! Poduk, kako naj posamezen gospodar ali pa cela soseska obdeluje svoj gozd (boršt), da si izredi lesa. Ce se kaže, da se v posekanem gozdu ne more v kratkem času zarediti gozd sam po sebi, treba je potem, da človeška moč zdaj to stori, kar je sicer storila na- Ltura sama; ko je v gozdu še drevja bilo, drevje je rodilo sad, sad pa je bilo seme, iz kterega so se zaplo-dila mlada drevesa. Ako pa tega v gozdu ni, treba, da človek seje seme ali pa sadi sadike. Vprašanje je tedaj zdaj poglavitno: ali naj sejemo ali naj sadimo? Kaj je bolje? Seme sejati in tako gozd zarediti z drevjem takrat bolj kaže, kadar »o goli gozdni prostori prav veliki in v senci stoje, — kjer je zemlja tako plitva, da bi bilo predrago, sadike saditi, ali pa še drugih o ver, — kjer se ni bati, da bi kali mladih drevesec košat plevčl zatrl ali bi ga živina s travo vred popasla ali kosa pokosila, — kjer pripravnih sadik ni dobiti ali so celo predrage, — in kjer posebno, in na tem je največ ležeče, ne gre zato, da bi gozd bil dva ali tri leta popreje ali pozneje zasajen. Kadar so tedaj okolščine take, je bolje seme sejati , in po njem drevesa izrediti, kakor da bi se sadike sadile. Ko je tedaj gospodar previdel, da je bolje po semenu izrediti gozdna drevesa, naj mu je skrb, da si izbere za svoj boršt pripravno seme, — da je seme dobro, kaljivo, — da ga prav poseje okoli koreni k izsekanega lesa na posameznih vrstah, kjer se mora zemlja razkopati in zrahljati, ne predeleč saksebi in blizo kakih večih kamnov, kteri zavetje delajo drevesnim cimicam. Zasajevanje dreves. Kdor si hoče gozdnih dreves zasaditi, mora posebno na dve poglavitni reči paziti, in sicer na pašnike in na to, da se zasajene sadike škode obvarujejo. Kdor skrbno na to pazi, bo raje po goličavah sadike sadil, kakor pa seme sejal, ker živina, akoravno v take kraje včasi zadene, sadik tako naglo ne pokonča, kakor iz semena iz zemlje pognale cimice; kdor pa nima prostornih pašnikov, bolje opravi, če seme gozdnih dreves v take kraje seje, kamor živina ne zahaja. Kdor tedaj svoj gozd z drevjem zasaditi želi, temu naj je to-le vodilo: S sadikami si boš gozd desetkrat hitreje zasadil kakor s semenom , ktero ti bo le enkrat prav storilo, devetkrat pa ne. lzreja sadik v prostih krajih. Za zasajevanje je treba sadik. Kdor jih veliko ne potrebuje, jih dobi tu in tam po izsekanih lehah, da jih posadi po prostih krajih. Toda drevesca, ki se po prostih krajih narujejo, niso najgorše sadike, ker so jim po navadi vršiči omuljeni in ogriznjeni ali pa potlačeni , tudi kopljejo se težko in se dostikrat pri tem opravilu tako pokvarijo, da niso za nobeno rabo. Tisti gospodar, ki po enacih sadikah stikuje, ne bo veliko opravil, če si ravno ž njimi nektere kraje zasadi, se mu ne bodo nikdar tako sponašale, kakor one, ki se v drevesnicah izrejajo. Zato bo vsak gospodar najbolj opravil, če si sadik v posebnih drevesnicah zareja. Sadiiča ali drevesnice gozdnega drevja. Za take drevesnice se pripraven prostor kmali dobi, in vendar so najbolji taki kraji, ki niso daleč od vode, pa niso prestrmi, proti jutru ali poldnevu nagnjeni, in da ni zemlja preplitva ali prepusta. Dobro je, ako je drevesnica blizo velike vasi. Tak prostor se mora pred vsem drugim skrbno očistiti, kamenja in korenik oprostiti , zemlja precej globoko se prekopati in jako pre-rahljati. Ako je mogoče, je tudi dobro, če se svet pre-orje, ali saj z matiko vrlo zdrobi in trave in korenin oprosti, potem papognoji in zboljša; sploh naj pripravi drevesnico tako, kakor da bi vrt delal za zelenjavo in kuho, — in dobro jo bo opravil. Kako velika naj >1 : se zapravi drevesnica, se ne more natanko povedati po 'navadi bi jo nasvetovali kakošnih 100 sežnje^ .