Poštarina pSačena v gotovini.
NASE NOVINE
POLITIČKI- GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK.
Prihaja vsako nedeljo. — Cena: «Naši Novin» je na leto 40 D. na polleta 20 Đ. Člani stranke dobijo list za članarino. — Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 7 Spar. Za večkrat popust. Rukopisi se nevrnejo.
Uredništvo i uprava je v Dolnji»Lendavi. - Lastnik lista: ŠOŠTflREC F. ev. duhovnik, HOLSEDL H. r. k. katehet, HERMAN F. r. k. kaplan. Odgovorni urednik : HHRI L E O P O L D ev. p. duhovnik.
I. Leto 3. štev.
Doinfa Lendava, 6. jima 1926.
Cena edne številke 1 Dinar.
Doli z lažjov!
Kornaj je začeo izhajati list, ; sem vido, da se z ljudsko stran-Žalost in bridkost sta me ob-;ko ne da Propagirati. Vido sem dala, ka sem v zadnji številki No-i *ddi da ie ve^*na Prekmurja vin brao članek, šteroga je v ime-j Prod njeni!. Jaz sem svojo delo ni vodstva kmečke zveze pisao! napravo, čeravno tistiva dva ob-gospod, šteroga dobro poznamo i o šteromi bi se nigdar ne mislili, da zna tudi v takšem nizkotnem toni pisati. Sramota za njega pa za celo stranko !
Dotičnemi gospodi sem svoj-čas obljubo, da ga osebno nigdar nebom napadao, liki zdaj, ka je on mene pa našo stranko pred svetom tak osramotio i vse to v imeni ljubezni, mo se tudi jaz branio i ščem z njim ednok doj-zračunati.
ljubljena gospoda nesta pomagala. Medtem se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Gospod Klekl je agrarnami ministri poslao nekšo interpelacijo v šteri je med drugimi ministri očitao, da „ma-djarski bogataši dobijo zemljo - - - -"To novico je prine-seo ljubljanski list Slovenec. Zgodilo se je to ravnok te, da se je z lendavske fare več kak za ed-no ves ludi izselilo v Jiižnjo Ameriko, da bi si tam zusliižiii kruh,
Nigdar ne sem šteo na to pot šteroga jim je agrarna reforma z stopiti, liki zdaj, ka mi to mo- vas^ vovzela. Ne sem šteo vor-
raia ne samo dopusti, nego di-rekno zapove, se udam božji volji. Na tiste tale članka, štere ne gučijo o meni, ne bom odgovora dao. Tisto se že bo obravnalo na sodniji. Tudi jaz mo tožo! Da bi pa naši bravci že prvič zvedli, ka je resnica in ka se laže, vam tti zdaj popišem resniso: Či sem ravno nigdar ne bio pristaš kmečke zveze, sem lansko leto na večkratno prošnjo gosp. Kleklna i njegovega najbokšega prijatelja, Balkdnjija sprejeo ponudbo, da bom vrejiijeo ogrski list Nepujsag. Obvezao sem se, da bom pisao v krščanskem duhi, kelko mogoče, podpirao ljudsko stranko in predvsem, z vso silo zastopao premurske i ogrske interese. Dobo sem tiidi obljubo, da me bosta dva gospoda pri tem deli pomagala. Gospod Klekl mi je tiidi to povedao, da nihče ne sme znati o tom, da je tti
vati, da bi kaj takšega mogoče bilo in zato sem gosp. Kleklna v Nćpujsžgi branio. Nato so nik-ši gospodje k meni prišli i meni povedali, da je pre to resnica, ka je Slovenec pisao in so se čudili, da oznanjevalec ljubezni kaj takšega more pisati. Napravili so takse opazke, da me je sram bilo i štere tu zdaj zavolo toga neščem dolipisati.
