejte!, se je odzvalo nekaj čez petdeset obiskovalcev iz pomurskega središča, ki so se v kulturnem hramu naslajali ob družbeno kritični, gostilniški (pivski) in ljubezenski poeziji ter songih dveh pomurskih avtorjev, bb
KULTURNI NAGRAJENEC
JOŽE ŠONAJA Veržejci in veržejska kultura so že dolgo nosilci razsvetljenstva in ljubiteljstva na tem področju v tem obmurskem delu , Prlekije. Tradicija — Slavko Osterc — jih k temu obvezuje in jim istočasno daje tudi spodbudo za ljubiteljsko ustvarjanje in poustvarjanje. Če si predstavljamo, da je le malo njih zaposlenih in da se v veliki meri Veržejci ukvarjajo tudi s kmetijstvom, potem je toliko bolj jasno, zakaj je bil Joža Sonaja iz Veržeja eden od treh letošnjih kulturnih nagrajencev v občini Ljutomer.
Z ljubiteljsko kulturo se Joža Šonaja ukvarja že od svojega osemnajstega leta. Svoj prosti čas, kadar ni na polju ali pri živini, zapolnjuje s prepevanjem v Veržejskem oktetu, ali pa aktivno sodeluje v odborih kulturnega društva.
Njegovo delo zahteva veliko odrekanja in žrtvovanja, predvsem prostega časa. Pravijo, da imajo kmetje veliko časa,
kulturni koledar
PETEK, 28. MARCA MURSKA SOBOTA - Ob
11. uri se bo v grajski dvorani začelo medobčinsko srečanje plesnih skupin. Nastopilo bo pet plesnih skupin. Z Debelo deklico se bodo predstavili plesna skupina osnovne šole Edvard Kardelj in mentorica Jasna Raj-bar. Plesna skupina osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh je pripravila Flaschdance Lavre Bra-ningan. Mentorica je Simona Žu-ravlev. Koreografsko vodstvo Maske, s katero bo nastopila plesna skupina Brez besed, je delo Matjaža Fariča, tehnično pa je prevzela Nataša Vrtar. Plesna kuhinja je v koreografiji in režiji Matjaža Fariča in Nataše Matja-šec pripravila Ples ... in kam. Plesno skupino Vihar kulturnega društva Zarja Gaberje iz Lendave, ki bo nastopila kot zadnja, pa vodi Magde Bene.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin bo ob 18. uri otvoritev razstave del likov
nega umetnika Endreja Gonter-ja. Nastopil bo mešani pevski zbor Radenske.
MURSKA SOBOTA - Ob 18. uri bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave izbranih del članov LI-KOS iz Murske Sobote. Ob tej priliki bo nastopil ansambel Lovskih rogistov zveze lovskih družin.
razstave
LJUTOMER — V Galeriji Ante Trstenjak razstavlja akvarele znani slovenski likovni umetnik — akademski slikar France Slana.
LENDAVA — V Galeriji Lendava sta na ogled stalna in muzejska zbirka ter spominska soba lendavskega rojaka — kiparja Gyorga Zale.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so — Maria Natter: ABC PLETENJE (Mladinska knjiga), Marcus Wurmli: MALA ENCIKLOPEDIJA NARAVE (Mladinska knjiga) in Ela Peroci: ZA LAHKO NOC.
Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti je v svojem študijskem oddelku na Grajski 2 pripravila razstavo odpisanih knjig. Po vsebini zastarele (strokovne) ali celo poškodovane leposlovne knjige si lahko izberete za svojo zasebno knjižnico. Na ogled so v veliki čitalnici od četrtka, 27., do vključno ponedeljka, 31. tega meseca.
predvsem v dolgih zimskih večerih. Mogoče je res, za tiste, ki tega dela ne poznajo. Zato je aktivno delo Jožeta Sonaje v veržejski kulturi toliko dragocenejše. To znajo ceniti tudi njegovi sočlani, to znajo ceniti tudi tisti, ki imajo niti ljutomerske kulture v svojih rokah. In za ta odrekanja in vloženi trud so ga prav ti predlagali za najvišjo ljubiteljsko priznanje v občini Ljutomer — plaketo heroja Ivana Kaučiča. Jože Šonaja jo je prejel na kulturni praznik z mislijo, da to ni ne nagrada, ne formalnost, marveč spodbuda za aktivno in ustvarjalno delo vnaprej.
D. L.
VESTNIK. 27. MARCA 1986
STRAN 5
Pomurski razvojni gambit
Pešce žrtvujemo, bomo tudi delavce?
Zavoljo še preveč očitne negativne kadrovske selekcije, ki vleče za sabo prtljago kompromi-sarstva in »ziheraštva«, so v pomurskih podjetjih toliko bolj izraženi profili delavcev, ki spretno izkoriščajo nejasen položaj med pristaši in nasprotniki ustvarjalnosti. Gre najprej za malikovalce kupcev, ki za vsako ceno zagovarjajo geslo, po katerem ima kupec vedno prav. Nevami znajo biti novi ludisti, pretirano poudarjajoč pomen trženja v odnosu do proizvodnje. Cilj egocentričnih delavcev je napihovanje lastnega jaza, medtem ko molzci predstavljajo tiste zaposlene, ki že vnaprej vedo, da v tovarni ne bodo ostali več kot, denimo, leto ali dve. Ostanejo še dirjajoči pritlikavci, tisti, ki v svojem arogantnem in hkrati naivnem postavljaštvu ne upoštevajo medčloveških odnosov do sodelavcev in strank. Ko so pred dnevi delegati vseh treh zborov slovenske skupščine v Ljubljani obravnavali analizo uveljavljanja inovativnosti združenih delavcev kot ključne smeri stabilizacije, smo se spomnili najmanj štirih načinov zaplotnega manipuliranja z delavstvom, ki hočejo zatreti njegovo ustvarjalnost. Poznavalci problematike govorijo o pretirani špecializaciji, prepogostem prerazporejanju posameznikov, učinkovitem in zatiralskem nadzornem sistemu ter ograjevanju od strokovnih odločitev po načelu ni treba znati nesti jajc, da lahko vodite farmo piščancev. Torej se velja trdovratno oklepati stoodstotno preverjenih poslovnih navodil in skorajda ni mogoče zgrešiti.
S tem kajpada ostajamo na mi-kro ravni, kajti na globalni, pomurski ravni se že več let gremo nevsakdanji razvojni gambit, kar
v šahovskem žargonu pomeni otvoritev, ob kateri ena stran, zaradi hitrejšega razpleta igre in napada, žrtvuje figuro, ponavadi pešca. Takih pešcev je v gospodarstvu štirih občin Pomurja precej, recimo v opekarništvu, gradbeništvu, kovinski in lesni industriji, kmetijstvu. In kaj je. vsemu temu krivo? Korenine so globlje in segajo daleč nazaj; v doživete in sporočene spodletele razvojne obete, v omejene lastne sposobnosti zanesljivega presojanja strokovno zahtevnih in celovitih strategij, predvsem pa v prakso odtujenosti od tehtanja in odločanja o zadevah družbene reprodukcije. Spomnimo se vsakovrstnih obljub ali tudi vsiljevanj iz republiškega središča — recimo v agroživilstvu in naftnem gospodarstvu — ki so samo še dodatno ostrila že tako zaostrene odnose med Pomurjem in razvito Slovenijo. Gospodarsko manj prodorna, za inovacije dokaj težko sprejemljiva pokrajina ob Muri je tako v položaju, da vztraja — naj se še tako čudno sliši — pri neenakih pogojih gospodarjenja. Ti se kažejo zlasti v tem, da potrebuje denar, ne pa skupnih razvojnih projektov z odgovornim samoupravljanjem, da potrebuje gospodarsko in drugo okolje, ki mu omogoča preživetje, ne pa okolja prisile k ustvarjalnejšemu ravnanju z družbenimi sredstvi, kjer bi lahko živelo od lastnih rezultatov njihove družbeno koristne uporabe.
Že nekaj let govori(či)mo o ukrepih za podžiganje ustvarjalnosti, vendar jih skorajda ne uveljavljamo. Po formalni organizacijski plati se je sicer nekaj malega zganilo, če pod tem miganjem razumemo leto dni staro društvo inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav in podpisan regijski
družbeni dogovor oz. samoupravni sporazum za to področje, komisijo za presojo inovacijskih dosežkov, ki so zreli za prenos v proizvodnjo pri Medobčinski gospodarski zbornici ter več desetin komisij oz. odborov za to dejavnost po podjetjih, vključno s štirimi občinskimi raziskovalnimi skupnostmi in ustanovami kot sta Zavod za ekonomiko in urbanizem ter Živinorejsko-vete-rinarski zavod, ki bi morala prerasti v nosilca snovanja razvojne strategije v tem delu severovzhodne Slovenije. Pogrešamo krožke za izboljševanje proizvodnje, predvsem pa tako imenovana razvojna raziskovalna jedra v organizacijah združenega dela, ki jih v določenem smislu uvajajo zgolj v večjih poslovnih sistemih, kot so Radenska, sozd ABC Pomurka, Mura in Ina-Nafta. Logična posledica organizacijske je kadrovska razpršenost, kar vsiljuje domnevo, da je Pomurje kadrovsko revno. A to povsem ne drži, kvečjemu bi mogli razmišljati o neprimerni strukturiranosti tehnične, naravoslovne in družboslovne inteligence. Prav tu bi se tudi morali ustaviti in končno razčistiti, ali naj ta blizu tisočglava armada višje in visoko usposobljenih ter specializiranih strokovnjakov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih zgolj vegetira ali pa jo odgovorno in preudarno vpreči v voz napredka: ob, kajpak, denarnih in vseh drugih spodbudah. Saj, če se že gremo toliko let razvojni gambit in žrtvujemo manjše firme oz. programe, si ne bi več smeli privoščiti, da še kar naprej žrtvujemo »domačo pamet«, ki nam nezadržno odhaja drugam. Smo sploh sposobni ustaviti (ublažiti!) ta »beg možganov«? Branko Zun ec
Obiskali smo Lekova obrata v Lendavi
V ZNANJU JE MOČ
Lek je v nekaj letih dal v Pomurje tri tovarne, ki so gospodarsko zelo zanimive. Njihovi izdelki namreč ne obtiče v skladiščih. To sta posebej poudarila tudi naša sogovornika: direktor tozd Kozmetika Jože Kavtičnik in direktor obeh lendavskih obratov Ladislav Ivanec.
V obratu higienskih izdelkov, kjer izdelujejo kar 150 različnih izdelkov (šamponi, čistila itn), je zaposlenih 140 delavcev, v obratu gentamicida (antibiotik) pa dela 65 delavcev, skupaj torej nekaj čez 200 zaposlenih. Zanimivo je, da se na vse Lekove razpise javlja množica delavcev. Na zadnjo objavo, ko so iskali delavce za obrat gentamicida, se je prijavilo kar 700 interesentov — desetkrat več kot so jih potrebovali. Za delo se niso potegovali le nezaposleni, ampak tudi zaposleni. Pri izbiri (testiranje, razgovori. ..) niso kar tako dajali prednosti nezaposlenim, ampak predvsem strokovnjakom. In dobili so jih. Prijavljenih ni motilo 4-izmensko delo v tem obratu, saj so se potegovali za delo, pri katerem nosiš bel plašč. V tem obratu pa je sicer samo 20 delavcev priučenih, drugi pa so: kemiki, farmacevti, medicinske sestre. Več kot polovico gentamicida, izdelanega v Lendavi, gre v izvoz v zahodnoevropske države, sicer pa je ta obrat prva tovrstna tovarna v Jugoslaviji.
Izvažajo pa tudi iz obrata higienskih izdelkov: 30 odstotkov higienskih izdelkov gre na Madžarsko, v Sovjetsko zvezo, na Češko, v Egipt, Anglijo in drugam. Tudi v tem obratu je odlična kvalifikacijska sestava zaposlenih: inženirji kemije, kemijski tehniki, drug srednješolski kader. Trenutno' štipendirajo 8 dijakov oziroma študentov in imajo 15 pripravnikov.
Lani so znašali povprečni osebni dohodki v obratu higienskih izdelkov 57000 dinarjev in so bili najvišji v gospodarstvu lendavske občine oziroma 10 tisoč
dinarjev več kot je povprečje v občini. To pa še ni vse, kar vleče v Lek. Na podlagi varčevanja in prispevka, delovne organizacije lahko delavec, ki zbere najvišje število točk, dobi do 3 nove milijone dinarjev posojila. Kot vsi drugi delavci 2800-članskega kolektiva tudi »Lendavčani« pridno hodijo na letovanja v Umag ali v druge kraje vzdolž Jadrana, kjer ima Lek najete »zmogljivosti«. Pa tudi v hotelu v Kranjski Gori si je že marsikdo iz lendavskih obratov nabral novih moči. Enako velja za planinsko kočo na Veliki planini.
Ko so se lani delavci žižkov-skega Toka na referendumu odločili o ukinitvi tozda in na prehod v prvotni obrat, je v Lendavi močno zavrelo. Ne bomo komentirali ali upravičeno ali neupravičeno. V Lendavi imamo dve Lekovi tovarni in obe sta obrata dveh različnih tozdov. Po tem, kar smo zvedeli,

GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
MURSKA SOBOTA, n.sol.o. in o.sol.o.^
ABC POMURKA - GOZDNO JN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA, po sklepu delavskega sveta DO
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
za 4-letno mandatno dobo
direktorja DO
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
samoupravljanje ni okrnjeno (obrata pošiljata delegate na seje delavskih svetov), tudi družbenopolitično življenje ne (imajo sindikat, partijsko organizacijo), imajo delegacije za interesne skupnosti, za zbor združenega dela in tako naprej. Seveda delavci plačujejo prispevke za domače interesne skupnosti, prav tako tozd nakazuje določen odstotek sredstev iz dohodka itn. Oba sogovornika smo vprašali, kakšne so možnosti za zaposlitev novih delavcev in ali namerava Lek v kratkem »pripeljati« v Lendavo še kak nov proizvodni program. Odgovor na prvi del vprašanja ni ohrabrujoč, kajti masovnih zaposlitev ne bo. Tudi ne nadomestnih, saj iz kolektiva, kjer je povprečna starost 23 let, še ne bo šel nihče v pokoj. Lek kot gospodarsko močna organizacija pa bo zagotovo še vlagal tudi v Pomurju.
Š. Sobočan
V korak z zahtevami svetovnega trzisca
olj se zaostrujejo pogoji ko je temu sorazmerno mlademu vsem pa če želimo še dalje pro- ševanje problema bre
Čim bolj se zaostrujejo pogoji
gospodarjenja, vse manj je organizacij združenega dela, ki dosegajo zadovoljive poslovne rezultate. Tam, kjer so pravočasno, predvsem pa pravilno, začrtali smeri razvoja, posebnih težav ne čutijo in tudi poslovni rezultati so zadovoljivi. Praksa je dokazala, da le delovno intenzivni proizvodi, v katere je vloženega tudi veliko znanja, dajejo primeren dohodek. V organizacijah združenega dela, kjer akumulacije v preteklih letih niso prav usmerjali, poleg tega pa so ostali še brez lastnih sredstev za sprotno proizvodnjo, pa je posledice že čutiti in nemalokje se srečujejo celo z izgubami. Planikina temeljna organizacija v Turnišču sodi med uspešnejše v Pomurju. O tem, ka-
delovnemu kolektivu uspelo dosegati dokaj ugodne poslovne rezultate, smo se pogovarjali z direktorjem temeljne organizacije Jožetom Kolaričem.
Jože Kolarič: Za poslovno leto 1985 moram reči, da je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti, predvsem kar zadeva finančne rezultate, nekoliko manj uspešno. To pa zato, ker so se nam v lanskem letu precej povečali nekateri stroški, ki so bili povezani z uvajanjem novih proizvodnih programov. Vendar je takšna ugotovitev dokaj relativna, saj že rezultati prvih letošnjih mesecev kažejo, da je bila naša odločitev pravilna in se bodo vlaganja že kmalu bogato obrestovala. Če želimo v korak z razvojem, pred-
vsem pa če želimo še dalje pro-
GOSPODARSTVO LENDAVSKE OBČINE V 1985. LETU
Izgube so pokrite
Petrokemija, tozd INA-Nafte, je imela v lanskem letu 595 milijonov dinarjev izgube. Primat 43 milijonov in Opekama 36 milijonov, kar je skupaj 674 milijonov dinarjev. Vzrok za izgube pri prvih dveh so previsoke cene reprodukcijskega materiala, zato so tudi izdelki dražji, tržišče pa jih ne sprejema. V Opekarni pa dohodek požirata draga energija in manjša proizvodnja. Ker gre za tozde, do katerih imajo delovne organizacije in drugi tozdi neomejeno solidarnostno odgovornost (torej tudi za pokrivanje izgub), so to nalogo že opravili. Izguba je torej pokrita!
Stefan Gjerkeš iz komiteja ža družbeno planiranje občine Lendava pravi, da se je gospodarnost poslovanja poslabšala, pač. posledica hitrejšega naraščanja cen reprodukcijskega materiala od cen gotovih izdelkov. Stanja ni mogla kaj prida popraviti niti 1,8-odstotna realna rast industrijske proizvodnje.
V gospodarskih organizacijah lendavske občine je lani delalo v poprečju 5880 delavcev, kar je za 1,5 odstotka več kot leto prej. Celotni prihodek je bil višji za 97 odstotkov, porabljena sredstva za 108, dohodek za 48, čisti dohodek za 95, medtem ko so v sklade dali za 46 odstotkov več sredstev kot predlani.
Iz prikaza se vidi, da je bila rast dohodka bistveno počasnejša od rasti celotnega prihodka. Temu je pretežno vzrok hitrejše naraščanje cen porabljenih sredstev. Še dobro, da so se obveznosti iz dohodka zmanjšale, tako da je rast čistega dohodka sorazmerna z rastjo celotnega prihodka.
V lanskem letu so sklade najbolj napolnili'v tozdu Rafinerija (900 milijonov), kar je več kot polovica od vseh poslovnih oziroma rezervnih sredstev. Sklade so dobro obogatili še Elektro-kontakt, tozd Elektromaterial; Varstroj, tozd Tovarna varilne opreme; Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, tozd Poljedelstvo in govedoreja, pa tudi Planika Turnišče, čeprav je pri tej organizaciji — v primerjavi z letom 1984 — manj spodbudno, saj so v .sklade namenili le 26 odstotkov sredstev. Domnevni vzrok je pre-' ustroj v proizvodnji (prehod od športne obutve v zahtevnejšo planinsko obutev).
Pred tremi leti je predstavljala vrednost izvoza v celotnem prihodku 12 odstotkov, lani pa nekaj več kot polovico: 6,2 odstotka. Odpovedali so predvsem »veliki« izvozniki. Ohrabruje pa, da so za 116 odstotkov več Izvozili v Primatu. Res pa je tudi, da nam odstotki zmanjšanja ali povečanja izvoza ne povedo vsega.
Pa še beseda dve o osebnih dohodkih. V povprečju so znašali 47 tisoč dinarjev in so bili višji za 99 odstotkov. Najvišje povprečne plače so imeli na Veterinarski postaji (66 964), Kmetijski zadrugi (62 470), Leku (57 600), INA-Nafti (55 332), najslabše pa v Gidosu (37 340) in Opekarni (32 339).	§. Sobočan
dajati na zahtevnih tujih tržiščih, moramo proizvodnjo prilagajati potrebam tržišča. Čeprav osvojitev novih izdelkov ni bila enostavna, proizvodnja zdaj že normalno teče, dosegamo dobro kakovost, na tujih tržiščih pa prodajamo celo več kot v prejšnjih letih.
Vaša temeljna organizacija se uvršča med najuspešnejše pomurske izvoznike, ima pa tudi pomemben delež v Planikinem izvozu. Kako bo nova zakonodaja na področju gospodarskih odnosov s tujino vplivala na vašo izvozno usmeritev?
Jože Kolarič: V Planiki smo že zdavnaj spoznali, da so možnosti za nadaljnji razvoj predvsem v izvozu. V celotni proizvodnji Planike je delež naše temeljne organizacije 10 odstotkov v celotnem prihodku, medtem ko predstavlja naš delež kar tretjino skupnega izvoza Planike. Čeprav predstavlja izvoz velike žrtve za naš delovni kolektiv, saj bi bila prodaja na domačem tržišču če-sto dohodkovno zanimivejša, le v izvozu vidimo prihodnost in ga mislimo zato še naprej povečevati. Iz teh razlogov uvajamo tudi zahtevnejše proizvodne programe, prav zdaj pa na zahtevnem konvertibilnem tržišču nastopamo z enim od najzahtevnejših izdelkov iz programa adidas, in to Zelo uspešno. Izvoz pa je nujen tudi zato, ker si brez deviz ne moremo zamišljati posodobitve tehnologije in zaposlovanja novih delavcev.
ševanje problema brezposelno-
sti.
Jože Kolarič: Velik razvoj je tovarna dosegla zlasti v zadnjem času, saj smo samo v dveh minulih letih za četrtino povečali število zaposlenih, in tako že dosegli število 800 delavcev. S tem smo tudi krepko presegli srednjeročni razvojni načrt, saj smo predvidevali, da bo v turniški temeljni organizaciji 800 delavcev zaposlenih šele leta 1990. Nove delavce pa zaposlujemo tudi le-
— visoka ali višja izobrazba gozdarske ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu,
— srednja izobrazba gozdarske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v desetih dneh po objavi razpisa na naslov: ABC POMURKA, Gozdno in lesno gospodarstvo, Murska Sobota, Trubarjev drevored 4 z oznako »za razpisno komisijo«.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v osmih dneh po imenovanju.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Za zahtevne programe in zagotavljanje kakovosti so potrebni seveda ustrezno usposobljeni kadri. Kakšno pozornost namenjate kadrovski krepitvi kolektiva?
Jože Kolarič: Visoka kakovost, produktivnost in pravočasnost so tisti elementi, ki jih od nas zahteva svetovno tržišče. To pa lahko izpolnimo le, če smo ustrezno usposobljeni, zato izobraževanju in usposabljanju zaposlenih namenjamo posebno pozornost. Za to smo v zadnjih letih namenjali veliko denarja in vlaganje v znanje se nam že obrestuje. Okrog 300 naših delavcev je končalo poklicno šolo, 24 tehnikom pa se bo letos pridružilo še 5 inženirjev. Kolektiv štipendira 51 učencev, za šolsko leto 1986/87 pa smo razpisali 27 novih kadrovskih štipendij. Vse naše učence, ki jih štipendiramo, tudi zaposlimo in ti dosegajo dobre proizvodne uspehe.
Vaš kolektiv se je v razmeroma kratkem času razvil v enega najuspešnejših in močnih delovnih kolektivov v občini. S pospešenim zaposlovanjem se je tovarna tako tudi uspešno vključila v re-
tos in tudi v prihodnjih letih vrata naše tovarne ne bodo zaprta za nove mlade delavce. Sicer pa je danes pritisk na zaposlitev že precej manjši kot, denimo, pred 13 leti, ko se nam je na 100 prostih delovnih mest javilo^ kar 500 iskalcev zaposlitve. Lahko trdim, da smo uspešno rešili problem brezposelnosti na našem območju, prav tako pa nam je uspelo odpraviti tudi stoletno sezon-stvo. Tudi fluktuacije delavcev v tovarni ni, saj ta zagotavlja soci-
alno varnost delavcem, pa tudi njihovim družinam. Če delavci dobro in pošteno delajo, če so nagrajevani po rezultatih dela in če so dobro razviti tudi samoupravni odnosi, potem ni razlogov, da bi zapuščali tovarno.
Kakšni pa so vaši načrti za naprej?
Jože Kolarič: Naš kolektiv je razmeroma mlad, na tem območju je veliko mladih družjn, zaposlitev bodo potrebovali tudi njihovi otroci, in zato se mora tovarna še dalje razvijati. Naša os- novna usmeritev ostaja še naprej izvoz, posodabljanje tehnologije in pa seveda osvajanje novih še zahtevnejših programov. Že zdaj več kot 80 odstotkov celotne proizvodnje izvažamo, letos bomo izvozili 740 tisoč parov obutve, in ker nas svetovno tržišče dobro sprejema, ni razlogov, da izvoza tudi v prihodnje ne bi povečevali.
Ludvik Kovač
Pomurska banka
Murska Sobota
Delavski svet
RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
za prodajo
osebnega vozila AUDI 100, leto izdelave 1978, prevoženih 230.000 km, 2144 m3, registriran do marca 1987.
Izklicna cena 700.000 din.
V izklicno ceno ni zajet prometni davek v višini 63,5 %, tega plača kupec v 15 dneh v občini svojega bivališča.
Vozilo je naprodaj po načelu videno-kupljeno, po prevzemu ne sprejemamo reklamacij. Pred začetkom dražbe morajo interesenti plačati 10-odstotno varščino.
Javna dražba bo 31. marca 1986 ob 11. uri v poslovnih prostorih LB Pomurske banke, Murska Sobota, Trg zmage 7,
Ogled vozila na dan dražbe od 7. ure dalje.
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
LJUBLJANSKA BANKA
Pomurska banka
Murska Sobota
vabi na
ZBORE VARČEVALCEV IN DEPONENTOV
ki bodo na sedežih poslovnih enot.
Murska Sobota
2.	aprila 1986 ob 13. uri v sejni sobi.
Gornja Radgona
3.	aprila 1986 ob 13. uri v sejni sobi.
Lendava
3.	aprila 1986 ob 8. uri v učilnici delavske univerze.
Ljutomer
2. aprila 1986 ob 13. uri v sejni sobi skupščine občine.
Zbori bodo konstitutivni, na njih se bodo volili organi deponentov in varčevalcev za naslednje dveletno mandatno.obdobje.
STRAN 6
VESTNIK, 27. MARCA 1986
kmetijska panorama
PRED SPOMLADANSKO SETVIJO V POMURJU!
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Od začetka setve sladkorne pese nas loči le še kakšen teden, saj strokovnjaki pravijo, in to so potrdile tudi izkušnje, da je najprimernejši čas za setev med 1. in 20. aprilom. Priprave na setev so stekle že sredi minulega leta, ko je bil izdelan samoupravni sporazum za pridelavo pšenice in sladkorne pese v letih 1985/86, takrat pa so se dogovorili tudi za pogoje setve in odkupa pridelka. Če namreč želimo v Sloveniji letno povečati pridelavo pšenice in sladkorne pese za 10 odstotkov, se je treba lotiti naloge organizirano in odgovorno, predvsem pa celovito glede na sleherno kmetijo, in pripraviti kompleksni program proizvodnje. Kmetijske površine so namreč omejene, zato je treba pridelavo kar najbolj racionalno razporediti in določiti takšen kolobar, da bodo ustrezno zastopane vse poljščine.
Praksa zadnjih let v Pomurju kaže, da setvenih načrtov pri sladkorni pesi ne uresničujemo v celoti, od leta do leta pa so odstopanja od teh načrtov različna. Tako smo leta 1983 V Pomurju zasejali s sladkorno peso 2.165 hektarjev in z njih oddali 75.300 ton pridelka, v letu 1984 so se površine povečale na 2.406 hektarjev, pridelek pa na 114.600 ton, medtem ko smo v lanskem
Pogoji setve in odkupa sladkorne pese
Če se pridelovalci posameznih poljščin često pritožujejo, da niso pravočasno znani pogoji pridelovanja, to vsekakor ne velja za sladkorno peso. Pogoji setve in odkupa so bili znani že v drugi polovici lanskega leta, tako da si pridelovalci sami lahko izračunajo, kakšen dohodek jim zagotavlja sladkorna pesa.
Pogoji setve in odkupa tudi letos ostajajo več ali manj enaki ti- stim v prejšnjih letih, le da se ustrezno povečujejo cene. Novost je letos morda ta, da se cena sladkorne pese oblikuje v odvisnosti od cene pšenice prvega kakovostnega razreda, to razmerje pa je 4:1. Sedaj uradno določena cena pšenice je 47 dinarjev za kilogram, kar pomeni, da je zajamčena cena sladkorne pese 11,75 dinarja pri 15,5 S. Za vsako stopnjo sladkorja nad ali pod to mejo se cena poveča ali zmanjša za 0,758 dinarja. Če se spremeni zajamčena c^na, se spremeni tudi ta dodatek, izračunamo pa ga tako, da zajamčeno ceno sladkorne pese delimo s 15,5.
Pridelovalcem je tudi letos zagotovljena premija, ki znaša 2 dinarja na kilogram pri 15,5 "S, poleg tega pa jim bo tovarna pokrivala še del prevoznih stroškov do prevzemne postaje. Do oddaljenosti 5 kilometrov bodo pridelovalci dobili povrnjenih 0,20 dinarja za kilogram čistega pridelka, nad 5 kilometrov pa tovarna zagotavlja ceno, za katero se dogovori s transportnimi organizacijami za prevoz pese. Prav tako daje pridelovalcem tudi regres za seme, ki znaša okrog 10.000 dinarjev na hektar. Še naprej pa ostajajo tudi ugodnosti, ki so jih imeli pridelovalci že doslej. Ti bodo lahko dobili 3,5 odstotka suhih ali 18 odstotkov svežih pesnih rezancev glede na oddane količine po dnevnih cenah, za vsakih 10 ton prodane čiste pese pa bodo lahko kupili še 50 kilogramov sladkorja po tovarniški ceni. Ob vsem tem pa ne kaže
Tekmovanje pridelovalcev in sejalcev
Sladkorna pesa v Sloveniji in seveda tudi v Pomurju ni več nova poljščina, saj rezultati potrjujejo, da so , jo pridelovalci sprejeli za svojo in mnogi že dosegajo pridelke, ki ne zaostajajo za tistimi, ki jih dosegajo pridelovalci na drugih območjih z dolgoletno tradicijo.
Seveda pa si v Tovarni sladkorja Ormož še naprej prizadevajo, da bi bili pridelki še večji, zato namenjajo posebno skrb izobraževanju, tako samih pridelovalcev kot tud^ pospeševalne službe. Vsako leto razpišejo tek-
Povečati površine s sladkorno peso
letu sladkorni pesi namenili 2.191 hektarjev, pridelek pa je znašal nekaj manj kot 80.000 ton. Približno takšna so odstopanja tudi v Podravju, medtem ko v sosednji Hrvaški površine s sladkorno peso, ki jo pridelujejo za tovarno sladkorja v Ormožu, iz leta v leto povečujejo.
Na nižji pridelek v lanskem letu je v največji meri vplivalo vreme, saj že spomladi niso bile vse površine zasejane v najprimernejšem času, svoje pa je pozneje opravila še poletna suša. Tako so družbena posestva v Pomurju lani pridelala nekaj več kot 45.400 hektarjev sladkorne pese, povprečni pridelek pa je znašal 35,95 tone na hektar, medtem ko so kmetje oddali nekaj manj kot 34.500 ton pridelka, povprečje na hektar pa je znašalo 37,24 tone. Če je bil pridelek sladkorne pese v primerjavi z letom prej v povprečju nižji za četrtino, pa je bil pridelek biološkega sladkorja nižji le za 9 odstotkov, saj je bila sladkorna pesa lani zelo kakovostna. Družbeni sektor v Pomurju je zabeležil povprečno sladkorno stopnjo 18.49, medtem ko je sladkorna pesa, ki so jo oddali kmetje, vsebovala 18,44 odstotka sladkorja.
Prav v nižjih pridelkih v lanskem letu pa je potrebno verjet-
pozabiti še pokrivanja stroškov zaščitnih sredstev in storitev za dvojno škropljenje proti cerko-
Okrog 700 tisoč dinarjev na hektar
Da je med pridelovalci začelo padati zanimanje za sladkorno peso, je bil razlog tudi v tem, da se je od leta 1983 do 1985 zmanjševala gospodarnost pridelovanja sladkorne pese. Razlike med cenami poljščin so se namreč povečevale v korist drugih poljščin, ker pa sladkorna pesa zahteva tudi več ročnega dela, so jo nekateri pridelovalci začeli opuščati ali pa so ji namenjali manj površin. Izhodišča odkupne cene za leto 1986 so stabilnejša in bodo prav gotovo prispevala k temu, da se bo zanimanje za to poljščino ponovno povečalo.
To potrjujejo tudi izračuni, ki kažejo, da je sladkorna pesa med vsemi klasičnimi kulturami najbolj donosna in daje pridelovalcem tudi največji dohodek na hektar.
Prikaz stroškov pridelovanja sladkorne pese na hektar
A Strojne storitve
B Ročno delo
C Materialni stroški
— zaščitna sredstva
— umetno gnojilo in seme
D) Drugi stroški (obresti idr.)________________________
Skupaj stroški (A + B + C + D)_________________________
Ostanek dohodka na hektar Pridelek 45.000 kg x 15,258 din
Stroški pridelave
Ostanek na hektar
Iz tega je razvidno, da daje sladkorna pesa ob pridelku 45 ton in <sb zaeotovlieni ceni 15,258 dinarja za kilogram čiste pese s 16,5 odstotka^ sladkorja ostanek 327.031 dinarjev dohodka na hektar. Ta ostanek pa je seveda lahko primerno večji, če je večji pridelek, ali pa ie višia sladkorna stopnja. Že zdaj pa bi si upali trditi, da bo tudi za-eotovliena cena sladkorne pese, o kateri pišemo zdaj, višja, saj se bo, kot že rečeno oblikovala v odvisnosti od uradno določene cene pšenice ki bo znana pred žetvijo. Za boljše razumevanje zapišimo, da če R bila denimo uradno določena cena pšenice 60 dinarjev, potem bi k loeram sladkorne pese s 16,5 odstotka sladkorja stal 18,717 dinarja. To pa pomeni, da bi pridelek 45 ton na hektar pridelovalcem zagota-lial 841 995 dinarjev dohodka, po odbitku vseh stroškov pa bi ostalo 482 416 dinarjev čistega dohodka.
i ;b vsem tem ne kaže pozabiti, da vsak hektar sladkorne pese da- še naimani 25.000 kilogramov listja in glav, kar je odlična krma za domače živali Krmimo jo lahko svežo ah pa iz nje pripravimo odli-
čno silažo.
L. Kovač
movanje v pridelovanju sladkorne pese, najboljše
okviru temeljnih zadružnih organizacij, kmetijskih zadrug in Celotnega pridelovalnega območja pa tudi nagradijo.
Vis?na pridelka je v velik, men odvisna tudi od pravilne m pravočasne setve, v tovarni pa ugotavljajo, da imajo se vedno naj-večtežav pri doseganju pravdnega števila rastlin na hektar. Ob spravilu bi namreč morali imeti vsai 3,5 d° 4 korene "a. ‘f*0* mVter v pravilni medsebojni razdalji- Tako so si letos postavili
no iskati tudi vzroke, da je letos zanimanje za sladkorno peso nekoliko padlo. Vendar pa v tovarni sladkorja pravijo, da so bili zaradi suše manjši pridelki tudi pri drugih poljščinah, zato ne bi smelo vplivati na letošnjo setev, saj je sladkorna pesa še vedno tista kultura, ki c^ije pridelovalcem med standardnimi kulturami najboljši dohodek.
Po republiškem setvenem načrtu bi morali letos sladkorno peso v Pomurju zasejati na 2.850 hektarjih, od tega družbena posestva na 1.426 hektarjih in kmetje na 1.424 hektarjih. Družbena posestva se bodo temu načrtu približala, saj so se obvezala, da bodo pesi namenila 1.278 hektarjev. Tako bo kmetijsko gospodarstvo Rakičan od načrtovanih 800 hektarjev zasejalo 778 hektarjev, Kmetijski kombinat Radgona bo zasejal 250 hektarjev (po načrtu bi moral 300 hektarjev), Kmetijska zadruga Ljutomer—Križevci 128 hektarjev (po načrtu bi morala 150 hektarjev), največji izpad je za zdaj v Ljutomerčanu, kjer bodo od načrtovanih 150 hektarjev zasejali le 95 hektarjev, medtem ko bo VG Kapela namenila sladkorni pesi 27 hektarjev (načrt jih je "predvidel 26). V tem trenutku pa so precej slabši rezultati v zadružnem sek-
spori, kar znaša prav tako najmanj 12.000 dinarjev na hektar.
L. Kovač
147.750,00 din
26.000,00 din
155.829,00 din
61.863,00 din
93.966,00 din
30.000,00 din
359.579,00 din
686.610,00 din
359.579,00 din
327.031,00 din
za osnovni cilj doseči optimalno
število rastlin na hektar, to je od 85.000 do 90.000. V okviru odbora za pridelavo pese in mehanizacijo pri Poslovni skupnosti za sladkor Slovenije so razpisali tekmovanje za najuspešnejše sejalce ter najuspešnejšo izvedbo setve v okviru vasi, temeljnih zadružnih organizacij in kmetijskih zadrug. Uspešnost setve bodo ocenjevali v času, ko pesa razvije od 6 do 8 pravih listov.
