Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 15.
Z urednikom se more govoriti vduk dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popuat.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> S. uri zvečer
Velja
za ILjubljano
v upravništvu:
za celo leto 6 gl d., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld. 50 kr., ua mu se c 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četitlota2gld. 50 kr. in za joden mesoc 85 kr.
Štev. 90.
 	r	*'*	meaoo	85	kr.
V Ljubljani v sredo, 18. junija 1884.	Tečaj I.
etn« sn vlado nanadali v nunrlnili Mnnlrih slrnrni nravnost. slovpnskftpft naroda. oh pnem nn rw
V preudarek.
V včerajšnji številki »Slovenca" oglasil se je brezimni pisatelj z Notranjskega ter v uvodnem članku izražal svoje mnenje o „domačem prepiru". Članek je v obče pisan z hvalevredno objektivnostjo. Zlasti v dvojnem oziru mu moramo biti hvaležni, kajti z laskavimi izrazi omenja pisatelj poštene namene deželnega predsednika, naglaševaje rodoljubje in plemenito srce mnogo obrekovanega gospoda, ob enem pa poudarja, da v »Ljublj. Listu“ ne more najti ničesar, kar bi bilo v protislovji s slovensko narodnostjo in njenimi zakonitimi težnjami.
In vender se nam dozdeva, da tudi temu dokaj nepristranskemu opazevalcu ni po vsem jasen izredni položaj našega lista. Kako je nastalo slovensko glasilo ljubljanske vlade, kateri nameni rodili so slovenskemu občinstvu „Ljublj. List“? Z finim taktom našel je notranjski dopisnik prvi in glavni povod v tem, da je deželni predsednik, dejansko priznavaje popolno ravnopravnost slovenskega jezika, hotel vstanoviti časnik, v kojem bi vlada lehko tolmačila svoje nazore v onem narečji, katero razume in govori ogromna večina našega prebivalstva. Opravičena je njegova opazka, da bi se ustanova takega lista v vsakem drugem slučaji z vseh stranij z veseljem pozdravljala kot velikanska koncesija narodni stvari.
A jedno je pozabil razboriti pisatelj: da je „Ljublj.List“ takoj iz svojega početka imel tudi drugi, nič menj važni namen. Vladi je bila vsiljena dolžnost, braniti samo sebe pred neprestanimi napadi. Od oktobra lanskega leta sem pričelo se je po nekaterih slovenskih listih zlobno obrekovanje in natolcevanje proti njenim najčistejšim nameram. Stra-
Listek.
Vieux Saxe.
XI.
Za Binkošti se nisva videla več tu pod črto, in po pravici mi očitate, da Vas malo zanemarjam. Pa pomislite — to deževje, to mučno, dolgočasno in brezkončno deževje po svetu in poleg ta grozna suša na našem publicističnem polji! Ko bi mojega kolege pod črto ne bilo — o čem bi pač mogli pisati ? S kom bi se prepirali, komu bi vlekli kožo s telesa, ko bi se ne prikazal ta naš nov Mahdi — kriv prorok slovenski — kakor ga zovejo? On je prouzročil nehote par uvodnih člankov v »Soči", katere je z mnogim apetitom in še večjo hvaležnostjo itak sprejel »Slovan" — (videti je, da imajo doma pri „Slovanu“ malo krme) — sprožil je tri ali štiri dopise »Narodu", in kakor je soditi, vsega še ne bo konec; a kadar bode — vedel bi vender rad, kdo bo prišel potem na vrsto.