Žalostno sem hodo po varaši, ar me je vsak napado. Najrajše bi mi bilo, či bi nikdar ne zač no s tem delom. Na ednok mi je prišlo na miseo, da sva se z gospodom Kleklnom tak pogodila, da obveznost henja, či eden ali drugi ne izpolni pogoje. Včasi sem si doli sedo i sem gosp Kleklni pisao, da me pogodba več ne veže zato, ka sta mi tistiva dva gospoda ne pomagala i i ka on ešče nikaj ne plačao, čeravnok se je obvezao da me
njegova roka vmes i da naj ob- bo mesečno plačao. Gospod Klekl astvi vse tak javim, kak da bi si je nato izkao drugega človeka, Jaz sam izdavo list. Pravo mi je' ki bi njemi list pisao, liki ga nin-tudi to, naj njegovo ime niti nejder ne našeo. Zato mi je dao
omenim, dr on sam najbolje zna, j povedati, naj list dale pišem,
ak radi ga majo, i da v začet-,samo ga naj ne napadam. To 1 ne trbe pisati v tom, zakoj se sem tudi napravo. Gospodi Bal-lde: Vse seJe tak zgodilo, kak; kanji sem tudi izjavo, da dugo 81 Je on t0 žel°-	! nemo čakao. V tom časi mi je
poslao plačo za tri mesece. Gospod Klekl je tiidi sam kmeni prišeo i me je proso, da bi iist dale pisao, liki jaz sem njemi včasi povedao, da neščem. Medtem smo ustanovili novo stranko in začnoli izdajati dva lista „Naše Novine" i „Nčplap". Ka je gosp. Klekl zato zvedo, je gosp kaplani Hermani pisao, naj on prevzeme urejuvanje Nčpujsaga, ar presvetii pušpek neščejo i ne dopustijo, da bi ga jaz dale pisao.
Nato sem Nčpujsag ustavo.
To je resnica i vse drugo je laž. Kak je iz toga razvidno, sem se jez nigdar ne ponudo i sem gospoda Kieklna ne zavoljo plače zapiisto. Či sem jaz plačo sprejeo. sem to zato napravo, ka sem nikšo tiskovno tožbo meo, štera mi je več kak 6.000 dinarjev stala. Na ta način sem na svojo delo 4.500 dinarjev goriplačao. Nova stranka mi je nikaj ne obe-čala pa tiidi ne dala. Gospod H&ri zastonj dela pa jaz njemi tiidi zastonj pomagam. Či smo se z autom vozili, vam lejko povemo, ka smo vseskoz gavalirji bili. Kšenki je nas nihče ne vozo.
Vi pravite, ka smo mi gnila družba. Ne glede nato, ka de zato pri skrajnem sodišči nikak odgovor dao, vam lejko povem, da bi pisec članka lejko ponosen bio nato, či bi ga ta „gnila družba" gorvzela.
Prezvišenega piispeka sem ne napado. Napado sem tiste, ki njemi tanač dajo. Pravite, ka sem ga zato napado, zakaj so odredili dvojno predgo. To je im-pertinentna laž ! Tistomi, šteri je to pisao, je bolje znano, kak meni, ka se je vse zgodilo v Murski Soboti i či sem kaj pisao, sem samo jzavoljo toga pisao, ar se bojim, da bi se cela soboška fara izgubila.
Pravite tiidi to, da naša stranka šče podpirati slobodno zidanje i da bo stem pomagala pod-kopavati sloboščino Kristušove vere i cerkve i narodi jemati vero.
Gospodje ! Ali mislite, da smo mi tak nori, kak ste vi čedni. Pitam vas: što je v nedavnom časi več dosegao za vero i cerkev, tisti, šteri so na viadi bili, ali pa nčppdrt.
Pa povete nam, so demo-kratje i muzlimani (moha-medanci) z šteri mi je ljudska stranka v prijateljstvi, tudi tretje-redniki ! Nato nam dajte odgovor, pa te gučite, te povejte ijiidstvi, da ste samo vi za vero, mi pa slobodni zidarje.
Na sodniji se ešče vidimo ! Z Bogom !
H. Holsedl bivši urednik Nepujsdga.
Na naš narod.
Prvi »Neplap« i »Naše novine« so se pred narodom notripokazale. Ne smo nap&dali, bautiivali nikoga. Pisali smo, ka či de dale tak šlo, kak žd 7 lejt, te naš narod na nikoj pride.