K. K.
torju. Do 10. marca so kmetje sklenili pogodbe o pridelovanju sladkorne pese le za 642 hektarjev ali manj kot polovico načrtovanih obveznosti. Najslabše je sklepanje pogodb doslej potekalo v Kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci, kjer so od načrtovanih 240 hektarjev sklenili pogodbe le za 69 hektarjev, v Kmetijski zadrugi Panonka so sklenili pogodbe za 283 hektarjev (po načrtu bi jih morali za 650), v TOK Ljutomerčan bi morali peso zasejati na 60 hektarjih, pogodbe so sklenili le za 27 hektarjev, kmetje VG Kapela pa so sklenili pogodbe le za 15 hektarjev (načrt predvideva 44 hektarjev). Nekoliko boljše rezultate pri sklepanju pogodb beležijo v kmetijskih zadrugah v Gornji Radgoni in Lendavi, vendar so tudi tu še daleč pod planskimi obveznostmi. V Radgoni so kmetje doslej podpisali pogodbe za 106 hektarjev od načrtovanih 180, v Lendavi pa bi morali letos peso zasejati na 250 hektarjih, po doslej sklenjenih pogodbah pa jo bodo na 142. Vendar pa poznavalci pravijo, da to niso dokončne številke, saj se bodo za setev odločili tudi tisti kmetje, ki doslej pogodb še niso sklenili.
Ludvik Kovač
TURNIŠČE
cene pujskov
Minuli četrtek, 20. marca, so rejci pripeljali na sejem 16 pujskov, stari od 7 do 10 tednov. Cena za par je bila med 22.000 in 25.000 dinarji, prodali pa so vse pujske. Obvezni so živinski potni listi.
( 37 OŠKODOVANIH KMETOV?
V zložbi 415 hektarjev zemljišč v Turnišču smo v našem listu že nekajkrat pisali; poročali smo o začetnih delih, potem o začasni razdelitvi strnjenih zemljišč in zadovoljstvu, saj je šlo vse dokaj gladko. Vsaj tak občutek je imel poročevalec pri zbiranju informa-cij.Toda zdaj, ko je bilo treba pripraviti še sklepno poročilo, pa je sodu izbilo dno: najbolj »razgreti« celo trde, da je v Turnišču huje kot pred leti v Lipi!
»Na tihem smo upali, da bomo vse težave rešili sami,« pravi predsednik komasacijske komisije Ivan Špilak. »O tem pa sem močno podvomil, ko sem zvedel, da je 9 tumiških žensk odšlo na republiško geodetsko upravo tožit, češ da zložba ne poteka pravilno. Kljubovanje napredku sem sam najbolj občutil lansko jesen, ko sem pri spravilu koruze s kombajnom naletel na železje in si tako uničil stroj. Nekdo se je pač hotel maščevati.«
— Kdaj ste pravzaprav začeli z zložbo zemlje?
»28. januarja 1984 smo na zboru občanov sprejeli sklep, da komasiramo 415 hektarjev zemlje, ki je bila v lasti 1150 kmetov. Imenovali smo 20-člansko komasicijsko komisijo. Geodetski zavod je še v istem letu vzel vzorce zemlje in izdelal karto ovrednotenja zemljišč, ki je bila 30 dni javno razgrnjena. Kompleks je bil razdeljen na 22 tabel in kmetom je bila dana možnost, da sami povedo, na katerem območju želijo imeti zemljo, vendar pa vseh želja ni bilo mogoče upoštevati, kajti imeli smo še statut in tudi njegovih določil se je bilo treba držati.«
»Zgodilo se je sredi lanskega leta, ko je geodetski zavod razgrnil načrt nove razdelitve strnjenih zemljišč. Nanj'sta bili dani 102 pripombi oziroma pritožbi. Reševala sta jih komasacijska komisija SO Lendava in komasacijski odbor Turnišče in 49 pritožb rešila v zadovoljstvo strank, 53 pa ni bilo mogoče rešiti, saj se stranke niso strinjale z višino ovrednotenja njihovih prvotnih parcel. Komisija iz Ljubljane je pozneje ugotovila, da so tukajšnja zemljišča še previsoko ovrednotena.«
— In kako je bilo naprej?
»1. septembra 1985 so zemljemerci začeli z novimi merjenji mi na kraju samem in 15. oktobra je že vsak lahko videl, kje bo njegovo strnjeno zemljišče. Kmetje so začeli prejemati tudi odločbe o začasni posesti, na katere so se seveda lahko pritožili. To jih je storilo 37. Prejšnji teden smo pritožbe skušali rešiti na občinski komasacijski komisiji, vendar brez večjega uspeha. Če bodo prito-žitelji vztrajali, jim preostane še pritožba na republiško geodetsko upravo.«
Tovariš Špilak, vi ste kmet, domačin, predsednik komasacijskega odbora. Povejte po pravici: je bila delitev zemlje pravična, so pritožbe upravičene?
»Nekateri, ki se pritožujejo, so resnično oškodovani. Potemtakem se povsem upravičeno razburjajo in terjajo primernejše nadomestilo. Moram pa povedati, da člani komasacijskega odbora na delitev nismo imeli nobenega vpliva, saj je delitev menda opravil računalnik na geodetskem zavodu v Ljubljani. Ne glede na to, da gre pri 37 pritožiteljih le za skupaj 24 hektarjev zemlje, pa vendarle ne gre prezreti tega hudega problema, ki je zdaj v naši krajevni skupnosti. Morda bi ga že rešili, ko bi bil geodetski zavod bolj prožen, vendar trdi, da zdaj ni več mogoče prehajati z enega kompleksa v drugega,ker bi imelo to za posledico premike pri vseh ostalih lastnikih, saj bi se potem verjetno tudi kdo izmed njih (ki so zdaj zadovoljni) razburil zaradi nove delitve itn. Skratka: lahko bi nastala verižna reakcija, ki bi obrnila vso zadevo na glavo.«
Prekmurski človek je zelo občutljiv do zemlje. Tisti, ki mu zemlja ni edini vir sredstev za preživljanje, ima rad svoje krpice in težko ga je pripraviti na zložbo. V Turnišču so skoraj do konca dobro »vozili«, zato upajmo, da bodo popravili krivico tistim, ki se jim je res zgodila, oziroma da bodo tisti, ki kljubujejo kar tako, spoznali, da ne delajo prav. Več kot 80 odstotkov na novo razdeljene zemlje so že obdelali novi lastniki in spomladi naj bi še ostalih 20 odstotkov zaoralo na novih, tokrat strnjenih površinah.
Š. Sobočan J
S pravilno agrotehniko do visokih pridelkov
Uspeh pridelovanja sladkorne pese je v največji meri odvisen od primerne agrotehnike. Zato je potrebno pravilno in pravočasno pripraviti površine za setev, uporabiti kakovostno seme ter kakovostno opraviti setev na korekcijo sklopa in enakomerno razporediti insekticid furadan. Površine je potrebno tudi pravočasno poškropiti proti plevelom, pri tem pa paziti na odmere pravilne količine herbicida. Ob škropljenju bodimo pozorni, da s traktorskim kolesom ne vozimo po setvenih vrstah. Ko pesa razvije šest pravih listov, jo je potrebno razredčiti na pravilno razda-
Ijo od 20 do 25 centimetrov.
PRIPRAVA POVRŠINE ZA SETEV
Čim prej moramo izkoristiti prvi primerni trenutek za pripravo površine. Pri tem delamo še vedno največ napak. Praviloma bi se priprava površine morala začeti takoj po žetvi pšenice z obdelavo strnišča in poorava-njem hlevskega gnoja. Jesensko globoko oranje moramo opraviti v oktobru ali v začetku novembra na globino 25 centimetrov. Pred oranjem potrosimo dve tretjini ali celotno količino nitrofo-skala za peso. Gnojimo na osnovi navodil za gnojenje, če teh nimamo, pa uporabimo vsaj 1.000 kilogramov nitrofoskala (N:P:k 5:15:25:2) na hektar. Gnojilo se ne izpira, pač pa pozimi prehaja v obliko, ki je rastlini dostopna med najbujnejšo rastjo. Na jesensko brazdo potrosimo potrebno količino apnenca in brazdo grobo poravnamo. Takoj ko se spomladi brazde osušijo, potrosimo še ostanek (eno tretjino) nitrofoskala in okrog 100 kilogramov kalkamona na hektar, plitvo obdelamo s predsetvenikom in njiva je pripravljena za setev. Ob tem je potrebno paziti, da ne naredimo preveč prašnate površine, saj se sicer ob prvem dežju zemlja močno zaskorji.
Če smo jeseni njivo samo globoko preorali brez osnovnega gnojenja, moramo gnojilo potrositi, takoj ko vlažnost zemlje to dopušča. Potrosimo celotno količino nitrofoskala. Gnojilo lahko
potrosimo tudi po snegu, saj bo z vlago pronicalo v zemljo in se v njej že deloma razgradilo in vezalo. Ko je njiva godna za obdelavo, potrosimo še 100 kilogramov kalkamona ter jo s predsetvenikom in brano pripravimo za setev.
Če nismo opravili jesenskega oranja, potrosimo kompletno količino nitrofoskala in njivo zorje-mo do globine 25 centimetrov. Na brazdo potrosimo 700 do 1.000 kilogramov kalcita in brazdo takoj pobranamo, da ohranimo zimsko vlago. Pred setvijo potrosimo 100 kilogramov kalkamona na hektar in s predsetvenikom pripravimo njivo za setev. Če trosimo nitrofoskale na brazdo in uporabimo zraven še kalcit (kar se ne sme) ter gnojila plitvo zadelamo v zemljo, potem je nevarnost, da nam bo pesa slabo vznikala.
Pri setvi dodajamo še insekticid (ki sam sicer ni škodljiv), po setvi pa še določeno količino herbicidov, ki pa deloma zavirajo razvoj mlade rastline ali pa jo celo uničijo, če smo dali prevelike doze ali pa prepozno, ko pesa že vznika. V coni vznikanja pese pride do večje koncentracije kemičnih snovi, ki nam zaradi tega ob določeni vlažnosti zemlje in temperaturi lahko propade.
SETEV
V sosednji Avstriji, ki je po doseženem pridelku in stopnji sladkorja prva na svetu, površine za peso pripravijo že jeseni. Pred setvijo spomladi pa se samo še pogovarjajo o tem, kako spomladi s čim manj gaženja (čim manj prehodov s traktorjem in priključki) opraviti predsetveno pripravo in setev. Spomladi so tla izredno občutljiva za gaženje, veliko prehodov s težkimi traktorji zemljo zbije in zmanjša zračnost, kar negativno vpliva na razvoj mlade rastline. Prav tako obstaja nevarnost, če njivo preveč »fino« obdelamo, da se nam bo taka njiva že ob manjšem nalivu zaskorjila.
Čas za setev je izredno kratek, zato moramo izkoristiti vsak primeren dan za pripravo površin, da bomo setev opravili v čim krajšem času. Pomembno je, da za vznik izkoristimo zimsko vlažnost zemlje.
Letos bomo sejali sorte KW maja, KW tina, maribo ultramo-na, mono OS-2, al-trimona in KW duca. Te sorte, razen KW tine, smo sejali tudi lani in so dale najboljše rezultate v sortnih poskusih.
Pred setvijo je treba vse sejalnice pregledati, popraviti in pripraviti za setev. Za to je odgovorna pospeševalna služba v zadrugi in servisna služba za kmetijsko mehanizacijo Tovarne sladkorja Ormož. Ob setvi mora vsak lastnik parcele spremljati setev ter nadzorovati odlaganje semena in furadana. Na hektar porabimo od 1,8 do 2,0 SE.
Takoj po setvi je potrebno površine poškropiti proti plevelom. Pri tem moramo biti še posebno previdni in uporabiti pravilno količino herbicidov. Na lahkih peščenih tleh lahko uporabimo le 2,5 kg/ha piramina + 1 1/ha duala. Tudi na dobrih težjih tleh omejimo dozo herbicidov, saj ne smemo uporabiti več kot 4 kg/ha piramina + 2,5 1/ha duala. Večje količine zadržujejo peso v razvoju in jo celo poškodujejo. Tovarna sladkorja Ormož bo tudi letos opravila kontrolo in popravilo tistih škropilnic, s katerimi bodo organizirano škropili posevke sladkorne pese. Pri škropljenju moramo paziti, da traktorska kolesa ne tečejo po setvenih vrstah; saj povožene vrste večinoma propadejo. Previdni moramo biti tudi pri škropljenju koruze, če je v bližini posevek sladkorne pese. Škropiti je potrebno v mirnem vremenu in z zaščitno zaveso na škropilnici.
VESTNIK, 27. MARCA 1986
STRAN 7
Boris Štefanec — novi izvršni sekretar
Pred kratkim je postal profesionalni izvršni sekretar predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti 32-letni Boris Štefanec, diplomirani pravnik iz Murske Sobote. V Zvezo komunistov so ga sprejeli leta 1976 v Ljubljani, kjer je študiral. Prvič se je zaposlil v Mesni industriji ABC Pomurke v Murski Soboti, kjer je opravljal naloge pravnika delovne organizacije. Po opravljenem pravosodnem izpitu leta 1981 pa je postal namestnik javnega tožilca na Temeljnem javnem tožilstvu.
V obeh kolektivih so mu zaupali funkcijo sekretarja osnovne organizacije ZK po dve mandatni obdobji, bil pa je tudi predsednik komiteja za SLO in DS. Hkrati je na Temeljnem javnem tožilstvu opravljal funkcijo predsednika zbora funkcionarjev. Poleg tega aktivno družbenopolitično deluje v krajevni skupnosti Partizan v Murski Soboti, kjer je član krajevne konference SZDL in član delegacije v sisu za kulturo. Kot je zapisano v obrazložitvi, je bilo opazno njegovo politično delo kot sekretarja osnovne organizacije ZK, saj je vodil in usmerjal aktivnost komunistov tako, da so kritično in ustvarjalno prispevali k izvajanju vseh nalog v občini in politike Zveze komunistov. V okolju, kjer dela in živi, ima ugled in zaupanje, ki ga potrjuje s ka-
POKLICNA POTA MLADIH V POMURJU
Okrog 1700 mladih v Pomurju, ki v tem šolskem letu končujejo (obvezno) osnovno šolo, je bilo v minulih dneh pred zelo težko odločitvijo: Na katero šolo oddati prijavo za vpis v srednje usmetjeno izobraževanje. Rok za to odločitev je bil 25. marec in medtem še podatkov o prijavah na srednjih šolah v Pomurju ni. Običajno pa se le-ti ne razlikujejo bistveno od poklicnih namer osmošolcev.
V anketi strokovne službe za poklicno usmerjanje pri občinskih skupnostih za zaposlovanje Pomurja pa se je največ učencev (238) odločilo za na
kovostnim strokovnim delom in predanostjo ter zgledom pri uresničevanju samoupravnih odnosov v delovnem okolju in krajevni skupnosti.
Dosedanje družbenopolitično delo in odnos do razvoja in utrjevanja socialističnega samoupravljanja so prevladovali pri evidentiranju in kandidiranju osnovnih organizacij in organov občinske organizacije
ZKS, ki so tovariša Stefaneca predlagali za odgovorno funkcijo izvršnega sekretarja predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti. S svojimi sposobnostmi, delovnimi in družbenopolitičnimi izkušnjami ter znanjem naj bi kot mlad kader upravičil široko zaupanje partijskega članstva v soboški občini.
Milan Jerše
BO VEC STROKOVNJAKOV?
daljevanje šolanja v tekstilni usmeritvi. Zadnja leta sploh narašča števijo mladih, ki bi radi postali fekstilno-konfekcijski tehniki ali šivilje, kajti »vlečejo« jih predvsem dokaj dobri osebni dohodki zaposlenih v delovni organizaciji Mura, kjer jih je doslej večina po končanem šolanju tudi dobila službo. Če gledamo na ta podatek tako, potem mu lahko damo pozitiven predznak. Vendar bi bilo za mlade (predvsem dekleta) bolje, če bi tudi drugod tako ugodno poslovali in zaposlovali, kajti sicer bomo dosegli preveč enostranske poklicne odloči-
Na seji predsedstva OK ZKS v Murski Soboti so namenili največ pozornosti obravnavi pooročila o delu medobčinskega sveta ZKS za Pomurje. V razpravi so v celoti podprli poročilo, ki je po mnenju razpravljalcev dovolj kratko in jedrnato, saj vsebuje vse pomembnejše naloge iz preteklih dveh let. Medobčinski svet se je uveljavil kot stalna oblika in metoda delovanja na področju medsebojnega sodelovanja občinskih organizacij pri načrtovanju in vodenju akcij, usklajevanju politike pri skupnih vprašanjih in izmenjavi izkušenj. Pretežni del aktivnosti organizacij in organov ZK v občinah in na medobčinski ravni je bil namenjen gospodarskim nalogam pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
V razpravi so člani predsedstva OK ZKS poudarili, da so v omenjenem poročilu predstavljene vse najpomembnejše stične točke delovanja pomurskih komunistov, kar je gotovo dobra osnova za načrtovanje prihodnjih akcij. Več razpravljalcev je izpostavilo prizadevanja pomurskih komunistov za uspešnejše izvajanje politike , skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, kakor tudi vse boljše sodelovanje s podravsko regijo na različnih področjih. To velja predvsem za opredelitev nekaterih skupnih idejnopolitičnih vprašanj in problemov obeh regij, možnosti akcijskega povezovanja in sodelovanje medobčinskih inštitucij. Precej nalog pa je MS ZKS za Pomurje opravil tudi pri uresničevanju vloge ZK, političnega sistema in družbenih dejavnosti. Hkrati so omenili tudi prizadevanja za učinkovitejšo kadrovsko politiko v združenem delu, uvajanje proizvodnih programov na peti zahtevnostni stopnji usmerjenega izobraževanja, govor pa je bil tudi o možnostih ustanovitve regijskega raz-
tve. No, kljub vsemu je letos (po prejšnjem upadanju) poraslo zanimanje tudi za nadaljevanje izobraževanja v naravoslovno-matematični (72) in družboslovni usmeritvi (56), pa tudi za pedagoško (53), elektro (97) in zdravstveno usmeritev (71) ter rahlo še za gostinstvo in turizem (93) pa kmetijstvo in gozdarstvo (135). Upadlo pa je zanimanje mladih Pomurcev za poklice v kovinarski in ekonom-sko-administrativni usmeritvi. Še vedno pa je glede na kadrovske potrebe premajhen interes za gradbeništvo (19). Nasprotno pa lahko zapišemo,
Podprli delo MS ZKS za Pomurje
vojnega centra, ker zdaj pogrešajo opredelitev konkretnih potreb po kadrih. V preteklem dveletnem obdobju pa je MS ZKS za Pomurje namenil posebno pozornost idejnopolitičnemu izobraževanju, v kar so uspeli vključiti 10 odstotkov članov.
V nadaljevanju seje so člani predsedstva OK ZKS v Murski Soboti spregovorili še o vsebinskih pripravah na 2. sejo OK ZKS, na kateri bodo razpravljali o uresničevanju davčne politike. Obravnavali so tudi stališča občinske statutarne komisije o postopkih članov, organizacij in organov v občinski organizaciji ZK o parcelah za Šiftarjevim mlinom. Pri tem so se seznanili z vključevanjem prejšnjega predsedstva OK ZKS in moralnopolitično odgovornostjo posameznikov. Po seznanitvi s kronološkim pregledom omenjene zadeve, ki je precej časa burila duhove v soboški občini in širše, so sprejeli sklep, da so bili postopki predsedstva OK ZKS v skladu z 8. in 9. členom statuta. O tem bodo seznanili tudi člane OK ZKS in republiško statutarno komisijo.
da se jih preveč želi izučiti za avtomehanike (75 fantov).
Letošnji najpomembnejši premik pa je, da je vendarle upadlo število osmošolcev, ki bi se takoj po končani osnovni šoli nameravali zaposliti in da se je povečalo zanimanje za izobraževanje na V. zahtevnostni stopnji. To pa pomeni, da jih bo tako lahko več nadaljevalo z usposabljanjem na višjih in visokih šolah in tako lahko Pomurje pričakuje tudi več strokovnjakov, ki jih pomursko združeno delo zelo potrebuje.
Jože GRAJ
Na seji so sprejeli še akcijski program za delo soboških komunistov v prihodnje. Med poglavitne naloge so uvrstili izvajanje davčne politike, kadrovske in kmetijske politike ter razvojne alternative, izobraževanje, poklicno odločanje mladih in zaposlovanje, izvajanje resolucije.
SKUPŠČINSKO ZASEDANJE V GORNJI RADGONI NOVI DELEGATI MORAJO BITI BOLJ AKTIVNI
NOVI DELEGATI MORAJO
BITI BOLJ AKTIVNI
V sredo, 19. marca, je bilo v Gornji Radgoni zadnje zasedanje vseh treh zborov skupščine občine v tem mandatnem obdobju. Kritično so ocenili delo izvršnega sveta ter uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občinski skupščini, kar naj bi bilo tudi izhodišče za boljše delo skupščine z novoizvoljenimi delegati. Poleg tega, da so sprejeli odlok o zaključnem računu občinskega proračuna ter predlog odloka o proračunu v letu 1986, pa tudi druge odloke in predloge, so obravnavali še dve pereči temi — prva je ekološka, saj gre za izbiro primernega prostora za odlagališče komunalnih odpadkov za celo občino ter za predelovanje odpadnega glavanskega mulja Gorenja Elrad, druga pereča tema pa je odpravljanje škode po zimski pozebi 1985. leta v občini Gornja Radgona.
Med delegati še ni zaživelo pravo in odgovorno delo, so ugotovili v oceni uresničevanja delegatskih odnosov, to pa se odraža v slabih ali celo nikakršnih razpravah delegatov na sejah skupščine. V posameznih samoupravnih organizacijah in skupnostih bo zato potrebno spodbuditi odgovorne ljudi vse od strokovnih služb do družbenopolitičnih organizacij in delegacij, kajti ravno slabosti na tej relaciji zavirajo delegatski sistem in samoupravne odnose. Pot reševanju iz konfliktnih situacij bi morale nakazovati subjektivne sile z jasno usmerjajočimi stališči. V radgonski skupščini pa se je vse prevečkrat zgodilo, da jasnih stališč ni bilo, oziroma je bilo opaziti dvotirnost' — zato je bila tudi upravičena kritika predstavnika delegacije za republiško skupščino, da delegati niso mogli zastopati konkretnih stališč, ker jih ni bilo, saj niso imeli podpore v delegatski bazi niti v sami občinski skupščini. Predstavnik družbenopolitičnega zbora je dejal, da je tudi na tokratni skupščini čutiti dvotirnost — zakaj je pripravil poročilo o delu le izvršni svet, zbori pa so razpravljali o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Mar se delegatski odnosi izvršnega sveta ne tičejo! Poleg tega, da so delegati pogrešali poročilo o delu zborov, o uspehih in neuspehih občine in njene skupščine v tem mandatnem obdobju, so pogrešali tudi kritično poročilo o delu družbenih svetov.
Na skupnih zasedanjih vseh zborov skupščine je bila povprečno 80-odstotna udeležba, torej problemov s sklepčnostjo ni bilo, največkrat pa je zasedal zbor združenega dela (31 sej).
Izvršni svet je na 73 sejah sprejel 584 sklepov, stališč, priporočil in predlogov, največ pozornosti pa so namenili spremljanju in obravnavi gospodarskih gibanj, usklajevanju vseh oblik porabe, organizacijam združenega dela, ki so poslovale z izgubo, problemom družbenih dejavnosti ter drugim pomembnim vprašanjem, ki jih tudi v tem mandat-
nem obdobju, ki je pred nami, ne bo manjkalo.
B. Peček
loejnost pouka v šolah, uresničevanje sklepov o drobnem gospodarstvu in analizo delovanja članov OK ZKS. V ta namen bodo imenovali posebne delovne skupine. Na koncu so se opredelili do predloga novih članov občinskega izvršnega sveta.
Milan Jerše
imiramioooooooi
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
U'tE'JttN,'
INT.
Prodajno servisni center
s*
RADGONA


Tozd Avtotrgovina
servisi
— servisira gospodarska vozila TAM, FAP, FIAT, MAN. Poseben poudarek pa je namenjen servisiranju kmetijske mehanizacije IMT.
— Prodajno servisni center IMT prodaja proizvode in servisne dele, priključke ter izdelke iz proizvodnega programa IMT Beograd.
Naloga prodajno servisnega centra je, da oskrbuje celotno področje Pomurja z izdelki tovarne IMT. Način dela pa je takšen, da stranke ne pozabijo ob nakupu, ampak ji zagotavljajo vse potrebne rezervne dele in priključke v lastni trgovini ali servisu.
M

Mr

W


* $
-tl—-T
«.1—r




Tozd Nadgradnja
V tem tozdu Avtoradgone izdelujejo varnostne traktorske kabine za naslednje traktorje:
IMT 539, 542, 560
FIAT ŠTORE 402, 404, 502, 504
ZETOR 5011, 6011, 7011
URSUS 360	—
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
GORNJA
STRAN 8
VESTNIK, 27. MARCA 1986
ZARADI KRONIČNEGA NEPLAČEVANJA OBVEZNOSTI
Tri izselili
Tudi stanovanjska skupnost v Gornji Radgoni se srečuje z velikim problemom neplačevanja obveznosti. Zaradi že prav kroničnega neplačevanja obveznosti — stroškov ogrevanja in stanarine — je samoupravna stanovanjska skupnost lansko leto odpovedalo stanovanjsko razmerje trem dolžnikom, v petindvajsetih kritičnih primerih pa so poslali organizaciji združenega dela zahtevo za odpoved stanovanjskega razmerja zaradi neplačevanja. V večini primerov je zadostovala grožnja z izselitvijo, v nekaj primerih pa so ozdi tudi odpovedali stanovanjsko razmerje, vendar je postala sodba brezpredmetna, ker jim slabših prostorov, v kakršnih so stanovalci že bili, niso mogli ponuditi. V nekaj primerih dolžništva centralne kurjave so tudi ugotovili, da stanovalci niso bili pravilno seznanjeni.
Skupna strokovna služba (inventurna komisija) je tako v lanskem letu jiaštela 55 dolžnikov stanarine, ki so 31. decembra 1985 dolgovali čez milijon sto petdeset tisoč dinarjev. Prav tako je bilo kar precej dolžnikov za ogrevanje. 38 jih ni plačalo skupno čez 886 tisoč dinarjev.
Čeprav so bili postopki za izterjavo pravočasno vodeni, pa je prihajalo do večmesečnih zamud zaradi postopkov pred sodišči in zakonskih rokov. S 27. januarjem je začela veljati sprememba zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki izterjavo stanarine ureja drugače, in sicer izključno na podlagi izdane odločbe o dol-*žni stanarini. Do sedaj so izterjevalci izbirali med tožbo ali odločbo, sedaj pa tožba več ni mogoča. To pa pomeni, da bodo morali za’ eno stanovanje voditi dva postopka, za stanarino z odločbo in za centralno ogrevanje s tožbo.	B. Peček
Zdravstveno upravičena odsotnost
z dela v Pomurju
Odsotnost z dela zaradi zdravstvene upravičenosti največkrat merimo z gospodarskimi kazalci. V njej pa se ka-
žejo tudi kazalci zdravstvene- v murskosoboški občini, kar
ga stanja prebivalstva, varnost pri delu in tudi neupravičeno koriščenje zdravstvenega varstva.
V Pomurju je bilo v preteklem letu dnevno zdravniško opravičeno odsotnih z dela 1 434 delavcev ali 3,22 odstotka vseh zaposlenih, s porodnicami pa 5,01 odstotka. Vzrok za odsotnost z dela so v dveh tretjinah bolezni, od 15 do 17 odstotkov nesreče pri delu in izven'dela, na tretjem mestu pa je nega bolnika ali spremstvo bolnega družinskega člana.
V murskosoboški občini je bilo dnevno odsotnih z dela 3,22 odstotka vseh zaposlenih, v Lendavi 2,50 odstotka, v Ljutomeru 3,83 in v Gornji Radgoni 3,43 odstotka.
Osnovni vzrok odsotnosti z dela so torej bolezni. Vse več je bolezni kosti, mišic, obtočil, duševnih bolezni, v nekaterih občinah pa rakastih obolenj. Zmanjšuje pa se število nalezljivih bolezni in bolezni dihal.
V Pomurju se je povečalo tudi število nesreč pri delu. V
Višje cene mleka
• Premija v bonih?
Od 15. marca veljajo nove odkupne cene mleka, tako da bodo rejci posle, dobili plačano tolščobno enoto po 18,05 dinarja za liter. V Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti so nam povedali, daje od 15. marca naprej odkupna cena litra mleka s 3,6 odstotka tolšče 65,00 dinarjev, rejci pa dobijo za vsak oddani liter še 2 dinarja premije na nižinskem in 5 dinarjev na višinskem območju Premije izplačujejo sproti mesečno, novi predlog, da naj bi v prihodnje premije izplačevali v obliki bonov za nakup reprodukcijskega materiala, pa je med rejci vzbudil precej polemik. Takšen način obračunavanja premij bi n.amreč povzro čil dodatne stroške in veliko administrativnega dela, kar pa gotovo ni cilj tek premij.
Z novo odkupno ceno bi moral začeti veljati tudi pravilnik o kriterijih za ugotavljanje kakovosti mleka in plačevanju mleka po kakovosti, vendar ga v Pomurju še ne izvajajo. Sicer pa pravijo, da je kakovost mleka že doslej doka; dobra in pri večini rejcev z njo nimajo težav.
L. K
lanskem letu se je pri delu zgodilo 2 160 nesreč ali 81 več kot v letu 1984. Število nesreč se je najbolj povečalo
za 94, v ostalih občinah pa je nespremenjeno ali se je nekoliko zmanjšalo. Povprečno trajanje odsotnosti z dela pri nesrečah je skoraj tri tedne in predstavlja kar 7,6 odstotka izgubljenih dni. Ob tem, da število nesreč pri delu v Sloveniji upada, pa v Pomurju še vedno narašča. Nesreče izven dela pa nasprotno kot v Sloveniji upadajo v vseh pomurskih občinah. Pred prenosom plačila za čas odsotnosti z dela iz občinskih zdravstvenih skupnostih na delovne organizacije je bil diagram naraščanja nesreč pri delu in izven dela ravno obraten. Zato v zdravstvu domnevajo, da si delavci s prekategorizacijo zagotovijo stoodstotno nadomestilo in s tem boljšo socialno varnost.
Tudi nega bolnika je pomembna postavka v številu odsotnosti z dela. V vseh pomurskih občinah število izostankov upada, podaljšuje pa se povprečna doba nege. Se vedno pa je delež izostankov zaradi nege nižji kot v Slove-
niji. V naši republiki predstavlja nega 9,1 odstotka izgubljenih dni, v Pomurju le 6,4. Manjše je tudi število teh primerov, v Sloveniji 19,3 odstotka, pri nas pa le 12,2 odstotka.
Nasploh lahko rečemo, da je odsotnost z dela v Pomurju manjša kot v Sloveniji. Za primerjavo lahko navedemo podatek, da je bilo v Pomurju v letu 1984 z dela odsotnih 3,33 odstotka zaposlenih delavcev, v Sloveniji pa kar 4,64 odstotka. Nesprejemljive pa so tolikšne razlike med občinami. Ob teh pokazateljih pa se nam upravičeno postavlja tudi vprašanje, ali se delavec res populnoma zdrav vrača na delo in ali iz gospodarskega vidika delavci ne koristijo bolniškega dopusta, ampak proste dni?
Odsotnost .z dela pa ima tudi značilno sezonsko gibanje glede na kmečka opravila.
Majda Horvat
Manjša stanovanja in prenove
Med dvanajstimi točkami dnevnega reda zadnje skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti v Murski Soboti so bile vsebinske tiste, ki so se nanašale na plan gradnje in prenov ter večjih vzdrževalnih del v tekočem letu. Iz priloženega gradiva je bilo razvidno, da bi naj v letu 1986 zgradili 57 stanovanj, sto pa bi jih naj pričeli graditi in bi bila vseljiva v naslednjem letu. To je sicer nekoliko manj od zapisanega v srednjeročnem planu, vendar v skladu s potrjenim urbanističnim in zazidalnim načrtom. Novi stanovanjski prostori bodo rasli predvsem ob Lendavski ulici, kjer je že zgrajena kotlovnica in bo to pripomoglo k racionalizaciji njene izrabe. Po
GASILSKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA
Gasilsko društvo Murska Sobota je imelo v preteklem obdobju pomembno vlogo pri požarnem varstvu, vendar pa s stanjem niso povsem zadovoljni, so ugotavljali na letni konferenci društva, ko so kritično obravnavali svoje delo-Na konferenci, ki je bila dobro obiskana, so razpravljale! dali vrsto koristnih pobud in predlogov za bodoče delo na kadrovskem, tehničnem in organizacijskem področju. V veliko pomoč so jim tudi primestna gasilska društva, ki se zavzemajo za večje sodelovanje na izobraževalnem in drugih področjih, kot tudi pri gašenju požarov. Veliko pripomb je bilo tudi na račun premajhne zainteresiranosti mestnih krajevnih skupnosti za problematiko požarnega varstva, zato so sklenili, da bodo v krajevnih skupnostih organizirali problemske konference o požarnem varstvu. Ugotovili so tudi, da v zimskem času gasilci v mestu Murska Sobota niso imeli dovolj gasilne vode, ker so bili vodni viri po ulicah zametani s snegom, pa tudi v delovnih organizacijah so bili dostopi do hidrantov neurejeni. Opozorili so tudi na problem Diane, saj ob požaru gasilci nimajo dostopa v dvorišče in ne bi mogli ničesar storiti z večjo opremo. Ovrgli so trditve nekaterih organov, da gasilci v mestu Murska Sobota niso dovolj opremljeni, kot neutemeljene, kajti prav gasilci v Murski Soboti imajo sodobno opremo, s katero se lahko lotijo najbolj zahtevnih prometnih nesreč in razlitja nevarnih snovi. Soboško gasilsko društvo ima tudi edino v Pomurju organizirano stalno dežurno službo s šestimi zaposlenimi delavci, zaposliti pa nameravajo še enega delavca.
F. Maučec
kvadraturi bodo novo zgrajena stanovanja imela v povprečju 49,28 kvadratnih metov, kar kaže da bodo nekoliko manjša, ker so takšne tudi potrebe.
Med večjimi predvidenimi vzdr
ževalnimi deli bo prekrivanju streh v
poudarek na Salovcih 164,
Kocljevem naselju v Beltincih na objektih 2 in 3, v Lendavski 7 v Rakičanu, kjer bodo obnovili tudi fasado in uredili okolico Stare ulice 1 in Mojstrske 2 v Murski Soboti. V pomurskem središču bodo v Lendavski 10 obnovili razde-lilce in popravili rolete, poskrbeli pa tudi za obnovo ravnih streh v mestu in opravili večja vzdrževalna dela v kotlovnicah in na napravah centralne kurjave, kleparska
in slikopleskarska dela tam, kjer bo to potrebno. Za rekonstrukcijo kotlovnic bo potrebno najetje kredita.
V planu prenov iz tekočega leta je osvojen predlog prenove kopalnic v Fokovcih, Rakičanu in Stefana Kovača 11 in 22 ter v Cankarjevi ulici 50, kanalizacija stanovanjskega objekta v Rakičanu, toplotna izolacija fasad in obnova TV anten.
Prisotni delegati so soglašali tudi z razpisom 13. natečaja za solidarnostna stanovanja, 6. natečaja za kredite iž vzajemnih združenih sredstev, obravnavali pa tudi pritožbe na poprejšnjo delitev in prednostno listo.
B. Bavčar
GUSTAVE DORE
biblija

Pohitite z naroč?VA O°R£JA je 96 lsf Krek ’ U 9a v slovenski ilustrirani • -	sPremnim stavba j^Zana vpo^o^^ '° ^mn° daritev kn ;	"	uve'
ft4« ^i,AeSed"a '° ilustrac”
| NAROČILNICA □□□□□□□□	01234000000
Slednjih letih. Gu«ava Dorčja ki iih ।----------------------------------------------—---------’oo~OO~ ' > KI jih j DA je|jm prejeti knjigo	t » 1  11 i 1 ; I l22±_2j
_	. V	_____ I 01 0167397 GUSTAVE DORt’BIBLIJA — 8.900 din	00 02. 03
| Plačal(a) bom:
j — PO POVZETJU, ob prevzemu knjige
। — V OBROKIH, do 3 obrokov brez obresti, od 4 do 6 obrokov 13 % obresti.