Jasno Vam je torej, na nisem imel niti gradiva, niti veselja za nekoliko veselih vrstic, in ravno tako skoro se mi danes godi. Pisal sem Vam, da sem premišljeval in ugibal, kam bi krenil o Binkoštih — na sever ali na jug, proti izhodu ali zahodu; v svoji gibčnosti sem se jedenkrat celo domislil nemškega »Schul-
stno so vlado napadali v uvodnih člankih, skoraj vsaki dan so jo zbadali v dopisih, neusmiljeno so se ji rogali v podlistkih — in zaman je čakala, da se v narodnem časopisji vzdvigne glas, da bi zagovarjal vladno postopanje. V istem položaji bila je večina narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora. Komaj so bili sprejeli svoje mandate iz rok zaupnih volilcev, komaj so bili pričeli svoje težavno delo, — uže so jih obsipale psovke, uže jih je obdajalo sumničenje, in velik del narodnega novinarstva navdihala je žalostna lakomnost, spodkopavati stališče narodnih zastopnikov ter ljudstvu iz srca iztrgati zaupanje do njegovih izbrancev. Ali vsega tega ni videl duhoviti pisatelj z Notranjskega? in zakaj se on tedaj ni lotil prehvaležne naloge, možato stopiti med zbegani rod, z vzvišenim glasom pokarati razposajeno tolpo hujskačev ter ljudstvo svariti pred propadom, v katerega so ga terali ter ga dandanes še terajo krivi proroki? Zastonj se je ozirala vlada po slovenskem časopisu, da bi slovenskemu svetu razlagal njene odkrite namene ter branil politiko deželnozborske, vladi prijazne večine. Molčal je »Slovenec", molčal je, čuda! tudi pisatelj z Notranjskega takrat, ko mu je velevala domovinska dolžnost, spregovoriti odločno in pošteno besedo. V tej zadregi napadana z jedne, zapuščena z druge strani bila je vlada prisiljena, v lastno obrambo ustanoviti si posebno glasilo. Stopila je v dogovor s sedanjim urednikom, le-ta označil je svoje načelno stališče k sedanji deželni vladi in k narodnemu vprašanju v posebni spomenici, kakor se to spodobi nezavisnemu ljudskemu zastopniku — in tako je luč sveta zagledal »Ljublj. List“, kojemu je s prva bil namenjen nalog, zastopati poštena vladna načela, podpirati ravno-
verein“-a ter hotel k njegovemu zborovanji v Gradec. Toda dejal sem si, da tamkaj bi utegnili vsacega preveč po njegovem „Natio-naleu povpraševati, in ko bi me zavohali — zastonj bi bila vsa moja elasticiteta. Mislil sem potem na Mozirje. Pa tam so uže itak Sokoli skakali ter po drogu kozolce preobra-čevali — torej tudi tam gibčnosti dovelj! Hajd torej na Notranjsko in potem dalje proti jugu.
V	Postojini je bilo vse električno; cel6 kos papirja, na katerem mi je pomolil natakar moj račun; — kajti prouzročil je, da me je pretreslo, kakor na — kolovratu; spomnil pa sem se, da je bilo tako elektrizovanje v Postojini uže mnogo prej v navadi, nego se je vpeljala električna razsvetljava v jami, in zato se tu nisem — čudil, nego plačal in šel. Srečal sem obilo znancev, — radikalnih in naših, pa tam na nevtralni zemlji smo se vsi prijazno gledali. Tudi o prihodnji volitvi na Notranjskem smo govorili, — pa vojni svet ni bil tak, kakor ga je izumil vzadnjič „Slovan“, kajti tu smo bili samo odrasli možje — tam na Brdu pa se ga je udeležila celo nedolžna deca — torej vsi do zadnjega! Tu v Postojini pa nismo bili tako vojeviti. O volitvi smo torej govorili, in radikalci so dejali, da hočejo vsprejeti kot kandidata ljubljanskega dr. Scho-nererja. Jaz in kar je bilo „naših“ smo ga iz znanih vzrokov prav toplo priporočali, — škoda le, da med vsemi navzočimi radikalci
pravnost slovenskega naroda, ob enem pa pobijati škodljive nazore in nauke onih, katere je notranjski pisatelj sam, očitaje jim kratkovidnost, počastil s primernim izrazom: „ne-premišljenci".