Zatoga volo moremo vsi se složiti, vkiip držati, i driigo politiko rediti. Prvi naš stopaj je zadosta bio, ka je Nepujsag svoje pero včemer, i gnojšnico namočo, i siino se na n&s, naj nžs zblati. Mesto pera i logike stepao je, troso se-kero. Človek je vu skiisavanji, ka naj bi elegantno sablov odgovoro na razlaganje Nepujsdga (Klekl?) i i da bi vse vkiip zosekao, raztrgao ma pozderje, i ka bi z cejioga njegovoga pisanja driigo nebi ni ostalo samo prah i pepel.
Nego mi nesčemo vu grobi-janstvo naslediivati, mi moremo našo mirnost zadržati, ar smo to dužni narodi, za šterega se borimo. Na guč, sod »Nćpujsdga nikaj ne-damo. Tii narod bode sodo, komi dd istino. Ne se trbe od nas prestrašiti, i kak hiidodelnike pred-stavlati, ar či je naše delo nečisto nepošteno, td je tak na smrt oso-djeno. Ali narod je na naše prvo zvanje odiiševleno odgovoro, pa proti naroda ni »Ndpujsdg nema apeiacije
Ne smo mi ni kaj, i neščemo nikaj za sebe. Naroda bodočnost i nevoie nam namečejo dužnost, da se za naš narod bojdjemo.
Kak se vidi že vu začetki, najvčksi tao naroda bode zanžs, i župnici Uidi. Pitamo, jeli je mogoče, da bi Vsi driigi bili nepošteni, sebični, samo bi Nčpujsag (Klekl) bio sveti ? Narod zdaj trejzno misli, razmišlava, i zapelavcem nede ve-rovao više.
Ednok je bio eden kral, steri je svojerni domačemi norci (udvari bolond) obečao vsako leto povek-šanje plače. Kralj je lejko obećavao. ar je nigdar nikaj ne plačao norci, nore pa se je za vsaki pot veselio povišenoj plači. Že 7 lejt je bilo zadosta obečavanja. Ali ka ima dobroga naprej pokazati o vi 7 lejti!? Istina je, 'kriih, napredovanje trbe narodi. Ali či de što, zlampašom iskao primao napre-dovavje, zadovolnosti, nenajde je. Mi nepoznamo naši nevol prek kranjske autonomie. i ne prek hrvatske republike; Mi poznamo, čutimo našo nevolo prek banku-larisa, prejd sirmaštva. Deco si nemremo oblačiti, nikaj nemremo vpenez spraviti, voda. vanj a, porcije so pa grozne, zviin toga poniženi smo do praha. Gde je to spisano ka se samo »Nepujsag« (Klekl) slobodno briga za narod, a driigi je vsaki nepošten, nepravičen či šče služiti narodi? Odkec zeme sebi Klekl batrivnost, ka viipa praviti, da bi mi bili proti narodi! Že 7 lejt vodi našo politiko Klekl, i pitajte narod, pitajte žebke, ban-kuiariše, jeli je dobro tak?!
Gda smo mi vostopili pred
narod, gotovi smo bili, i smo pripravni na to, ka za narod smo se bojiivali, i nemo gledali na to ka de štoj govorio, pisao. Či bi vćkše žmetine, poteškoće bile pred nami, vse se bole kup prikapčimo z srcom naroda! Ali pitanje je, što je postavo za proroka v Prek-murji Klekl-a? Naš narod je vala Bogi tak obilan, telko pametni, čedni Uidi ma i med najsiro-mašnimi, ka bi se ji na stotino najšlo, ki bi znali voditi bolše našo politiko kak Klekl.
Ečše nas niti nepozna, a žč guči ka smo za korupcijo! Mi pametno, realno politiko ščemo, ka naj mo mogli zdignoti Prekmurje! Mi bodemo svakim vkiip delali, što je za naš narod! Mi bodemo proti vsakomi na nojete, na nož, na smrt šteri de proti našega naroda! Za nas ne je glavno ni Korošec, ni Pašič, ni Radič, samo naš narod!