“ORtl
Priimek
Ulica (hišna številka)
Naziv pošte
Zaposlen(a) pri (naslov) štev, osebne izkaznice
Ime
Poštna številka
Izdane pri
j Strinjam se z navedenimi prodajnimi pogoji. Znesek bom poravnal(a) pod pogo-ji, ki sem jih označil(a), takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun
I Mladinska knjiga, TOZD Založba, Ljubljana, 50101-603-46486. Izjavljam, da v pri-| meru, če ne bom plačal(a) dveh obrokov najetega kredita, pooblaščam organizacijo združenega dela, v kateri sem zaposlen(a), da nakazuje preostale obroke
J iz mojih rednih osebnih dohodkov. Morebitne napake bom reklamiral(a) v osmih i dneh, poznejših reklamacij Založba ne bo upoštevala. Ta naročilnica zavezuje j založbo in naročnika. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani
založba
mladinska
% knjiga
Datum:
Podpis:
Pri naročilu po povzetju zadošča točen naslov in podpis.
. . . . . STKAN 9
. VESTNIK, 27 ..MARCA 4&S© - - • • - ' '	~.7 .1 ~	.L..—
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Ludvik Hozjan-Lajči
V ŽIŽKIH DELAVNI
Ljudje z lastnim delom pišejo zgodovino svojega kraja. In prav vaščani Žižkov so v preteklih petih letih s svojim delom, v katerega so vpletli medsebojno razumevanje in sodelovanje, obogatili svoj kraj. »Vedno smo našli skupen jezik. Med nami ni bilo skrivnosti in tajnih poti. Zato smo tudi uspeli,« je dejal predsednik vaškega odbora, Ivan Horvat.
Takrat, ko so brezplačno odstopili vaško-gasilski dom tovarni Toko, so ostali brez prostorov, kjer bi se lahko zbirali. Zavedali so se, da je tovarna za njihovo vas in celotno krajevno skupnost velika pridobitev, hkrati pa so uvideli, da brez vaških prostorov ne morejo biti. Organizirali so tombole ter tako zbrali denar za nakup parcele. Večino denarja za gradnjo doma so zbrali krajani sami ali v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Nekaj sredstev pa so prispevali še občinska gasilska zveza, občinski štab za teritorialno obrambo, komunalna skupnost občine Lendava in tovarna Toko. Čepravs pri gradnji niso dobili tolikšne
Predsednik vaškega odbora, Ivan Horvat.
Predsednik gasilskega društva, Štefan Tibaut.
občinske in krajevne pomoči, kot jim je bilo obljubljeno, so vaško-gasilski dom zgradili in je sedaj v ponos vsem krajanom, tudi zato, ker je plod skupnih naporov.
Del sredstev za dograditev doma so prispevali tudi iz sredstev,
zbranih v prejšnjem krajevnem samoprispevku. Razen tega pa so še asfaltirali ceste, obnovili črpališča za vaški vodovod in kupili ograjo za gramoznico. Na Kra-čini so začeli graditi most, vendar ga zaradi slabega vremena še niso dokončali. Prispevali so še za vrtec in uredili transformatorje. Za kmete pa je pomembno tu-, di to, da so v novem vaškem domu uredili zbiralnico mleka. Ta
ko jim mleka ni treba več nositi v sosednje vasi.
Črenšovska krajevna skupnost pa je pred novim krajevnim samoprispevkom. V Žižkih so si postavili obetaven program. S sredstvi, ki jih bodo zbrali, bodo
uredili ulično razsvetljavo, zgradili mrtvašnico, asfaltirali še del ceste in kupili opremo za gasilski dom.
Pravijo, da tovarna daje utrip, živost kraju. Za to pa je potrebno medsebojno sodelovanje, povezanost in zaupanje. Takšna vez med tovarno in krajani pa se tke tudi v Žižkih. Čeprav so na začetku živeli vsak zase, pa zadnji dve leti dobro sodelujejo in se pogovarjajo o skupnih problemih.
V vasi delujeta kulturno društvo in tamburaška skupina. Delavni pa so tudi mladinci in člani gasilskega društva. Kot je dejal predsednik gasilskega društva, Stefan Tibaut, so ta leta bili zaposleni z gradnjo doma, tako da so nekoliko zanemarili izobraževanje svojih članov. »V tej zimi pa smo poslali člane v šolo za gasilske podčastnike, poskušali pa bomo ustanoviti še mladinsko in pionirsko gasilsko skupino. »Žižkarski gasilci in krajani pa se lahko pohvalijo tudi z novim gasilskim vozilom TAM 55, za katero so tretjino sredstev prispevali sami.
Na koncu torej lahko zapišemo, da sta prav v Žižkih želja po razvoju ter zavestno delovanje ljudi našla skupno kot k uresničevanju temeljnih vrednot naše samoupravne družbe.
Majda Horvat
V Veliki Polani smo se 11. marca 1986 poslovili od nekdanjega direktorja Deloze, tozd Konfekcije V. Polana, obenem pa od sodelavca in prijatelja.
Rodil se je v Veliki Polani pred 67 leti in je rojstnemu kraju ostal zvest vse do svoje smrti. Življenjska pot mu ni bila posuta z rožicami, saj so bili v njegovi zgodnji mladosti težki časi za šolanje in preživetje. Vzljubil je krojaški poklic in se zanj izučil pri mojstru Slaviču v Lipovcih. Leta 1948 je v Veliki Polani ustanovil krojaško delavnico s tremi zaposlenimi. Prizadeval si je zagotoviti socialno in gospodarsko varnost zaposlenim ter stalno razmišljal o povečanju delavnice. Že kot mladenič se je vključil v družbenopolitično delo na vasi, gasilstvo in krajevno skupnost. Vseskozi je skrbel za
ASTRA, TEHNIČNA TRGOVINA, MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 13 vam nudi:
podne in zidne obloge — lake — barve — sredstva za impregnacije — avtomobilske lake in pribor — čistilna sredstva — hišno in ulično kanalizacijo — skaj — plastično galanterijo — avtomobilske gume — klinaste jermene — gumijaste cevi in drugo tehnično gumo — sredstva za zaščito pri delu
Priporočamo se za nakup!
MAtr/r
Maltit, pesek, voda — in malta za zidanje in ometavanje je pripravljena
enostavna in gospodarna priprava, povečana mehanska odpornost, odlična obdelovalnost in sprijemljivost ter odpornost na zmrzovanje
to so odlike maltitne malte v primerjavi s klasičnimi apnenimi in podaljšanimi maltami
»SALONIT I«ANHOVO
TOZD Blagovni promet, Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica, tel: (065) 24-411
razvoj krojaške delavnice, potoval širom po Sloveniji in iskal delo za okrog 12 zaposlenih. Njegova vztrajnost je rodila sadove, saj je 1974. leta našel poslovnega partnerja v skoraj 200 kilometrov oddaljenem Zagorju. Tako je L januarja 1975 takratna krojaška delavnica postala temeljna organizacija združenega dela Konfekcija in od takrat posluje v okviru delovne organizacije Deloza. Hkrati pa je to začetek industrijske izdelave delovnih oblek. Lajči, kot smo mu po domače rekli, je odšel 31. marca 1982. leta v zaslužen pokoj. Tudi po upokojitvi ni miroval, saj je bil delaven zlasti v krajevni skupnosti in gasilskem društvu, katerega predsednik je bil vse do smrti. Srečevali smo se, se pogovarjali o razvoju in napredku Polane, krajevne skupnosti, naše to
varne. Ves srečen je bil, ko smo mu zaupali, da bomo investirali, gradili nove proizvodne prostore in število zaposlenih povečali od 125 na 200. Sele sedaj, po njegovi nenadni smrti, ugotavljamo, da je za njim nastala velika vrzel, saj je bil vtkan v vsa prizadevanja za razvoj kraja, naše tovarne. Delavci tozda Konfekcija smo se od njega poslovili v tovarni in mu izkazali zadnjo čast.
Za svoje aktivno in požrtvovalno delo je Lajči prejel številna gasilska priznanja, srebrni znak OF. medaljo dela s srebrnim vencem in številna druga. .
KRAJEVNA SKUPNOST
POLANA
KOLEKTIV DELOZE V POLANA
JEKLO
temna
EXPORT—IMPORT TRGOVSKO IN PROIZ VODNO PODJETJE MARIBOR. n.sol.o.
Zdomci!
Izkoristite dopust doma za obisk prodajaln
JEKLOTEHNE v Mariboru, Murski Soboti in v Slovenski Bistrici!
Za obisk se priporoča tudi TRGOVSKA HIŠA
MERKUR v Mariboru!
STRAN 10
VESTNIK, 27. MARCA 1986
VODILNE SILE ZLA PO SVETU
ZAPRETI V NORIŠNICO!
Srečanje z dr. Wilhelmom Hediger jem
Tako rekoč ekskluzivna mnenja ljutomerskega rojaka, ki se v srcu Silicijeve doline v Kaliforniji kot »alieniran Evropejec, po čustveni plati Slovan, po intelektualni plati pa Nemec«, ukvarja z umetnostjo, literaturo in politiko.
Rojeni ste torej v Ljutomeru. Vaša mati je Slovenka, oče Nemec. Kot ameriški državljan živite blizu San Francisca. Ponuja se zanimivo vprašanje v tem trojnem spletu narodnosti: kaj pravzaprav ste?
V ZDA in po svetu obstaja precej podobnih nacionalnih mešanic. Trenutno živim v Palu Altu v bližini San Francisca v srcu Sillicon Valleya, torej v centru ameriške računalniške industrije. V Kalifornijo smo se preselili predvsem zaradi vremena. Moja žena poučuje umetnost na tukajšnji univerzi. Sem predvsem Evropejec, po čustveni plati Slovan, po intelektualni strani pa Nemec. Ukvarjam se z umetnostjo, literaturo in politiko, in to predvsem v povezavi z evropskimi državami, kajti v ZDA ne morem plasirati svojih normalnih evropskih pogledov in intelektualnih konceptov. Vrednotne strukture v ZDA se precej razlikujejo od naših evropskih, kar je razumljivo, če primerjamo nastanek ZDA z evropskimi tradicijami. Na kratko: tukaj v ZDA živim trenutno kot alieniran Evropejec, sicer pa se želim ponovno vrniti v Evropo.
Leta 1970 ste bili v Gradcu promovirani za doktorja Filozofije z disertacijo Nostalgija pri Ivanu Cankarju. Zakaj ravno Cankar in zakaj ravno nostalgija?
Proza Ivana Cankarja mi je bila vedno zelo pri srcu, in to v vseh pogledih. Torej njegov literarni slog, melodičnost Cankarjevega jezika, socialna progresivna vsebina, sociološko-psihološka analiza vrednostnih struktur slovenskega naroda povezana z evropskimi miselnimi tokovi. Cankar je pomemben socialni umetnik slovenskega in splošno evropskega človeka, ki ohranja svojo pomembnost do današnjega dne. Nostalgija je osnovna človeška vrednota, ki pride v slovenski kulturi posebej do izraza. Sam sem doživljal domotožje, ko s«m se kot desetletnik odselil v ZRN. Takrat sem doživljal podobne težave kot Cankarjevi junaki. To istovetnost sem močno občutil, ko sem ponovno bral dela Ivana Cankarja in zato sem se lotil analize njegovih literarnih del v povezavi s psihološkimi raziskovalnimi metodami. Knjiga Nostalgija v delih Ivana Cankarja je bila objavljena v Londonu in samohvalno lahko rečem, da je dobila izredno ugodne ocene po vsem svetu, predvsem v ZDA in Kanadi. Žal do danes ta publikacija še ni bila objavljena v Sloveniji.
Študirali ste slavistiko in se delno ukvarjali tudi z romanistiko. Zanimajo nas podrobnosti glede vaših prizadevanj za popularizacijo slovenske literature na tujem. So pri tem kakšni problemi? Kako jih premagujete?
Objavil sem nekaj knjig in člankov o slovenski literaturi,
»Napisal sem več sto člankov o balkanski strateških zadevah, ekonomskih spremembah, j^nosih Vzhod—Zahod. Opravil sem več pogovorov z voddnima političnimi osebnostmi, kot so recimo tuji dop smKi Balkanu. (To so članki o južni Evropi.)	Srečko
kaj knjižnih ocen ter naslednje izdaje in Pre'°^p, g-ina Kosovel, Integrali (prevod iz slovenščine v ang » Santa Barbara, Califorhija, 1982), Srečko ^ovel, Inte grali (prevod iz slovenščine v nemščino, dr. Rti nik Verlag, Munchen, 1976), Edvard
vod iz slovenščine v nemščino, Christoph Gauk & 1978), Friedrich Nietzsche, Die Geburt der Tragodie a dem Geiste der Musik (prevod iz nemščine v K • ’ Slovenska matica, Ljubljana, 1970) in Prun y s|a^ Slowenien (prevod iz slovenščine v nemščino, Yugoslav Review Publishers, Beograd, 1974).«	omenimo
Od publikacij dr. Wilhelma Heiligerja "J.. file te naslove: Sovjetske in Wtaj.sbe	Neobjavlje-
ja sovjetskih socialnih znanosti 1965- 975,• na pisma ruskih revolucionarjev,	ZDA in
Cankarju in Pristojnosti dveh svetovnih siste
Sovjetske zveze.
kulturi in politiki v nemškem in angleškem jeziku. Med drugim delo Nostalgija v delih Ivana Cankarja, Srečko Kosovel, Integrali, v nemškem prevodu, Edvard Kocbek, Dich-tungen, v nemškem prevodu, Slowenien Juša Kozaka v nemškem prevodu, Antologija sodobne slovenske poezije v nemškem prevodu. Za objavo imam pripravljena dva rokopisa. Prvi je Antologija sodobne slovenske poezije v nemškem prevodu, drugi so Integrali Srečka Kosovela v ameriškem prevodu. Popularizacija slovenske literature in kulture po svetu je težavno delo, ker ni velikega zanimanja za vrednote manjšinskih narodov, to pa predvsem zaradi finančnih razlogov. Včasih porabim več lastnega denarja, preden najdem ustreznega založnika, kot če bi sam financiral tisk knjige. Popularizacija slovenske literature je možna samo z veliko požrtvovalnosti, predvsem pa z veliko ljubezni do domačih krajev in čustvenih korenin.
Radi bi, da nam zaupate svoje mnenje o Edvardu Kocbeku kot književniku. Najbrž vam ni povsem neznano, da so mnenja o njem pri, nas, v ožji (Sloveniji) in širši (Jugoslaviji) domovini močno deljena 'in nasprotujoča si: od ogorčenih zanikanj in ugovorov tako rekoč vsega, kar je ustvaril, do navdušenih, nekritičnih prevzemov vseh njegovih literarnih del.
Edvarda Kocbeka sem spoznal, ko sem bil dopisnik v Jugoslaviji. Nekajkrat sva se srečala v Ljubljani. Kot veste sem objavil knjigo njegove poezije Dichtungen. Mislim, da je pomembna osebnost v okviru jugoslovanskega partizanskega gibanja ter za medvojno revolucijo, kar je sam opisal v partizanskem dnevniku v Listini in drugje. Glavno Kocbekovo zaslugo vidim v konstruktivnem dialogu med komunisti in kristjani, in to v političnem, ideološkem in kulturnem smislu. Kocbek se je tudi angažiral za popuščanje politične napetosti znotraj države. Bil je 10 do 15 let pred svojim časom, kar lahko trdimo tudi za Djilasa. Struktura Kocbekove osebnosti pa je značilna za lirične in filozofske vrednote, vendar te vrednote niso bile vedno usklajene s političnimi in državnimi koncepti. Mislim, da ima Kocbek dobre literarne vrednote za slovensko in jugoslovansko intelektualno okolje. V političnem smislu pa je bil dokaj naiven in nestvaren. Vsekakor bodo Kocbekove zasluge ostale v zakladnici slovenske, jugoslovanske in splošno evropske
kulture.
Od leta 1969 do 1973 ste bili stalni dopisnik zahodno-nemškega radia in televizije v Beogradu. Kako se spominjate tega obdobja?
Imel sem zelo prijetne, a tudi neprijetne izkušnje, kar je bilo
odvisno od takratnih političnih razmer v Jugoslaviji. Sicer pa je bil glavni vtis pozitiven, saj je Jugoslavija zelo zanimiva in raznolika država v evropskem okviru. Zelo rad sem potoval po vseh republikah in tako spoznal različne narodnosti in njihova kulturna bogastva. Na žalost nisem imel dovolj finančnih sredstev, da bi lahko ustrezno živel.
Vaša sodba o jugoslovanskem novinarstvu, vzhodnem in zahodnem tisku?
Jugoslovansko novinarstvo se ne da v celoti označiti. Kakovost novinarstva je predvem odvisna od posameznih dnevnikov, tednikov in televizijskih komentatorjev ter njihovih političnih stikov. Kot dopisnik sem redno prebiral NIN, Politiko, Borbo, Vjesnik, Oslobod-ženje, Delo in drugo. Mnogokrat sem naletel na konstruktivno samokritiko pri pisanju političnih ali gospodarskih komentarjev. Najbolj pa sem užival, ko sem prebiral kulturne priloge. Drugo vzhodnoevropsko časopisje se mi zdi dokaj enostransko, pod vplivom mo
Posnetek je nastal januarja v kraju Bahia Kiko v Meksiku, kjer sta dr. Wilhelm Heiliger in Linda Jayson Simon snemala tamkajšnjo arhitekturo in indijanska naselja.
čne državne kontrole, brez kakšnekoli možnosti individualne miselnosti. Šele pred kratkim sem bil v Moskvi gost sovjetske akademije znanosti. Na žalost tu nisem našel zahodnoevropskega ali ameriškega časopisja, čeprav je vzhodnoevropskega časopisja dovolj v Zahodni Evropi. Mislim, da se dogovor konference v Helsinkih uresničuje bolj enostransko, to se pravi, da se vzhodnoevropske države ne ravnajo po določenih predpisanih pogodbah..
Na stanfordski univerzi v San Franciscu se ukvarjate — kot publicist in raziskovalec — z mednarodno politiko. Bi nam hoteli kaj več zaupati, kakšna je pravzaprav vsebina vašega dela? Je to delo znanstveni pripomoček za tekočo ameriško politiko ali je namenjeno izključno akademski znanosti?
V Kaliforniji trenutno delam kot svobodni publicist. Pri tem uporabljam bogate zbirke stan-fordske univerze.. Raziskujem problematiko sovjetsko-zahod-nonemških odnosov oziroma sovjetsko-vzhodnonemških odnosov, pa tudi problematiko nemško-nemških odnosov. Vse to je odvisno oziroma povezano s sovjetsko-ameriškimi odnosi in je neposredno odvisno od vnaprejšnjega razvoja SALT, NATO in varšavskega pakta. Gre predvsem za normalizacijo odnosov med dvema Nemčijama. Rešitev tega vprašanja pa je seveda v Washing-tonu in Moskvi. Trenutno zbiram sovjetsko in ameriško gradivo o tem vprašanju. Napisal bom tudi uvodno študijo in vse skupaj bo objavljeno v knjižni obliki v ZR Nemčiji. To delo bo zanimivo predvsem za nemško javnost, pa tudi za sovjeta ske in ameriške znanstvenike in odgovorne politike.
Kako kot politološki raziskovalec presojate zdajšnje mednarodne razmere in kakšno je tačas razmerje sil v svetu? Naj vprašamo še ne-posredneje: kaj se je pravza
prav skrivalo za vljudnostnimi (diplomatskimi) nasmeški voditeljev dveh supersil Ronalda Reagana in Mihai-la Gorbačova, ob zgodovinskem srečanju novembra lani v Ženevi?
Današnje svetovne politične razmere niso razveseljive, saj se dnevno zvišuje število atomskega orožja kot tudi število raketnih sistemov. Eskalacija nuklearne blaznosti se širi kot kuga v srednjem veku in v določenem smislu je atomsko orožje zastrupilo našo miselnost, naš predstavni svet in naše upanje v prihodnost kot tudi človeški občutek sreče. Vi uporabljate besedo supersili in mislite na ZDA in Sovjetsko zvezo. Po moje bi bilo natančneje, če bi rekli dve vojaški supersili, kajti ZRN, Japonska, Francija in druge države so tudi supersile, in sicer v gospodarskem, kulturnem in tehnološkem smislu. Mislim, da ženevsko srečanje leta 1985 ni bilo zgodovinsko, saj ni bilo nič doseženo. Ženeva je lahko samo začetek dolgega procesa razorožitve in zboljšanja mednarodnega poli
tičnega ozračja, ki bi mogla imeti ugoden vpliv na regionalna območja sveta. Reagan je več ali manj lutka ameriških militarističnih krogov, Gorbačov pa po svoje prav tako odvisen od sovjetskih militarističnih krogov. Zato je politični radij obeh predsednikov minimalen, kajti militaristična manipulacija po vsem svetu ne dopušča, da bi se splošno politično vzdušje po svetu izboljšalo. Šele ko bo militarizem v določeni meri zreduciran, bo možno govoriti o kakšnem napredku v smislu normalizacije odnosov med različnimi državami in državnimi sistemi. Prvi pogoj za uresničitev takih svetovnih razmer pa je mentalna manipulacija vsega prebivalstva tega planeta v smislu pozitivne usmeritve človeškega obstoja, ne pa kot danes, ko nihilizem in uničujoči elementi fašističnega militarizma diktirajo nevrednote vsakemu posamezniku, bodisi neposredno ali posredno.
V intervjuju za Naše razglede 8. junija 1984 ste postavili diagnozo, ki tiste »manj posvečene« v svetovni politiki, vojaški strategiji in taktiki dobesedno osuplja: »Ideološka konfrontacija je dosegla stopnjo, ki jo lahko primerjamo samo še s srednjeveškimi verskimi vojnami — popolnoma brez racionalnosti, brez smisla, brez cilja, zadošča sama sebi.« Je to mogoče? Ni primerjava prehuda, preostra?
Mislim, da je ta opredelitev dokaj blaga v primerjavi z dejanji teh sistemskih nasprotnikov. Lahko bi tudi rekel, da bi bilo dobro, če bi vodilne sile zla po svetu zaprli v norišnico in jih tam ozdravili. Nekateri tudi govorijo o likvidaciji takih elementov po vsem svetu, in takih gibanj ni malo. Gre predvsem za boj med dvema silama, med predstavniki zla (militarizem, fašizem, rasizem, imperializem, primitivizem, ideološka zakrknjenost) in pred
stavniki dobrega, torej humanosti, ustvarjalnimi ljudmi, misleci, znanstveniki, naprednimi elementi v duhovnem smislu človeške vrednosti. To nikakor ni boj med kapitalizmom in komunizmom. Ideološka različnost je samo izgovor za izživljanje živalske agresije in želje po prevladi nad sočlovekom.
Okvirno poznamo teze, ki jih zagovarjajo in razvijajo misleci, kot so McLuhan, Toffler, Bertalanfy, Prigogi-ne in drugi. Delno poznamo uspešnico Johna Naisbitta Megatrend! in zdi se nam, da bi nas morala (z)ganiti vsaj z naslednjimi tremi predpostavkami: novi izvor moči ni denar v rokah manjšine, temveč informacija v rokah večine. Pomembne stvari se ne dogajajo v velemestih, ampak na provincah, na lokalni ravni. V ZDA postaja centralna politika manj pomembna, lokalna politika in politiki pa čedalje pomembnejši in tako moč odločanja ne ostaja več zgolj v rokah ozke elite. V bistvu nas zanima, kateri so po vašem ključni dogodki, ki bodo vplivali na našo prihodnost? To je težko vprašanje in po svetu je dovolj futurističnih ustanov, ki se ukvarjajo s takimi problemi. Kar se tiče ZDA, bi rekel, da bo informacija tudi v bodoče osredotočena v rokah bogate manjšine kot je to danes, prav tako pa tudi politična moč. Koncepti, ki jih omenjate, so do neke mere zanimivi za evropske države, ne pa za ZDA, kjer je bog dolar vsemogoč. Ameriška mentaliteta nikoli ne bo dopustila, da bi se taki koncepti uresničili. V ZDA obstaja dovolj političnih, ekonomskih, znanstvenih in podobnih konceptov, vendar je njihova uresničitev le iluzija. Kot sem že prej omenil, bodo militarizem oziroma militaristični primitivizem, strategija strahu in drugo najbolj vplivali
Dr. Wilhelm Heiliger je bil rojen 1944 v Ljutomeru. Z materjo Slovenko se je leta 1954 preselil k nemškemu očetu v Koln. Leta 1963je v Ljubljani začel študirati slavistiko in filozofijo. Študij je nadaljeval v Gradcu, Zagrebu in Londonu. Leta 1970 je v Gradcu promoviral za doktorja filozofije z disertacijo Nostalgija pri Ivanu Cankarju. Od leta 1969 do 1973je bil stalni dopisnik zahodnonemškega radia in televizije v Beogradu. Leta 1973 se je poročil z ameriško fotografinjo in profesorico umetnosti Lindo Jayson Simon in se preselil v Washington, kjer je delal kot strokovnjak za Sovjetsko zvezo na Stanford Research Institutu. Od leta 1975je v San Franciscu, kjer dela kot publicist in raziskovalec za mednarodne odnose, zlasti med ZDA in Sovjetsko zvezo, na stanfordski univerzi. (Povzeto po Naših razgledih, 8. junija 1984)
na prihodnost celotnega človeštva. Po drugi strani pa kot delna protiutež morda možnost kulturne in humanistične internacionalizacije našega planeta, ki bo delno mogla ublažiti agresivne elemente militaristov in njih sužnjev.
Kakšno usodo napovedujete procesu popuščanja napetosti v svetu in gibanju neuvrščenosti?
Razni koncepti popuščanja napetosti se danes na žalost uporabljajo samo za pridobitev public relations napredka. Dokler se bodo letno uporabljale milijarde in trilijarde dolarjev za izboljšanje militarističnih strojev smrti, dotlej je nasploh iluzorno govoriti o popuščanju napetosti. Gibanje neuvrščenosti je bilo svojčas zelo pomembno. Tukaj mislim samo na Tita, Naserja in Nehruja. Vendar so vse države tretjega in četrtega sveta izgubile politi
Ko smo pred novim letom pripravljali to pisno, natančneje tonsko srečanje — saj je »ameriško-nemško-slovenski« politolog in kulturni posredovalec dr. Wilhelm Heiliger, rojak iz Ljutomera, odgovore na naša pisno zastavljena vprašanja posnel na kaseto in nam jo poslal — se nismo nadejali, da nam bo, med drugim tudi, član nemškega PEN kluba, ki se je leta 1984 udeležil blejskega srečanja pisateljev iz 23 držav, tako izčrpno odgovoril. Gotovo smo za prenekatero spoznanje svetovnih razsežnosti bogatejši. In če je dr. Heiliger v dvojni številki revije s francoskim naslovom Le livre Slovene 1-2 z letnico 1985 ob skrbnem izboru pesmi in odlomkov iz proznih del slovenskih avtorjev ponovi! šalo, češ da Slovence imenujejo tudi narod pijancev in pesnikov, gre to razumeti kot kompliment zavoljo številnih pesniških zbirk in novih knjižnih naslovov, ki letno izidejo na Slovenskem.
BRANKO ŽUNEC
čno iniciativo, kajti večina držav v gibanju neuvrščenih je zaradi ekonomskih problemov privolila k določenim koncesijam velikega kapitala, torej ZDA in Sovjetske zveze.
Bi lahko ocenili smisel in razsežnosti tako imenovanih mirovnih gibanj in tudi gibanj zelenih? Zdi se namreč, da — vsaj v Evropi — pridobivajo na vlogi in pomenu.
Mirovna gibanja (peace movement, Friedens Bewegung) so zelo pomembna gibanja po vsem svetu. Njihovi politični in miselni koncepti vsebujejo normalne eksistenčne postave. Na žalost pa je vpliv teh gibanj na določene družbene sisteme ali politične statute minimalen, če sploh obstaja. Mislim, da je mirovno gibanje v Evropi bolj uspešno, kar je seveda odvisno od tamkajšnjih demokratičnih družbenih principov in zgodovinskega razvoja evropske demokracije. V ZDA je tako imenovan peace movement zelo nestrukturiran, kar onemogoča uresničitev določenih namenov. V Sovjetski zvezi ali na Kitajskem mirovnega gibanja ni, saj so tam prepovedali vse podobne podvige, kar ne priča o demokratičnih načelih sovjetskega in kitajskega družbenega sistema.
Kakšno vlogo ima Jugoslavija v ameriških strateških razmišljanjih?
To vprašanje morate postaviti nekomu, ki dela za ameriško vlado oziroma za State Department ali Pentagon. Trenutno nimam nikakršnih stikov z ameriškimi ustanovami ali ameriško vlado. Zato tudi ne vem, če Washington sploh ima določeno strategijo glede Jugoslavije ali ne. Vprašanje je, če Washington sploh ima določeno zunanjepolitično usmeritev glede Jugoslavije.
V kolikšni meri in kako ostajate povezani z rodnim Ljutomerom, Slovenijo in Jugoslavijo?
Vsako leto prihajam na obisk v Slovenijo. Ob tej priložnosti prihajam tudi v Ljutomer oziroma v Prekmurje, ki mi je zelo pri srcu. Predvsem tamkajšnje toplice, gibanica, ljutomerska vina, celotna pokrajina, Prekmurci, podnebje, narečje, hrana in vse drugo. V taki navezanosti na domači kraj je nekaj mističnega in magičnega. Iz nje črpam duševno moč in telesno energijo. Sicer pa zelo rad potujem po Sloveniji, predvsem po Krasu, kot tudi po ostalih republikah, predvsem še po Dalmaciji. Mislim, da so jugoslovanski narodi izredno gostoljubni, zelo kulturni in človeški. Jugoslavija je zame ena najzanimivejših držav, kar jih poznam. Že večkrat sem razmišljal o tem, da bi se vrnil v domače kraje. Srečno in upam, da se kmalu vidimo.
STRAN 11
VESTNIK, 27. MARCA 1986
ne zgodi, se vsak dan
Pred tremi tedni se je sovjetska vesoljska sonda Vega približala fenomenu nebes, ki se pojavi vsakih 76 let — Halleyevemu kometu — na nekaj sto kilometrov. Prav tako se je kometu pred štirinajstimi dnevi približala evropska sonda Giotto. Zakaj imeni teh sond Giotto in Vega?
Sonda Giotto ima ime po florentinskem slikarju, ki je videl to repatico na svoje oči in jo je upodobil v eni od svojih znamenitih slik. In sonda Vega? Za Slovence je to nekoliko daljša zgodba.
Sovjetska sonda nosi ime po našem — slovenskem reformatorju pouka matematike in fizike na artilerijskih akademijah. Vegovi učbeniki za matematiko in fiziko so doživeli veliko izdaj in so jih šestdeset let uporabljali ne samo v Avstriji, temveč tudi drugod po Evropi. Za časa svojega življenja je bil Vega izbran za člana raznih znanstvenih institucij kot: Britanske znanstvene družbe v Gottingenu, Matemati-čno-fizikalnega društva v Erfurtu, Akademije znanosti v Maihu, Češke znanstvene družbe v Pragi ter Akademije znanosti v Berlinu.
Vega je na Luni odkril krater, ki se imenuje po njem. Do tega odkritja je Vega prišel na osnovi astronomskega logaritmovnika,
Daljše življenje
Ameriški znanstveniki so prvič dokazali, da zdravila, ki jih že dolgo dajejo srčnim bolnikom, zares podaljšujejo življenje pacientov s kongestivno srčno defici-enco. Raziskava v Military Veterans Hospitals je trajala tri leta. Pacienti so dobivali tri zdravila iz skupine vazodilatatorjev: prazosin, hidralazin in izosorbid di-nitrat. Ta zdravila sproščajo mišice krvnih žil in s tem omogočajo boljši pretok krvi. Za zdravljenje jih uporabljajo že dolgo, vendar doslej še niso zanesljivo ugotovili, ali zares podaljšujejo življenje pacientov, katerih srce ne črpa dovolj krvi, zaradi česar jim otekajo noge, podobne težave pa imajo tudi z želodcem in pljuči.
Za poskus so izbrali ljudi, ki
TONE SVETINA
Rezultate bo objavila majska številka revije New England Yo-urnal of Medicine.
UKANA — najuspešnejši slovenski roman, ki je s svojim četrtim delom razburkal duhove ... zakaj?
Odgovor poiščite v najbližji knjigarni ali pri Založbi Borec, Ljubljana, Miklošičeva 28/1!
Ne zamu-dite 1. po-
1 natisa 1
«1
a
IZ MOJEGA DNEVNIKA
Rojaki iz tujine lahko knjige naročite pri:
OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR/7
Šentiljska 116,
tel. 062/21-018
4.250,- din
14.950,- din
17.450,- din
Skupaj prek 3400 strani napetega branja! Kompleti naprodaj tudi na obroke!
Ukana IV. del
Komplet Ukana I—IV
Komplet Ukana I—IV in Volčiči
XfZa.kjL <£o-A
IZOSKOK omogoča:
• dobro toplotno in zvočno izolacijo
• toplotno stabilnost
• prihranek energije do 21%
• ekonomično in enostavno gradnjo
(£q
IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime.


PRVI SLOVENEC V VESOLJU




ki je še danes v rabi, če ne upoštevamo sodobnih računalnikov, in skoraj edini računski pripomoček pri preciznem astronomskem preračunavanju.
Jurij baron Vega se je rodil 23. marca 1754 v Zagorici pri Moravčah. Že v mladosti je kazal nagnjenost do matematike, zato so ga poslali v ljubljanske šole. V službo je bil potem sprejet kot navigacijski inženir v vojski. Po štirih letih službovanja je postal prostovoljec pri topništvu. Napredoval je v čin podporočnika,
so zboleli za srčno insuficienco in imajo 50 odstotkov manjšo zmogljivost srca, pri katerih je smrtnost 20 odstotkov na leto. Skupina 273 pacientov je dobivala brezvreden nadomestek, 183 prazosin, 186 pa kombinacijo hi-dralazina in izosorbida. Stopnja smrtnosti se je zmanjšala samo v zadnji, in sicer za 38 odstotkov po-letu dni, za 25 odstotkov po dveh in za 23 odstotkov po treh letih. Medtem je v skupini, ki je dobivala nadomestek, umrlo 47 odstotkov pacientov, v tisti, ki so ji dajali kombinacijo hidralazina in izosorbida, pa 36 odstotkov.



postal pa je tudi profesor na vojaški akademiji. Leta 1774 je izdal že drugo knjigo matematičnih predavanj in s trditvami v tej knjigi je popolnoma spremenil taktiko tedanjega topništva. Kot artilerijski stotnik je Vega uspešno sodeloval z avstrijskim generalom Laudonom pri osvojitvi Beograda. Bil je povišan v čin majorja in prejel je najvišje avstrijsko odlikovanje — viteški red Marije Terezije.
Izjemno poznavanje matematike in fizike je Vegi omogočilo,
POSLEDICE VOJNE
Vietnamski veterani v Združenih državah Amerike so dvakrat bolj nagnjeni k samomoru kot povprečni Američani iste starostne skupine, ki se jim je posrečilo izogniti vojni. Raziskovalci kalifornijske univerze v San Franciscu menijo, da gre za prvo študijo o povezavi med vojskovanjem v Vietnamu in nagnjenostjo k samomoru. Študija ugotavlja, da so imeli veterani iz Vietnama v prvih letih po koncu vojne za 86 odstotkov več samomorilskih teženj od tistih, ki se vojne niso udeležili, pa tudi, da povzroče 53 odstotkov več prometnih nesreč. Med vietnamsko vojno je v Indokini služilo vojaški rok 4 milijone Američanov, 800.000 pa se jih je neposredno udeležilo vojaških operacij.
Evropski gozdovi so na smrt bolni. Bolehajo tudi domači, slovenski gozdovi. Znano je tudi, zakaj. Čezmerno onesnaženje okolja, pa naj gre za industrijsko, prometno ali kakšno drugo onesnaževanje, je načelo občutljivo nit življenja evropskih gozdov. In ker je povzročitelj bolezni znan, je znano tudi, kako bi lahko gozdove najprej ozdravili, potem pa še očuvali. Zdravljenje ne bo poceni, vendar se nujnosti zdravljenja ljudje bolj ali manj že zavedajo, in tudi prvi ukrepi za varstvo gozdov so že stekli.