Toda mož nam očita, da gremo predaleč, da mej ne poznamo svoji polemiki, da neprestano zopet na boj kličemo, tudi tedaj, kedar ni potreba. Naj nam veruje na naše poštenje, da smo tudi mi uže do grla siti neplodnega prepira. Toliko je zanemarjenega v mili naši domovini, tako daleč smo zaostali v duševnem in gmotnem oziru za našimi srečnejšimi sosedi, da je na preostajenje dovelj stvarnega, produktivnega dela za vsakega resnega novinarja. Toda, kedo — vprašamo — kedo je pričel s prepirom, kedo je izzival svojega protivnika na bojno polje? Ali bi glasilo deželne vlade v istini ne smelo imeti druge naloge, nego pisati o borzni krizi v Zedinjenih državah, o južno-afrikanskih naselbinah in norveških homa-tijali ter k večjemu časi nekoliko počesati mršavo glavo »Laib. Wochenblattu“ — med tem, da so pri nas brez vsakega uzroka nekateri slovenski listi se rogali »visokorod-nemugospodu“ ter narod hujskali na „Winkler-jeve mameluke" in „narodne Efialte?" Ako je temu tako, potem »Ljublj. List" v istini nima nikakega eksistenčnega prava, in vlada sama bi mu morala uže z davna v slovo zaklicati: „ G oh' in ein Kloster, Ophelia/“
Priznavamo sicer, da se je v zadnjem času nekoliko predrugačila pisava „Slov. Na-roda“ ter konštatovali smo sami v 86. številki, da se je celo »Slovanov" vročinski paroksizem nekoliko polegel. A po polnem omolknili nasprotni glasovi tudi sedaj niso, priča temu zadnji uvodni članek v »Slovanu", kateremu smo odgovarjali v svoji razpravi »Obrat na
ni bilo nobenega volilca iz kompetentne volilne skupine. Pa dandanes je to vse jedno.
Postojine in politike sem se kmalu naveličal, akopram je s politiko in pisateljevanjem taka, kakor s6 staro ljubico: Človek bi se je rad iznebil in iznebil, pa vender se vedno vrača k nji.
Druzega jutra pozdravil sem sinjo Adrijo iznad visokega opčinskega klanca, potem pa križem prehodil Trst, jel morske ribe in pil črno vino, prelazil par parobrodov ter naposled vender ubil — dan. Drugo jutro sem nameraval proti Gorici odpeljati se, toda dež, dež in neprenehoma dež! Ravnal sem se po stari prislovici, da je oni pametnejši, kateri prej odjenja, in zato sem se obrnil zopet proti — domu.
Vsakako je dobro, da si človek, ako ima uže kak princip, ali ga vsaj hoče imeti, onega prilasti, kateri tiči v tem navedenem pregovoru, in ker sem navajen, ljudi večinoma po njem soditi, zato sem uverjen, da »Slovan" s6 svojimi prepiri še ne bo — nehal, kakor je storil pač z duhovitimi Mažibrkovimi listki.
Pa govoril sem o svojem kratkem potovanji ! V Gorico sem hotel, in nič manj mi ni bilo v mislih nego na kompeteutnem mestu povprašati, komu bodejo pač prisojeni eni cekini, katere je uže pred meseci »Slovenski Narod" razpisal kot darilo za najboljši listek. Ne, da bi bil jaz tudi tekmoval za to darilo, nevrednega sem se uže a priori čutil — pa rado-
bolje" in goriške „Soče“ kongenijalni dopis iz Bovca. Sigurno tudi našemu uredniku ni prijetna naloga, vsak dan stati kot vedeta na prednji straži, ali slab vojak, kateri odloži orožje, upognivši se lastnemu miroljubju, predenj se ne sklene trajno in častno pomirje.
Komu pa velja naša polemika? Z mirno vestjo naglašamo, da se potegujemo ter se bodemo vedno potezali za vse ustavne pravice slovenskega naroda, zlasti za njegovo po državnih zakonih zajamčeno jednakopravnost. Brez ovinka izrekamo, da bodemo tudi za naprej podpirali deželnozborsko večino in narodne državne poslance, kateri v svoji celoti brez vsake izjeme delujejo v smislu sedanje vladne sisteme. Odločno pak se bodemo protivili znani peščici nejasnih in kratkovidnih politikov, kateri ne zastopajo niti po svojih sedanjih nazorih zastopati ne morejo javnega mnenja na Kranjskem ter z nepremišljenim ravnanjem spodkopavajo bodočnost slovenskemu narodu. In gospod pisatelj z Notranjskega se zelo moti, ako našemu ravnanju spodtika osobne ozire in antipatije. Tudi nam grč za narodno korist, za blagor ožje domovine in širnega cesarstva, in urednik našega lista je v prijetnem položaji, da se njegovi nazori vsaj v tem oziru po polnem ujemajo z načeli, merodajnimi pri deželni vladi vojvodine kranjske.