Čiidno je, ka tak peče »Nepujsag zakaj smo pred narod stopili! Velika je država, veliki je narod, i či so njive ideje tak svete, i oni tak veliki liidje, te lejko BOO mandatov dobijo.
Mi smo se odločili ka smo delali za narod, i naše zastave, na štero je gori spisano »bodočnost naroda« ne ostavimo nigdar. Šli mo kak ogenj od mesta do mesta, od hiže do hiže, od srca do srca, i bodemo vdiiši organizirali naše liidstvo štero kak velika povoden vse to raztrga; Poznamo mi naše liidč, i liidstvo pozna nas! Lejko potrošlamo zdaj že vsako stranko, ka zopstom bode vse, ka zdaj naroda vola dobi, a ne stranke! Na-
rod zna ka nas edna velika svčta liibeznost vodi za njega! Mi smo krv z krvi našega liidstva, mi čutimo njegove boleznos‘i, i nas bolijo njegove nevoie i poniženje! Naš narod more vodeče mesta meti! vsaka griida zemle Prekmurja nam je sveta, ar vu njem počivajo že 100 i 100 let naši očacke! Vsaki križ na briitivi, šteri že ta prnej. je kak edna velika predga, kak edno pozvanje na nas, najmo verni zaslužni sinovje ete zemle1
Vsaki grob, gde naši liiblem počivajo, je kak edna zapoved velka, ka naj mo verni eden driigomi, naj se lubimo, naj vO strebimo srditost, ar pred Bogom nemre postati mržnja i na grobi so mirni ti najvekši nepriatelje!
Viipaj se narod vtvojoj lepoj bodočnosti! Ne vcagaj! Nikaj se neboj, i či bi li tak grozna bi!a zdaj tvoja stava!
Na 3 države granicaj, naš narod de se širio, rasao grata veliki i srečen! Viipajte se, držte vkiip, delajte vsi za blajženo Prekmurje!
Politični glasi.
V notranjem političnom slani se je nikaj ne premeni!o. V nedelo, 30.-ga maja so opozicialne stranke veliki shod držale v Ljubljani, na šterom so govor držali proti korupciji: g. L Davidovič, M. Spaho, dr. Korošec, dr. J. Jovanovič i ešče več govornikov.
Sođ obri vogrski ponareje-valcov franka.
Maja 2G-ga je sodnija v tom procesuši razglasila sod Nadossy i
Windischgraetz sta obsojeniva vsaki na 4 let težke ječe i 10 milio koron more vsaki plačati. Haitš i Kurz vsaki na eno leto, Ger5 na 2 leti, največ krivcov je na eno leto obsojeni i dva sta oprošče-niva.
Državne volitve v Rumuniji.
V Rumuniji so minole volitve, poslanški mandati so se etak raz-talali : Vladna stranka je dobila 290 mandatov, liberalci 18, Cuza 8, blok narodne i kmetske stranke 76, komunisti i socialisti so edno-ga mandata ne dobili.
Vojna odškodnina Jugoslaviji od Austrije.
Pogajanja med Austrijov i Ju-gosiavijov so se skončale sklenili so, da Austrija plača Jugoslaviji 250 jezero zlati koron. Ta šuma se more plačati v peti letaj. Celi Austrijski dug znaša Jugoslaviji 700 jezero zlati koron.
Pozdrav
V Božem imeni i miri poz-dravlamo čitalce našega lista.
Ne davamo vo zato ete list, ka bi mi ztoga hasek meti, nego naša diišnavest nas je na to go-ripozvala, da je to naša dužnost proti našemi narodi.
Težkoga vremena čemerni va-lovje zibajo naš narod, našo krajino. Žitek naše države nam to kaže, da mi od driigi nikaj nemo-remo čakati, nrgo sami moremo gorizidati svoje blaženosti hižo. I zato damo v o mi ete iist, zato smo nastavili edno novo politično stran-
Podlistek.
Bog ne bije z botom.
Iz madžarščine.
Začne se bliskati, zaprva ešče daleč, ali vsigdar se bliža. Že grmi i začne deš spadali. Stari Žiga vzeme napamet najprvo, pod pažge zgrabi svoje gosli i notribiži v giimlo i za njim šteple njegov prijatelj tiidi. Piesajoči samo to vze-mejo napamet, da nega mužike, ali te se že leva dež i kloncka toča.