(klafter) dolgo in tudi 100 čevljev široko; pa prosto tudi za polovico manjši vtegne dosti velik biti, ako s< vsako leto tretji del obseje. (Dal. prih.) ----10 ---- List 5. Gospodarske stvari. Poduk, kako naj posamezen gospodar ali pa cela soseska obdeluje svoj gozd (boršt), da si izredi lesa. (Dalje.) Kako se seme gozdnih dreves seje? Za posetev se mora zemlja konec poletja ali v jeseni čvrsto prekopati in prerahljati, da se seme spomladi poseje. Zato se mora, predno se seme seje, spomladi še enkrat zemlja prekopati, da se zel6 mehka in prhka napravi. Potem se pa v gredice razdeli, kakor je na vrtih navada. Po gredicah se napravijo podolgama razorčki po 6 palcev saksebi, ali s kako prilično matičico ali pa s kako palec debelo dilo, ktera se po robu v zemljo pritiskuje , bolj ali menj globoko, kakoršno seme je za setev odločeno. Seme se z roko v razorčke poseje in z zemljo zasuje. — Da se morajo gredice proti pleti, da jih plevel ne prerašča, to vsak skrben gospodar sam vL; ravno tako se mora tudi zemlja, če po kakem dežji po vrhu skorjo dobi, zrahljati , o suši večkrat polahkoma poškropiti itd. Umen gospodar vse o pravem času poskrbi, da mu seme v kalu ne zastaja, ampak o pravi dobi iz zemlje pribode in spešno raste. Seme gozdnih dreves. Kar se tiče semena gozdnih dreves, se mora na to gledati, da je, kar je le moč, dobrega jedra, zdravo, zrelo in kaljivo. Ako bi imel kdo seme kupiti, ktero ni zanesljivo, pa ga še drago plačati, veliko pametnejše stori, da siga da sam nabirati; zato delo so kmečki fantiči prav pripravni. Cas, kdaj so češarki šilovja ali tako imenovani storži popolnoma zreli, in kdaj seme listnatega drevja dozori, je slehernemu gospodarju dobro znano, — ta čas se mora dočakati, kajti nezrelo seme ni za nobeno rabo, prezrelo seme pa se tudi rado razpraši in pri vetru razleti. — Češarkov (Nadelza-pfen) iglastega drevja prinesi v zakurjeno hišo, ali deni 1 vna. tak kraj , da jih solnce jako pregreje, in kmali boš videl, da se jim jamejo počasi% luskine odpirati in emensko zrnje iz njih izsipati. Ce češarke v žaklji večkrat premešaš, tem preje seme iz njih spraviš, in Jako seme je gotovo pripravnejše za posetev, kakor kupljeno. Kako se mlada drevesca iz drevesnic kopljejo? Ko so drevesne sadike dovelj krepke in za presa- pripravne, naj se o pravem času izkopljejo, toda p< sebno skrbjo , da se jim korenine ne poškodovajo *n potrgajo. Najumnejše se pri tem delu vede tisti, kdor strani sadike lopato precej globoko v zemljo za- sadi , ž njo pod korenine seže in tako sadiko nepoškodovano z zemljo vred kviško vzdigne. Vsaki hip naj se pa le toliko sadik izkoplje, kolikor se jih za posa-janje potrebuje. Ce se jih več izkoplje, se morajo dobro s prstjo zagrebsti, dokler se ne posade. Starost gozdnih drevesec za presajanje. Starost sadik za presajanje je različna, in se večidel po sorti lesa ali druzih okoliščinah ravna. Bor, na priliko, se vtegne že v prvem letu presaditi, smreka in