Konečno nam ne preostaja drugega, nego da se zahvaljujemo pisatelju »Slovenčevega" uvodnega članka za njegovo naklonjenost ter za njegove prijateljske svete. Ponavljamo, da smo takoj pripravljeni, prenehati s poleni iz ovanjem, kakor hitro prenehajo naši protivniki v narodnem taboru z neutemeljenimi in neosnovanimi napadi na vladno politiko. Gosp. dopisnik z Notranjskega naj vpliva tedaj na naše pro-tivnike, potrka naj ob durih »Narodne Tiskarne" in če se mu tam spolni opravičena želja, če se mir doseže z one strani, od koder se je bil motil, — mu sigurno nikdo ne bode hva-ležneje v duhu roke stiskal nego „Ljubljan-skega Lista"
urednik.
Pretepi na Kranjskem in deželna vlada.
Lepa si, domovina slovenska, in čvrst rod ti prebiva po tvojih blaženih pokrajinah! Kar ima mati priroda najdragocenejšega v svojih neusahljivih zakladih, podarila je Slovencu v obilni meri: zdravo dušo v zdravem telesu. Glej slovenskega kmeta in čudi se njegovi krepki, žilavi postavi, njegovi vitki
veden sem bil ter sem še vedno, kdo pač bode kot „Champion-podlistkar" slovenski proglašen. To Vam je pa znano, da se oni »listki “ presojajo v Gorici. Privoščil bi jaz darilce najbolj gori imenovanemu Mažibrku, uže zaradi njegovega imena; — pri tem imenu človek nehote brke pozabi in na brezovo šibo misli. Toda dovtipi o imenih in dolgih nosovih so, kakor pravijo — najslabši.
Pripoveduje se, da je bilo toliko »podlistkov" poslanih, da bode imel „Narod" za dve leti dovelj gradiva in da bode celo »Škratu" nekoliko pripadlo. Zato tudi strogi goriški sodnik ne more končati svojega trudapolnega posla. Ko bi si vender opravništvo našega lista kaj enacega omislilo! Dejal sem, da bode tudi „Škrat" deležen obilih darov, nanošenih na »Narodovi" mizi, — in to bode vsakako dobro, kajti sedaj je začel — horribile dictu — prinašati nemške dovtipe. Morda hoče s tem ravnopravnost dejansko uvesti v svoje predale, ali privabiti nekoliko nemških naročnikov, ali pa mu je — slovenskih dovtipov zmanjkalo. Nemški, iz „Kikeriki“ posneti dovtipi! »Ako se to na zelenem drevji godi" — kaj pa bo z nami, suhimi vejami?
In tu sem se domislil klasično neumnega citata, katerega sem nedavno čital v nemškem listu. Da, kakor je neumen v lice, vender ima nekoliko pametno zadnjo opiat in priporočal bi ga marsikomu:
rasti! Opazuj ga pri delu in razveselil se bodeš nad njegovo neumorno delavnostjo, nad spretnostjo, s katero se loti vsakega podjetja. In občuj ž njim, in kedar se mu otaja v prijateljskem pogovoru ledena skorja 'nezaup-nosti, zavzel se bodeš nad njegovim pravilnim umovanjem, nad zdravo razsodnostjo, katera ga v vsakem oziru Častno razlikuje od svojega nemškega soseda.