Jaj, božisod, pravi Katica. Tam povrže Šari Imreva i v kiinjo se potegne.
Vert tam stoji na trnaci zgr-banim čelom i tak gleda notri v krnico. V grimli si žnjeci gučijo, ali gda močno zgrmi, vsaki tiho postane. Že dež niti neide, samo toča kloncka i veter cvili glasno, tak dajprigne močno drevje, či bi je vkiiper ščeo zpodreti.
Na driigi den je žalosten celi J van, ej či bi me zdaj gdo na pol | je bila, tak da bi jo terešleka mela
hatar, vse je na nikoj spravo. Ve liki veter je ešče križe tudi gori-zobrno, tak je trbelo po snopi vkiiper pobrati. Travničke so poplav-leni bili, ne bo tam za edno pr-giščo otave, kukorca je vse raz-česana bila, goricam je sžimo pe-novje ostalo brezi listja, ne bode na listom pova ešče kleti.
Krnica je začala postanoti, gda je Gabor Števan notriopodo celi hatar z najstarešim sinom, da bi pogledno kvar, šterogi je toča i viher napravo Bogme je jokanja vredno bilo tam vse. Včera etak-šega hipa je ešče vse lepo bilo, dnes je pa celoga leta viipanje na pozderje vdarjeno. Gabar Števan bi se skorom zajoko, gda je vidd svoje gorice. Ne bode mogo Nagya zemlo kupili, lekaj de tisto Gelb krčmara, ar tisti vsigdar ma pe-n ze.
Lagve vole je bio Gabor Šte-
prišo. I ravno se je tak zgodbo. Kak sta domo šla zsinom pri zgornji vrataj sta ščela notri iti, tii sta ešče pogiednoti štela sadovnjak i tam sta najšla pod drevjom Šari Imreva z furulov v roki. Gda njiva je na pamet vzeo se je lepo poklono, ali vert je samo malo dregno svoj krščak.
Ka za iskanja maš tli ? je pito Gabor čemerno, vidiš ka nega sadit na drevji, ar je brezi tebe doj-pobrala toča.
Nemam šege kradnoti go'-.pon vert. prave Imre.
Ali donok v zabranjenom hodiš, pravi nazaj čemerno vert. Či te bom ešče ednok vido kre moje hiše se okoli stepati, bogme te vkiipvdarim, kak ednoga psa.
Z velikim čemerom je notri-siino vrata i notri je šau v hižo, gde se je ravno Katica žalostila na ednoj stolici preveč bleda, takša
i v eden veliki robec je bila zagrizana.
Ka se pa ti vkiipervlečeš v tom koti, njej pravi oča, ali si pa včera bistra bila pri plesi z Šari Im-rejom. To ti povem ti dekla, več naj ne vidim eti toga Imreva. Ka ščeš ti kmetova hči z takšim, šteri nika nema ?
— Imre je pošteni dečko, pravi Katica, v njej je tudi bilo z očine trde nature, ona je Uidi ne nalejci popustila. Janoš brat je Uidi to pravi, ka je v žetvi tildi Imre najlepši red gnau, i v driigom deli je tildi on prvi.
Naj ga samo jaz vidim ešče ednok eti pri vrataj, tak me peterem nogo, ka se steple vsigdar koli tebe. Že sem pravo žnjeco-vomi gazdi, naj ga voliči z bande, primeni nede več žeo, ali naj nede moje ime Gabor števan.
Jaz pa naj nebodem Gabor
ko, naj moremo vkiiper te lepe čile dosegnoti. Komakoli pogled-nemo, vsakom mesti vidimo lo, ka nam liihinci zapovedavajo i naši rojaki pa, šteri so z naše krvi, so pa zavrženi. Vidimo to tiihinsko idejo kraljiivati v mišlenji ljudstva v verskom i socialnem živlenji ednako.