Na smrt obsojeni gozdovi
Povsem drugače pa je z ogromnimi in prostranimi azijskimi gozdovi. Ne uničuje jih onesnaženo okolje, marveč človek neposredno s čezmernim izsekavanjem. Prebivalci Bomba-ya, Kalkute in drugih večjih indijskih mest pokurijo okrog 20 milijonov ton lesa vsako leto zgolj za kuhanje in ogrevanje. V New Delhiju je poraba drv tolikšna, da so ji komaj kos. Drva morajo voziti celo iz Asama, to je tisoč kilometrov daleč. S povečano porabo so se dvignile tudi cene in danes revnejša indijska družina izda več kot petino svojih dohodkov za drva. Iskanje hrane in drv, to je osnovna naloga revnejših slojev. Posledica pa je vidna: okoli mest in naselij ni več gozdov, marveč ogolela puš-
Balonček zoper apetit
Za ljudi, ki čutijo neizmerno bi debeluhe rešil želodčni balon.
lakoto in tej želji ustrezno uživajo
neizmerne količine hrane, ni bilo Gre za poliuretanski balon, ki ga rešitve pred čezmerno debelostjo, vstavijo v želodec skozi požiral-Občutek lakote jih je silil k stal- nik. Ko je naprava vstavljena, jo
nemu žretju, plast maščob okoli mišic pa je bila vse debelejša in debelejša. Volja po vitkejšem telesu je bila vsekakor šibkejša od občutka lakote. No, zdaj ponujajo zdravniki takšnim kroničnim požeruhom uspešno metodo odpravljanja lakote pri samih koreninah. Stalnega občutka lakote naj
da se je ukvarjal tudi z astronomijo in s proučevanjem Lune. Zato ni čudno, da so sovjetsko vesoljsko sondo, ki se je približala Halleyjevemu kometu na neverjetno bližino, poimenovali po tem svetovnoznanem matematiku in fiziku.
Še ne petdeset let star je Vega leta 1802 na nepojasnjen način zaključil svoje življenje. Našli so ga mrtvega v Donavi pri Nuss-dorfu. Ali je šlo za nesrečo, samomor ali zločin, tega še danes ne vemo.
ča, ki jo uničuje erozija.
Če k temu prištejemo še pospešeno izsekavanje gozdov iz gospodarskih koristi — iz azijskih in pacifiških držav gredo ogromne količine lesa na surovinsko lačni razviti Zahod — potem je jasno, da je velik del svetovnih gozdov zares nevarno ogrožen. Po izračunih Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri OZN je uničevanje gozdov največje prav v azijsko-pacifiškem bazenu. Študija je pokazala, da ta predel sveta vsak dan (!) izgubi okrog 5.000 hektarov gozdnih površin. Od leta 1950 je na območju jugovzhodne Azije izginilo že 38 odstotkov gozdov.
Od 16 najbolj gozdnatih azijskih držav je uničevanje gozda najbolj pereče v Indiji in Indone-
Izumila sta ga zakonca Lloyd.
napihnejo do ustrezne velikosti. Zapolnjen želodec daje občutek sitosti. Tako je tisti zares prvinski nagon k hrani vsaj deloma ukročen. Obstajajo pa seveda neukročene duševne sile, ki so po mnenju mnogih poznavalcev prav tako odgovorne za to, da se posameznik čezmerno baše s hrano.
GRADIMO SODOBNO
Novost na našem tržišču -izolacijska opeka
izdelana iz materiala z mikroporami.
Znana japonska firma Sanyo je začela izdelovati televizorje, ki jih »poganja« sončna energija. Plošča s solarnimi celicami meri 120 x 80 centimetrov. Napolnjena baterija omogoča vsak dan do pet ur gledanja v ekran.
ziji. Obe državi izgubita vsako leto okrog milijon hektarov gozdov. Na Tajskem je vsakoletno uničenje polovico manjše, se pravi pol milijona hektarov, toda tudi to je grozljiva stopnja.
V teh državah, podobno kot v drugih azijskih gozdnatih predelih, so razlogi za pospešeno uničevanje gozdov: velika revščina, močan porast prebivalstva in pohlepnost po hitrem zaslužku s prodajo lesa.
Revščina je seveda zasnovana na primitivnem kmetijstvu, ki za kakih 300 milijonov kmetov brez zemlje še vedno temelji na starem načelu »izkrči in požgi«. Kmetje izkrčijo del gozda, krčevino-posejejo in izkoriščajo dve leti, potem pa se premaknejo naprej na nedotaknjeni gozd. Šele čez kakih deset let se vrnejo na prvo krčevino, ki jo medtem zaraste rastlinje. Ta stari način kmetovanja požre okrog 50 odstotkov uničenih gozdov.
Na Tajskem so poskusili ohraniti svoje naravno gozdno bogastvo tako, da so prepovedali izsekavanje in izvažanje hlodovine in rezanega lesa, vendar ne morejo zaustaviti črnih posekov. Kako tudi bi, če lahko kmet s Črnim posekom zasluži v enem mesecu več kot s kmetovanjem v celem letu!
V preteklem letu je tajska vojska nekajkrat preiskala gozdnata območja. V eni sami uspešni akciji so v provinci Nan Odkrili 12 premičnih žag in celo krdelo slonov, izučenih za prenašanje hlodovine.
V Indiji, kjer je uničevanje gozdov najhujše, beležijo narav
UKANA IN VOLČIČI TONETA SVETINE
založba borec ljubi jana mlklošičeva 28
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVE- • CANKARJEVA ZALOŽBA
NI JE	IZVOZ-UVOZ
IZVOZ-UVOZ	Kopitarjeva 2
Kotnikova 12	Jugoslavija
61000 Ljubljana
Jugoslavija
nost grozljive številke. Samo še H odstotkov Indije pokrivajo gozdovi. Najhujše je uničevanje gozdov na nekdaj zelenem vznožju Himalaje vzdolž reke Ganges. V treh desetletjih so izsekali že skoraj polovico tamkajšnjih gozdov.
V temni podobi razgozdovanja pa so tudi svetlejši toni. Že od leta 1973 je opaziti, da se prebuja med ljudmi zavest o vrednosti gozda. Tega leta je nastalo prvo gibanje za ohranitev gozdov. Vaščani odmaknjene himalajske vasi Gopešvar so se postavili po robu sekačem tako, da so objeli posamezna drevesa in jih zaščitili pred žago. Iz teh »objemov« je nastalo gibanje Čipko, kar je hindska beseda za gozd.
Giuseppe Giangaspare iz italijanskega Barija je s svojimi 240 kilogrami najtežji Italijan. Ko je moral v bolnico, so imeli težave zaradi preozkih vrat in preslabih postelj. Zdravniki so mu predpisali le 400 kalorij dnevno, da bi ga rešili neprijetnih kilogramov.
VESTNIK, 27. MARCA 1986
STRAN 12
za vsakogar nekaj
Praktična rešetka za kopanje dojenčka
Če družina pričakuje novega družinskega člana, mu mora pri
praviti tudi prostor v kopalnici. Materi bo rešetka na kadi omogočala, da brez težav umiva in prha dojenčka, starega komaj nekaj tednov pa vse do dveh let. Še posebno dobro in higiensko je, dd otroka milimo in spiramo zunaj kadice ter ga pozneje položimo docela čistega v mlačno vodo, da se povsem sprosti. Na rešetko položimo preprogo iz plastike, ki je preluknjana, da se voda steka naravnost v veliko kad. Dimenzije rešetke boste seveda prilagodili velikosti kadi v svoji kopalnici.
MATERIAL
Deska iz jelovine, debela 2,4 cm in velika 146 x 12,5 cm, trideset letvic s presekom 3x2 cm, dolgih po 85 cm (na eni strani morajo biti vogali zaobljeni), letve 24 x 40 mm: dva kosa, dolga po 146 cm, in dva
RADIO MURSKA SOBOTA
ODDAJA 21 232
Lahko si jih zaželite:
1.
2.
3.
4.
5.
6. Slovenci kremeniti — Agropop •
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
Dečko, ajde o’ladi — Poslednja igra leptira
Debela dekl’ca — Rendez vouz
Nikita — Elton John
Jeanny — Falco
Sama boš ostala — Komet
Say you, say me — Lionel Richie
Saving all my love for you — Whitney Huston Marihauna — Doroja
Pomagajte drugovi — Oliver Mandič The sun always shine on TV — A-HA How will I know — Whitney Huston Kreni več jednom — Žoža Dušu je moju uzela — Daniel Kyrie — Mr. Mister
When the going gets ... — Billy Ocean Ja te čuvam — Žarko Mamula Bar da znam — Zorica Kondža Part-time lover — Stevie Wonder Living im America — James Brown Stepenice do neba — Alen Slavica Ugasi me — Parni valjak
23.	I’m your man — Wham!
24.	That’s what friends are for — Dionne in prijatelji
25.	Moja devojka je otišla u armiju — Prijavo kazaliste
23.
26.	Idi, dobro je — Jasna Zlokič
27.	Žao mi je — Džurdžica Barlovič
Oddaja bo na sporedu v sredo, 2. aprila, ob 18. uri.
ideja za spretne
koščka, dolga po 8 cm (za pritrditev na steno), vijaki 3 x 30 mm z ugrezno glavo.
IZDELAVA
Na koncih vsake letvice 1,2 cm od roba in natanko na sredini zvrtate navpično luknjo s premerom 3 mm. Vse odprtine lukenj razvrtajte, da bi lahko vanje sedle glave vijakov. Letvice drugo za drugo z vijaki privijete na rob deske iz jalovine in na letvo 24 x 40 mm, in sicer na stran, široko 24 mm. Med letvicami mora biti razmik okoli 3 cm. Eno stran klavirskega tečaja z vijaki pritrdite na zadnjo stran letve, ki
Moda letošnje pomladi in poletja
V modi je še vedno ali spet vitka ženska postava. Kreatorji jo poudarjajo tudi v moško krojenih modelih. Za okuse, način življenja in drugačne postave pa so tu še udobni, napol športni' modeli za poletje, zlasti z vzbrci blaga v indijskem in afriškem tonu.
5 NAJ
VAŠA RISBA — VAS PRIPIS
nosi letvice (tiste, ki je široka 40 mm). Drugo letvo z vijaki pritrdite na steno, in sicer tako, da bo rešetka povsem vodoravna, ko je deska s širino 12,5 cm položena na rob kadi. Drugi del klavirskega tečaja (šarnir) z vijaki privijete na letvo, pritrjeno na steno. Zavrtajte dve luknji v kosu letve, dolgem 8 cm. Pritrdite
ZA NAJMLAJŠE
ZVONEC ZA OTROKE
Gumb za zvonec ob vhodnih vratih je največkrat tako visoko, da ga otroci ne dosežejo. Zato so prisiljeni tolči po vratih. Starši namestite še en gumb ali stikalo za zvonec nekoliko nižje od obstoječega in otroci bodo lahko kulturno napovedali svoj prihod in se čutili bolj odrasle.
RESNIČNA
Občinski svet v Beauchampu (Francija) je pozval ljudi za sprejem otrok čez počitnice z oglasom: »Vse ženske, ki bi rade imele otroke, naj se obrnejo na našega župana, ki bo izpolnil njihove želje v okviru možnosti.«
STROKOVNO MNENJE
Mlad poljski slikar, ki naj bi razložil najvažnejše struje modernega slikarstva, je rekel: »Impresionizem pomeni slikati, kar vidiš. Ekspresionizem se pravi slikati, kar občutiš, in socialistični realizem pomeni slikati, kar se sliši.«
Pesnik in filozof RALPH WALDO EMERSON (1803—82) je slišal o verski ločini, ki je čez deset dni napovedala konec sveta, in rekel: »No, prav. Nedvomno bomo prav dobro vozili tudi brez njega.«
Načrtovanje zelenjavnega vrta
Pomembno je, da pri pridelovanju zelenjave kolobarimo. Če gojimo iste ali sortne vrtnine več let zaporedoma na istem mestu, se pridelek iz leta v leto zmanjšuje. Poglavitni vzroki za to so: enostranska poraba hranilnih snovi v zemlji, prekomerno razmnoževanje povzročiteljev bolezni, značilnih za določeno vrsto, slabšanje sestave tal in ra
zmnoževanje določenih vrst plevelov. Da bi vse to preprečili, moramo na majhnih površinah vrsto zelenjave vsako leto zamenjati. Na isto mesto se lahko povrne šele po dveh ali treh letih. Težko je dati konkretne napotke za sestavo kolobarja. Najprej moramo upoštevati biološke zahteve določenih vrtnin. Tako lahko glede na potrebe po organskih hranilih razdelimo vrtnine v tri skupine. V prvo skupino spadajo vrtnine, ki potrebujejo dobro zemljo, sveže pognojeno s hlevskim gnojem. To so predvsem kapusnice in plodovke: zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cveta-
Duhovite pn-pise k novi risbi pošljite do četrtka, 3. aprila. Naš naslov: Vestnik, Titova 29/1, 69000 Murska
Sobota. Objavljene pripise ho-
noriramo.
— Ko zacveti »flaša«, se kozarcu zapre pipa. (Srečkovič)
— Popila je steklenico uvoženega »bika« pa ji je postalo slabo, ker je slišala, da je v Španiji vreden le sedem jur-jev. (Luteršmit)
ga navpično na steno, tako da bo natanko na sredini rešetke, ko je ta dvignjena k steni, in da gre med dvema letvicama. Drugi kratki kos letve zabijte na steno, tako da ga je mogoče obračati. Ta kos bo zapah za pritrditev rešetke v navpičnem položaju. Vse skupaj namažite z zaščitnim la-
kom.
Naš dom
ča, kitajsko zelje, paradižnik, paprika, jajčevec, kumarice, bučke, por in zelena. V drugo skupino spadajo vrtnine, ki so srednje zahtevne glede tal in jih sadimo na parcele, ki so bile prejšnje leto pognojene s hlevskim gnojem. To so v glavnem korenovke in gomoljnice (razen zelene), sola-tnice in špinača ter čebulnice (razen pora): korenček, peteršilj,
rdeča pesa, repa, solata, špinača, česen in čebula. V tretjo skupino pa spadajo stročnice (grah, fižol, bob, soja). Te so najmanj zahtevne glede hlevskega gnoja — svež gnoj celo slabo prenašajo — kar velja tudi za korenovke.
Tako lahko zelenjavni vrt razdelimo na tri dele in vsako leto gnojimo le eno tretjino vrta. Na to sadimo rastline iz prve skupine. Drugi dve poljini gnojimo le z rudninskimi gnojili. Tako vrtnine vsako leto krožijo oziroma spremenijo parcelo, v treh letih pa pognojimo s hlevskim gnojem cel vrt.
Moj mali svet
Glej jo glej! Se tisto iz kozarca bi rada. (S. Roškar)
Prvi april? Kje pa, 1.5. v mesecu. (M. Šernek)
Od dne ko »el toro« mi klinček ogreva, je ženka ko’ ro’žca uvela. (M. Merttik)
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Vloga mestnih krajevnih skupnosti v SLO in DS
V sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite imajo pomembno vlogo mestne krajevne skupnosti, katerih naloge so opredeljene v zakonu o SLO in DS in tudi drugih dokumentih. Poleg, nekaterih splošno opredeljenih nalog v vsaki krajevni skupnosti imajo mestne krajevne skupnosti skupne naloge, ki se kažejo v sodelovanju z ustreznimi organi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih na področju civilne zaščite, narodne zaščite, mobilizacije in kadrovanja. Zelo pomembno pa je tudi sodelovanje mestnih krajevnih skupnosti s primestnimi krajevnimi skupnostmi.
Kako to svojo vlogo opravljajo, so pregledali v krajevnih skupnostih Murske Sobote. Ugotovili smo, da se pri uveljavljanju sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite srečujejo z nekaterimi problemi. Tako so tu nenehne kadrovske spremembe, ki so zaradi migracije delovnih ljudi in občanov zlasti značilne za blokovska naselja. V organih za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je še vedno premalo žensk. Premalo je sodelovanja z odborom za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri samoupravni stanovanjski skupnosti na področju
RECEPT ZA VAS-
Peteršiljeva juha
Potrebujemo od 4 do 5 dag peteršilja, 3 dag maščobe, 2 dag moke, 1 žlico sesekljane čebule, četrtino juhe iz kocke, sol, 4 žlice smetane, limonin sok, muškatni orešek.
Peteršiljevo zelenje na debelo sesekljamo oziroma zrežemo. Prilijemo prav malo juhe in zmešamo z mešalnikom. Iz maščobe in moke naredimo svetlo prežganje in mu dodamo sesekljano čebulo. Gladko razkuhamo in mu dodamo pripravljen peteršilj. Skupaj malo podušimo, zalijemo z juho, in ko zavre, kuhamo od 3 do 5 minut. Začinimo s soljo, limoninim sokom, muškatnim oreškom in dodamo smetano. Kot jušni vložek pripravimo popečene ali ocvrte kruhove kocke.
Na splošno peteršilj vzbuja tek, poživlja delovanje jeter, pospešuje prebavo in izločanje vode. Vsebuje pa tudi veliko vitamina A in C in vitamine iz skupine B.
DELAVSKA
— Glej, delam v Muri, pa doma komaj seatavim konec me-seča s koncem.
— To je še dobro. Jaz pa delam v Panoniji in ko z ženo sestavljava sredino meseca z začetkom, je že tu — konec.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ZVUAČNO, ZAHRBTNO DELOVANJE	OBALNA DRŽAVA NA SEVEROVZH ZDA	SLIKARSKA GALERUA VLJUB-UANI	KRAJ PRI VIROVITICI	POLITIČNO ZATOČIŠČE	ZEVSOV TOČAJ NA OLIMPU	KRAJ PRI ŠENTJURJU PRI CELJU
ZELEN DRAGULJ							
TEŽAK TOVORNI VOZ							
DOKUMENT							
GLAVNI ŠTEVNIK			MOLČANJE	PRITOK DRINE PLOŠČINA, POVRŠINA			
PREDMET POGOVORA					RIM. 1050 FRIDTJOF NANSEN		
KALU		MITIČNI GR. PEVEC LETOVIŠČE POD UČKO					
NEKDANJI ČILSKI PREDSEDNIK							
DEL TELESA					VRSTA ŽITA	ITALIJANSKI PISATELJ (CARLO)	MADŽARSKI FILOZOF PAULER
SVETOZA-REVO			NARODNI HEROJ IVO RIBAR STRAST				
STEBLO			-	STOLETJE JOSIP STRITAR			
MESTO VSRBUI OB REKI KOLUBARI							
ŽE UMRLI GRŠKI LADUSKI MAGNAT							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: podgana, obronek, revnost, Tra, ura, as, kej, Utah, čo, P, Krpan, retar, IV, Meka, nit, val, Carrara, enkalon.
civilne zaščite, skupnega financiranja in opremljanja enot s tehničnimi sredstvi, uporabe zaklonišč in zaklonilnikov. Zelo uspešno pa je sodelovanje mestnih krajevnih skupnosti s sekretariatom za ljudsko obrambo, sekretariatom za notranje zadeve in postajo milice pri strokovni pomoči kadrovanja, izdelavi in usklajevanju dokumentov ter usposabljanju delovnih ljudi in občanov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V prihodnje pa bi bilo potrebno sprotno izobraževanje delovnih ljudi in občanov za vse izvajalce obrambnih zadev, kot so komiteji za SLO in DS, mestni in krajevni štabi civilne zaščite ter ustrezne enote. Več skrbi bo tudi potrebno nameniti izobraževanju pripadnikov narodne zaščite, v te oblike pa vključevati tudi več žensk. Pri organizaciji in izvajanju vseh oblik izobraževanja pa bo potrebno časovno uskladiti usposabljanje z vsemi nosilci, zlasti pa z delavsko univerzo, sekretariatom za ljudsko obrambo, rezervnimi vojaškimi starešinami in organizacijami združenega dela. Pri izobraževanju pa bi moralo biti tudi tesnejše sodelovanje med občinsko strelsko zvezo, občinsko gasilsko zvezo, občinskim odborom Rdečega križa, telesnokultumi-ki in drugimi dejavniki.
F. M.
STRAN 13
VESTNIK, 27. MARCA 1
986
križem kražem po naših šolah
r POMLAD —--------------------x
Pomlad se začne 21. marca. Kmalu bo sneg skopnel. Prikazali se bodo zvončki, trobentice, vijolice in teloh. Grelo nas bo tudi pomladansko sonce. Kmalu bodo polja vsa zelena. Kmetje bodo imeli dosti dela doma in na polju. Pomlad je najlepši letni čas.	Andreja Kavaš, 4. raz.
. OŠ Odranci^
Tekmujem za bralno značko
Rada berem knjige. Z veseljem sem se prijavila k bralni znački. Naučila sem se že pesmico. Prebrala sem knjigo Rdeča kapica in Kdo je napravil Vidku srajčico. Vsako leto bom brala za bralno značko.
Liljana Špilak, 1. a
OŠ Črenšovci
KAM, OBLAKI, PREKO POLJA, KAM?
Mladost — mar ni to nekaj najlepšega v življenju? Srečna, brezskrbna, polna sonca, pomladi, prelepih doživetij — mladost, kakršna je naša.
O tem razmišljam sedaj, ko končujem osnovno šolo. Že slutim, kako težko bo slovo od najlepših let šolanja. Kakor oblaki, ki gredo vsak dan na svojo stran, se bomo tudi mi razšli vsak na svoj kraj. Razmišljam... Po kateri poti naj krenem v življenje? Odločiti se moram. Zdi se mi, da je moje življenje še kratko, mnogo prekratko, da bi lahko spoznala, kaj pomenim v vrtincu življenja. Počutim se kot nebogljen otrok, ki je vedno odvisen od drugih. Vsak dan sem vedno bolj zamišljena, saj se moram odločiti za poklic, ki me bo spremljal vse življenje.
Zrem v oblake in ne morem spati. Sprašujem jih v mislih, kam hite, kam se jim tako mudi, zakaj mi nočejo pomagati pri izbiri poklica. Odgovora ne do-
—-Pesem----------------------
Ne vem, zakaj sovražnik je moril, ne vem, zakaj poteptal je mir...
A vem, zakaj se narod je boril, vem — za svobodo in mir!
Urška Šadl, 3. raz.
OS Dane Šumenjak, M. Sobota
bim. Odločiti se moram sama. Tako hitro, kot hite oblaki, bodo minila tudi moja leta v osnovni šoli. Sedaj je zadnji čas. Odločiti se moram. Že nekaj let si po tihem želim, da bi postala veterinarka. Rada imam živali. Delo z njimi me veseli. Vem, da ta poklic ni lahek, vendar želja po poklicu premaga marsikatere težave. Potrebno se bo učiti in še uči-
Na dvorišču — Narisala (linorez) Simona Kralj, 6. c razred, OŠ Stročja vas.
Na dvorišču
Gledam skozi okno in vidim skupino otrok, ki se dogovarja, kaj bi se igrala. Med njimi je tudi mala Mojca. Odločili so se za igro med dvema ognjema. Ker je bil eden odveč, so Mojco izključili iz igre. Ona pa bi se na vsak način rada igrala z njimi. Večkrat, ko jim je skočila žoga iz polja. jo je Mojca ujela in skrila. Nagajala jim je zato, ker ji niso pustili igrati. Petri se je Mojca zasmilila, zato ji je rekla: »Pridi in igraj se malo namesto mene, jaz grem domov, ker sem že utrujena.« Mojca je bila vesela.
Drugi dan so se otroci igrali skrivače. Kristijan je štel, Mojca je mižala. Takoj je našla Lidijo, ki se je skrivala za jablano. Drugi otroci so se skrili v grmovje, splezali na drevesa in si poiskali še druga skrivališča.
Livia Horvat, 3. e OS Drago Lugarič, Lendava
ti. Sama sebi obljubljam, da se bom trudila na vso moč, samo, da bi dosegla svoj cilj.
Mi je naklonjena sreča, bom dosegla poklic, ki si ga tako zelo želim?! Odgovora ne dobim. Prihodnost ostaja v meglo zavito vprašanje.
SLAVICA KORPIČ, 8. a OŠ ŠTEFAN KUHAR - BOJAN, Puconci
ČE BI MENE VPRAŠALI
Veliko sem že slišala in čitala o elektrarnah na Muri. Vem, da bi tako dobili več električne energije, ki je tako draga in nam je zelo potrebna. Zgraditi hočejo osem elektrarn na Muri. Spremeniti mirne, tihe Murine bregove v veliko gradbišče.
Mura, ki že leta in leta mimo teče, bi se spremenila. Zelo spremenila! Tudi življenje v njej ne bi bilo tako pisano. Štorklje, simbol našega Pomurja, ne bi več tako veselo in sproščeno letale ob njej in si iskale hrane.
Ali res želijo podobo Pomurja spremeniti? Namesto šumečih gozdov in dišečih polj bi naj ropotali buldožerji in avtomobili. Uničevali bi naše ceste in zapraševali naša polja, na katerih kmetje že dolgo pridelujejo svoj kruh. Toda ne samo svoj! Pomurje je žitnica Slovenije! Kruh, ki ga dajejo naša polja, pa potrebujejo tudi drugi, tudi ljudje, ki načrtujejo te elektrarne. Naravo, ki je že tako ali tako uničena, hočejo uničevati še naprej. Kaj bo potem ostalo od Mure? Čeprav se mi, otroci, še ne zavedamo dobro, kaj lahko prinesejo te elektrarne, pa vseeno želimo le eno: »Pustite nam Muro,jmstite nam naravo!«
Čeprav živim v mestu, sem zelo navezana na naravo. Rada se igram v zelenju, stran od mestnega hrupa. Kako težko že pričakujem dan, ko bo sneg skopnel in bomo s starši šli v gozd k Muri, nabirat prve zvončke. Kako lepo je zgodaj spomladi v tem gozdu, ko že zapoje kakšna ptica, zelenja še ni, a Mura pa žubori in teče. Takrat se sprašujem: »Mura, ali ti je res usojeno, da ne boš več tako deroče tekla? Ali te nam res hočejo ukrasti, spremeniti?«
Ne, mi nočemo elektrarn! Želimo, da bi naše Pomurje ostalo' z mimo, žuborečo in nedotaknjeno Muro!
Tanja Sukič, 4. č
DOMOVINI
Čez njen prag naj nikoli ne stopi tuj korak, ki bi prelival kri med narodi.
Da bi vsakdo ljubil svojo domovino in izdal je nikoli ne!
Naj preživi v svobodi vse dni, to želim ji, to ji vsak želi.
Martina Bohar OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
Ker sem učenka četrtega razreda, pri pouku veliko govorimo o čisti vodi in zdravem okolju. Večkrat razmišljam o usodi naše reke Mure. Nekoč je bila Mura biserno čista reka in polna življenja. Ob njej so bili bujni gozdovi in polja. Danes je reka Mura onesnažena in v njej ni veliko življenja. Le nekaj gozdov in polj je ostalo bujno zelenih. Sedaj pa hočejo na reki Muri narediti elektrarne, pa to ne le eno, ampak osem. Z elektrarnami bodo uničili velike površine polj in gozdov. Škoda bo velika. Čeprav nekaj polj ni bilo posebno plodnih, so dala veliko pridelkov. Z njimi so se nahranila številna lačna usta širom po naši domovini. Če bi vprašali mene, bi jim rekla, naj reko Muro očistijo, da bi se v njej pojavilo novo življenje. Ob njej bi naj napeljali poti, da bi lahko vsak človek šel ob reki, se naužil svežega zraka in se ob pogledu na čisto biserno vodo sprostil. Če pa bodo naredili elektrarne, bodo reko še bolj onesnažili. Veliko družin bodo izselili iz hiš, hiše pa podrli. Sem torej proti elektrarnam na reki Muri, ker sem za čisto reko, ki naj vedro teče po naši ravnici.
Petra Bokan, 4. č
BESEDA DVE 0 . ..
PROSENJAKOVCI— Učenke Ines, Žuži, Joli in Silvi z osnovne šole Bratstvo in enotnost Prosenjakovci so nam sporočile, da so se pred kratkim udeležile republiškega šahovskega prvenstva v Starem trgu ob Kolpi. Konkurenca je bila zelo močna, kljub temu pa so uspele med starejšimi pionirkami osvojiti 4. mesto. Čestitamo!
VERŽEJ — 25. februarja smo tudi na naši šoli izvedli kulturni dan. Med nas sta prišla književnika Tone Partljič in Manko Golar. Pripravili smo kulturni program z njunimi deli, nato pa smo se pogovarjali. Manko Golar je za to priložnost napisal posebno pesem in nam jo prebral. Navdušeno smo sprejeli tudi novico, da je pripravljena že tretja knjiga o Veržencih. Tone Partljič pa nam je med drugim dejal, da smo mu pripravili dobra vprašanja. Na nekatera nam je odgovarjal zelo duhovito. Ob koncu sta nam književnika podelila Miklošičeve bralne značke. (Sandra Giovani, 7. raz. OŠ Veržej).
ODRANCI — V počastitev slovenskega kulturnega praznika smo imeli najprej proslavo, potem pa smo si ogledali razstavo o Francetu Prešernu. Potem so nam tovarišice razdelile delo. Nekateri so risali, drugi se učili pesmico ali izdelovali kaj iz plastelina, nekateri pa so deklamirali in peli. (Zvonko Cipot, 3. b OŠ Odranci).
VIDEM OB ŠČAVNICI — Pionirska organizacija in mladi člani Rdečega križa smo namesto čestitk ob dnevu žena namenili 5 tisoč dinarjev za dograditev kirurškega bloka bolnišnice v Rakičanu. Želimo, da bi tudi ta naš skromen prispevek omogočil čim hitrejšo otvoritev nove bolnice. (Člani dopisniškega krožka OŠ 12 talcev, Videm ob Ščavnici).
ČRENŠOVCI - Pred kratkim smo imeli učenci naše šole kulturni dan. Najprej je bila proslava s pestrim kulturnim programom, nato pa smo izvedli kviz tekmovanje, ob koncu pa smo izdali še šolsko glasilo. Letošnji kulturni dan je bil boljši od lanskega. Tako vsaj jaz mislim. (Boštjan Režonja, OŠ Črenšovci).
Ob sobotah se večkrat peljemo k teti v bližino Radgone. Vedno se peljemo čez reko Muro. Ko so popravljali most pri Petanjcih, smo se peljali z brodom čez Muro. To je bilo zame čudovito doživetje.
Zadnje čase pa skoraj vsak dan slišim po radiu, da nameravajo na reki Muri graditi elektrarne. Jaz si ne morem predstavljati, kako bo to izgleda-lo. Zagotovo pa vem, da bo lepa narava ob reki uničena. Kmalu bo pomlad. Vsako leto so bregovi ob Muri pokriti z belimi zvončki. Ali bo čez nekaj let sivi beton pokril naše prve lepe cvetlice? Tudi brod bodo odstranili. Večkrat sem s starši preživela sončno nedeljsko popoldne na pikniku ob Muri. Ko bodo elektrarne, bo na tistih mestih stala visoka ograja, kateri se ne bomo smeli približati.
Nekateri pravijo, daje gradnja nujna, ker rabimo veliko električne energije. Jaz vsega tega še ne razumem dobro. Upam pa, da bodo naredili tako, da bo najbolj prav. Mogoče se bodo potrudili, da z gradnjo uničijo čim manj narave ob naši reki Muri.
Lidija Čemela, 4. č OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota
Splošna obrtna zadruga Prekmurka
Razvoj obrtne zadruge je bil izraz nekih potreb, in to potreb po dajanju celovitih uslug drobnega'gospodarstva za ostali del gospodarstva. Tu je bil obrtnik kot posameznik nemočen* Podragi strani pa,so tudi v našem gospodarstvu prišli do spoznanja, da brez kooperacijske proizvodnje ni mogoče računati na učinkovito gospodarjenje. Ob tem povejmo, da je kooperacijske proizvodnje v razvitem svetu 80 in več odstotkov pri končnem izdelku. Drobno gospodarstvo je v taki usmerjenosti promotor nekega nacionalnega gospodarstva. Res da smo pri nas šele na začetkih, saj je kooperacije v pomurskem združenem delu le med 3 in 8 odstotki v vrednosti končnega izdelka.
Razvoj obrtne zadruge
V uvodu smo opozorili na nekatere družbeno gospodarske podatke, ki so poleg razvoja drobnega gospodarstva narekovali tudi visoko kakovostno organiziranost tega sektorja, ki je na ta način visoko učinkovit.
Obrtna zadruga Prekmurka je začela delovati v letu 1979. Ustanovilo jo je 21 samostojnih obrtnikov, ki so združili sredstva za njeno poslovanje. Zaposleni pa so bili 3 delavci.
In če pogledamo zadruge danes, vidimo, da je naredila velik skok naprej, saj trenutno združuje 223 obrtnikov in zaposluje. 21 delavcev. S tem hitrim razvojem pa je zadruga presegla t.i. »lokalno« raven, tako v proizvodnem smislu kot tudi po članstvu. Dejavnosti zadruge več ne zadovoljujejo le potrebe združenega dela v Pomurju. Pokrivanje teh potreb je že v manjšini. Tako se zadruga s svojo ponudbo uveljavlja v širšem slovenskem kot tudi jugoslovanskem prostoru s celotno ponudbo. Ta učinkovitost pa je pritegnila k sodelovanju tudi obrtnike s širšega območja Slovenije. Od celotnega števila je danes vključenih v zadrugo okrog 27 odstotkov obrtnikov
iz soboške občine oziroma okrog 150 obrtnikov, drugi člani pa so z drugih območij Slovenije (Ljubljane, Medvod, Škofje Loke, Jesenic itd.) ter sosednje republike Hrvaške.
Zadruga je po svoji aktivnosti oziroma proizvodni usmerjenosti obrtnikov izredno raznolika. Vendar, kot smo že omenili, kljub tej raznolikosti znotraj nje delujejo zaokrožene celote, ki zagotavljajo celovito ponudbo in zadovoljevanje potreb združenega dela. To pa dokazuje dosedanja rast in do-hovkovna uspešnost zadruge.
Dejavnosti v okviru zadruge
Kot smo že omenili, je dejavnost zadruge izredno raznolika. Dejavnosti, s katerimi se zadruga ukvarja, so naslednje:
— izdelava predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol za industrijsko kooperacijo, — "izdelava in montaža vseh vrst mizarskih izdelkov,
— izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov,
— izvajanje vseh vrst inštalaterskih del (elektrika, vodovod, centralno ogrevanje itd.), — izvajanje vseh zaključnih del v gradbeništvu,
— izvajanje toplotnih izolacij s penami,
— izdelovanje orodij za bri
zganje in preoblikovanje pločevine. .	. .	, ., , .
— izvajanje posebnih del po naročilu.
Za dejavnost, ki smo jo nekoliko podrobneje osvetlili, pa se zadruga ne uveljavlja-samo na domačem tržišču, ampak jo zaostrene gospodarske razmere silijo v to, da se vključuje v mednarodno delitev dela, kjer so se prav tako že uveljavili in dosegli spodbudne rezultate.
Obrtno združenje Murska Sobota
Uspehi doseženi v minulem srednjeročnem obdobju gornjo trditev potrjujejo. Po ugotovitvah obrtnega združenja je v zadnjem dveletnem obdobju dan drobnemu gospodarstvu in v tem sklopu tudi samostojnemu osebnemu delu močan poudarek. In kako se ta stališča kažejo pri razvoju drobnega gospodarstva in osebnega dela v soboški občini? V minulem petletnem obdobju je bila predvidena letna rast obratovalnic med 1,5 in 2,6 odstotka, odvisno od dejavnosti. V proizvodni obrti se je v minulem srednjeročnem obdobju povečalo število obratovalnic za 32, v storitvenih dejavnostih za 6, avtoprevozniki 10 in gostinci so odprli 7 novih obratov. Skupno je bilo odprtih 49 novih obratovalnic. Veliko je bilo v tem obdobju storjenega tudi pri urejanju in širitvi poslovnih prostorov, predvsem za usluž-nostne dejavnosti, in to v kompleksu stanovanjske četrti na Lendavski cesti.
V kreditnem sistemu jim je uspelo za obrt doseči ugodnejše pogoje pri odobravanju kreditov za obratna in osnovna sredstva. V letu 1985 so začeli
Rezultati poslovanja
Kljub težavam pri poslovanju vseh delovnih organizacij, pa zadruga uspešno deluje in posluje. Po zaključnem računu za leto 1985 so ustvarili 2 milijardi 150 milijonov dinarjev dohodka. Delež dohodka posameznih dejavnosti je glede na opravljena dela in zastopanost
Obrtno združenje je asociacija vseh obrtnikov, ki delujejo v občini. In če smo rekli, da je zadruga združba na osnovi poslovnega interesa;'bi lahko rekli, da je obrtno združenje tisto, ki uveljavlja in ščiti interes drobnega gospodarstva v družbenopolitični skupnosti, hkrati pa uveljavlja drobno gospodarstvo kot enakopravno in enako pomembno panogo, ki je potrebna za razvoj nekega gospodarstva in s tem tudi družbe.
iskati rešitve za premostitveno kratkoročno kreditiranje na podlagi pologov. Na osnovi vezave (2,000.000) in plačanih pologov posojilojemalcev so imeli v lanskem letu pri banki na voljo 7,000.000 obratnih sredstev. V letošnjem letu so vezali še 1,500.000 tako da bodo razpolagali z 12,500.000 kreditnih sredstev. Tu je treba še enkrat postaviti v ospredje obrtno zadrugo Prekmurko, ki je s svojim prispevkom omogočila vezavo sredstev. Na področju zaposlovanja so prav tako doseženi določeni premiki, saj se je število zaposlenih na obratovalnico stalno dvigalo in so prišli z 0,92 zaposlenega delavca na obratovalnico že na 1,13 zaposlenih v lanskem letu. Na področju izobraževanja je bilo prav tako veliko storjenega. V obrtnem združenju se za-
v zadrugi različen. Na tem mestu pa ne gre prezreti uspešnega sodelovanja zadruge z obrtnim združenjem v občini. Poleg enotnega nastopanja pri predstavljanju drobnega gospodarstva zunaj občinskih meja in tujini je zadruga sodelovala s svojim kapitalom pri ustanovitvi posebnega sklada za najemanje kratkoročnih posojil pri Pomurski banki, ki so ga ustanovili obrtniki in ki jim
vedajo, da je ravno majhna obratovalnica tista, ki mora biti izredno fleksibilna, če hoče uspešno poslovati. Glede na današnji tempo razvoja, ki temelji predsem na znanju, po-skušano to znanje približati svojim članom in jih tako usposobiti za enakovredno vključevanje v razvoj z drugimi. Odraz te aktivnosti so tudi mnoge inovacije v posameznih obratovalnicah, ki jih je v primerjavi z združenim delom neprimerno več, žal pa še nimajo take veljave in družbenega ugleda kot je to z inovacijami v združenem delu. Do sedaj so imeli že nekaj uspešnih predstavitev svojih izdelkov na raznih domačih in mednarodnih sejemskih prireditvah. Pripravili so že tudi samostojno razstavo izdelkov združenja, ki se bo ponavljala vsaka 4 leta. Da pa ne bi izgu-
tudi uspešno služi že drugo leto.