mecesen itd. v drugem, hrast, bukev, javor, brst itd. pa še le v šestem ali celo v osmem letu. V čisto in bolj pusto zemljo naj se le majhne in mlade sadike sade; tje pa, kjer je prst jako kuštrasta in zaraščena, kjer jim pašna živina in divjačina škoduje, kjer je ostro podnebje in kjer rada in pogostoma slana pada , bolje storiš, ako že precej odrastle in postarane sadike sadiš. Pravi čas sajenja. Sadike saditi je po zdanjih skušnjah spomlad najpripravniši čas, malo pred, predno drevje začne listje poganjati ali prav za prav zeleneti. Jesen bi le takrat nasvetovali, kadar se do tacega kraja kmali spomladi priti ne more, ker trp6 v jeseni posajene sadike celo zimo veliko zmrzlino, in je zemlja, dokler se jame natura gibati, dostikrat tako trda , da se korenine nikakor ne morejo razvijati in rasti, kakor bi imele. Sadike presajati. Pri presajanji sadik se mora ondi, kjer se mislijo jamice za nje kopati, s plevelom, travo in enako šaro preraščeni kraj potrebiti in počistiti, in zgornja vrsta rodovitne zemlje razrušiti in prekopati. Potem se, če je mogoče na severni ali zahodni strani, kopljejo jame v primerni daljavi ena od druge, ktere se s količi ali kamni itd. zaznamovajo ; kopajo se jamice z lopato tako-le: lopata se zasadi precej globoko v zemljo in v tako napravljeno špranjo ali s kakim špičastim kolom narejeno luknjo se sadika vtakne. Pri tem opravilu se mora na to gledati, da se korenine ne podvijejo, ampak lep6 razproste" in zaspo s perstjo , ktera naj se okrog njih precej potlači, — za to opravilo se posebno „Butt-lerjeva sadilnica" priporoča. Kadar se sadike sade, se mora pred vsem na to gledati, da korenine v svoji na-turni legi ostanejo, da ne ostanejo v prerahli prsti, ampak se morajo vrlo ž njo zasuti in krog in krog pri-tlačiti, pri vsem tem pa ne pregloboko posaditi. Ravno tako koristno je, da se v jamice, ondi kjer je slaba in pusta zemlja, okoli sadičinih korenin nekoliko rodovitne zemlje posuje, krog njih porahljd in potlači, da se krog in krog votline in špranje zasujejo; vrh zemlje okrog sadik se more tudi z narobe položenimi rušami obložiti. — Kdor tako dela, delo prav opravi! (Dalje prihodnjič.) List 6. Gospodarske stvari. Poduk, kako naj posamezen gospodar ali pa cela soseska obdeluje svoj gozd (boršt), da si izredi lesa. (Dalje.) Živi plotovi ali žive meje. Kteri les je za to ? Za žive plotove je posebno tako grmovje najpriprav-niše, ktero hitro raste, se naglo zgosti, dolgo trpi, zemlje ne izpije, in korenin preveč na stran ne razprostira. Take lastnosti ima glog; zato je pa tudi glog (beli trn, Weissdorn) med vsem drugim grmovjem najboljši za žive meje. Kazun glogola se tu in tam v ostrejih krajih tudi smerečji plotovi nahajajo. Priprava zemlje za živi plot. Akoravno ni treba posebne priprave, se mora vendar z vso pazljivostjo in skrbjo na to gledati, da se zemlja prav obdela, kamor se živi plot zasaja, in vrle sadike za-nj nakopljejo in prav sade. Prostor ali prav za prav kraj , kamor misliš živi plot zasaditi, prekopaj podolgoma že v jeseni najmanj za dober čevelj široko in ravno tako globoko, spomladi potem, predno sadike sadiš, izkopaj zemlja tako, da napraviš graben, v kterega misliš glogove sadike (trn) saditi, in sicer tako, da posadiš sadike po grabnu kakih 6 palcev saksebi po motozu (žnori), ravno tako, kakor je navada