Mi Vam pomagati ščemo z cele naše moči i z etim listom tildi, pomagati prekmurskomi siromaškom! i zavrženomi Ijiiđstvi. Mi vam novo pot ščemo pokazati, po šte-roj poti hodeči se nigdar nevka-ni;e, Na eto naše delo nas je ne samo vaš težki stan, vaše goreče potrebčine nagibale, nego na to nas je nagibalo tildi vremen, na to nas je nagibo naše države betežen politični žitek.
Nas je na delo pozvala, naša velika, goreča ljubezen i smilenost proti Prekmurskomi zavženomi ljudstvi. Mi vas dobro poznamo, poznamo vaše boleče rane, poznamo gde trbe vračiti i poznamo tildi tisto vrastvo, šterim se dajo .zvračiti vaše, našega Ijildstva rane.
Na to delo smo se mi sami odločili i to ne držimo za ter, nego za tela i duše bogato siiižbo. Z vsako v močjo v mo na tom, naj naš list, šteroga smo v Božem imeni pustili na pot, za vas dela, naj vas trošta i podpira. Prosimo zato naše drago ljudstvo, naj prikapčijo k našemi deli svojo gorečo Ijiibe-zem i moralno i materialno pod-podporo, ar de samo tak sprebajo .naše delo boži glagoslov. Obljubimo Vam, da zviiu svoje znanosfi' tildi kćoj prikačimo k torni deli;
svojo odgovornost. V začetki našega dela za gospodnega Boga mi-loščo molimo. Citalce pa prosimo naj sprehajajo to naše delo z zanimanjem i z pravov Ijiibeznos-tjov.
Delajmo, delajte za to naj se celo prekmursko ljudstvo združi v eden tabor, pod ednov zastavov. Naj pa zadobimo ednok pravi mir i pravo blaženost i zadovolnost. Viipajte se v svoji domači voditelj, bodite Vi vsi za nji, naj oni tildi za Vas morejo biti.
Stopte notri vsi v to prekmursko stranko, ar je to edino Vaša stranka, to je edina stranka, štera se šče za vaše pravice boriti i »Naše Novine« je edini list, šteri Vam šče pomagati. Delajte, delajmo vsi v ednom diihi, zdaj gda je ešče svekloča.
Z Božim mirom pozdravljamo naše čitalce i naše ljudstvo.
Urednik.
GLASI.
Šteo je v Muro skočiti.
V nedelo popodnevi je eden La-koški 14 let star dečko v Muro šteo skočiti. Trikrat si je dojvrgo kaput, ali donok je dugo ne smeo v vodo. Na zadnje se je prekrižo i notri se je vrgo v vodo. Ali sa-motnorjenje se me je ne posrečilo, ar ga je eden človek napamet vzeo i ešče ga živoga vopotegno.
Vsem našim čitaleom.
Naznanje vam damo, daje Uprava i uredništvo Naši Novin i Meplap-a v Dolnji-Lendavi; Glavna ul. 32. Uradne vore so predpoldnevom od 10—12 i popoldnevi od 4—6
vore. Napre se lejko plača na oba dva lista v Upravništvi v uradni voraj. V pridočoj numeri že dobite ček i tak lejko notripošlete naročnino.
Zborovanje neodvisne prekmurske stranke. V nedelo, 6-ga junija de naša stranka zborovavnje držala v Dobrovnik! i v Beltinci, v obe dve mesti predpoldnevom ob 11. vflripri cerkvaj. Pošteni prijatelje pridite vsi, nato za vas tak važno zborovanje, na šterom vam govorniki razložijo naše Stranke program. Vsi v Dobrovnik i v Beltince z ednina mi-šlenjom.
Pevski večer. Etoga meseca 5-ga, v soboto večer do gojenci Celjske orglarske šole pevski večer držali v M. Soboti, v nedelo 6-ga junija pa v Dolnji Lendnvi v hotel Kroni, popoldne de pa orglarski koncert v. r. k. cerkvi, po litaniji.