Žalibog, da zlasti na Kranjskem nek udomačen greh kvari in pači našemu narodu prirojene naravne darove. To je ona surova silovitost, ki se razodeva v nebrojnih tepežih, v vedno množečih se zločinih proti telesni varnosti, v uboji in težkem telesnem poškodovanji. S strahovito jednakoličnostjo se ponavlja repertoire naših porotnih obravnav: ubijalec postal je stereotipna prikazen v sodni dvorani! In čedalje bolj se množč žalostni slučaji; zlasti o zadnjih binkoštnih praznikih je bilo videti, da se je nek posebno zloben duh polastil naše mladine, iz vseh stranij dohajala so žalostna poročila o tepežih in ubojih, in trebalo bi Statistika, da nam sestavlja izkaze ranjenih in usmrtenih, nalik onim, kateri se nam javljajo z bojišča.
Tužna je ta prikazen, še bolj tužen je uzrok, kateremu so v prvi vrsti posledica oni siloviti pojavi grde surovosti. Kajti ne da se tajiti, da je ogromno večino teh zločinov zakrivil demon žganje. Tedaj je bilo po vsem na pravem mestu, da se je deželna vlada s posebnim dopisom obrnila do jako vplivnega oblastva, do prečest. konzistorija ljubljanskega ter ga naprosila dejanske moralne podpore. Dopis deželnega predsedništva slove:
»Iz premnogih poročil c. kr. okrajnih glavarstev zadobil sem na svojo žalost utemeljeno prepričanje, da se v zadnjem času na Kranjskem, zlasti po deželi, med kmetskim prebivalstvom množi' in ponavljajo, čestokrat brez vsakega uzroka, provokacije in tepeži, katerim so potem nasledek krvave poškodbe, dostikrat tudi uboji. Taki izgredi se potem redno končajo pred sodiščem Ker se jednaki dogodki nahajajo le pri surovih in divjih raz-rodih, ker silno škodujejo gmotnim interesom našega ljudstva, ob enem pa javni nravnosti in so na kvar dobremu imenu vse dežele, mora biti sveta dolžnost vsakemu rodoljubu, v svojem krogu kolikor mogoče upirati se tej grdi razvadi.
Dokazano je, da so milovanja vredni izgredi naše mladine večjidel posledica brez-mernega žganjepitja. Treba je tedaj, da se najprej fantje pouče o žalostnih nasledkih tepežev. Vživanje žganih pijač pak se bode moralo omejiti zakonodajnim p6tem.
O tauche nicht zu tief hinein In’s Tintenfass der Welt,
Damit dir nicht ein Tintenklex Aufs Buch des Lebens fdllt!
Torej, gospoda, le zmerno! Toda tako zmernim in spravljivim nam pa vender ni treba biti, da bi nemške povesti in smešnice prinašali svojim slovenskim čitateljem. »Ci-tati“ in „motto“ naj uže bodo, — akopram so se jih jeli listkarji silo ogibati, odkar je Stritar v prvem dunajskem pismu osmešil to navado. No — jaz jo imam, in stara navada
—	železna srajca!
Gospa, jaz sem pohleven in ponižen človek, — toda če Vam bode denašnje pismo prevodčno, stavite ga vender na račun tega duhomornega — deževja.	Pir.
Brata Straton in Ivan.
Ruski spisal Sergej Atava, poslovenil K. Štrekelj.
(Posvečeno A. D. Satinu.)
(Konec.)
Brat Ivan je v tem potisnil z drogom ledeno pločo v stran in se vedno dalje pomikal. Znovič je zasadil svoj čavelj v ledino ter splaval mimo nje. Uže je od brega oddaljen pet, Šest sežnjev, nobene ledine ni več . . . pred njim je Čisto mesto — sinja, živo-sinja voda, kakoršna je le spomladi. . . .
Kar se tiče prepotrebnega pouka neizvedene mladine, ne bodem se varal, ako se v tem oziru zaupno obračam do eminentno domoljubne kranjske duhovščine. Nadejajo se, da se prečestiti stolui konzistorij strinja z mojimi nazori o tem predmetu, stav-Ijam tedaj do njega uljudno prošnjo, da blagovoli podredjenim duhovnom zlasti po deželi nujno priporočati, naj v smislu tega dopisa z vso gorečnostjo prigovarjajo prebivalstvu ter poučujejo v prvi vrsti domačo mladino.