sadike po drevesnicah saditi. Presajanje sadik %a plotove. Sadike se presajajo take, ki so divje izrastle, ali iz drevesnic. Pri presaji mora drevorejec na to gledati, da so sadike, kar je le moč, enakošno debele, na priliko saj take, kakor pero — da jim koreninice gladko prireze in stebla do 6 palcev dolga napošev gladko brez trganja prikrajša. Potem se za polovico visokosti od tal s prstjo zaspo; na obedveh krajih sadik se razorčki puste, kteri se po dovršenem presajenji dobro 2 vodo zalij6. Kako se dalje ravna % njim? Poglavitna skrb pri živih plotih naj je ta, da se že od tal, kar se le dd, gosti izrejajo; drevorejec mora tedaj pred vsem na to gledati, da sadike od spodaj obilo mladic zaredč. Ako se v prvem letu vrlo ukoreninijo, se morajo spomladi druzega leta do enega za dya palca nad zemljo napošev porezati. Ob drugem Dauzevji — to je o kresi — se jim morajo pa vse mladce, ki so v tem času izrastle, tik debla porezati, samo dve najmočnejši mladiki se jim pustite. Drugo 8Pomlad se morate pa tudi omenjeni dve mladiki za 4 do 6 palcev prikrajšati, da zopet obilo gostih mladic poženete; zdaj se jim morajo ob straneh ravne prekle ali late dati, da se mladike na nje pripno, da križem rastejo. — Dalje ni treba druzega delati, kakor to, da se nepotrebni odrastki od močnejih mladik zopet pridržijo, da se dajo lože na skriž prepenjati, dokler se plotovi visoki in močni ne zarede*. Tako zasajen plot trpi dostikrat skor do 200 let, pa se v malo letih že tako zgosti in zaraste, da kakor neki skušen mož trdi, ne more noben tič ne noben zajic skozi, da ga pa tudi najmočneji junec predreti ne more. V mrzlih krajih, kjer glog ne raste, se živi plotovi tudi iz smrečja delajo; mlade smrečice se tudi po 6 palcev saksebi sade. Tudi ta plot je koristen, al več časa potrebuje, da ga je kaj. (Dalje prihodnjič.) ------ 70 —- Poduk, kako naj posamezen gospodar ali pa cela soseska obdeluje svoj gozd (boršt), da si izredi lesa. (Konec.) Naj se naposled še pomenimo o sledečih stvareh: Kdo naj zasadi drevesnice? Kdo naj skrbi, da se ohranijo? Kdo naj oskrbi seme za posetev? Kdo naj pripomore k gozdnemu obdelovanju? Kdo naj drevesa sadi? kdo žive plotove? Za napravo drevesnic mora skrbeti soseska sama, ker ona iz njih največe dobičke vleče; soseska naj ima skrb , da se ohranijo in ona naj seme za-nje oskrbuje; soseska, naj so gozdi nerazdeljeni ali razdeljeni, tudi za druga zemljišča potrebuje drevja, tedaj gre nji prva skrb za to napravo. Za oskrbovanje drevesnic so pred vsem gozdni v ar h i potrebni, ki stoje pod očitno kontrolo, to je, da se vsak , komur je le mar , o drevesnic sam prepriča, kakošne so, kako seme kali, kako se rastlinski vrt oskrbuje, česa se v njem pogreša itd. — Iz tega cilj in konca ne bi imela drevesnica v kakem oddaljenem kotu, ampak bliz kake velike vasi biti. Vodstvo drevesnega opravilstva naj se izroči kakemu izvedenemu možu, kterega drevoreja veseli, na priliko kakemu učitelju, ker on je za tako opravilo tem pripravniši, ako se od začetka od dotičnega logarja v tem opravilu podučiti d&. — Ravnanje gozda naj , kar se samo po sebi ve, posestniki gozda sami opravljajo, — drevesno zasadbo pa tisti vlastniki zemljišč, kterim bode to na dobiček, — naprave živih plotov pa tisti, kterim potem ne bo treba vsako leto poprejšnjih plank ali druzih ograj delati.