Veliki zgubiček. Velikoga moža je zgflbila jugoslovenska evangelička cerkev, ar je 28-ga maja naveke zaspo noviverbaski ev. duhovnik i senior v starosti 58-ga leta. Pokojni je preveč dosta delo za našo cerkev v Jugoslaviji i on je bio naš pušpecki administrator. Veliko delo je včinilo njegovo telo, ali duša njegova de med nami naveke živela. Ešče ne davno da se je žiuat držo v No-romvnebasi, ga je on vodo, kak cerkveni predsednik. ZgObili smo ga, gda smo se toga ešče niti ne trošlali i tak dosta smo ešče čakali od njega. V soboto popoldne so ga sprevodih na vekivečni po-činek. Naj počiva v miri.
Velika željeznička nešre-ča v Miinchenl. Maja 25-ga se je velika željezniška nesreča zgodila v Nemčiji, v Miincheni. Dva vlaka sta se vkiiper vdarila. Dosta Ijiidi je tam najšlo svojo smrt, 33
Katica je skričala deklica napre-1 Moje nigdar nede, je rekla Ka-| vkiiperspadno pod očinim vdarcom. stopivša, či mo pa driigomi žena,; tiča batrivno i doj je vzela fortoj kak Sari Imvrevi. Ne meni trbe’z svoji oči, nigdar no če z Imre-
Balog Joška, komi me oča štejo dati,
Ne ti trbe Balog Joška, je zkri-čo Gabor Števan, ki tri tertalov ma jaz nigdar driigoga žena. i samo je sam, ali trbe ti Imreva i koudiško turbo. Naj bode torni
jom ne. Snočkar sem se njemi obečala, že sem vam štela povedati, ali ne sem viipala, ne bodem
konec, ar vam drugače ne bo dobro.
Oča se je zglaso z milim glasom Pavel, ki je ravno v hižo stopo, že vas je pa natura obladala. Ka vam je pregrešila ta nedužna deklica, ka že pa joče? Ka ti fali Katica? Katica je ne odgovorila, -samo se je dale jokala.
Tiho boj ti svojim svetim gu-čanjem je reko Gabor Števan, tebi z toga nikaj nede, to je moje delo. Katica ti se pripravlaj, vjesen pride Balog Joška potebe i k bratvi bo-
gostiivanje služili z ednini vč-đavanjom gda Janoš brata, tak se nede trbelo dvokrat trošiti.
Gabor Števana je stisno čemer, gori je zdigno pesnico i vdariti je šteo deklico, ali Pavel je prejo njegovo roko.
Oča, to dete navdarite, dokeč jaz živem. Zakaj jo ščete bantii-vati? Zato ar na svoje srce posluša i ne na peneze, na vašega Boga! Šari Imre je jezerokrat več vreden kak Balog Joška. Ne boj se Katica, Bog te obdrži, proti njemi bi grešila, či bi ne na svoje srce poslušala.
Gabor Števan je z velikov močjov diino svojov pesnicov na sina glavo.
Dečko se je stroso i vkraj je vneso glavo, vderec ga je na ple-čaj dosegno, ali donok bi skoron
Odstranita se od moje hiže obadva, je kričo oča. V6 z moje hiže, z Katicov vred vaj naj več ne vidim eti. Gdo je eti gospod, jaz ali pa te manjeni gospodin? Idita včaši . . .
Na veliki krič je vkiiper pribežala cela držina, žena, sinovje so ga vsi prosili, ali vse je zaman bilo, takši je bio kak zdivjeni bik. —
V6 odetec, je vedno kričo.
Pavel je prejo Katičino roko. Hodi sestra, njej je pravo žalostno i pelo jo je proti dveram.
Tak sta brat i sestra zapustila Gaborovo hižo šla sta mirno notri v ves, i obri njiva je pa na sivom zraki milio i milio zvezdov pazilo na njiva. . .
Pavel i Katica sta v ves šla k ednoj dovici, štera je Katici krstna mati bila. Pavel je sploj bledi bio, Katica se je pa v celom teli trosila i na bratova pleča se je naslonila.
Dale.	I
mrtvi je ostalo i skoron 100 ora-njeni.
Velike povodni v Srbiji.
V Srbiji so za volo dosta dežja vse vode prestopile svojo strii-ge. Voda je velike škode napravila na poli i ešče je več Ijiidi smrt najšlo v valovji.