To je le kratek presek bogate in poslovno uspešne aktivnosti Prekmurke, ki je lahko spodbudna za tistega, ki rabi kakovostno uslugo, kot tudi za tistega, ki bi se želel z ustreznim programom vključiti v ta poslovni sistem, saj bi mu bilo tako veliko lažje.
bili občutka za svojo aktivnost, bodo v kratkem odprli prostor, kjer bo stalna izmenična razstava izdelkov članov obrtnega združenja. K vsemu temu dodajmo še bogato organiziranost družabnega in kulturnega življenja obrtnikov. Dobro pa so tudi samoupravno organizirani na vseh ravneh.
Če poleg skrbi za svoje člane na obrtnem združenju skrbijo za širitev drobnogospodarske aktivnosti. Predvsem imajo izdelan pregled potreb po dejavnostih. Tako da tistim, ki se za ta korak odločajo, svetujejo, da se oglasijo pri njih, da najdejo najustreznejšo rešitev in da jim pri začetnih korakih pomagajo. Se posebej vabijo zdomce, ki jih drobno gospodarstvo ob njihovi vrnitvi zanima, da se oglasijo na OBRTNEM ZDRUŽENJU, kjer jim bodo postregli z informacijo, iz prve roke. Kajti najbolj neprijetno je, če se človek odloča na podlagi dezinformacij, pa je potem razočaran.
No, pa ta poziv ni namenjen samo zdomcem, ampak vsem, ki se odločajo za samostojno osebno delo.
ep
STRAN 14
VESTNIK, 27. MARCA 1986
mnenja, stališča
Uredništvu Vestnika
NE BREZ LOVCEV
Pišem vam zaradi članka, objavljenega v Vestniku, 13. 3. 1986, pod naslovom Naravno zdravilišče Radenska bo poravnalo dolg do zdravstvene skupnosti, oziroma zaradi izjave, ki naj bi jo dala na seji delegatov zdravstvene skupnosti.
Na seji zdravstvene skupnosti sem bila zato, da bi dala izjavo, zakaj gredo nekatere bolnice raje v Maribor kot Mursko Soboto. Med vzroki, ki sem jih navedla in ki sem jih izvedela od pacientk (torej to ni moje mnenje), sem navedla tudi to, da se posamezne pacientke (in to so redke) pritožujejo nad odnosom srednjega kadra. Ta izjava je bila pozneje v članku objavljena zelo posplošeno, kot edini vzrok za odliv in kot moje mnenje.
Mislim, da novinar nima pravice, da izjavo tako spremeni in jo poda enostransko.
Zdravniki v bolnici in vse drugo osebje mi je pomagalo, da sem se usposobila za delo v dispanzerju za ženske. Vsa leta smo v dobro pacientk uspešno sodelovali in upam, da bo tudi vnaprej tako.
Zdravstveni delavci smo pri svojem delu nenehno izpostavljeni kritiki, še posebej pa je izpostavljen »srednji kader«, saj ima le-ta, predvsem v bolnici, veliko več stika z bolnikom kot drugi, in mora ugoditi vsem mogočim in nemogočim željam pacientov. Pri tem pa le-ti pozabljajo, da je na oddelku še več ljudi, ki jim mora sestra pomagati ali jih kako drugače oskrbeti.
Še bolj kot sam človek, me je spodbudilo k pisanju nekaj povsem drugega. Zdravstveni delavci smo zato, da ljudem pomagamo, da smo jim na voljo 24 ur, da jih spodbujamo in zdravimo med boleznijo. Vse lepo in prav. Toda, spoštovani bralci, tudi mi smo samo ljudje, z vsemi problemi in težavami, ki jih prinaša življenje. Tudi mi imamo svoje »dobre« in »slabe« dneve. Zato
je razumljivo, da ne moremo biti zmeraj tako potrpežljivi in prijazni kot naj bi bili, pa čeprav se še tako trudimo. Velikokrat smo zdravstveni delavci že rešili življenje, pa smo kljub temu zmeraj deležni samo graje. Že res, dobro se samo hvali, vendar bi nam pohvale dale še večji polet in veselje do dela. Ob pohvali bi pozabili tudi na tiste grenke stvari, ki smo jih bili deležni.
Naše delo strmi za tem, da bi bili vi bolj zdravi, da bi čimprej ozdraveli in da bi bile okvare zaradi bolezni manjše. Kaj pa vaše delo in življenje, spoštovani uporabniki zdravstva? Kaj tudi vi strmite zmeraj za tem? Kaj niste za marsikatero bolezen ali poškodbo krivi sami? Je res za nesporazum med zdravstvenim delavcem in pacientom kriv vedno samo zdravstveni delavec, ali
PRIPIS:
Ne trdim, da je bil stavek vaše osebno mnenje ali dobesedno povedan, zato ga tudi nisem zapisala v narekovajih. Ampak z vzroki, ki vam jih povedo bolnice m ste jih navedli na seji skupščine, ste opozorili, da ». . . odliva ne bomo zmanjšali, če ne bomo spremenili tudi odnosa zdravstvenih delavcev . . .« (zdravstveni delavci zato, ker so za to, kar se dogaja na oddelku, odgovorni vsi zdravstveni delavci in ne le srednji kader). Med vzroki sem poudarila ta vzrok, ker je subjektiven, čeprav ne trdim, da so objektivni vzroki, ki ste jih navajali, nespremenljivi, stalni, in da posredno ne kažejo tudi odnosa.
O drugem delu pisma naj bralec sodi sam, dodala bi le, da se z vsemi mogočimi in nemogočimi željami pacientov srednji kader srečuje tudi v vseh drugih bolnišničnih oddelkih.	Majda Horvat
Sedim v kotu, hudomušno molčim v družbi starih ali bežnih znancev in jih opazujem. Vsi se gledajo v oči in si želijo vse najboljše v novem letu, kot se spodobi. V meni je ob tem pogledu nastalo tesnobno soočenje mojih misli in njihovih želja. V meni je zavrelo, kakšne želje, kakšna sreča.
Ali je kdo pomislil na prihodnost, na našo prihodnost, na prihodnost vseh nas?
morda tudi pacient s svojimi zahtevami in željami?
Priznam, da zdravstveni delavci nimamo vedno prav, da smo včasih premalo prijazni ali potrpežljivi. Tega se zavedamo, to poskušamo in bomo še poskušali odpraviti, da bi bili uporabniki zdravstva čim bolj zadovoljni in da bi bilo med nami čim manj nesporazumov. Pa pustimo stavek tako, kot gaje napisala avtorica zgoraj omenjenega članka: ». . . spremeniti odnos delavcev (ginekološke sem dala v oklepaj, saj govorim o zdravstvenih delavcih nasploh) do bolnic-bolni-kov . . .« in dodajmo še to, da bi bili zdravstveni delavci veseli, če bi se . spremenil tudi odnos bolnikov do njih.
Silvestra KRAJNC-BEZJAK zdravnik
Tesnobno soočenje
Povejte mi odkritosrčno, ali ste pomislili o ohranitvi naše okolice, ali ste pomislili o preureditvi naravnih tokov in posegih v naravno> vegetacijo? Ali je današnja mladina pomislila tudi na svojo prihodnost?
Nekateri mislijo, da družbeni odnosi zahtevajo posameznikovo
Moje osebno mnenje je, da vsi lovci z lovsko-gojitvenega območja Pomurja z zaskrbljenostjo spremljamo dosedanje razprave in polemike o gradnji elektroenergetskega sistema na reki Muri. Začela naj bi se že v bližnji prihodnosti. Od nikogar pa še nismo bili obveščeni o potrebi in namenu usklajevanja interesov vseh uporabnikov prostora, čeprav bi to moralo biti opravljeno že v fazi predlokacijskih obravnav.
Moje osebno mnenje je tudi, da tega ni moč opraviti na javnih tribunah z »ad hoc« debatami in čustvenimi izlivi, temveč edinole na podlagi celovitih geoloških, tehničnih, naravnoznanstvenih in ekonomskih raziskav. Zato lovstvo in ribištvo kot inštituciji enega dela ekologije in ihtiologi-je pri reševanju teh problemov ne bi smela biti izključena.
Ker predvidevamo, da bo ta projekt zahteval še vzporedna agrotehnična opravila (regulacije, melioracije in komasacije), ki bodo grobo posegla v naravno dediščino krajine, je prisotnost lovstva in. drugih varstvenikov antropogenega okolja nujna.
Upam pa, da se nekateri deli naše znanosti in strokovnih ljudi ne bodo podredili željam različnih struktur in posameznikov, ker imamo iz take prakse pri nas že veliko bridkih in paradoksalnih spoznanj,
opredelitev, ker vse to predstavlja pomemben del našega bodočega življenja. Le malo nas je, ki mislimo drugače in.smo ljudje, ki vidimo, da vse to pelje v globok prepad iz katerega ni več rešitve.
Bili so časi, ko smo marsikaj počeli, brez soglasja ljudi, pripomb posameznikov.
Pomurci so pošteni in razumevajoči ljudje, istočasno pa z vsem svojim žitjem in bitjem vezani na izročila svojih prednikov. Zato jih ne zanimajo zgolj globalni tehnični podatki, temveč predvsem to, v kolikšni meri in za kako visoko ceno bodo ti posegi vplivali na ravnovesje v celotnem ekosistemu in na življenje ljudi.
Nazadnje pa se moramo zamisliti tudi o ekonomski plati elektroenergetskega obnašanja in po-
Kdo lahko uniči fotogrupo M?
Naslov bi se lahko glasil tudi  tako: Kaj pa si sploh misli (vaša) neun;"'iiva Fotogrupa M?
Namreč:
Mladinci OO ZSMS RADENCI smo 21. feb. 1986 na RK ZSMS Ljubljana, Dalmatinova 4., natančneje sekretarju Tonetu Anderliču, poslali vabilo, če se hoče udeležiti naše programsko-volilne konference v Radencih, in ga prosili, če lahko organizira s Fotogrupo M nogometno tekmo z našimi mladinci pred konferenco. Tone mi je zagotovil, da je vabilo prejel in ga predal članu Fotogrupe M Marjanu Horvatu. Žal so iz Ljubljane zadnji hip sporočili, da jih ne bo . .
V torek, 11. marca 1986, smo se na TK ZSMS v Ljubljani v
Naše življenje je v pričakovanju vsega naprednega, toda delovna roka stopa v korak prihodnosti in kriči — počakajte!
Lotevamo se idejnih planov v pričakovanju na boljši jutri.
Toda, ali je to tisto zaradi česar živimo? Ali so res glasovi ljudi, proti postavitvi hidrocentral na Muri premalo glasni?
DINI TITAN
rabe električne energije v Sloveniji, ki je vse prej kot racionalna.
V analizo teh rezerv, ki so ogromne, se ne bom spuščal, ker je bilo o tem veliko ugotovljenega in napisanega. Na podlagi tega imajo ljudje vso pravico zahtevati in terjati predložitev vseh tistih argumentov, na podlagi katerih se bodo lažje odločali za drugačno življenje ob spremenjeni podobi Obmurja.
Miran Brence
prisotnosti Anderliča z Marjanom Horvatom znova sestali in se »fiksno« dogovprili, da pridejo igrat nogomet z našimi mladinci v četrtek, 20. marca 1986, ob 16.00 v telovadnici OŠ v Radencih!!!
»Neuničljivih« znova ni bilo! Od Anderliča smo po telefonu sicer izvedeli, da njega ne bo, Fotogrupa pa . . . Tudi na uredništvu Mladine niso vedeli povedati nič!?
Mislim, da ni potrebno opisovati jeze in komentarjev nas mladincev v Radencih, ki smo se za to srečanje še posebno potrudili, saj smo pripravili vse potrebno — od sprejema na KS, telovadnice, sodnika, do reklamnih daril Radenske, jedače, pijače in zaključka s plesom, organiziranim samo zaradi »Neuničljivih«!
Mogoče pa Fotogrupe M res ne more niti aids, niti Partija, ne kongresi, ne policija, ne država, ne . . . uničiti?!
Mladinski ZDRAVO!
za predsedstvo OO ZSMS RADENCI
Branko Černjavič, 1. r.
UGODNO BIVANJE
VARSTVO OKOLJA
TERVOL - PERLIT
TERVOL - PERLIT
Termika prihranek energije tervol - perut
Sistem fasadne toplotne zaščite s ploščo FASATERM omogoča:
izvedbo najkvalitetnejše toplotne zaščite, stalne prihranke pri stroških ogrevanja od 30 do 40%,
optimalno toplotno zaščito poleti in pozimi,
izvedbo fasadnih zidov brez toplotnih mostov,
zdravo in udobno bivanje,
veliko paropropustnost zidu,
zaščito poškodb fasadnih zidov, temperaturna nihanja v fasadnih zidovih so minimalna,
toplotno sanacijo fasadnih zidov starejših objektov,
negorljivo toplotno izolacijo zidu, izboljšano zvočno zaščito.
Triletne praktične izkušnje na objektih Termike in Juba — 10-letne izkušnje v zahodni Evropi.
FASATERM sistem varčuje energijo
Izračun toplotnih izgub pri neizoliranem zidu in zidovih z različnimi debelinami fasaterm plošč
k — toplotna prehodnost zidu v . Q = toplotne izgube na 1 m2 zidu
W/m2K
na leto pri povprečnih notranjih in zunanjih razmerah
brez Tervola
k = 1,72W/m2K
Q = 370MJ/m2 leto
(ali 10,61 kurilnega olja pri 85% izkoristku kurilnih naprav)
prihranek 0
4 cm Tervola
k = 0,65W/m2K
Q = 140MJ/m2 leto (ali 4,01 kurilnega olja)
prihranek 6,6 I kurilnega olja
VSE INFORMACIJE DOBITE V TEHNIČNO N^RMATH/NI TERMIKA - industrija In montaža	4	'
Kamniška 25, telefon 061/316 477 - telex 31263 yu termit
Komercialna služba:
Prodaja, Kamniška 25, telefon 061/315 477_	n«l/31E 477
Tehnično Informativna služba, Kamniška 25,
6 cm Tervola
k = 0,49W/m2K
Q = 106MJ/m2 leto
(ali 3,01 kurilnega olja)
prihranek 7,6 I kurilnega olja
8 cm Tervola
k = 0,40W/m2K
Q = 86MJ/m2 leto
(ali 2,51 kurilnega olja na vsak m2 zidu na sezono)
prihranek 8,1 I kurilnega olja
STRAN 15
VESTNIK, 27. MARCA 1986
dopisniki so zabeležili
»Mlekarski bal« v Vogričevcih
V Vogričevcih so nedavno organizirali že tradicionalno prireditev, ki so ji organizatorji dali naziv »mlekarski bal«. Tamkajšnja zbiralnica mleka deluje že 28 let. V zbiralnico nosijo mleko z 29 kmetij, ki imajo skupno 141 krav molznic, ki dajo povprečno letno 2.29S litrov mleka vsaka. V lanskem letu je tako bilo v zbiralnici zbranih skupno 323.609 litrov mleka. Kmetje sodelujejo z domačo kmetijsko zadrugo in Živinorejskim veterinarskim zavodom za Pomurje. To sodelovanje ocenjujejo kot zelo dobro, saj se med drugim vse več kmetij usmerja v pašno-kosni sistem. To je tudi perspektiva v tem hribovitem predelu ljutomerske občine.	r
Na srečanju proizvajalcev mleka seje zbralo 50 kmetovalcev, prisotni pa su bili tudi predstavniki TZO Kmetovalec iz Ljutomera. To zanimivo srečanje je potekalo kot dogovor za še uspešnejšo mlečno proizvodnjo. Izmenjali so številne izkušnje, ki jih bo pri nadaljnjem delu marsikdo še koristno uporabil. Govor je bil tudi o problemih pri izplačilu mleka, stroških in ostalih težavah, ki pestijo proizvajalce mleka. Prisotni so odločno poudarili, da je cena tolščobne enote, ki trenutno znaša 14,30 din vsekakor prenizka.
Razgovoru je sledila pogostitev in zabava. Po besedah zbiralke mleka Vide Filipič in predsednika mlekarske skupnosti Jožeta Farkaša, bodo podobna srečanja še organizirali.	Rudi Stegmiiller
Foto: Martin Heric
DELO SRATOVSKIH GASILCEV
Med pomurskimi lovci
Za nami so občni zbori gasilskih društev; zbor so imeli pred kratkim tudi v gasilskem društvu Šratovci. Pregledali so dosedanje delo, gradbeni odbor je dal širše poročilo o gradnji vaško-gasil-skega doma, sledilo pa je poročilo o tekmovanjih in nastopih pionirjev in mladine, ki je v'lan-skem letu osvojila številna odličja v Sloveniji in Hrvaški. Beseda je stekla tudi o društvenem praznovanju ob otvoritvi novega va-ško-gasilskega doma, ki bo dograjen predvidoma v mesecu juniju. Upravni odbor društva je
vaškim ženskam pripravil dostojen kulturni program ob dnevu žena. Za lep program gre zahvala mentorici pionirjev Lei Brumen. Tako so ženske po večletnem premoru dostojno proslavile 8. marec. Po tem je bil veseli del ob spremljavi harmonike, ki je trajal pozno v noč. Vsem vaškim ženam bo ostal ta dan v lepem spominu.
Ob prevzemu vaško-gasilskega doma namerava društvo organizirati meddruštveno pokalno tekmovanje.
Anton Domanjko
Zdi se mi pravilno, da sem se tistega dne odzval vabilu na lovsko posvetovanje. Ljudje, ki nimajo zdravega odnosa do soljudi — lovcev. Članov zelene bratovščine, in sploh do zdrave narave, bolje, da se takih srečanj izognejo. Zakaj? Zato, ker bi jih seznanjali z dolgočasnostmi. Mnogi namreč mislijo, da narava in lo-stvo nista zanimivi temi za današnji čas. Vendar so v zmoti.
Na tak sestanek že marsikje povabijo tudi kmetovalce. Zato sem torej imel priliko izraziti lovcem svoje mnenje, da so s svojimi gosti priviligirana kasta, ki se rada okoristi z naravnim bogastvom. Tudi to, da ne upoštevajo, da vsa divjad pretežno odrašča na zasebnih kmetijskih površi-
ZAPRT BIFE V STOGOVCIH
V torek, 18. marca, so sanitarni inšpektorji iz radgonske občine prepovedali obratovanje Sioginemu bifeju v Stogovcih. Pregled so opravili zaradi anonimne prijave občanov, češ da so higienske razmere nevzdržne. Rezultati pregleda so bili kritični in potrdili pravilno oceno občanov. Glavne nepravilnosti so bile: splošna nečistoča vseh pristorov in pribora, predvsem kozarcev, umazane delovne obleke, ki jih niso dali na pranje več kot deset dni, nečiste sanitarije in garderobe, nečisti stroj za kuhanje kave ter pokvarjen odvod odpadne vode, poslovni čas pa sploh ni bil označen.
Bife je po predpisih zaprt najmanj dva dni, če po ponovnem pregledu inšpektorji ugotovijo, da higiensko stanje ustreza kriteriju, mu dovolijo ponovno obratovanje.	g Peček
ŠTEVILO INOVACIJ
V delovni organizaciji Gorenje El-rad, ki šteje 1.300 delavcev, namenjajo veliko skrb inovacijam, ki prinašajo velike prihranke. V lanskem letu je komisija za inovacije sprejela 78 predlogov. Med njimi je največ takih, ki so povezani s spremembami tehnoloških postopkov in zamenjavami uvoženih materialov z domačimi. Nekaj predlogov pa se nanaša tudi na nove izdelke in širitev proizvodnega programa v Elradu.
V preteklem letu so v tozdu Proizvodnja anten in kablov upoštevali 27 predlogov, v tozdu Elektronika in elektromehanika pa 21. Z upoštevanjem teh predlogov so lani ustvarili 22,077.941 dinarjev evidentiranega prihranka, ki skupaj z ocenjenim zna
nah in s tem dela veliko škodo kmetom. K temu lahko še dodamo, da na majhnem koščku obdelane zemlje živi še mnogo družin, ki s tem prehranjujejo sebe, a tržne viške dajejo tistim, ki so tega potrebni. Novi odnosi med lovci in kmeti prihajajo tiho, a strokovno naprej. Zmeraj bo več turističnega lovstva v ograjenih lovskih rezervoatih, lovstva gojitvenih območjih za neokrnjeno naravno lepoto vseh divjadi. Razum in čustva bodo tako v prihodnosti pomagali izboljšati strokovnost, čeprav že nastajajo novi problemi s svinčenimi šibra-mi, ki imajo že ekološke posledice za razdomi učinek sestave tal in biološko sestavo zelišč.
Dina Titan
ša okrog 24 milijonov dinarjev. Inovatorjem, teh je bilo 34, so izplačali 3,046.046 dinarjev nadomestil ali nagrad, ki jim pripadajo po pravilniku.
Kot je povedala referentka za inovacije Tatjana Škofič, v Elradu ugotavljajo, da sedanji pravilnik o inovacijski dejavnosti ni več v skladu s hotenji te dejavnosti v Elradu, saj nagrade ne ustrezajo vrednosti inovacijskih predlogov. Pravilnik ne upošteva na primer deleža delovnih dolžnosti, izvirnost in podobno. Zato sta delavska sveta obeh temeljnih organizacij sprožila postopek za pripravo in sprejem novega pravilnika.
Da so v Elradu na področju inventivne dejavnosti dosegli take uspehe, gre pripisati tudi temu, da so prvi v
Komisijska prodaja v Radencih
»Ljudje smo že trgovci po naravi, zato bi radi čim dražje prodali in čim ceneje kupili,« je dejala Tamara Zupe iz Radenec, hkrati pa dodala, da upa, da tega ljudje ne bodo hoteli uveljaviti ob pomoči njene trgovine.
Pravzaprav to ne bo prava trgovina, temveč komisijska prodaja na drobno (pred leti je bilo nekaj podobnega že v Gornji .Radgoni). Posebnost trgovine, ki je v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Gregorčičevi ulici v Radencih nasproti samopostrežne trgovine v Radencih, je, da bo v njej na izbiro že rabljeno blago, katerega bodo prinesli sami občani, ker ga več ne potrebujejo, je pa kljub temu še uporabno in bi ga potrebovali drugi.
»Ker. imam sama otroke, vem, da se vsako leto nabere veliko oblek, pa tudi drugih stvari, ki jih otroci prerastejo in več ne potrebujejo. Med prijatelji in sorodniki se take stvari večkrat zamenjajo, večini pa obležijo v omarah ali na podstrešjih. O trgovini, s katero bi ljudem pomagala, da bi se takšnega blaga »rešili«, sem resneje začela razmišljati lani oktobra, ko sem iskala smučarsko opremo. Da sem dobila potrebno, sem spoznala petdeset ljudi — to je bil nekakšen krog, saj je imel vsak nekaj preveč in je hkrati nekaj potreboval. Začela sem zbirati potrebna dovoljenja za odprtje trgovine in popoldansko obrt. Poudariti moram, da je šlo vse zelo hitro in da nisem imela nobenih težav, nasprotno, vsi so pokazali veliko
RASTE
Pomurju zaposlili referenta za inventivno dejavnost. Seveda pa je treba povedati, da je za tovrstno dejavnost dovolj podpore tudi med vodstvenimi delavci, ki se zavedajo pomena prihrankov tovrstne dejavnosti. Zapisati moramo, da so inovatorji Elrada tisti, ki so poleg nagrad, ki jih dobijo po pravilniku, prejeli tudi največje število nagrad in priznanj v širši družbeni skupnosti. Elradovi inovatorji zavzc majo tudi vidno mesto med inovatorji sozda Gorenje, kjer so prav tako prejeli nagrade in priznanja. V radgonski občini ima Elrad največ inovatorjev in tudi število inventivnih predlogov.
Ludvik Kramberger
razumevanja za to vrsto dejavnosti Malo se je zataknilo edino pri iskanju primernega prostora. Novembra je izšel tudi obrtniški zakon, ki dovoljuje tako vrsto popoldanske obrti.« je dejala Tamara Zupe.
Komisijska prodaja na drobno je bila odprta v torek popoldne ob 16. uri, odprta pa bo vsak torek, sredo in četrtek od 16. do 18. ure, saj ji službeni čas drugače ne dopušča. Že sedaj je v lično urejeni prodajalni veliko uporabnih stvari, zaenkrat predvsem otroških, od obutve pa vse do zibelke. Tamara pa hoče voditi tudi nekakšen pregled potreb in ponudbe večjih tehničnih stvari (bele tehnike, pohištva), tako da bi lahko s posredovanjem marsikomu pomagala.
»Zavedam se, da velikega zaslužka pri tem ne bo, hočem le, da se mi bodo krili stroški in da ne bom res čisto zastonj v trgovini. Jemala bom sezonske stvari, po petih mesecih, če ne bodo prodane, pa jih bodo ponudniki ali spet dvignili iz trgovine ali pa-jim še dodatno znižali ceno. Hočem, da bi ljudje pri meni z veseljem prodajali in kupovali, da bi se jim splačalo prinesti v trgovino in hkrati da bi se jim splačalo tukaj tudi kupiti, je še dodala Tamara.
Prav gotovo bo v težkih časih, ko si le malokdo lahko privošči nove obleke in igrače, kaj šele pohištvo in druge stvari, s tem načinom posredovanja marsikomu ustregla.
B. Peček
Trgovina s športno opremo
Pred dnevi so v Gornji Radgoni odprli obnovljeno trgovino Mercator-Sloge na avtobusni postaji v Gornji Radgoni. To je Specializirana trgovina z opremo za šport, ribolov in lov. Trgovina TRIM, kakor se imenuje, je na zares dobrem prostoru, zato od nje tudi pričakujejo, da bo temu ustrezno dobro založena.
40 kvadratnih metrov prodajnega prostora je lepo urejenih, na policah je kar precej kakovostnega blaga, k prijetnemu vzdušju pa svoje prispeva še glasba iz zvočnikov.
bp
tim
tovarna izolacijskega materiala laško
63270 LAŠKO Jugoslavija poštni predal 2 tel. h. c (063) 730 712 komerciala: (063) 730 042 telegram: TIM Laško telex: 33 501
enota Ljubljana
61000 LJUBLJANA Cesta na Brdo 25a tel.: 261358, 261368
VARČEVANJE Z ENERGIJO -
VODILNI PROGRAM
TIM LAŠKO
TOPLOTNA IZOLACIJA POŠEVNIH STREH S STIROPOROM
Poševne strehe so služile doslej samo kot zaščita pred atmosferskimi vplivi, saj je bil neogrevan podstrešni prostor zelo slabo izkoriščen. Pri novogradnjah s strmimi strehami se podstreha izkoristi za stanovanje, prav tako pa se vse češče javljajo težnje po adaptaciji podstrešij številnih starih objektov, ki predstavljajo zelo veliko možnosti pridobitev novih stanovanjskih površin.
Toplotno izolacjjo stiropor plošče na pero in utor ali vsaj preklop izvajamo na sledeče načine:
1.	Plošče polagamo z zgornje strani špirovcev ali leg. Preko plošč sledi navzkrižen sistem letev, da dobimo prezračevanje in nanje polagamo strešnike, salonit ali salonitke. Tako izvajamo izolacijo v primerih, če želimo v prostoru vidne špirovce. Pred montažo vidne stropne obloge (leseni opaž, gips plošče . . .) moramo izvesti parno zaporo s PE (polietilen folijo).
padejo vsi toplotni mostovi, saj je izolacija izvedena neprekinjeno. Tako dobimo zelo ugoden prezračevani prostor, seveda pa se višina stropa precej zniža.
Glede na zahtevani K= ' 0,55 W/kv. m K je za- vse te izvedbe potrebna minimalna debelina stiropora 8 cm.
Fasada je izolirana z DEMITOM.
DEMIT — HIDROIZOLACIJSKI SISTEM ZA FASADE je izredno ugodna rešitev za toplotno izolacijo sten. Z njo na preprost način dosežemo z zakonom predpisano izolacijsko zaščito. Uporabljamo jo za izolacijo individualnih in družbenih objektov, za sanacijo obstoječih stanovanj kakor tudi za industrijske objekte ter silose.
HIDROIZOLACIJE
Za HIDROIZOLACIJE vseh vrst objektov izdeluje TIM Laško materiale ter montira preizkušene sisteme za horizontalno in vertikalno podzemno izolacijo ter za hidroizolacijo ravnih streh.
IZOLACIJA PODOV
2.	Stiropor plošče polagamo med špirovce s spodnje strani, tako, da dobimo na zgornjem delu izdaten prezračevan prostor. Ce je prezračevanje dovolj dimenzionirano (odvod in dovod zraka!) ni potrebna parna zapora. Kot zaščito pred poškodbami strehe izvedemo pod letvami, ki nosijo kritino, sloj PE folije.
Na isti način se morajo izvajati tudi vse industrijske strehe ali podstrehe v javnih objektih!
V tem primeru se polagajo TIM TERMOELEMENTI z Alu folijo obojestransko kaširane stropne plošče dimenzije 1,00 x 2,00 m na pero in utor na sisteme podpor v razmakih 1 m. Podpore so lahko leseni ali kovinski nosilci.
ADAPTACIJA PODSTREHE
— toplotno izolacijo TIM STIROPOR PLOŠČE — S polagamo med špirovce v debelini 10—12 cm.
— s spodnje strani izvedemo parno zaporo — polietilen folijo.
— strop obdelamo z vidnim opažem ali mavčnimi ploščami, ki jih prekitamo in izvedemo tapete.
— neobhodno je treba rešiti dovod zraka za pravilno prezračevanje (glej skico).
ZID
DEMIT IXPILO
DEMIT STIROPOR PLOŠČE
PRVI NANOS
OSNOVNEGA OMETA
ARMATURA — STEKLENA TKANINA
DRUGI NANOS OSNOVNEGA OMETA
OSNOVNI PREMAZ
ZAKLJUČNI SLOJ —
PLASTIFICIRANI IN MINERALNI OMETI
^dba DEMIT fasade
Detajl izvedbe TIMPO-DA
— pohodni sloj
— element TIM-PODA:
— element TIMPO-DA: vodoodporna ive-rica 18 mm s kaširanim stiroporom, d= 2—5 cm
— PE (polietilenska folija)
— nasutje
3.	Stiropor plošče montiramo s spodnje strani špirovcev. V tem primeru od-
Za IZOLACIJO PODOV v stanovanjih, poslovnih prostorih ima TIM razvita dva sistema. Plavajoči pod je sestavljen iz toplotne izolacije, zaščitne folije in plavajoče betonske plošče. Uporaben je skoraj za vse namene.
Suhomontažni TIM pod kot ime samo pove, ne vsebuje mokrih sestavnih elementov kar je njegova bistvena prednost. Je kombinacija vodoodporne ive-rice, izolacije, izravnalnega peska in spojnega materiala. Uporaben je za stanovanjske in poslovne prostore, zlasti pa za sanacijo obstoječih prostorov zaradi hitre in enostavne montaže.
H J TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA
um
LAŠKO
STRAN 16
VESTNIK, «7. MARCA T9S6
VI. MARATON TREH SRC V RADENCIH 12. APRILA 1986
Pričakujejo dva tisoč udeležencev
- TUDI LETOS MALI MARATON ZA PRVENSTVO SRS
Partizan in Turistično društvo 'Radenci pripravljata VI. tradicionalni tekaški Maraton treh src, ki bo v soboto, 12. aprila 1986, ob 14. uri s startom pred hotelom Radin v Radencih. Kot vsako leto je tudi tokrat za tekaški praznik v Radencih veliko zanimanje ljubiteljev teka, ki je že dobil mednarodno veljavo. Prijave za sodelovanje na tekaškem maratonu v Radencih je potrebno poslati na naslov: DTV Partizan Radenci. V prijavi je potrebno navesti ime in priimek, rojstne podatke in označiti tek — maraton, mali maraton ali trim-ski tek. Za tiste udeležence, ki bodo svoje sodelovanje prijavili do 5. aprila 1986, znaša Startnina 300, za zamudnike pa 700 dinarjev. Startnina se plača na. dan prireditve. Udeleženci se bodo pomerili v 18 starostnih kategorijah. Tek v malem maratonu pa bo štel za prvenstvo Slovenije. Na prvem tekaškem Maratonu treh src v Radencih je sodelovalo 1.100 tekačev, leto pozneje 2.000, nato 1.600, predlani 1.800 in lani 2.000 tekačev. Dosedanji zmagovalci radenskega maratona so bili Milan Kotnik (1981), Janez Fa-lež (1982), Marko Dovjak (1983), Marko Dovjak (1984) in Pavel Močnik (1985). Pri ženskah pa so zmagale: Tatjana Golež (1981), Tina Modic (1982), Tatjana Jesenko (1983), Maja Kristl (1984) in Rezi Filipič (1985). V malem maratonu so doslej zmagali: Andreja Sverc(1981, 1982 in 1984), Maja Kristl (1983) in Marjana Babič (1985); Janko Smole (1981), Marjan Krempl (1982), Milan Balek (1983), Peter Svet (1984) in Mirko Vindiš (1985). Organizacijski odbor VL tekaškega Maratona treh src v Radencih se je že zavzeto lotil dela in aktiviral vse pododbore. V izdelavi je že tudi propagandni
u	---------------------
material (transparenti, značke, medalje, štartne številke, priznanja in diplome). Tako računajo, da bodo tudi letos vzorno pripravili maraton, na katerem naj bi prvič sodelovali tudi tekači z
f- PRIJAVNICA
Priimek, ime:.............
| Rojstni podatki:.......
Popoln naslov:.........
I Tekel bom (obkroži):
1. maraton
। 2. mali maraton
J 3. trimski tek Datum:...................
I Mesto:.................
। Podpis:................
Madžarske. Že lani pa so prvič nastopili tekači iz ZR Nemčije. Za urejanje rezultatov in izpisovanje priznanj bo tudi letos poskrbel center AOP Radenske.
F. Maučec
ŠPORT
ODBOJKA
Zmagali le Radenci
V nadaljevanju prvenstva v drugi republiški odbojkarski ligi za moške in ženske — vzhodna skupina, so pomurski ligaši le enkrat zmagali. Odbojkarji Ra-denec so zmagali v Prevaljah s 3:1, medtem ko je Ljutomer izgubil pomembno srečanje s Topolšico z 2:3, čeprav je že vodil z 2:0. Tretja ekipa Palome Branika iz Maribora pa je v Beltincih premagala Pomurje s 3:2.
KARATE
V Lendavi petdeset pionirjev
Karate sekcija Mladost iz Lendave je pripravila prijateljsko srečanje pomurskih pionirjev. Udeležilo se ga je 50 pionirjev iz treh pomurskih klubov in Čakovca. Rezultati — ml. pionirke: 1. Kranjec (Ča.), 2. Fartely (Le.); ml. pionirji: 1. Gasparič (Ča.), 2. Guzelj (Lj.); kadetinje: 1. Dietner (Be.); st. pionirke: 1. Makovec (Lj.), 2. Čotar (Le.), 3. Polak (Lj.); st. pionirji: 1. Pjevič (Be.), 2. R. Gabor (Be.), 3. D. Gabor (Be.); kadeti: 1. Miholček (Ča.), 2. Pjevič (Be.), 3. Mehle (Le.); kata skupinsko: 1. Beltinci, 2. Čakovec, 3. Lendava.