Razglas. Evangeličanska fara v Dolnji-Lendavi razpisuje delo Za tčren zidanje i zdajšnjo mo-litvarnico povekšati i zdignoti. Kdo prevzeme to delo, je dužen kaucijo djati, štera lejko stoji z gotovi penez, z vrednosni papirov, ali z kakšega driigoga premoženja to šumo samo te dobi nazaj, kda celo delo vredpostavi i dobro skonča. PonOdbe se naj v dupliškom koverti pošlejo na evang. župni urad v Dolnjo-Lendavo i tam se lejko pogledne načrt (plan) i se lejko zve tudi vse driigo. Poniiđbe se notri morejo poslati do 20 ga junija, gda se ob 11 vori voda delo. Fara si gorizdrži ono pravico, da si med ponudbami slobodno odebere i ne je merodajna ta naj nižja cena.
HARI LEOPOLD VUKAN LUDVIK ev. administrator. inšpektor.
Razglas.
Borza dela v M. Soboti razglaša sledeče: Francasko društvo za imigracijo pošlje prihodnje dni v Prekmurje svojega zastopnika, ki obišče nekatere občine v svrho dajanja informacij glede poljedelskega dela v Franciji in to po sledečem vzporedu:
V	četrtek, dne 3. junija ob 10 uri v G. Lendavi (gostilna pri cerkvi), V četrtek, dne 3. junija ob 15 uri v Petrovcih (gostilna pri kolodvoru). V petek, dne 4. junija ob 10 uri v. M. Soboti (gostilna pri kolodvoru). V soboto, dne 5. junija, ob 10. uri v Dol. Lendavi (gostilna pri kolodvoru).
Poljedelski delavci, ki želijo iti na delo v Francijo, naj se v navedenih dneh in času zglasijo v omenjenih lokalih, kjer se jim bodo dale vse potrebne informacije glede dela na Francoskem.
V	Murski-Soboti, 26.-V. 1926.
Borza dela v Murski-Soboti.
GOSPODARSTVO.
Tržne cene.
Dolnja-Lendava, 26. maja.
100	kg. pšenice . . .	325 Din
M	„ žita		• 210 „
	„ ovsa ....	175 „
	„ kukorce . . .	160 „
n	„ hajdine . . .	230 „
79	„ Prosa .... PENEZI. Zagreb 26. maja	180 ~
1	Dolar		56 60 Din.
1	Schiling ....	8 „
1	Češka K		1.68 „
20 zlati K	210'— „		
1	francoski fr. . .	1.85 .
1000 madžarski K .		079	„
1	Šveicki fr. . . .	10-98 „
1	italijanska lira .	212 .
100 dinarov v Ziirichi 9.1PiFr.

©
©
©
©
©
©
@
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
g
s
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
DOBER TflNflČ
Dobro Vam Bog daj Štovan sosed, ali ste že etili za nas vse nikaj novoga i dobroga? Nika] sem že eiio, ali Janoš vi ste eednejši človek, raz« tolmačte mi malo to delo. Znate Štovan kupte si i naročte si ešče dnes
NAŠE NOVINE
i razmili te čelo delo, I nikaj ne odlašajte, nego
notristopte v neodvisno prekmursko stranko,
či to ščeie, ka bi v svojoj biži sami bili gospod. Nebojte se, tisti gospodje, šteri so to novo stranko nastavili, so vsi pošteni
i
možje i vsi so z naše krvi i najbole poznajo naše krvave rane i naše težave. I mi Vam tiidi to priporačamo, ka Janoš sosed, naročte si vsi z nami ciiteči pošteni prekmurci
NAŠE NOVINE
i stopte vsi v novo stranko, vsi pod edno zastavo
I •	.	'•	/	.	.
i tak pomagajmo eden drugotni.
S t
i
©
i
g
i
©
I
1
i
S
i
i
i
g
©
•i
si
%
©
S
i
i
Sl
Sl
H
g
Sl
1
1
Si'
©
©
(B
9
f.
1
I
f
g
1
f
f
g
i
©
©
f
g
S
f
s
©
0
g
g

Tiskara V. TAKSIC, CAKOVEC.