Roland Horvat
KAJAKAŠTVO
Tri prva mesta
Na reki Savi od Medvod do Ljubljane je bila letošnja otvoritvena kajakaška prireditev, na kateri je sodelovalo okrog 70 tekmovalcev. Sodelovali so tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh, saj so osvojili kar tri prva mesta. V kategoriji K-l pionirji je zmagal Roman Kovačič, pri mladincih je bil prvi Miran Vereš, Simon Kuzmič pa tretji, v članski konkurenci pa je bil Štefan Varga četrti. V kategoriji C-2 sta med člani zmagala Marič—Horvat, Titan—Titan pa sta bila druga.
ŠPORTNOREKREACIJSKA PONUDBA V APRILU
Konec vsakega meseca bomo pripravili v športnem delu VESTNIKA ponudbo športnorekreacijskih akcij in prireditev za naslednji mesec. Prvi tak poskus je pred vami. Zbrane so nekatere akcije, pričakujemo pa še večji odziv, predvsem od ZTKO občin, kjer naj bi se zbirale in objavljale ponudbe, tako da bi bili delovni ljudje in občani z vsemi akcijami pravočasno seznanjeni.
6.	4. PD Mura M. Sobota Pohod
12.	4. PD Mura
12.	4. P Radenci
19.	4. P M. Sobota in Bakovci
19.	4. DRSI Sobota
20.	4. PD Matica
23.	4. AK Pomurje
Kerec, Vukan in Bačič prvi
V Mariboru je bil prvi pozivni turnir pionirjev Slovenije v rokoborbi. Na tekmovanju je sodelovalo 16 pionirjev iz Pomurja, ki so dosegli lep uspeh. Najbolje so se odrezali Alojz Kerec (Pomurje) v kat. do 30 kg, Zoran Vukan (Puconci) v kat. do 45 kg in Rade Bačič (Pomurje) v kat. do 62 kg. Vsi so osvojili prva mesta. Zmagi Vukana in Bačiča sta bili pričakovani, medtem ko je prvo mesto Kereca prijetno presenečenje. Uspešna sta bila tudi Stanko Tribič (P. MS) v kat. do 40 kg in Robi Mešiček (Radenci) v kat. do 78 kg, ki sta zasedla drugi mesti. Drugi pomurski tekmovalci so ostali brez uvrstitev.	b.D.
STRELSTVO
Najboljši Šalovčani
V Ormožu je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško šolskih športnih društev pomur-
po pomurski poti Pohod na Boč
Maraton TREH SRC
Kolesarska trimska akcija
Kegljaško tekmovanje v Radencih
Pohod po pomurski poti Spomladanski kros
skih in ormoške občine. Udeležilo se ga je 39 strelcev in strelk. Največ uspeha so imeli učenci z Osnovne šole Šalovci, saj so zmagali v obeh kategorijah, ekipno in posamično. Rezultati — pionirke — ekipno: 1. ŠŠD Krka Šalovci, 481, 2. ŠŠD I. Cankar Ljutomer, 418; posamično: 1. Suzana Rauš, 173, 2. Renata Horvat (obe Šalovci), 158 krogov, 3. Simona Ščavničar (Ljutomer), 155 krogov. Pionirji — ekipno: 1. ŠŠD Krka Šalovci, 504,2. ŠŠD Stročja vas, 474, in 3. ŠŠD Sloga MS, 473 krogov; posamično: 1. Dušan Žiško (ŠaL), 178, 2. Robert Čontala (Mladost MS), 169, in 3. Valter Zrinski (Šalovci), 168 krogov.
F. Matko
KOŠARKA
Tokrat poraza
V tekmovanju republiške ženske košarkarske lige je ekipa Kladi-varja iz Žirov premagala Metalservis Pomurje iz Murske Sobote z rezultatom 79:66. Strelke za Metalservis Pomurje: Korenova 26, Govor-činova 16, Borčeva 10, Kardoševa 4, Drožina 4 Kolarjeva 3 in Brumnova 2.
Košarkarji Pomurja pa so v finalni skupini tekmovanja za uvrstitev v republiško ligo izgubili tekmo z Elektrom v Šoštanju s 97:101. Treba pa je povedati, da je Pomurje nastopilo precej oslabljeno — brez Merklina, Sakoviča in Rajbarja. Koše za Pomurje so dosegli: Ju-teršnik 23, A. Štihec 19, Titan 25, Klemar 18, J. Štihec 8 in Cigut 4.
V tekmovanju kadetov je Pomurje v Murski Soboti premagalo Slovana, in sicer z 2:0. Tekma je bila prekinjena pri vodstvu gostov, ker je ostal na parketu samo en igralec gostov.
OB SINDIKALNEM KONGRESU
ŠPORTNO SREČANJE
Občinski odbor sindikata delavcev prometa m zvez Murska Sobota je v počastitev kongresa Zveze sindikatov Slovenije pretekli petek pripravil športna tekmovanja v streljanju, kegljanju, vlečenju vrvi in šahu. Srečanja so bila zelo zanimiva in privlačna ter so dosegla svoj namen. Rezultati — streljanje: L PTT, 2. Železniška postaja 3. Avtobusno podjetje; kegljanje: 1. Avtoradgona, 2. PTT, 3. AP, vlečenje vrvi: 1. Avtoradgona, 2. Cestno podjetje, 3. Zel. postaja; san. 1. AP, 2. Žel. postaja, 3. Avtoradgona.
NOGOMET
V nedeljo start v SNL in ONL ..................
V nedeljo se bo začel spomladanski del tekmovanja v s oven območni nogometni ligi. V Murski Soboti bo zaostala tekma jesens g dela SNL med ljubljanskim Slovanom in domačo Muro, v Lendavi P® bo Nafta gostila ekipo Partizana iz Slovenj Gradca. Oba po gaša čakata težki nalogi in se bosta morala zelo potrudi 1, ce z
vojiti točke.
V pripravljalnem obdobju je lendavska Nafta odigrala več prijateljskih tekem. Rezultati — Nafta :Aluminij 1:0, Nafta :Podturen . ,	
ta:Novakovac 6:2, Nafta:Polet 1:2, Nafta:Martin na Muri 3.4, Nat-ta:Beltinka 2:4, Nafta:Središče ob Dravi 9:0 in Nafta: Renkovci 7.2.
V prijateljski nogometni tekmi sta se razšli v nedeljo v Murski So boti moštvi Kovinarja iz Maribora in domače Mure z neod ocenim izi dom 2:2. Strelca za Miiro sta bila Cener in Kreslin.
ATLETIKA
Pomurci na maratonu Yassa
.udi s® sa a« ks
uvrstitev. Med pionirji je Kalamar v teku na 5.000 m z
sto, Janjič pa 37.; pri mladincih je osvoj.l Nemec v eku na 10 000 m 10. mesto s časom 40,22., Šterman pa 20. mesto ^^"^“kva dink je bila Edita Banfi v teku na 5.000 m deseta (2U ^rSa 1 pa 13. V članski konkurenci pa je Koudila zasedel 26. mesto.
IGRE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Sodelovalo okrog tritisočdvesto občanov
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Murska Sobota je pretekli teden pripravila majhno slovesnost, na kateri so ocenili lanskoletno tekmovanje športnorekreativnih iger, ki so v soboški občini že tradicionalne. Predsednik odbora za organizacijo iger Franc Gomboc je poudaril, da dobivajo igre vedno večjo veljavo, saj jim je lani uspelo pritegniti tri nove krajevne skupnosti, v igrah pa je sodelovalo okrog 3.200 občanov. Po tekmovanjih v krajevnih skupnostih so bile finalne igre v Lipovcih, kjer je sodelovalo 13 najboljših ekip. Organizatorji so se izkazali ne samo z izvedbo iger, temveč tudi kot tekmovalci, saj so osvojili prvo mesto, in tako so bili Lipovčani že štirikrat zmagovalci. Letos bodo igre krajevnih skupnosti v soboški občini še razširili, spremenili pa bodo tudi nekatere discipline.
Na slovesnosti je podelil predsednik ZTKO Marjan Žekš priznanja zaslužnim posameznikom in krajevnim skupnostim. Prejeli so jih: Silva Fister, Štefan Farič, Slavko Flegar, Franc Lu-
Predsednik ZTKO Murska Sobota Marjan Žekš podeljuje pri znanje predsednici Partizana Bakovci Silvi Fister. Foto: F. M.
kač, Ivan Ciglar, Marjan Hull, Jožef Ulen, Štefan Sambt, Jože Gergorič, Rudi Baša, Emil Vučkič, Viktor Vidonja, Štefan Benko, Milan Erjavec, Jože Škafar, Franc Horvat, Jože Solar, Štefan Kumin, Štefan Horvat, Milivoj Milisavljevič, Branko Zelko, Štefan Harkai, Franc Gomboc ter krajevne skupnosti Lipovci, Bratonci, Bogojina, Černelavci, Bodonci, Brezovci, Tišina, Teša-novci, Martjanci, Gederovci, Selo, Bakovci, in Puconci.
F. M.
STRELSTVO
Balažič in SD Tišina druga
V Krškem je bilo republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško za vse kategorije. Lep uspeh so dosegli strelci in strelke iz soboške občine, ki so osvojili dve drugi in eno tretje mesto. Med pionirji je osvojil Branko Balažič (Noršinci) s 179 krogi drugo mesto, v ekipni konkurenci mladincev je bila druga SD Koloman Flisar Tišina s 1097 krogi. Tretje mesto so osvojile članice Noršinec s 1056 krogi, četrto pa pionirke Šalovec s 483 krogi. Na državno prvenstvo seje uvrstilo kar 17 strelk in strelcev iz občine Murska Sobota.
ROKOMETNI TURNIR
Bakovci pred Branikom
Rokometni klub Bakovci je preteklo nedeljo pripravil moški rokometni turnir, na katerem je sodelovalo šest moštev. Največ uspeha so imeli domači rokometaši, ki so brez poraza osvojili prvo mesto. Rezultati — Bakovci ILKrog 7:15, Bakovci I:Ormož 11:9, Bakovci ILBranik 7:16, Bakovci LČrenšovci 18:16, Krog:Branik 12:14, Or-mož:Črenšovci 16:10 in finale Bakovci:Branik 14:11. Vrstni red: 1. Bakovci, 2. Branik, 3. Krog, 4. Ormož, 5. Črenšovci in 6. Bakovci II.
---------------------------------------—___K
NAMIZNI TENIS
Dvojica Fridrih—Gerendaj republiška prvaka
Na republiškem pionirskem prvenstvu za posameznike in dvojice, ki je bilo v Ljubljani, je sodelovalo sedem Pomurcev, in sicer pet pionirjev ter dve pionirki. Z njihovimi dosežki smo lahko zelo zadovoljni, saj so osvojili naslov republiških prvakov v dvojicah ter še nekaj zelo dobrih uvrstitev v posamezni konkurenci.
Pri pionirjih posamezno je Aleš Fridrih osvojil zelo dobro tretje mesto, čeprav je po tihem računal še na kaj več, vendar mu je pot do zmage v polfinalu zaprl novi republiški prvak Lasan (Olimpija), s katerim je izgubil z 0:2, čeprav je imel v prvem setu lepo prednost in v boju za tretje mesto premagal Murna (Kočevje) z 2:0. Tudi drugi so igrali dobro, saj so se vsi uvrstili med najboljših 16; prijetno pa je presenetil Janko Ori, ki je osvojil zelo dobro šesto mesto, razočaral ni Gerendaj z osvojenim sedmim mestom, Rihtarič iz Radgone je zasedel 11. mesto, kar je doslej njegov največji uspeh na republiških prvenstvih, Smodiš je zasedel 15. in pri pionirkah Breznikova 21. ter Koroščeva (Radgona) 25. mesto.
Tako kot že dve leti zapored, so tudi letos Sobočani osvojili naslov republiških prvakov v dvojicah, kjer je dvojica Fridrih-Gerendaj v finalu nepričakovano premagala favorizirano dvojico Olimpije Ignjatovič-Lasan z 2:0, in ta,ko osvojila svoj prvi naslov republiških prvakov, kar je doslej največji uspeh. Dobro uvrstitev je dosegla tudi dvojica Ori-Rihtarič, ki se je uvrstila med najboljšo osmerico. Sicer pa je tudi to prvenstvo pokazalo, da Pomurci s to generacijo, kot že vrsto let prej, spadajo v sam republiški vrh in da lahko tudi od te generacije z dobrim delom pričakujemo nekaj uspešnih mladincev in članov.
M.U.
STRAN 17
VESTNIK, 27. MARCA 1986
Izvršilni odbor Pomurske območne skupnosti ZS Triglav razpisuje dela in naloge
vodje sektorja za izvajanje zavarovanja.
Od kandidatov~želirno, dapoleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje:
— da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti ter da se zavzemajo za utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Pomurska območna skupnost, Murska Sobota, Titova 13.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30-tih dneh po končanem razpisnem roku.
ABC Pomurka, Veletrgovina Potrošnik, n. sol. o., tozd Preskrba, n. sol. o„ Murska Sobota, na podlagi sklepa delavskega sveta tozda z dne 20 3. 1986	__ __________________________
RAZPISUJE dela in naloge:
Poslovodja PE Šalovci.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — srednja izobrazba komercialne ali poslovodske smeri, oziroma VK delavec trgovske ali druge ustrezne smeri, oziroma KV delavec trgovske ali druge ustrezne smeri;
— 3 leta delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Potrošnih, tozd Preskrba Murska Sobota, Arh. Novaka 2, za razpisno komisijo.
gorenjesems
p.o., 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12
Telefon: (063)853231
Komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela in naloge
SERVISER ZAČETNIK ZA GOSPODINJSKE APARATE IN HLADILNO-ZA-MRZOVALNO TEHNIKO
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— elektrotehnik — jaki tok V. stopnja ali elektromehanik jaki tok IV. stopnja,
— dve leti delovnih izkušenj,
— vozniško dovoljenje B kategorije,
— odslužen vojaški rok.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Gorenje Sozd, DO Gorenje SERVIS, kadrovski oddelek, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
Prijav brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in tistih, ki ne bodo prispele pravočasno, ne bomo upoštevali.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
Delavski svet Tobačne tovarne Ljubljana, tozd TOBAK, Ljubljana
Tobačna ul. 5 objavlja
prodajo
poslovnega prostora v Križevcih pri Ljutomeru.
Bruto površina poslovnega prostora s pripadajočim zemljiščem znaša 219 m2, ocenjena prednost objekta pa je 928.516 dinarjev.
Davek od prometa neprimični in druge stroške v zvezi z vknjižbo lastninske pravice plača kupec.
Interesenti naj pošljejo ponudbe v 15-ih dneh od dneva objave na naslov: Tobačna tovarna Ljubljana
TOBAK, OE Murska Sobota
69000 Murska Sobota
Štefana Kuzmiča 19 kjer lahko dobijo tudi vse informacije.
O izbiri najboljšega ponudnika bodo interesenti obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
DELOVNA ORGANIZACIJA KROJ M. SOBOTA, CVETKOVA 1 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
RAZPISUJE
prosto delovno mesto ža dela in naloge s posebnimi pooblastili
POSLOVODJE
— v trgovini, Titova 35
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima poslovodsko ali njej enako šolo z delovnimi izkušnjami;
— da ima sposobnost vodenja poslovne enote in — da ima sposobnost komuniciranja s strankami. Kandidat sklene delovne razmerje za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite na naslov v 8 dneh od dneva razpisa na zgornji naslov. ,
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Pomurski zdravstveni center, tozd Zavod za socialno medicino in higieno
M. Sobota razpisuje odgovornostmi
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
člana KPO — vodjo službe poslovne koordinacije za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo višjo ekonomsko, upravno ali šolo za organizacijo dela ter 5 let delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Zavod za socialno medicino in higieno M. Sobota, Arh. Novaka 2 b.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
Na podlagi družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 ter določil pravilnika o oblikovanju cen proizvodov in storitev v tozdu Komunala Murska Sobota je delavski svet tozda Komunala na seji dne 12. 2. 1986 predlagal pobudo za usklajevanje cen. Skupščina sisa za cestno in komunalno dejavnost je sprejela sklep o uskladitvi cen, DS tozda Komunala pa je na svoji seji dne 14. 3. 1986 sprejel
SKLEP
o določitvi cen komunalnih storitev
1.	člen
Cene storitev vodovoda, kanalščine in odvoza smeti so naslednje:	___
L VODA_______________________ 39,—din/m3
ŠTEVNINA	‘	/
— družbeno ali etažno stanovanje	37,—din/mesec
— vodomeri
0 3/4”,	1”, 5/4”, 6/4”	-146,—	din/mesec
0 50	400,—	din/mesec
0 80	757,—	din/mesec
2.	KANALŠČINA.............. .......................
Osnova za obračun je količina porabljene vode iz mest, vodovoda ali količina načrpane vode v lastnem vodnjaku. Če se količina vode ne meri, se uporabi normativ upravljalca kanalizacije
— gospodinjstva	19,— din/m3
— ostali uporabniki	32,— din/m3
Če je odpadna voda bolj onesnažena, kot je to določeno, se določijo indeksne točke.
Indeksna točka se obračuna po ceni, 4,30 din/m3 odpadne vode.
3. ODVOZ SMETI
— odvoz smeti od stanovanj
— odvoz smeti od trgovin
— odvoz smeti od delovnih organizacij, ustanov, zavodov
— odvoz smeti od obrtnikov (osnova za obračun je površina poslovnih prostorov
— odlaganje smeti, odpadkov na odlagališču
—	pokrivanje odpadkov na odlagališču
—	odvoz odpadkov s kesoni
a)	s kesoni prostornine 3 m3
b)	s kesoni prostornine 4 m3
c)	s kesoni prostornine 5 m3
d)	s kesoni prostornine 7 in 8 m3
— nastavitev praznega kesona v M. Soboti
5,40 din/m2
16,50 din/m2
14,50 din/m2
9,— din/m1
666,— din/m3
1.047,— din/m3
1.611,— din/m3
1.420,— din/m3
1.209,— din/m3 977,— din/m3
1.258,— din/kos
(izven M. Sobote se zaračunava nastavitev po ceni, ki velja za ustrezen kamion)
— če je keson last podjetja SOBOTA, tozd Komunala, so cene višje za 20 odstotkov.
Če se komunalne storitve opravlja izven mesta Murska Sobota, se le-te zaračunavajo po naslednji lestvici:
— oddaljenost do 5 km	cena višje za 10 %
— oddaljenost do 10 km	cena višja za 20 %
— oddaljenost nad 10 km	cena višja za 25 %
7	’	2. člen
Ta sklep začne veljati od 1. aprila 1986.
Murska Sobota, 14. 3. 1986
^Predsednik DS tozda Komunala: Štefan ŽEKŠ, 1. r.
gorenjewao’gtei
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava industrijska, cesta
Telefon: h. c. (069) 76271
TOZD TOVARNA VARILNE OPREME
Transformatorji za varjenje od 120-4« A
Usmerniki za varjenje od 2M-8MA
Polavtomati za varjenje
od 120-800 A
Točkalniki za točkasto varjenje
od 10—40 KVA
Stroji za sočelno obžigalno varjenje do 40 KVA
Stroj za sočelno vertikalno varjenje betonskega železa v fazi in na mestu gradnje
Rezalna tehnika
TOZD MONTAŽA -PURLEN
Purlen A (predizolirane cevi) od 0 21,3— 0 406 mm
Purlen B (izolacijski plašči) od 0 18-0 114mm
Varvent (ventilacijske cevi) od 0 63—0 1250 mm
Verflex (ekspanzijske posode)
Projektiranje in montaža vodovoda in centralne kurjave
Projektiranje in montaža cevovodov kotlov, rezervoarjev in ventilacij .
TOZD VARIŠ
Sanitarne kabine
Kopalnice z WC
Kopalnice brez WC
Kabine za WC
Kabine za tuš izdelava betonskih strešnikov in slemenjakov Izdelava razne betonske galanterije
Naprave za mehanizacijo varjenja in linije za varjenje
STRAN 18
VESTNIK, 27. MARCA 1986
Radijski in televizijski spored od 28. marca do 3. aprila
PETEK
SOBOTA
NEDEUA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 28. marca (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 29. marca (sobotna reportaža, Iskanje-znanje-ustvarja-nje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14. do 16.00 (telefon: 21-232)
9.00 Tednik. 10.00 Kje so vsi tisti ljudje (Rino Chinese), glasbena oddaja (do 10.35). 15.50 TV mozaik -ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Pesmi in zgodbe za vas: Tri basni, oddaja TV Zagreb. 17.45 Merlin, 8. del nemške nadaljevanke. 18.10 Ohranitev dediščine: Dolina reke Pesnice, izobraževalna oddaja. 18.40 Risanka. 19.00 Danes; Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Avtomanija, 3. del angleške dokumentarne serije. 20.35 Pod krinko — 11. del ameriške nanizanke. 21.25 TV dnevnik. 21.45 Odpelji, je rekel!, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže: 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto, glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran: Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, posnetek (O. Messiaen: Des Ca-' nyons) (samo za LJ 2). 21.45 Premor. 21.50 Nočni kino. 23.25 Nočni spored TV Sarajevo (do ...
| TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
11.05 Odpadek surovina — ponovitev 1. dela izobraževalne serije. 11.35 Spoznano, neznano — ponovitev oddaje o znanosti. 12.15 Avtomanija, ponovitev 3. dela angleške dokumentarne serije. 12.40 Poročila (do 12.45). 14.05 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 14.50 Klovni, romunski mladinski film. 16.30 Vroče poletje, 1. del oddaje iz dokumentarne serije Boj za obstanek. 16.55 Poročila. 17.00 PJ v košarki — 1. tekma četrtfinala končnice. 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci. 18.45 Risanka. 19.00 Danes; V šesti prestavi. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Gostilna Košnik. 21.50 TV dnevnik. 22.05 Gideon s Scotland Yarda, angleški film
Oddajniki II. TV mreže: 19.30 TV dnevrtik. 20.00 Je-' senska serenada — V. Trojan: Cesarjev slavec, glasbena oddaja (tudi za JRT 2). 20.25 Feljton. 21.10 Poročila. 21.20 Športna sobota. 21.40 Glasbeni večer: Ob delih W. A. Mozarta (do 23.10)
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 —-Aktualno v ponedeljek, 31. marca (športna oddaja, prispevek s področja SLO in družbene samozaščite), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 1. aprila (pogovor v živo, Predstavljamo vam ..., ISKRICA), 18.00 - Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega programa.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 2. aprila (gospodarska tema, Iz delegatskih klopi), 18.00 - »21-232« — propagandno — glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Jazz ... jazz ... jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 3. aprila (oddaja o kulturi, IŠČEMO ODGOVORE NA VAŠA VPRAŠANJA), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev
osrednjega sporeda.
slovenskega
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
PRVI PROGRAM
8.25 Tv v šoli, 12.35 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojne vihre, 20.55 Večer z Ibricom Jusičem, 21.40 Dnevnik, 21.55 Kulturni magazin.
8.55 Poročila. 9.00 Živžav. 9.50 Merlin — ponovitev. 10.15 A. Ivanov: Večni klic — 11. del. 11.25 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu: »Savinjskih sedem«. 12.00 Kdor zna, ima, oddaja za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.20 Nikola Tesla — 5. del nadaljevanke TV Zagreb. 15.25 Vera Cruz, ameriški film. 16.55 Poročila. 17.00 Nedeljsko popoldne TV ljubljana. 18.45 Risanka. 19.00 Danes; Potrošniška porota. 19.30 TV dnevnik. 20.00 G. Mihič: Sivi dom — 12. zadnji del nadaljevanke TV Beograd. 21.00 Športni pregled. 21.45 Jazz na ekranu: Ansambel Qua-tebriga, 2. oddaja. 22.05 Poročila.
Oddajniki II. tv mreže:
19.30 TV dnevnik. 20.00 Podobe časa 1760—2060, 5. del dokumentarne serije. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Niccolo Paganini, 1. del sovjetsko -bolgarske nadaljevanke. 22.15 Hit meseca (do 23.05).
9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Puntarska pesem, 1. oddaja (čb). 10.00 Ljubezen, dokumentarna oddaja. 15.55 TV mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.30 Poročila. 17.35 Vojna je vojna. 17.50 Lutkomendija — 9. del nadaljevanke TV Novi Sad. 18.15 Videogodba — ponovitev. 18.45 Risanka. 19.00 Danes; Podravski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 H. Wouk: Vihre vojne — 11. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Omizje. 23.00 Poročila.
Oddajniki II. tv mreže:
8.30 Naš prijatelj Tito, otroška serija. 8.45 Radi imamo živali, otroška serija. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila. 18.00 Beograjski TV program. 18.55 Premor. 19.00 Indi-rekt — oddaja o športu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Prireditev ob dnevu boja proti raku, prenos s Kolar-čeve univerze. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.20 Dinastija — 92. del ameriške nadaljevanke. 22.10 Znanost
9.00 Pred izbiro poklica: Miličnik. 9.30 Človekovo telo: Človek E. 10.00 Sli-
karstvo XX.
Umetnost v
Stoletja revoluciji
TV ZAGREB
15.55 Tv mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Ringa-raja, glasbena oddaja. 17.45 Ta čudoviti notni svet, oddaja TV Sarajevo. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes Pomurski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ivan Mrak: Blagor premagancev, drama TV Ljubljana. 21.35 Mednarodna obzorja. 22.20 TV dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Dokumentarna oddaja za otroke. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 TV dnevnik. 17.45 Otroška dokumentarna oddaja. 18.15 Mostovi-hidak. (samo za LJ 2). 18.45 Smešne zgodbe. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Žrebanje Lota. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja. 21.50 Kaj je filt, izobraževalna oddaja (do 22.20).
9.00 Prežihov Voranc: Borba na tujih tleh, drama. 9.55 Portret: Tone Stojko (do 10.30). 15.55 TV mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Zlata ptica. 17.45 Ko se korenin zavemo: Velika zmaga, 9. del, dokumentarne serije. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik, posavski obzornik. 20.05 Film tedna: Breg, sovjetski film. 22.25 TV dnevnik.
Oddajnik II. TV mreže:
8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.25 TV dnevnik. 17.45 Benji, Zaks in deček iz vesolja. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Glasba na zaslonu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna sreda — četrt finale evropskih nogometnih pokalov (do 22.30)
9.00 Rdeča nogavica, za-hodnonemški film (do 10.30). 16.15 Poročila. 16.20 Slovenske ljudske pravljice: O Marku, ki je vilo sesal. 16.35 Potovanje skozi Osončje: Uran, Neptun, Pluton, 13. zadnji del ameriškega niza. 17.05 Delegatska tribuna. 17.35 Risanka. 17.50 Budimpešta: Košarka (M)—PEP — finale — Cibona :Žalgiris, prenos, v od-- moru propagandna oddaja.
19.40 Risanka. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Tednik. 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.35 F. S. Fitzgerald: Nežna je noč, 4. del angleške nadaljevanke. 22.30 TV dnevnik.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Tv v šoli, 12.55 Kritična točka, 13.25 Nogomet: OFK Beograd—Dinamo, 15.15 Vaterpolo: Kotor— Partizan, 16.45 Poročila, 16.50-Tv koledar, 17.00 Košarka; 18.30 To, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Agatha (film), 21.40 Dnevnik, 21.55 Spored ob koncu tedna. ___
PRVI PROGRAM SPOREDA NISMO PREJELI
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Blagoslov zemlji (tv igra), 21.50 Vzporednost trenutka (tv film).
Drugi program
19.30 Čas v sliki, 20.15 Neznane globine, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.30 Zaslon 'film).
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Skrivnost Črnega zmaja, 15.15 V nedeljo, 17.05 Krištof Kolumb (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sivi dom, 21.00 Športni pregled, 21.45 Potopis, 22.15 Dnevnik, 22.35 Tv galerija.
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.00 Otroški in mladinski spored, 17.45 Tv kukalo, 18.30 Cesta lip, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Enodejanka, 21.00 10 let pesmi, 22.30 Večer z Placidom Domingom.
PRVI PROGRAM
8.30 Tv v šoli, 13.50 Ponovitve, 15.10 Tv v šoli, 16.00 Dober, dan, 17.25 Kronika osijeških občin, 17.45 Dok. serija, 18.15 Tokovi samoupravljanja, 18.45 Številke in črke (kviz), 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Notranjepolitična oddaja, 21.00 Quamada (film), 22.30 Dnevnik.
PRVI PROGRAM
8.30 Tv v šoli, 14.00 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spo- I red, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, I 20.00 Gibljive slike in film, 22.30 Dnevnik.	i
Oddajnik II. TV mreže:
8.30 Zavitek za kosilo, TV igra za otroke. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.15 Poročila (do 12.20). 17.00 TV dnevnik. 17.20 Zavitek za kosilo, TV igra za otroke. 17.50 Košarka — Cibo-na:Ža!giris, prenos (v odmoru premor LJ 2). 20.00 TV dnevnik. 20.30 Shakespeare na TV: Henrik VIII, drama (do 23.15)
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.40
Upokojenski
dopoldan,
vmes: Sokol v orlovem gnezdu; Se še spominjaš? 14.50 Šolska TV. 15.50 Poročila. (5.55 TV spored za 3 dni. 16.00 Strategija zmage, 9. del. 17.15 Jezikovne uganke. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kramljanje, T. Vi tray. 21.45 La Capella gostuje v Budimpešti. 21.45 Rutinsko delo, kriminalka. 23.20 TV dnevnik, himna.
TVKOPER
14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara, TV film. 15.10 Film: Maščevanje barbarov, igrajo: Giuseppe Vari, Daniela Rocca, režija: Anthony Steel. 16.45 Otroški program, risanke, mala zgodovina glasbe, Osamljeni jezdec, tv film. 18.30 Z ljubeznijo, tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 Verdi, tv nadaljevanka — 1. del. 22.15 TVD - vsedanes. 22.25 Časovni stroj, dokumentarec. 23.00 Film: Nasilna četrt, igrajo: George Nader, Heidi Bolhen, režija: H. Reinl.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Monturski čar, 21.50 Kabaret, 22.50 Ameriška glasbena lestvica, 23.35 Zahodno od Santa Fe.
TV MADŽARSKA
8.30 Naš ekran. 9.10 Za otroke. 11.05 Ponovitve. 15.20 Potuj z nami po Madžarski. 16.00 Poročila. 16.05 Začimbe, klinčki. 16.35 Moda ’86. 17.25 Luči Birminghama. 18.10 Pravni primeri.
18.50 Cepljenje proti teta-
19.30 TV dnevnik.
nusu.
20.00 Pesem za vsakogar.
Televariete. 21.35
20.05
Predsednikova ugrabitev, kanadski film. 23.25 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, tv film. 15.10 Film: Kleopatra Jones in zlati casino. 16.45 Risanke. 17.00 Košarka — Jugoslovansko prvenstvo. 18.30 Ščepec širnega sveta, dok., 18 55 Tv novice. 19.00 Dokumentarec. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Po sledeh prednikov — dokumentarec. 20.30 Devet simfonij Ludwiga van Beethovna, Dunajski filharmonični orkester — dirigira Leonard Bernstein, predstavlja Maximilian Shell, simfonija št. 8. 22.00 TVD — vsedanes. 22.15 Umetnostno drsanje: Ženeva — svetovno prvenstvo. 23.15 Car nepredvidenega, tv film. 23.40 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.25 Religija, 12.00 Papežev velikonočni nagovor, 12.30 Usmeritev, 14.00 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Puccini (film), -22.10 Avstrijske dragocenosti, 22.15 Na ljubezen in smrt (film).
Drugi program
19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.55 Zemlja živi, 22,40 Šport, 23.00 Valdez prihaja (film), 0.15 Sex v postelji (film).
TV AVSTRIJA
ljubljanska banka
Pomurska benk*
TV MADŽARSKA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prednost, 21.15 Dallas, 22.00 Bližnji posnetek, 23.15 Kobra, prevzemite (film).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.05 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki,. 20.15 Lady Oskar (film), 22.15 Videoteka.
Drugi program
. 17.00 Vedno ta televizija. .., 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Linija Onedin, 19.30 Šport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnai; 21.45 Zvezdna televizija, 22.30 Budimpe-štanska legenda (film).
/O ljubljanskabanka
Pomurska bank«
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 10.35 Goli, 1. del. 14.30 Poje Istvan Horvath. 14.50 Velikonočni običaji. 15.00 Fantastična teta, 1. del. 15.50 Oglejmo si skupaj. 16.25 Zgodovinske zasebne Zadeve, tnadž. film. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20:00 Poročila. 20.05 Bobby Deerfield, ameriški film. 22.10 Pasijon, dramatična plesna igra. 22.50 Poročila, himna.
8.30 Prevračanje. 9.05 Za otroke. 11.40 Goli, 2. del dokumentarnega filma. 14.30 Poročila. 14.35 Fantastična teta, 2. del. 15.30 Ljubezen, spored Marte Sebe-styen. 16.00 Veliki testament: F. Villon. 16.55 Jes-sejska drevesa. 17.05 SP v umetnostnem drsanju, pon. gale. 18.55 Poročila. 19.00 Risanka. 19.10 Puščavski show, amer. film. 20,45 Kabaret. 22.00 Mexico ’86. 22.25 Jazz. 23.00 Poročila, himna.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.55
Filmski program.
10.55
TV KOPER
Mlekar, TV novele. 15.45 Šolska TV. 16.25 Poročila.
16.30 TV spored za 3 dni. 16.35 Kratki film. 17.15 Tikajmo se; aktualni problemi mladih. 18.10 Diagnoza, reportaže. 18.30 Industrijski svet. 18.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Parmska kartuzija, 5. del. 21.00 Studio ’86. 22.00 Dokumentarni film. 22.40 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
12.15 Primomercato — predstavitev in prodaja. 15.00 Verdi — 1. del — ponovitev. 16.40 Risanke. 17.30 Narednik Preston, tv film. 18.00 Osamljeni jezdec, tv film. 18.30 Ščepec širnega sveta, dok. 19.00 Colonel March, tv film. 19.30 Sivi dom, tv nadaljevanka. 20.30 Umetnostno drsanje: Ženeva — finalna revija. 22.00 Film: Tatort - na mestu zločina. 23.30 Car nepredvidenega, tv film.
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, tv film. 15.10 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja. 15.45 Glasbena oddaja. 16.30 Otroški program; Risanke; Opera narave, dokumentarec. 18.00 Zdravnik in otrok, nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Vse knjige. 20.30 Športni pregled. 21.00 Film: Nekoč je bil kifeljc — 1. del igrajo: Mireille Darc, Nanni Loy, režija: G. Launter. 22.00 TVD — vsedanes. 22.10 Nekoč je bil kifeljc — nadaljevanje. 22.40 Delta, dokumentarec.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, tv film. 15.10 Film: Nekoč jč bil kifeljc. 16.45 Otroški program; Risanke; Narednik Preston, tv film; Osamljeni jezdec, tv film. 18.30 Z ljubeznijo, tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 Marco Polo — 3. del — tv nadaljevanka. 21.55 TVD — vsedanes. 22.10 Oblast in družba, dokumentarec. 23.00 Košarka — jugoslovansko prvenstvo play off
ZO ljubfianska banka
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.25 Delta. 9.50 Čao, mami; notranjepolitični spored. 10.20 Zastonjkarji, TV igra. 15.55 Šolska "tV. 16.40 Poročila. 16.45 Kviz iz matematike za šolarje. 17.20 Mi in računalnik. 17.55 Zgodovina madžarskega letalstva, 1. del. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naše stoletje, 11. del dokumentarne serije. 21.10 Umetnina tedna. 21.20 Hiša Molitor, TV igra. 22.45 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, tv film. 15.10 Film: Stroj proti nasilju. 16.55 Otroški program; Risanke; Mala zgodovina glasbe; Osamljeni jezdec, tv film. 18.30 Z ljubeznijo, tv film. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Nogomet: Pokal Evrope. 22.15 TVD -vsedanes. 22.30 Film: Wisky da, rakete ne
PRVI PROGRAM
8.30 Tv v šoli, 13.40 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika splitskih občin, 17.50 Košarka: Cibona— Zalgiris, 19.30 Tv koledar, 19.40 Risanka, 20.00 Dnevnik, 20.30 Politični magazin, 21.30 Izbrani trenutek, 21.40 Zabavna oddaja, 22.25 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.15 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dalli, 21.50 Vzdevek — Schlier, 23.20 Slehernikovo ogledalo.
TV MADŽARSKA
3. APRILA - ČETRTEK:
9.00 Naj bo mir! Spominski spored ob 4. aprilu. 9.30 Metuljček, TV film. 10.45 Filmski program. 15.10 Poročila. 15.15 Zgodovina madžarskega letalstva, 2. del. 16.15 Za najstnike. 17.00 TV borza. 17.10 Po-
pevkarska
lestvica.
19.10 Praznično voščilo ob dnevu osvoboditve. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Omama, TV igra. 21.15 Panorama, zunanja politika. 22.20 Tv dnevnik, himna.
TVKOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara, tv film. 15.10 Film: Wisky da, rakete ne. 16.50 Otroški program; Risanke; Narednik Preston, tv fiim. 17.50 Košarka: Zalgiris—Cibona; tv novice — med odmorom. 19.15 Odprta meja, oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Muzeji in galerije Slovenije. 20.30 Film: Matalo. 22.10 TVD — vsedanes. 22.25 Eurogol. 23.00 Okrogla miza kongres PCI
VESTNIK, 27. MARCA 1986
STRAN 19
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
TATVINE IN PRETEP
V prejšnjem tednu ni bilo večjih prometnih nesreč, med tem ko tatovi niso počivali.
V stanovanje Terezije Lapajne iz Bratonec 5 sta vlomila romska otroka, H. R. in O. D. Iskala sta denar in druge dragocenosti. Ker iskanega nista našla, sta iz objestnosti razrezala oblačila, kavč, divan in posteljnino ter razdejala stanovanje. Naredila sta za 200 tisoč dinarjev škode.
V noči na 20. marec je do sedaj neznan storilec vlomil v priročno skladišče pri bolnici v Rakičanu, last delovne organizacije Tapetnik iz Maribora. Ukradel je
vibracijski stroj, vreden 120 tisoč dinarjev.
11. 3. pa je bil ukraden tudi avtoradio iz tovornega avtomobila Antona Skaliča iz Male Polane 7, ki je bil na popravilu v delovni organizaciji Avtoradgona. Storilec je lastnika oškodbval za 25 tisoč dinarjev.
Od L 1. 1985 do 17. 3. 1986 je Rajko Padovnik, skladiščnik delovne organizacije Radenska, postopoma odnašal vodovodni material in ga prodajal obrtnikom in šušmarjem. Nekaj tega materiala pa so mu delavci milice zasegli. S tem početjem je de-
krvodajalci
BOREČA: Franc Pasičnjek (2), Štefan Bagar (6), Neža Bedek (21), Evgen Bedek (7), Karel Bedek (12), Terezija Ficko (6), Dragica Ficko (8), Jože Ficko (4), Štefan Horvat (10), Franc Kozar (4), Roman Pasičnjek (12), Milan Prosič (5), Dragica Prosič (4), Bela Prosič (10), Marjana Bedek (21 Anton Sukič (5), MARTINJE: Frica Bedek (10), Jože Čerpnjak (10), Robert Čerpnjak (5), Zlatica Kozar (4), Avgust Kozar (3), Lovrenc Sukič (6), Drago Sukič (5), Jože Sukič (6), Lidija Sukič (9), Janez Sukič (7), NERADNOVCI: Ludvik Balek (9), Ludvik Bagar (17), Emilija Balek (10), Karel Balek (10), Štefan Balek (10), Emilija Balek (9), Irma Belek (13), Gizela Barbarič (14), Emilija Graber (9), Terezija Horvat (5), Jolanka Karba (16), Terezija Kovač (10), Vladimir Kuronja (9), Emilija Kuronja (13), Jože Kuronja (6), Emilija Zrinski (13), Štefan Zrinski (11), Aleksander Balek (15), Vladimir Benko (8), ŽENAVLJE: Irena Šebjanič (6), Zorica Kerčmar (5), Jože Kerčmar (16), Viktor Časar (19), Cvetko Bagar (2), Štefan Bagar (1), Franc Balaško (9),
MURA: Olga Premoša (7), Andrej Horvat (4), Miran Pajek (4), Slavica Go-stonj (7), Štefan Kozar (13), Marjan Jakob (25),
ABC POMURKA: Drago Habot (21), Karel Sinic (24), Slavko Jeneš (4), Srečko Vojevec (15),
VOJNA POŠTA: Borut Gorup (9), Zlatko Mitrovič (1), Isen Maškuli (1).
KRVODAJALCI OD DRUGOD: PUCONCI: Jože Ošlaj (77), PANONIJA: Rudi Šlemer (8), PTT: Marjan Bokan (14), BLISK: Franc Semenič (29), BEZNOVCI: Ludvik Rujs (12), PZC: Dr. Fodor Gustav (6).
marles
kraj in poštna številka.
VESTNIK
Naša vzorčna hiša TIP 502 je postavljena v Marlesu, 62000 Maribor, Limbuška cesta 2.
Odprta: vsak delavnik in v soboto od 6. do 14. ure v torek pa od 6. do 16. ure
če želite izvedeti kaj več, nam pošljite izrezan kupon na naslov MARLES, TOZD INŽENIRING, 62000
MARIBOR, LIMBUŠKA C. 2.
Poslali vam bomo prospekte ali pa katalog naših montažnih hiš. Lahko nas tudi pokličete po telefonu (062) 39-441.	/
lovno organizacijo oškodoval za 101 tisoč dinarjev.
Ludvik Orgolič iz Zasadov 26 pa je 22. 3. na postaji milice v Lendavi prijavil, da je bil roparsko napaden pri vasi Trnje. Romi Marjan Horvat, Zvonko Or-šuš iz Gomilice 58 in Š. K. iz Trnja 155 a so mu, potem ko so ga zvabili iz Murske Sobote, odvzeli 32 tisoč dinarjev, ročno uro, izpolniti pa je moral še tri čeke Ljubljanske banke, za vsakega Roma po šest tisoč din. Nekaj denarja, uro in ček so delavci mi-
lice odvzeli omenjenim Romom.
20.	3. ob osmi uri se je zgodila delovna nezgoda pri črpanju gnojnice v cisterno. Martinu Puhanu iz Bogojine 79 je kardanska os hudo poškodovala desno nogo. Zdravi se v soboški bolnišnici.
Zaradi hude telesne poškodbe pa se zdravi tudi Andrej Pintarič iz Hrastja—Mote. Na plesni prireditvi v vaškem domu na Kapeli je prišlo do preprira in nato do pretepa med njim in Srečkom Bračkom. Srečku sta se pridružila tudi Franc in Jože Pertoci iz Grabonoša. Vsi trije so Andreju prizadejali hude telesne poškodbe.	_
Razpisna komisija Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota razpisuje na podlagi 151. in 156. a člena Statuta SCTPU M. Sobota prosta dela in naloge:
Vodij vzgojno-izobraževalnih enot za:
— vodjo kovinskopredelovalne usmeritve
—	vodjo tekstilnotehnološke usmeritve
—	vodjo pedagoške in naravoslovno-matematične usmeritve
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
—	da je učitelj ali sodelavec v srednji šoli z visoko izobrazbo v svoji smeri,
—	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit.
Rok prijave je 8 dni. O izbiri bomo kandidate obvestili 15 dni po izteku razpisnega roka.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge pošljite na naslov: SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE - RAZPISNA KOMISIJA ZA VODJE, Murska Sobota, Naselje V. Vlahoviča 12.	 .
PORABA NA m2 SAMO 8 I GORIVA V KURILNI SEZONI r
varčuje Z/energijo
To kar so bile za marsikoga včeraj še samo sanje, smo v Marlesu uresničili. S povečano izolacijo in trislojno zasteklitvijo naših hiš ter drugimi tehničnimi izboljšavami nam je uspelo zmanjšati porabo gorilnega olja na samo 1000 litrov letno.
Prepričajte se sami. Obiščite našo vzorčno hišo Marles; postavili smo, jo, da bi se o vsem prepričali in se lažje odločili. Hiša je komfortno / opremljena — pridite, mogoče boste dobili tudi idejo za opre- / mo svojega lastnega stanovanja.	/
Prosim, pošljite
f mi informacijo o Marlesovih hišah
BI prospekte — brezplačno
/ katalog Montažna gradnja s zaščitna vrednost 200 din /	plačilo po povzetju — v tujino
s	katalog ne pošiljamo
ime in priimek,___________________________
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
MM«
GORNJA RADGONA n.sol.o.
SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o„ Gornja Radgona, Ljutomerska 29, tozd Proizvodnja nadgradenj, objavlja prosta dela in naloge
Vodje proizvodnje
Pogoji:
—	visoka ali višješolska izobrazba strojne ali organizacijsko proizvodne smeri
—	4 leta delovnih izkušenj
—	izpit iz varstva pri delu
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Prijavljane kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku, določenim s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije.
za gradnjo kirurgije
Marija Šebjan, Gregorčičeva 18, M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Petra Gumilar, Murska Sobota) — 3.000.— din; Fanika Stanjko Ljutomer (namesto venca za Anico Perša, Babinci) — 2.000,— din; Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto venca na grob umrlih članov: Ludvika Kuharja, Puconci 59; Karla Sukiča, Puconci 52; Aleksandra Harija, Križevci v Prekmurju 178, Jožefa Farteka, Otovci 77; Marije Vrabl, Tropovci 20; Štefana Rožmana, M. Sobota, Čopova ul. 12; Karoline Pintarič, Martjanci; Ane Cmor, Martjanci; Rozalije Šadl, Ropoča 15; Alojza Tanaceka, M. Sobota, Štefana Kovača 19) — 15.000.— din; Družina Štefana Smodiša, Gornja Radgona (namesto šopka na grob pok. Janeza Kučana, Panovci) — 2.000.— din; Družina Perš, Šalovci 168 (namesto šopka pok. Janeza Kučana, Panovci) — 2.000.— din; KS Dokležovje (namesto venca na grob pok. Štefanu Klemenčiču, Dokležovje) — 5.000.— din; Potrošnik OOS TO Merkur (namesto venca na grob očetu Stefana Banka, M. Sobota) — 3.000,— din; Družina Mandič, Naselje Prekmurske brigade 26 (namesto venca na grob pok. Evgenije Gumilar) — 2.000.— din; Družina Rengeo, Naselje prekmurske brigade 24 (namesto venca na grob pok. Evgenije Gumilar) — 2.000.— din; OOS Občine Murska Sobota (namesto venca na grob pok. matere Petra Gumilarja) — 3.000.— din; Anica Čahuk, Murska Sobota (namesto venca za pok. Lojzeta Tanaceka) — 3.000.— din; OOS LIV TOZD Oprema in orodja Rogašovci (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Dušana Kala-marja, Matjaševci) — 3.000.— din; Žuža Zelko, Cankarjeva 64, Murska Sobota (namesto cvetja pok. Lini Pintarič, Martjanci) — 1.500.— din; Pomurska rokometna zveza Murska Sobota (namesto cvetja pok. Mateju Klopčiču iz Gornje Radgone) — 3.500.— din; OOS Tov. mlečnega prahu Murska Sobota (namesto venca očimu Štefke Karas, St. Rozmana 8, M. Sobota) — 5.000.— din; Osnovna šola 17. oktober Beltinci (namesto venca za pok. Terezijo Kustec, mamo Terezije Gjergjek) — 2.500.— din; Bivši sodelavci »Mura« — računovodstvo (namesto venca za pok. Ido Poredoš, M. Sobota, Št. Povača 1) — 17.500.— din; Družina Vitez, Št. Kuzmiča 25, M. Sobota (namesto venca na grob pok. sorodnika Štefana Banka, Sebeborci) — 5.000.— din; Andrej Rošker, M. Sobota, Mladinska 22 a (namesto cvetja za Jožeta Podleska, sodnika iz M. Sobote) — 10.000.— din; Jolanka Novak, Suhi vrh 8 (namesto šopka na grob Ivanu Sukiču iz Bokrač) — 2.500.— din; OOS Osnovne šole »Miško Kranjec« Velika Polana (namesto venca na grob pok. mami Rozine Žalik, Velika Polana) — 3.000.— din; Sodišče združenega dela v Murski Soboti (namesto venca na grob pok. Jožeta Podleska) — 5.000,— din; Feri Šiftar, Kocljeva 2, M. Sobota (namesto cvetja na grob Zorkove mame) — 4.000,— din; ZD Murska Sobota — Šolski dispanzer (namesto venca na grob pok. matere dr. Jožeta Zorka) — 5.500,— din; Marija Jonas, Adrijanci 43 (namesto venca na grob pok. Jožeta Podleska) — 3.000.— din; Loterija Slovenije, Ljubljana (namesto venca na grob ob smrti očeta tov. Angele Smolko) — 10.000,— din; Družina Šarkanj in Kolbl, Prežihova 4 (namesto venca za Jožeta Podleska, Kopitaijeva, M. Sobota) — 5.000,— din; Vilko dr. Beguš z družino, Št. Kovača 35, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Podleska, M. Sobota) — 5.000.— din; Obrtno združenje Murska Sobota (namesto venca pok. obrtniku Feriju Vrečiču, M. Sobota) — 3.000.— din; ABC Pomurka DO Agromerkur Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Franca Vrečiča) — 2.000,— din; Potrošnik OOS TO Izbira Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Helene Hartman) — 3.000,— din; Potrošnik OOS TOZD Izbira Murska Sobota (namesto venca na grob pok. materi Pavla Šadla, Cankova^— 3.000,— din; OOZS Mlinopek Murska Sobota (namesto venca pok. očetu Jožeta Trplana) — 3.000.— din; Družina Viktorja Tkalca, Beltinci (namesto venca na grob pok. očetu Zvonka Balantiča) — 2.000.— din; Ivan in Franc Jerebic, Odranci (namesto venca za Milana Balantiča iz Lendave) — 5.000.— din; Marija Bunderla, Šulinci 2 b (namesto cvetja na grob pok. Janeza Časarja, Petrovci) — 1.500.— din; Družina C6r, Noršinci 40 (namesto cvetja na grob pok. Viktorja Cera, M. Sobota) — 2.000.— din; Družina Ščavničar, Oktobrske revolucije 1 (namesto cvetja na grob pok. Viktorja Cera, Košičeva 5,Murska Sobota) — 2.000.— din; Ema Bremen, Naselje ljudske pravice 27 (namesto cvetja na grob pok. Frančiške Ficko, Večeslavci) — 5.000.— din; Družina dr. Loperta, Titova 17, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Katarine Cipot, M. Sobota) — 3.000.— din; SGP Pomurje, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Antona Lupše, Maribor) — 8.500.— din; Družina Škrilec-Horvat, Markišavci (namesto cvetja na grob pok. Ane Rumič, Teša-novci) — 2.000.— din; Rumič Jožica, Moravske toplice (namesto cvetja na grob pok. Ane Rumič, Tešanovci) — 2.000.— din; Družina Šiplič, Gorica 22, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Eleka Smodiša, Stanjevci) — 2.000.— din; Družina Darinke Klepec; Sarkanj, Tomšičeva 12, M. Sobota (namesto cvetja Janka Lešnika, Razlagova, M. Sobota) — 2.000,— din; Družina Aleksandra Šarkanja, Tomšičeva 12, M. Sobota (namesto cvetja na grob nok. Viktorja Cera, Košičeva M. Sobota) — 2.000,— din; Družina Aleksandra Šarkanja, Tomšičeva 12 Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Škodnika, Lendava) — 2.000.— din; Frida in Vili Peček, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Janka Lešnika, M. Sobota) — 3.000.— din; Franc Banko, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Balerja) — 2.000.— din; Martin Balažič, Moščanci 47 (namesto cvetja na grob pok. Janka Lešnika, M. Sobota) — 2.000.— din; Ludvik Lipič, Št. Kovača 5 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Rožmana, Čopova) — 2.000.— din; Pevci žalostink, Zenkovci (namesto cvetja na grob pok. Elizabete Šiftar, Zenkovci) — 2.000,— din; Gizela Vratarič, Martjanci 69 (namesto cvetja na grob pok. Helene Flisar, Brezovci) — 2.000.— din; Terezija Norčič, Martjanci 77 (namesto cvetja na grob pok. Ane Romič, Tešanovci) — 2.000.— din; Šarlota Šavel, Martjanci 29 (namesto cvetja na grob pok. Karoline Pintarič, Martjanci) —- 3.000.— din; Gorenje Elrad, Gornja Radgona (namesto cvetja na grob pok. Alojza Divjaka, Murščak) — 3.000,— din; Gorenje Elrad, Gornja Radgona (namesto cvetja na grob pok. Alojza Divjaka) — 2.000.— din; Gorenje Elrad, Gornja Radgona (namesto cvetja na grob pok. Ivana Verzela, Selišči) — 3.000.— din; Gorenje Elrad, Gornja Radgona (namesto cvetja na grob pok. Ivana Verzela, Selišči) — 2.000,— din; Alojzija Filipič, Brezovci 3, p. Puconci (namesto cvetja na grob pok. Helene Flisar, Brezovci) — 2.000,— din; Bela Sever, Pečarovci 10, p. Mačkovci (namesto cvetja na grob pok. Bela Sapa-ča, Žepovci, 69253 Apače) — 2.000.— din; Družina Šantavec, Pečarovci 45, p. Mačkovci (namesto cvetja na grob pok. Bela Sapača, Žepovci, 69253 Apače) — 2.000,— din; RK Rogašovci (namesto cvetja na grob pok. Marije Holsedl) — 2.000,— din; Kolektiv šole Fokovci (namesto cvetja na grob pok. Janeza Kučana) — 5.000.— din; Učenci šole Fokovci (namesto cvetja na grob pok. Janeza Kučana) — 3.000.— din; Ema Ferencek z družino, Tešanovci 103 (namesto cvetja na grob pok. sorodnika Geza Bertalaniča) — 2.000,— din; Matija Tišlarič, St. Kuzmiča 6, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožetu Podlesku) — 2.000.— din; Občinski komite ZKS Murska Sobota — KS Park (namesto venca za pok. Ido Poredoš, M. Sobota) — 4.000.— din; Občinski komite ZKS Murska Sobota — KS Park (namesto venca za Jožeta Podleska, M. Sobota) — 4.000,— din; Osnovna šola Tišina (namesto vencev na grob pok. mame sodelavka Anice Ignič in Helene Šenčur) — 10.000.— din; Osnovna šola Ivan Cankar, Ljutomer (namesto venca pok. Slavice Kolarič) — 5.000.— din; Gospodarska zbornica Slovenije DS strokovnih služb Ljubljana (namesto venca za pok. mamo Štefana Mozerja) — 6.000.— din; Greta Varga, Murska Sobota (namesto venca za pok. Evgenijo Gumilar) — 2.000,— din; Alojz Kovač Šalovci (namesto cvetja pok. Franca Vrečiča) — 2.000.— din; Sodelavci KRKE TOZD ISIS Ljutomer (namesto venca pok. sestri Stanka Vreča iz Babinec) — 6.000.— din; Družina Franca Fujsa, M. Sobota, Kroška 57 (namesto venca Jožeta Krčmarja iz Ižako-vec) — 2.000,— din; Viljem Žižek, M. Sobota (namesto cvetja za pok. Jožeta Podleska) — 3.000.— din; Družina Jakšič, Dol Bistrica 37 (namesto venca na grob pok. Vesne in Marka dr. Godina) — 14.000.— din; Jolanka Novak, Suhi vrh 8 (namesto cvetja na grob pok. botra Jožefa Flisarja, Tešanovci) — 3.000,— din; Društvo upokojencev, Krog (namesto venca za pok. Marijo Senčar) — 1.500.— din; Panonija — komercialni sektor — sodelavci (namesto venca pok. očetu Milana in Zvonka Balantiča) — 10.000.— din; Družina Janeza Šafariča, Beltinci (namesto venca na grob pok. očeta Vilija Vrbnjaka) — 4.000.— din; Karel in Fani Balajc, Št. Kovača 26, M. Sobota — 20.000.— din; OORK M. Sobota KO RK PARK M. Sobota — 20.000.— din; Alojz Trajbarič — 1.820.— din; Športno društvo Čepinci — 10.000,— din; Aktiv žensk Fikšinci — 5.000,— din;
STRAN 20
VESTNIK, 27. MARCA 1980
prodam
KOSO ZA ZETOR 47 ali 49, novo, prodam. Vlado Karlo, Gra-bonoš 33, p. Videm ob Ščavnici. GR-12579
FIAT 132, star šest let, dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu: (069) 74-712, po 15. uri. GR-12580
ZAMRZOVALNO OMARO OBODIN, 120 1, prodam. Telefon: 74-528. GR-12581 TRAKTOR GOLDONI, dizel, 14 KS, s frezo in prikolico prodam. Karoly Biro, Dolga vas 21 b. LE-10084
GOLF J, letnik 1977 (avgust), prodam. Informacije: telefon (069) 81-751. IN-18916 CISTERNO, 2200 1, in ZASTAVO 750 z rezervnimi deli ter dve gumi 165-13, prodam. Branko Petovar, Stara Nova vas 34, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18918
GRADBENO PARCELO PRODAM. Rakičan, Zvezna 15. M-1268
MOPED 15 SLC, star pet mesecev, in dve čistokrvni nemški ovčarki z zelo dobrim rodovnikom prodam. Anton Idič, Bakovci, Mladinska 32. M-1295
SENO IN OTAVO, balirano, ugodno prodam. Šalamenci 76. M-1296
ŠTIRI KOLESA S PLATIŠČI (175 x 14), prodam. Jerebic, Ivanci 83. M-1297
SENO, večjo količino, prodam. Renkovci 127. M-1298
HIŠO V MARIBORU, s kovinarsko delavnico in dovoljenjem za gostinsko obrt, prodam. Ponudbe pod geslom: »DVE PANOGI« na upravo lista. IN-1891 'STAREJŠO HIŠO Z NOVEJ-
ŠIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 1,36 ha zemljišča ob asfaltni cesti, na ravnini, blizu Ljutomera prodam ali dam v najem. Ponudbe pod »POŠTENOST« na upravo lista. IN-18893
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ugodno prodam. Kroška 23. M-1302
DIANO, letnik 1977, registrirano do februarja 1987, prodam. Telefon: 23-368. M-1305 ENODRUŽINSKO STANOVANJE, v odličnem stanju, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1306 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO prodam. Pečuh, Stara 8, M. Sobota. M-1307
LETNO KABINO ZA TRAKTOR ŠTORE IN SVINJO ZA ZAKOL, 140 kg, prodam. Iva-novci št. 41. M-1308 NIZKOTLAČNO STISKALNICO ZA SENO IN SLAMO ter nakladalec za gnoj, zadnji, prodam. Kučan, Lucova 32. M-1310 KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK (globok-športni), prodam. Telefon: 24-479. M-1312 POHIŠTVO ZA SPALNICO UGODNO PRODAM. Murska Sobota, Prešernova 6. M-1314 MOŠKA OBLAČILA št. 50 in ŽENSKA OBLAČILA št. 40—44, dobro ohranjena, ugodno prodam. Murska Šobota, Mladinska 8. M-1315 STISKALNICO ZA SADJE, leseno, in seno prodam. Marija Žižek, Gornja Radgona, Spodnja Ščavnica 11. M-1316
PLUGE IMT, visoki klirens, 10-colne, prodam. Brezovci 20. M-1317
KABINO ZA TRAKTOR ZETOR 5011 ali 7011 ter lok za traktor deutz, 45 in 48 KS, trosi-lec krpan za hlevski gnoj in škropilnico metalna, 300 1, prodam. Jože Šoštarič, Lukavci 11, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1319 SEMENSKI KROMPIR IGOR
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emn in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni, novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM 24 Can. dol., 18 USA dol., 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pnJugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska CGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
(okrog 500 kg), prodam. Markovci 32. M-1321
ZASTAVO 750 (po delih), prodam. Lipovci 49. M-1322 HRASTOVE PLOHE, 5 in 8 cm, ter drva prodam. Strukovci 25. M-1324
SENO IN OTAVO, večjo količino, prodam. Okoslavci 11, P- Videm ob Ščavnici. M-1325
LINIJO AVTOMATOV ZA IZDELAVO VZMETI, skupaj devet strojev, z vsem priborom, pečjo za termično obdelavo, tehtnico za merjenje sile ter več ročnih priprav, kompletno z materialom in delom prodam. Ponudbe pod šifro: »VSE SKUPAJ«. IN-18892
MERCEDES 190 D prodam. Bogojina 52. M-1329
VOLGA, letnik 1974, v dobrem stanju, in peč za centralno ogrevanje K-17, možnost kuhanja, na prodaj. Nandi Šlihthuber, Daneta Šumenjaka 5, telefon 21-981. M-1330
POHIŠTVO ZA SPALNICO, novo, prodam. Bratonci 169 ali 171. M-1331
KRMO (4000 kg), prodam. Fik-šinci 6. M-1332
SENO, večjo količino, prodam. Ivan Tibaut, Žižki 75, p. Črenšovci. M-1333
HIŠO V RAKIČANU prodam. Telefon: 23-278. M-1334
NSU 1200 C, nevozen, in avtoradio s kasetofonom, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-1336 TRAKTOR STEYR 28 s koso in kabino prodam. Vanča vas 31. M-1337
SENO PRODAM. Mačkovci 10, telefon 77-129. M-1340
PLUG BATUJE prodam. Lipa 151. M-1341
TELICO, kontrola A, brejo sedem mesecev, prodam. Ižakovci 65. M-1342
MOTOKULTIVATOR IMT 509 s frezo, novo, po ugodni ceni prodam. Odranci 306. M-1343 ŠKODO 110 L (po delih), prodam. Razkrižje 12. M-1345 KRAVO, staro osem let, brejo sedem mesecev, prodam. Trnje 63. M-1352
TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Dolina 40. M-1353 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Telefon: 26 477. M-1354
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Bemjak, Murska Sobota, Staneta Rozmana 4. M-1355 KOZLA PRODAM. Dolnja Bistrica 65, 69232 Črenšovci M-1357
NOV STEREO SANYO, HIGH SPEED DUBBING, TURBO SNEMANJE, 2 kaseti, 15 W, in  slušalke prodam. Visočnik, Murska Sobota, Mojstrska L M-1359 KROMIRANI ŠTEDILNIK (3 plin + elektrika), kot nov, za polovično ceno prodam. Voroš, Murska Sobota, Stara 10, telefon: 24 681. M-1361
MLADO KRAVO, brejo, prodam. Bratonci 89. M-1362 GRADBENO PARCELO V MURSKIH ČRNCIH (pri hiši Gjerek, št. 45), velikosti 8,62 a, komunalno urejeno, z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Naslov v upravi lista. M-1363 LENDAVSKO VINO, večjo količino, prodam. Mala Polana 63 a. M-1365
SEDEM STOJIŠČ ZA KRAVE, kompletno z rešetkami, novo, seno in obračalnik Panonija, skoraj nov, prodam. Ferencek, Dobrovnik 219. M-1366
KOSO DUBRAVA ZA IMT 542, novo, prodam ceneje. Celec, Gorica 41. M-1367
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2,5 ha zemlje, ob glavni cesti, Sebeborci 54, prodam. Informacije v soboto in v nedeljo. Varga, Brezovci 77. M-1368
OSEBNI AVTO VAUXHALL VIVA, letnik 1973, neregistriran, prodam. Štefan Činč, Beltinci, Ribiška pot 14. M-1401
AVTO WARTBURG KARAVAN, letnik 1976, prodam. Šalamenci 39. M-1402
REGAL ZA DNEVNO SOBO, sedežno garnituro in njivo na
Krajni prodam. Ernest Šoštarec, Murska Sobota, St. Rozmana 15. M-1403
AVTO ZAPOROŽEC, letnik 1974, z rezervnimi deli, prodam. Ogled ob delavnikih po 15. uri. Partizanska 47. M-1404
TRAKTOR STEYR, 18 KS, z reduktorjem, koso in' jermenico prodam. Kupšinci 39. M-1406 BARVNI TELEVIZOR, starejši, prodam. Čarič, Murska Sobota, Titova 11 b. M-1407
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 6a. M-1408
RENAULT 4 TLS, letnik 1978, prevoženih 59.000 km, prodam. Pertoča 116. M-1409
SENO IN OTAVO, balirano, ugodno prodam. Makovec, Kra-šči 42, ali telefon: 23 342. M-1410
OSEBNI AVTO ZASTAVO 101 prodam. Informacije popoldne: telefon 22 235. M-1411
DVOSOBNO STANOVANJE S KLETNIMI PROSTORI IN MANJŠIM VRTOM V LENDAVI, Partizanska 53, primerno za mlajša ali starejša zakonca, prodam. Vprašati: Kranjčeva 76, telefon 75 668. M-1412 PLASTIČNE HOBOKE, 601, primerne za vino ali podobno, 2001 pločevinaste sode, plošče stiropor, 4—5 cm (3m3) in polietilensko folio (PVC), 0,10 mm, širina 4 m, okrog 100 kg, ugodno prodam. Inž. Perš, Naselje MDB 16, 69000 M. Sobota, telefon 25 045. M-1360
SENO UGODNO PRODAM. Lukačevci 8. M-1369
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Ženavlje 38. M-1371 MEŠANI GOZD V ROPOČIH, 23 arov, prodam. Zenkovci 90. M-1372
SENO, 5 t, kakovostno, in koruzo, poltrdinko, prodam. Krašči 18 — pri žagi. M-1373 ROTACIJSKO KOSO RK 165, rabljeno eno sezono, kombajn s koso, 2,5 m, in Renault 4, letnik 1978, prodam. Kutinci 6, p. Videm ob Ščavnici, ali telefon 79 235. M-1375
ZAMRZOVALNO SKRINJO, r abljeno, prodam. Markovci 14. M-1376
KRAVO, brejo šest mesecev, prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-1377
TELICO, brejo pet mesecev, prodam. Ludvik Felkar, Dolič 9, ali po telefonu 78 227. M-1381 HIŠO V SUROVEM STANJU,v bližini Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-1382 SLIVOVKO, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M-1384
ŠKODO 100, letnik 1972, prodam. Lipa 12, p. Turnišče. M-1385
SADNI IN ZELENJAVNI VRT V VERŽEJU, 4 are, z vodo na črpalko, ograjen, na mirnem in sončnem kraju, ob akacijevem gozdu, prodam. Priložnost za čebelarje in rekreacijo, ter KATR-CO, vozno, registrirano, poceni prodam. Lutrov, Križevci 3 a. M-1386
JABOLKA (za 200 din kg) prodam. Gostilna Štivan, Bodonci. M-1387
NOVO STANOVANJSKO HIŠO s 45 ari zemlje, 10 km iz Gornje Radgone, ob asfaltni cesti, prodam. Telefon dopoldne: 74 531, popoldne 74 256. M-1388 JAWO 350, poteka prva registracija, in FORD 20 TLX, letnik 1970, registriran do novembra 1986, prodam. Jože Marič, Ska-kovci 14, p. Cankova. M-1389 GARAŽNA VRATA, železna, skoraj nova, prodam. Jovo Lazič, Černelavci, Gorička 47 ali telefon: 22 842. M-1390
KRAVO, brejo sedem mesecev, vozno, prodam. Renkovci 124, p. Turnišče. M-1391
KAKOVOSTNO SENO PRODAM. Prosenjakovci 57. M-1392 BARVNI TELEVIZOR GORENJE TRD 703 z daljinskim upravljanjem prodam za 200.000 din. Jambor, Staneta Rozmana 8, telefon 21 685. M-1393
ŠKODO 120 L prodam. Rakičan, Štefana Kovača 17. M-1394
ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam za 300.000 din. Kupšinci 23. M-1395
ŠKODO 120 GLS, letnik 1983, prodam. Naslov v upravi lista. M-1396
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN NEKAJ ZEMUE OB GLAVNI CESTI prodam. Naslov v upravi lista. M-1397 Po pokojnem Ivanu Žižku iz Črenšovec 162 bodo 31. marca ob 13. uri na javni dražbi naprodaj naslednje nepremičnine: 8 parcel obdelovalne zemlje, 3 parcele gozda in 2 parceli travnika. Vse informacije dobite v Čren-šovcih 168 a ali po telefonu: 70 052. M-1398
TRAVNIK, 29 arov, in večjo količino sena prodam. Žižki 101. M-1399
ŽITNI KOMBAJN CLAS KOMPAKT 25, novejši tip, prodam. Jože Sever, Pečarovci 91 b, p. Mačkovci. M-1181
NOVO PEC EMO CENTRAL, nerabljeno, 20.000 kalorij, možnost kuhanja, nujno prodam. Cena 110.000 din. Naslov v upravi lista. M-1346
VRSTNO HIŠO prodam. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 9. M-1347
SENO prodam. Karel Kuronja, Panovci 13, p. Križevci v Prekmurju. M-1348
SENO IN OTAVO prodam. Kupšinci 39, p. M. Sobota. M— 1350
PARCELO V MORAVSKIH TOPLICAH prodam. Telefon: (069) 26-434. M-1400
Za okras vašega vrta pridelujem in prodajam najnovejše kmetijske pridelke:
— Buče velikanke, katerih teža je do 100 kg in so okusne za prehrano. Cena semena je 30 dinarjev.
— Najnovejša vrsta paradižnika-paprike (paradižnik kot paprika), ki doseže dolžino ploda od 18 do 20 centimetrov. Z ene sadike se dobi od 10 do 15 kilogramov. Je zelo okusen za prehrano in se dobro hrani v hladilniku. Cena semena je 10 dinarjev. Paradižnik velikan doseže težo do 1,2 kilograma. Cena 1 semena je 10 dinarjev.
— Najnovejša vrsta stročjega Jl-žola z dolžino stroka do enega metra, je zelo okusen za prehrano in se dobro hrani v hladilniku. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Paprike velikanke, ki dosežejo težo do 400 g. Cena enega semena je 10 dinarjev.
— Kumare velikanke z dolžino čez 60 cm, rastejo ob opori. Po potrebi jih lahko režemo za solato, a še naprej rastejo. Okusne so za prehrano in obstojne v hladilniku. Rodijo do novembra. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Bučke velikanke dosežejo dolžino do 1,5 metra, okusne so za zavitke, cvrtje in obstojne v hladilniku, lahko se režejo, a še naprej rasejo. Cena enega semena je 40 dinarjev.
— Seme osleza (hibiskusa), grškega izvora, je hranljiv in okusen. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Nova vrsta dinj, kanadskega izvora; so zelo okusne in sladke, obstojne v hladilniku in odlične za pripravljanje. Cena enega semena je 20 dinarjev.
Po pošti vam pošljem za najmanj 1.000.- dinarjev semen, ki jih želite. Pri vsaki pošiljki pošljem tudi navodila za gojenje vseh naštetih pridelkov. Radmila Radičevič, Stulac, 36210 Vrnjačka Banja ali telefon: (036) 65-413. M-OP
SENO IN OTAVO (okrog 21) prodam. Vprašati v Bogojini 155. M-JŠ
TRAKTOR IMT 560 in novo valilnico za 65 jajčk prodam. Šafar-sko 22 d. IN-18921
PARCELO Z VINOGRADOM ob asfaltni cesti na Rožičkem Vrhu in 4200 kosov opeke prodam. Informacije: Bučečovci 44. IN-18920
FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. M. Sobota, Razlagova 7, telefon: 22-968. M-1414
SENO PRODAM. Kramar, M. Polana 89. M-1415
KAKOVOSTNO KRMO prodam. Črnko, Markovci 100. M—1416
TRAKTOR ŠTORE FIAT 404, na prednji pogon, skoraj nov, prodam. Krog, Trubarjeva 19. M-1417
POČITNIŠKO HIŠO NA VA-NEČI, na 10-arski parceli, sadovnjak že rodi, prodam. Naslov v upravi lista. M-1419  KOSILNICO BCS prodam. Petanjci 89. M-1420 NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO Z GOSTINSKIM LOKALOM V BLIŽINI MORAVSKIH TOPLIC, ob zelo
prometni cesti, prodam. Naslov v upravi lista. M-1421 TRAKTOR IMT 558 prodam. Veščica 55, p. M. Sobota. M-1422
MOTORNO ŽAGO DALME-RO 70 prodam. Jože Borovnjak, Serdica 85. M-1423
ZASTAVO 101 GTL, 5 vrat, staro eno leto, nujno prodam zaradi gradnje. Cena 1,25 M. Telefon dopoldne: 22-311. M-1424
WARTBURG, letnik 1980, IN WARTBURG, letnik 1985, prodam. Časar, Križevci 62 v Prekmurju. M-1425
KRMO (seno, otavo), večjo količino, prodam. Kuštanovci 49. M-1426
VINOGRAD s hišo in kletjo v okolici Ljutomera prodam. Vse informacije dobite po telefonu: (069) 81-583 ali (062) 31-910. Kličete lahko od 31. marca 1986 do
4. aprila 1986, in to od 8. do 20. ure. M-1427
NADSTROPNO HIŠO S PRIZIDKOM in dvema garažama prodam. Murska Sobota, telefon: 22-583. M-1428
STAREJŠO KMEČKO HIŠO z 1 ha zemlje, 14 km oddaljeno od Murske Sobote, prodam. Ivan Nemec, Murska Sobota, Župančičeva 11, ali telefon: 21-682. M-1429
SENO PRODAM. Rački Vrh 10. M-1431
MEŠANI GOZD NA GORIČKEM prodam. Ogled v soboto ali nedeljo. Naslov v upravi lista. M-1432
VINSKO KLET, zgrajeno do 4 faze z 20 ari rodne zemlje, na Kapeli, prodam. Telefon: 73-509. M-1433
BARVNI TELEVIZOR GORENJE AMETIST z daljinskim upravljanjem, star pet let, ugodno prodam. Murska Sobota, Prešernova 16 a. M-1435
KRAVO S TELETOM, prvesni-co, kontrola A, staro 26 mesecev, prodam. Šalamenci 70. M-1452 DVOREDNI SADILEC OLT ZA KORUZO in ROTACIJSKO KOSO 135 prodam. Lemerje 62. M-1453
ČEBELJE PANJE AŽ, 40 kosov, in 200 satnic z okvirji, čebelnjak 3 x 4 m, žensko kolo in domačo mast prodam. Križevci 2 v Prekmurju. M-1454
MIZARSKO ORODJE, skobeljni stroj s petimi operacijami, tračno žago (»pant« žago), vse novo, lesno stružnico, delovna razdalja 90 cm, in ves drobni inventar prodam. V račun vzamem tudi avto. Naslov v upravi lista. M-1456
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, NOV, EKRAN 65 cm, prodam. Lešnik, Križevci 73 pri Ljutomeru. M-1457
RENAULT 18 TLJ, prevoženih 10.000 km, prodam. Puževci 27. M-1460
DVOSTANOVANJSKO HIŠO V BELTINCIH PRODAM. Informacije v odvetniški pisarni Danila Harija, v Murski Soboti. M—1461
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, prodam. Telefon: (069) 81-879. M-1462
OMARO KATARINA ZA DNEVNO SOBO prodam.
Ogled v soboto, 29. marca 1986, prodam. Drago Kuhar, Puconci 89. M-1463
FIAT 126 P, letnik 1984, registriran do 14. 6. 1986, prodam. Ogled po 16. uri, razen v soboto in v nedeljo. Lipovci 214. M— 1437
17-ARSKO GRADBENO PARCELO V OKOLICI MURSKE SOBOTE, z gradbenim dovoljenjem, in 750 kosov betonskih zidakov za ograjo prodam. Naslov v upravi lista. M-1438
3-DELNE BRANE ZA TRAKTOR PRODAM. Poznanovci 23, telefon: 77-181. M-1439 KMETIJSKE STROJE PO IZBIRI, ZA RAZLIČNO UPORABO, prodam. Naslov v upravi lista. M-1313
OPEL KADETT, letnik 1971, registriran do marca 1987, prodam. Rakičan, Partizanska 3, telefon: 23 989. M-MM
73 AROV GOZDA, DELNO ZRELI BOR, DELNO MLADI LES, V BLIŽINI Logarovec, prodam. Telefon: (062) 796 139. M-OP
MOTOR ZA MAGIRUS 230, vetrobransko steklo, hidravlični volan in prekucnik s cilindrom prodam. Telefon: 21 691. M-1441
JERMENICO ZA TRAKTOR ZETOR prodam. Gančani 100. M-1442
MALE PUJSKE PRODAM.
Krajna 69. M-1432 POČITNIŠKO HIŠICO 1MV, tip 410, izvozni model s petimi ležišči, staro štiri leta, prodam. Cena 680.000 din. Dobrovnik 238, telefon: (069) 70 429. M-1444
FORD TAUNUS, letnik 1971, na novo registriran, prodam. Jože Fajs, Murska Sobota, Stara ulica 4. M-1445
PRALNI STROJ GORENJE UGODNO PRODAM. Telefon: 24 410. M-1446
TRAKTOR ŠTORE 404 s kabino, prednji pogon, prodam. Dobrovnik 238, telefon: 069 70 429. M-1444
MLIN IDEAL ZA MLETJE ZRNJA Z LUŠČILCEM ZA KORUZO IN MOTORJEM PRODAM. Vogrin, Bratonci 69 a. M-1447
STAREJŠO KMEČKO HIŠO Z 22 ARI (elektrika in vodovod) prodam v Veščici 16 pri Murski Soboti. Informacije: Veščica 27 a, telefon (062) 29 378j. M-1448 MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 33. M-1449
OPRAVLJAM elektroinštala-terska dela, popravljam gospodinjske aparate in montiram TV antene. Drago Turin, Gornja Radgona, Leninova L
HLEVSKI GNOJ, večjo količino, prodam. Gančani 142. M-1450
TRAKTOR PORSCHE, 15 KS, s koso prodam. Jožef Gone, Dolina 94, p. Lendava. LE-10103 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE Z BOJLERJEM, 30.000 kalorij, prodam. Stara cesta 66, 69240 Ljutomer. IN-18930 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ugodno prodam. Anton Krajnčan, Ljutomer, Kidričeva 12. IN-1826
POSESTVO, 4 ha, z opremo, prodam. Radoslavci Ha. IN-18925
TRAMOVE, špirovce in plohe za ostrešje hiše, macesnove deske za ladijski pod in betonsko železo, 10 mm, prodam. Miran Nemec, Šalinci 1, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18927 HLADILNIK GORENJE PO UGODNI CENI PRODAM. Puconci 4, telefon: 72 505. M-MM ZASTAVO 750 nujno prodam. Kozar, Murska Sobota, Staneta Rozmana 3 a ali telefon: 26 186. M-MM
VINSKO TRTO (po 150 din) IN RAZNE SADIKE SADNEGA DREVJA (od 300—400 din) lahko dobite v Gor. Mihaljevcu 44, pri Štrigovi, v skladišču pri Vidcu. Telefon: 042 85 939. M-OP OSEBNI AVTO JUGO 45, star 20 mesecev, ugodno prodam. Sep, Moravske Gorice 89. M-1464
JUGO 45 prodam. Bratonci 21a. M-1465
SEDEŽNE PREVLEKE, zelenkaste, ZADNJE ZAVESICE, KLINASTI JERMEN, GLACE-OL IN OLJNI FILTER ZA RENAULT 18, vse novo, ter žensko poročno obleko št. 42 prodam. Flegar, Murska Sobota, Vrtna 6. M-987
TRAKTOR STEYR, 30 KS, z jermenico in varnostnim lokom prodam. Zvonko Škraban, Do-kležovje 164, p. Beltinci. M-1466 FIAT KOMBI 850, letnik 1983, IN TRIBRAZDNE OLTOVE PLUGE PRODAM. Satahovci 32. M-1467
ŠKODO, letnik 1976, prodam. Satahovci 25; M-1467
KRMO IN SLAMO prodam. Boreči 38, p. Tišina. M-1467 KUHINJSKE ELEMENTE IN MAJHEN ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK S PEČICO prodam. Hakl, Mladinska 10. M-1469 CITROEN GS 1,3, prva registracija februarja 1980, veljavna do februarja 1987, garažiran, prevoženih 59.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-1471 126 P, letnik november 1976, registriran do marca 1987, garažiran, prodam. Informacije popoldne, v soboto ves dan: Gorčan, Vrtna 6, telefon: 24 793. M-1472 SENO, večjo količino, v Čepin-Cih 2, prodam. Informacije: Karel Zorko, Trstenjakova 37, Murska Sobota. M-1473
DELNO DOGRAJENO NADSTROPNO HIŠO V GORNJI RADGONI, na Grajskem hribu, centralno ogrevano, prodam. Informacije po telefonu: 74 905. M-1474
ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1981, prodam. Beltinci, Panonska 2f. M-1479
HIŠO Z GOSODARSKIM POSLOPJEM na 14-arski parceli v Moravskih Toplicah prodam. Informacije vsak dan. Na bregu 24. M-1475
LADO 1500, letnik 1982, dobro ohranjeno, z dodatno opremo, ugodno prodam. Oeled v soboto in nedeljo. Zver, Gomilice 126. M-1476
KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK IN PRIKOLICO ZA AVTO PRODAM. Murska Sobota, Partizanska 44. M-1477 PEČ NA TRDA GORIVA KUP-PERSBUSČH, dobro ohranjeno, in 80-1 bojler po zelo ugodni ceni prodam. Anton Vouk, Štefana
STRAN 21
VESTNIK, 27. MARCA 1986
Kovača 30 (v prostorih KINA PARK). Ogled možen vsak dan, razen sobote, od 17. do 21. ure. M-1478
STAREJŠO HIŠO, primerno za obrt (prej trgovina), v Dolencih in KOVINSKO STRUŽNICO prodam. Informacije: Horvat, Murska Sobota, Veljka Vlahoviča 13. M-1480
KOSO DUBRAVA ZA TRAKTOR prodam. Gederovci 38. M-1481
MLADO BREJO KRAVO PO IZBIRI PRODAM. Lucova 3. M-1484
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983 december, prodam. Tropov-ci 69. M-1485
NOV TELEVIZOR, ekran 35 x 40 cm, uvožen, prodam. Jože Vrbnjak, Moravci 46, p. Bučkov-ci. M-1486
ZAIDALNO PARCELO, 6 arov, z lokacijskim dovoljenjem, v Krogu, prodam. Naslov v upravi lista. M-1487
ELEKTRIČNO RITMIČNO KITARO SOLTON, 100 W, ojačevalec za solo kitaro in mikrofone prodam. Anton Baša, Melinci 13. M-MM
razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 6851-0, izdane pri HKS KK Gornja Radgona. Anton Vrbnjak, Gornja Radgona, Porabska 8. M-12578
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani vajenski šoli ključavničarske smeri CPŠ Murska Sobota, izdanega za šolsko leto 1970/1971. Alojz Bere, Gančani 207, p. Beltinci. M-1303
STROJNO OBDELUJEM -IZRAVNAVAM MOTORNE GLAVE, ZAVORNE KOLUTE JN BOBNE. Opravljam servis za celotni Tomosov program, motorne žage Partner in druge avtomobile. Aleksander Hašaj, Murska Sobota, Čopova 26. M-1327
cijanski tlak. Keramičarstvo Štefan Klar, Ivanci 66, p. Bogojina, telefon 76 208. M-1379
BELEGA MAČKA POGREŠAM! Vse informacije proti zelo lepi nagradi sporočite na naslov: Nemeš, M. Sobota, Titova 8. M-1383
LOKAL ZA FRIZERSKI SALON oddam v MORAVSKIH TOPLICAH. Telefon: (069) 26 434. M-1400
OBRTNIKOM, GOSTILNIČARJEM IN AVTOPREVOZNIKOM VODIM DVOSTA-VNO ALI ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO. Telefon: 23 408, Murska Sobota, Šercerjevo naselje 18. M-1413
ODSTOPIM VRSTNO MONTAŽNO HIŠO MARLES v stanovanjski zadrugi Čemelavci. Naslov v upravi lista. M-1430 GOSPODINJE POZOR!
kupim
CILINDER ZA SKLOPKO, spodnji, star ali nov, za moskvič, kupim. Janez Ščančar,  Murska Sobota, Cankarjevo naselje 25. M-1299
NOSILCE (TRAVERZE), št. 18, dolžine 5,5 m, kupim. Noršinci 14, p. Martjanci. M-1300 PREDNJA BLATNIKA ZA WARTBURG KUPIM. Dokle-žovje 88. M-1304
KRMILNO PESO, 1 t, kupim. Ivanci 14, p. Bogojina. M-1318 POHIŠTVO ZA KUHINJO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-1378
OTROŠKO POSTELJICO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-1380
STAREJŠE KOVAŠKO NAKOVALO KUPIM. ČAHUK, Fokovci 51. M-1440
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala št. 73-1977/78, ki ga je izdala Gimnazija v Murski Soboti. Julij Nemeš, MotVar-jevci 31. M-1351
INŠTRUIRAM NEMŠČINO
ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE. Naslov v upravi lista. M-1370
POLAGAM KERAMIČNE
PLOŠČICE, marmorni in vene-
Imate težave z zamrzovalno skrinjo, ki rosi, toči ali se na njej nabira led? Pokličite servis po telefonu: 062 774 806. Popravimo vam takoj, strokovno, na vašem domu. Žlahtič, Rogaška 54, Ptuj.
M-MM
izgubljeno
IZGUBIL SE JE VELIK ČRN PES, SLIŠI NA IME NERO. Vse informacije sporočite na naslov: Papič, Murska Sobota, Cankarjeva 14, telefon 22 234. M-1418
ABC Pomurka
ŽVZ ža Pomurje
Murska Sobota
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta kadrovsko štipendijo
za a)
b)
šolsko, le to 1986/87
1 štipendijo za študij na Biotehniški fakulteti VTOZD Agronomija smer poljedelstvo,
1 štipendijo za študij ha Fakulteti za elektrotehniko smer računalništvo — programer.
Delo in trpljenje bilo vajino je življenje, nam ostala je praznina in z njo bolečina.
V SPOMIN
Letos mineva pet let, odkar nas je po dolgi bolezni zapustila mama, tašča in omama
Gizela Horvat
roj. Lanjšček
in 22 let, odkar nas je zapustil oče, tast in opapa
Ferdinand Horvat
iz M. Sobote
Še vedno je težko spoznanje, da smo ostali sami. Ohranili smo vaju v lepem spominu.
V zahvalo vama s cvetjem in svečko krasimo grob.
VSI VAJINI
STANOVANJSKO HIŠO V SREDIŠČU LENDAVE, KIDRIČEVA 37, prodam. TELEFON: (069) 75 780. LE-10066
Prosilci morajo k vlogi (obr. DZM SPN-1- Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti:
— potrdilo o vpisU;
— overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdila višješolske oz. visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih;
— potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz'delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanerp delovnem času in drugih virov).
Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija 1986 na gornji naslov.
-........ ....—  .........—1
GOSTINSKI LOKAL SED-MICA V SREDIŠČU LENDAVE, Partizanska 46, prodam. Ogled možen v petek, soboto in nedeljo, od 16. do 21. ure. Telefon: (069) 75 780. LE-10065
sobe
OPREMLJENO SOBO IN KUHINJO ODDAM. Prednost imajo tisti, ki odkupijo pohištvo. Telefon: 24 639. M-1451
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista. M-1455
zaposlitve
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM DVA ZIDARJA. OD 100.000 din. Brezplačno stanovanje preskrbljeno. Olga Recek, Laznica, Ob Lazni-škem potoku 7, 62341 Limbuš pri Mariboru. M-1405
ŠIVILJO ZAPOSLIM. Interesenti naj se oglasijo 29. marca ali 5. aprila. Naslov v upravi lista. M-1459
SLOVIN - LJUTOMERČAN LJUTOMER kmetijstvo in predelava
Tozd Živinoreja-poljedelstvo, Kolodvorska 14
Objavlja javno dražbo
naslednjih strojev in priključkov
1 rotacijska kosilnica
1 trosilec hlevskega gnoja MENGELE 2 dvoosni prikolici — 31
silažni kombajn, traktorski SK 80 zvezdasti gradnik krožna brana
košara za nakladalec CARLO PEŠCI traktorsko kabino
brusilnik za kose BUSATIS opreme za strojno molžo
več kovinskih rešetk za bokse več plastičnih pladnjev za bokse
izklicna cena za kos din 120.000,— 100.000,— 100.000.— 250.000,—
20.000,— 70.000,—
5.000,— 5.000,—
5.000,— 1,200.000,— od 3.000,—do 5.000,—
10.000,—
Javna dražba bo 5. aprila 1986 ob 8. uri pri mehanični delavnici na Podgrad ju.
Uro pred začetkom je možen ogled strojev in priključkov, prav tako plačilo 10-odstotne kavcije.
Izdražene stroje je potrebno plačati in dvigniti v 8 dneh, sicer varščina zapade.
Pri kovinskih rešetkah za bokse in plastičnih pladnjih za bokse se obračuna prometni davek.
V življenju mnogo sem gorja prestal, zato brez solza pustite me, da bom v grobu hladnem mirno spal.
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 79. letu za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, tast, stari oče, dedek in brat
Ludvik Škalič
iz Sebeborec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, grob zasuli z venci in šopki, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin, g. duhovniku za ganljive besede, pevcem žalostink, godbi na pihala, ter govornikoma KS in GD Sebeborci. Hvala tudi vsem gasilcem, sodelavcem Valilnice Puconci, Mure in IMP Blisk iz M. Sobote.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Sebeborci, Martjanci, 21. marca 1986
Žalujoči: žena Etelka, hčerke Elza, Erika in Greta z družinami, vnukinja Edita z družino ter sestri Jolanka in Irena z družinama

V SPOMIN
19. marca so minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi
Franc Snepf
iz Gorice
Z bolečino v srcih se spominjamo nate in ne moremo razumeti, da te ni več med nami.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob.
VSI TVOJI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
Matije Pušenjaka
iz Radomerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župnikoma za cerkveni obred, govorniku za izrečene besede, pevskemu zboru DU Ljutomer in GD Radomerje.
Žalujoči: sinovi Slavko, Franc, Janko ter hčerke Micka, Tončka, Tilčka in Frančka z družinami
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 68. letu zapustil dragi mož, oče in dedek
Zoltan Balajc
iz Čikečke vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala medicinskemu osebju Splošne bolnišnice v Murski Soboti, duhovnikoma in predstavniku KS Prosenjakovci-Čikeška vas za poslovilne besede, prostovoljnemu gasilskemu društvu v Čikečki vasi, pevcem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Čikečka vas, 18. marca 1986
Žalujoči: žena Helena, sinova Geza z ženo in Bela z družino, hčerka Helena z Robertom in drugo sorodstvo
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)
ŽAHVALA
V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama, babica in sestra
Marija Smodiš
roj. Kuzma iz Veščice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje ter jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družinam Pojbič, Krančič, Dani, Žibrik, Flisar in Kozic, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, GD Veščica, predstavniku KS za poslovilne besede, kolektivom ZGEP Pomurski tisk tozd Karto-naža — izsekovalnica ter OŠ Tišina in učencem 4. a razreda.
Žalujoči: sin Evgen z ženo, hčerka Helena z možem, vnuki Marjana, Majda in Evgen z družinami ter Darja, pravnuki Simona, Matjaž, Mateja in Uroš, brat Franček z druži no iz Gederovec in drugo sorodstvo
STRAN 22
VESTNIK, 27. MARCA 1986
Kje si dragi mož, oče in stari oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil
Jože Cifer
iz Sela
Leto dni je, kar poskušamo živeti brez tebe. Ni lahko, a s svojim življenjem si nam pokazal pot, kiji poskušamo ostati zvesti. Pot borbe, upanja; ljubezni... ljubi.
N SPOMIN
Jožetu Gaborju
'iz Črenšovec
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka, posebno dr. Horvatu ter sestram, g. duhovniku Škaliču za pogrebni obred, pevcem za žalostinke, govorniku KS in GD Selo.
Posebna hvala sosedom, prijateljem in znancem ter sorodnikom za vso skrb ter darovane vence in cvetje.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
žalujoči: žena Irena, sin Jože ter hčerki Marija in Helena z družinami, sestri Veronika in Marija z družinama ter drugo sorodstvo
Po dolgotrajni bolezni je prenehalo biti tvoje plemenito srce in odšel si tiho, kot si živel. Naš dom je brez tebe prazen in žalosten, ne zavedajoč se, kakšno srčno rano si nam pustil.
Brez tebe sta v naši hiši povsod samota in tišina; Nepozabna je tvoja dobrota. Spomin nate ne bo pozabljen, dokler živimo.
V GLOBOKI ŽALOSTI: žena Agata z bratom Ivanom, hčerki Metka in Agica z družinama ter vnuki Dejan, Bojan, Robi in Sandra
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in
Franc Kerčmar
iz Tropovec 14 a
sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo V!,CI x»PVilu na njegovi zadnji poti, mu darovali ki ste dragega pokojnika pospremili v tako velikem štev^.
vence in cvetje te n*Sobota, kolektivom trgovine na Tišini, Iskrena hvala kolektivu Potrošnik tozd FresK predstavnici KS za poslovilne besede, drevesnice Tišina in DO Agroservis Murska ’. * nevceffl za odpete žalostinke.
P ’ 8 P Vsem še 'tf-”
Minilo je šest mesecev od smrti dragega očeta
Štefana Puhana
iz Bogojine
ko nas je po krajši bolezni zapustila tudi najdražja mama
Ana Puhan
roj. Hidič
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, še posebej družini Benkovič-Hor-vat za nesebično pomoč dragi mami med njeno boleznijo, zdravnikoma dr. Štivanu in dr. Horvatu ter osebju internega oddelka soboške bolnišnice za ves trud in nego v poslednjih dneh njenega življenja, duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Horvatu za poslovilne besede, botrini, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste naša draga starša v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Bogojina, 9. marca 1986
Žalujoči: sin, hčerki ter vnuki z družinami
VESTNIK, 27. MARCA 1986
STRAN 23
v besedi in sliki
Potrdili kandidate
Druga občinska kandidacijska konferenca v občini Ljutomer je minila brez kakšnih bistvenih novosti. Po oceni aktivnosti med prvo in drugo OKK, v kateri je bilo med drugim rečeno, da je bilo evidentiranje sicer uspešno, vendar pa nadaljnji postopki zahtevajo temeljito analizo odnosa posameznikov do funkcij in zaupanja ljudi ter da se je ponovila napaka iz prejšnjih let — kampanjski pristop, so delegati soglasno potrdili že vse omenjene kandidate za vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. Do sprememb je prišlo le v kandidaturah podpredsednika zbora združenega dela in predsednika zbora uporabnikov občinske skupnosti otroškega varstva. Za ti dve funkciji bosta kandidirala Zvonko Lovrenčič iz Lukavec in Janko Zadravec iz Branoslavec. Mandatar (in obenem kandidat za predsednika) za sestavo izvršnega sveta SO Ljutomer ostaja Ozvald Tučič, vendar pa na tej seji še niso potr-1 .jevali kandidatov za člane izvršnega sveta. V nadaljevanju seje so delegati soglasno potrdili kandidaturo Ivana Sa-pača za kandidata za delegata zveznega zbora skupščine SFRJ ter soglasno potrdili kandidate za predsedstvo SR Slovenije, vodstva skupščine SR Slovenije, delegate za zbore skupščin SFRJ ter Zvezni zbor in vodilne v skupščinah sisov v SR Sloveniji. Na koncu so obravnavali tudi analizo delovanja delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih odnosov v občini Ljutomer v obdobju 1984-86.
D. L.
Konstituirane nove delegacije
Minuli teden, v sredo, so se v Beltincih sestali novoizvoljeni delegati vseh delegacij z območja krajevne skupnosti Beltinci. Ob tem so bili seznanjeni, da je zelo visok odstotek udeležbe vo-lilcev minulo nedeljo (97 %) potrdil, da so bile predvolilne aktivnosti vsestransko osmišlje-ne. Delegacije so za prihodnje štiriletno obdobje izvolile vodje delegacij ter njihove namestnike, v najkrajšem času pa se bodo morale te delegacije sestati z delegati iz krajevne skupnosti Lipa, da konstituirajo konferenco delegacij, kajti ti dve KS imata v si-su samo eno delegatsko mesto.
Dosedanje štiriletno delo delegacij KS Beltinci je bilo uspešno, to pričajo tudi pridobitve v KS, torej se tudi od novih delegatov
 MADE M
IN VESTNIK
Vestnik št. 11, str. 5
SOBOTA, 22. MARCA DOKLEŽOVJE
bo v prireditvei gledališke pre režiji Duše S«
LddFani ponoviti Have TATOVIj [f in izvedbi ČL«
dramske skupil škega društva Št«
lulturnAMretni-
NEDELJA, 23. MARCA
JNffubo ob 15. uri gostoval gle-Kliški ansambel kulturnoumetni-skega društva Štefan Kovač s TOMOVIMI.
Gledališki ansambel kultur-noumetniškega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote je v Rogašovcih uprizoril igro TOTOVI, v Dokležov-ju pa TATOVI!
V nedeljo dopoldne je bil v gasilskem domu v Murski Soboti občni zbor Radio-tv kluba, ki združuje 107 članov iz soboške občine. 36 jih ima lastne pozivne znake, drugi pa uporabljajo klubske. Lahko se pohvalijo z vrsto uspehov, saj imajo dokaj razvejeno delo sekcij na terenu, in sicer v Tešanovcih, Križevcih v Prekmurju, Beltincih, Lipovcih, na Cankovi in Tišini ter v Puconcih in Murski Soboti. Na občnem zboru so dokaj ugodno ocenili minulo enoletno delo, čeprav niso mogli tudi mimo težav, s katerimi se srečujejo v vsakodnevni praksi. Zlasti so opozorili na problem pridobivanja novih članov med mladimi ljudmi, ki so v začetku na seminarjih in te-
»DOBRA VOLJA DAR POZLATI«
MLADI ZA BOLJŠE SODELOVANJE
V želji, da se mladinska organizacija na osnovni šoli poveže z mladimi v krajevni skupnosti in delovni organizaciji, je sklicala občinska konferenca mladih iz Lendave na pobudo čren-šovskih mladincev osnovne šole okroglo mizo, ki je bila prejšnjo sredo na šoli v Črenšovcih. Posveta so se udeležili predsedniki mladinskih organizacij osnovnih šol lendavske občine,
pričakuje enaka ali še večja zavzetost za dogovarjanje, kot tudi za spreminjanje razmer na boljše.
Tudi v Ljutomeru so se sestali novoizvoljeni delegati temeljne delegacije in delegacij za sise v krajevni skupnosti Ljutomer. Na tej seji so izvolili vodje posameznih delegacij. Temeljno delegacijo v KS Ljutomer bo vodil Franc Šauperl, delegacijo za občinsko izobraževalno skupnost Silvo Prelog, posebno delegacijo za občinsko zdravstveno skupnost Ljubo Oražem, za vodjo posebne delegacije občinske stanovanjske skupnosti pa so izvolili Vlada Ivanušiča. Združeno delegacijo za skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja, otroškega varstva socialnega skrb-, stva bo vodila Štefka Skrbenta, združeno delegacijo za občinsko kulturno in raziskovalno skupnost pa bo vodil Stane Šoster.
Na seji so se dogovorili tudi o delu posameznih delegacij, izhajajoč iz izkušenj in ocene dela prejšnjih delegacij.
D.L.-F. M.
Ljutomerski čebelarji
— Na letni konferenci občinske čebelarske zveze v Ljutomeru so delegati posameznih čebelarskih družin odprli številne probleme, ki tarejo čebelarje — čeprav se ti problemi pojavljajo iz leta v' leto. Gre predvsem za nesodelovanje veterinarske in inšpekcijskih služb s čebelarji, nepriznavanje te dejavnosti glede na njen gospodarski pomen in mačehovski odnos Medexa do čebelarjev. Pred čebelarje pa se z načrtovano gradnjo elektrarn na Muri postavlja zahteva, da se vključijo v razprave o gradnji. Prek kmetijskih zadrug si bodo prizadevali tudi za sejanje nedonosnih poljščin, ki počasi izginjajo iz kolobarja. Za novega predsednika so izvolili Franca Kolariča.
D. L.
Ob uspehih tudi težave
čajih precej zagnani, pozneje pa zaradi različnih razlogov odpovedo. Zato si bodo tudi v prihodnje prizadevali v čim večji meri pritegniti mladino in se še bolj kot doslej vključiti v sistem informatike. Prav uvajanje novih elektronskih in računalniških naprav pa je velikega pomena za vzpostavljanje radijskih zvez, ki predstavljajo osnovno dejavnost Radio-tv kluba v Murski Soboti.
Kot so omenili na občnem zboru, imajo precej težav tudi z nakupom sodobne opreme, zato jo bodo morali le postopoma uvajati. Pomanjkanje denarja jim namreč tp onemogoča. Sicer pa jim velik del potrebnega denarja zagotovijo Zveza organizacij za tehnično kulturo občine
mentorji, predstavniki mladinskih organizacij iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij ter predstavniki občinske konference mladih iz Lendave in drugi družbenopolitični delavci.
To, da mladinska organizacija na osnovni šoli ni povezana z mladimi kraja ali delovne organizacije, so potrdili vsi udeleženci posveta. In prav
"—Venec na Mirkov grob—
Na pokopališču v Monoštru (Szentgotthdrdu) počiva tudi borec prekmurske čete Alojz Škerjanc-Mirko, ki je padel 21. marca 1945 v okolici Sakalovec. Madžarske oblasti so 1972. leta njegove posmrtne ostanke dale prepeljati na monoštrsko pokopališče, kjer so mu uredili tudi spomenik z dvojezičnim napisom: Tu počiva Alojz Skerjanc-Mirko, slovenski partizan, ki je žrtvoval svoje življenja za svobodo slovenskega in madžarskega naroda.
Delegacija Zveze združenj borcev NOV Murska Sobota je tudi na letošnjo obletnico Mirkove smrti obiskala njegov grob in se poklonila njegovemu spomi-
J. G.
Predavanje in merjenje krvnega tlaka
Krajevna organizacija Rdečega križa v KS Lendavska Murska Sobota pripravlja v sredo, 2. aprila, ob 18. uri v jedilnici skupščine občine občni zbor. Ob tej priložnosti bo tudi zdravstveno predavanje na temo: »Zasvojenost z alkoholom in mamili«. Hkrati bodo vsak prvi četrtek.v mesecu organizirali merjenje krvnega tlaka. To bo od 18. do 19. ure v prostorih krajevne skupnosti Lendavska. Ob praznikih
bodo merjenje prestavili na naslednji četrtek.
-še
NAŠI ZDOMCI
V RANKWEILU JE BILO SLOVESNO
Iz Rankweila na Predarlber-škem v Avstriji smo prejeli vest o tradicionalni proslavi, ki jo imajo naši delavci, začasno zaposleni v tej deželi, vsako leto ’prve dni marca. Tudi tokrat je bilo slovesno, saj sta se je udeležila predstavnika lendavske občine, ki je sicer pokrovitelj slovenskega kulturnega društva Mura. Štefan Ftičar, predsednik občinske konference SZDL, je imel slavnostni nagovor, v katerem je med drugim govoril o razmerah v domovini, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Lendava Janez Bošnak pa je učencem slovenskega dopolnilnega pouka
--------JUBILEJI IN PRIREDITVE--------------------------------------------
STOLETNICA BELTINSKIH GASILCEV
V letošnjem letu bodo gasilci v soboški občini proslavili več pomembnih jubilejev. Najvišji jubilej bodo proslavili gasilci v Beltincih, in sicer 100-letnico delovanja, 90-letnici pa gasilci v Prosenjakovcih in Fikšincih. Gasilska društva v Lončardvcih, Nu-skovi in Rogašovcih bodo pro-
Murska Sobota in sekretariat za ljudsko obrambo, drugo pa so sredstva, zagotovljena z lastno dejavnostjo, predvsem z ozvočit-vami. Na občnem zboru so sklenili, da dobijo letos kratkovalovno postajo Križevci v Prekmurju, ukv postajo pa Tešanovci in Lipovci. V tem letu naj bi kupili še tri podobne postaje, pri čemer računajo tudi na sofinanciranje iz drugih pomurskih občin. Prizadevali pa si bodo vključiti tudi mlade iz šestih in sedmih razredov osnovnih šol, zlasti s tečaji za usposabljanje radioamaterjev. Na občnem zboru so izvolili tudi nov upravni odbor in za novega predsednika Štefana Barbariča.
M. Jerše
Obsežni akciji zbiranja denarja za dograditev pomurske kirurgije se je pridružilo tudi kultur-noumetniško društvo Beltinci. V ta namen so pripravili celovečerni program, izkupiček — blizu 70 tisoč dinarjev — pa nakazali na račun graditve.
V program so zajeli lastne skupine: folklorno, moški pevski zbor, ljudske pevke in nepogrešljivo bando Kociper-Baranja. Popestritev je bil skupni nastop Miške Baranje in Andreja Sobočana — na Miškovih cimbalah seveda. Kot gost večera je nastopil oktet radgonske delovne organizacije Gorenje Elrad. Posnetek: F. Maučec
vez med mladimi šole in kraja bi vsem mladincem, ki končujejo osnovno šolo, olajšala pot nadaljnjega vključevanja v družbeno življenje.
Sklenili so, da komisija oblikuje sklepe posveta,. ki jih bo občinska konferenca poslala vsem mladinskim organizacijam v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
M. H.
podaril knjige Zakladi Slovenije. Na prireditev, ki je bila sicer pretežno v znamenju foklornih nastopov, so prišli zdomci tudi iz oddaljenejših krajev, udeležili pa so se je tudi predstavniki lokalnih oblasti. Slovensko kulturno društvo Mura je eno izmed redkih zdomskih društev, ki nimajo lastnih prostorov za delo, ampak se člani shajajo na različnih mestih. Ena izmed nalog je torej zagotovitev stalnega prostora, saj bo potlej dejavnost pestrejša, čeprav je tudi res, da se je število naših delavcev v tem predelu zaradi odhodov v domovino že možno skrčilo.	Š. S.
slavili 60-letnice delovanja, gasilska društva v Kupšincih, Berkov-cih in Šalamencih 50-letnice, v Matjaševcih, Večeslavcih in Martinju 40-letnice ter v Košarovcih 30-letnico delovanja.
Poleg jubilejev pa bodo gasilska društva pripravila tudi prireditve ob prevzemu gasilskih vozil
Lendava Izvršni svet
za Marlesov vrtec
Na torkovem zasedanju izvršnega sveta skupščine občine Lendava so pri obravnavi poročila o delu skupščine občine (zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor, razne komisije) kritično ocenili aktivnosti v zadnjih dveh letih in pri tem ugotavljali, da so bili delegati v zadnjem obdobju manj aktivni tako v skupščini kot v svojih delegatskih okoljih. Delegacija KS Mostje-Banuta na nekaj zadnjih zasedanj sploh ni pošiljala več svojega delegata. Sicer pa bodo delo skupščine še ocenili v družbenopolitičnih organizacijah.
Izvršni svet je razpravljal še o izterjavi davčnih obveznosti za leto 1985. Te so v lendavski občini izterjali 96,26-odstotno, kar je najvišji odstotek v Pomurju. V nadaljevanju seje so podprli idejo o gradnji montažnega vrtca v Črenšovcih, kajti ponudba Marlesa je za 20 odstotkov cenejša od klasične gradnje, pa tudi čas postavitve
ZGORAJ SKLEC. SPODAJ COF . . CMOK’
V nedeljski šoli na Jelovškovem bregu se je zbrala prava množica prekmurskih vinogradnikov, tudi takih, ki imajo le dva trsa na brajdi pred domačo hišo. Posnetek: Erniša ml.
Tudi na domačih brajdah lahko zraste sladko grozdje, ki da dobro kapljico. Skrbi s trto je manj kot v goricah, le obrezati jo je treba in enakomerno speljati po brajdah. Lebarjev Martin iz Srednje Bistrice pravi, da je najbolje, če rozgo odrežeš do kraja, nekateri pa puščajo eno ali morda celo dve očesi. Posnetek: J. Graj
v Rakičanu, Bogojini, Budincih, Bokračih, Kukeču, Dolencih, Kuštanovcih in Gornjih Moravcih. Obmejna gasilska društva pa se bodo udeležila raznih gasilskih tekmovanj in prireditev z gasilci sosednje Avstrije, ki so že tradicionalna.
F. M.
Agronom Geza Džuban je razlagal in rezal... Brez dvoma, vinogradništvo v Prekmurju po skoraj sto letih doživlja »vstajanje«. Posnetek: J. Šabjan
bo krajši — nekaj več kot 5 mesecev. Izvršni svet je tudi podprl osnutek odloka o uvedbi osuševanj na površini 300 hektarjev na območju katastrskih občin Turnišče, Nedelica, Renkovci in Dobrovnik. V ta namen so že pripravili osnutke ureditvenih načrtov, ki bodo na ogled v omenjenih vaseh od 18. do 22. aprila. Š. S.
Dolga, s padavinami bogata zima in boječa pomlad sta največja razloga za »nemir« med vinogradniki, sadjarji, »vikendaši«... V običajnejših pomladih je bilo tačas že veliko vinogradov obrezanih, sadovnjakov počiščenih, letos pa komaj da je kaj opravljenega.
Tudi v nedeljski šoli prekmurskega vinogradniškega društva, v kateri sta strokovnjaka Lojze Slavič in Geza Džuban kazala najbolj razširjene načine obrezovanja vinske trte na Jelovškovem bregu nad Tešanovci, je razmočena ilovica cmokala pod nogami, med tem ko so nabrušene škarje šklecale po starem in dvoletnem lesu. Špar on, kordon, reznik, čep ..., da bi le bilo leto ugodno, pa bodo vse težave in še lanski mraz pozabljeni.
Zaprta gostilna »Brko« v
Črenšovcih
Ob pregledu gostilne Brko v Cren-šovcih 11. marca 1986 so sanitarni inšpektorji iz Lendave ugotovili, da so higienske razmere v gostilni tako slabe, da morajo gostilno zapreti. Prepoved obratovanja so imeli le dva dni, saj je lastnica Zelenik Z. po dveh dneh sporočila, da so napake odpravili, zato so ji po ponovnem pregledu dovolili odpreti vrata gostilne, bp
STRAN 24
VESTNIK, 27. MARCA 198«