Winkler 1. r."
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor smo uže včeraj poročali, pričel je dalmatinski deželni zbor predvčerajšnjem svoje zborovanje. Po slovesni službi božji otvoril je predsednik conte Vojnovič sejo ter v svojem govoru izrazil upanje, da bode v zboru vselej vladala sloga. Cesarski namestnik baron Jovanovič naglasil je, da je duševno in materijalno napredovanje dežele vladi ravno tako na srcu ležeče, kakor deželi ter je obljubil, da bode vlada deželni zbor, kjer koli mogoče, rada podpirala. Kot vladni komisar predstavil se je dvorni svetnik Pavič.
Volitve za štajerski deželni zbor so preložene do meseca avgusta. Kakor javlja »Grazer Ztg.“, vršile se bodo po novi določbi volitve v kmetskih občinah dnč 19. avgusta; v mestih in trgih dnč 21., a v velikem posestvu dn6 26. avgusta. Deželni zbor štajerski ima 63 članov. Veliko posestvo (12 mandatov) volilo je zadnjič v nemško-narodnem smislu, isto tako mesta in kupčijske zbornice (25 mandatov); kmetske občine volile so leta 1878 5 nemških liberalcev, 10 nemških konservativcev in 8 slovenskih zastopnikov. Sicer se je politično mišljenje na Štajerskem od leta 1878 dokaj spremenilo, in sicer ne nemškim liberalcem na korist, vender je verjetno, da bodo slednji v prihodnjem zasedanji še imeli večino v štajerskem deželnem zboru. Toliko pa je gotovo, da bodo združeni konservativci in Slovenci dosegli imponujočo manjšino.
Na Moravskem so Čehi uže izdali svoj volilni proglas ter letos postavili kandidate tudi v vseh mestih in trgih. Gotovo je, da bodo privojevali mnogo mestnih mandatov.
Na Ogerskem so volitve za državni zbor večjim delom uže izvršene. Vladina stranka imela bode v zboru tudi v prihodnje večino, čeravno je izgubila nekoliko glasov.
On spušča svoj drog v vodo, upira ga reki na dno in plava vedno dalje. Zopet se uprč in zopet potisne se naprej. Ali glej, na levici plava ledena ploča, in sicer naravnost proti njemu. Uže je blizu njega. On povzdigne svoj drog ter se pripravi, da bi jo odbil. Ledina pridere k njemu. Brat Ivan udari jo sč svojim drogom. Sod se zasuče pod njim z ene strani na drugo in se pogrezne nekoliko bolj v vodo, ali takoj zopet vsplava, in zavrtita se z ledino nekoliko drug krog drugega; ledina se na to umakne sodu ter plava dalje, sod s& svojim jezdecem pa se zopet premika naprej. Uže je dosegel polovico reke. . . . Zopet priplava ledena ploča. Plaveč zopet pripravi svoj drog, da bi jo odbil. Zopet trčita drug ob drugega, in ponavlja se prejšnje rokovanje.
V	duhu je narod ves tam, poleg njega, na sredi reke. Kader odbije srečno kako ledeno pločo, tedaj vsi globoko vzdihnejo in zasopejo. Vsi pričakujejo, kako bo znovič trčil ob led. Zopet se jim sapa ustavi, zopet za-mrj6. Led pridere mimo, sod se je ločil od njega — in zopet vse vzdihne. Straton molč6 stoji tu, ni besedice ne izpregovori. Oči so mu uprte na brata, in ž njimi niti ne utrne. Obraz mu je reseir, ali kakor kaže ta obraz,
—	uže je dozorel v duši njegovi sklep! Bog obvaruj, da bi Ivan —: Straton bi naravnost v reko in mu hitel pomagat.
Zato pa je vladna stranka kompaktna, složna, dočim razpada opozicija v več taborov, ki ne postopajo vselej složno,
Hrvatski sabor sprejel je jednoglasno (opozicija je zapustila dvorano) predlog poslanca Kuševiča, kateri protestira proti vzpo-stavljenji kraljevega komisarijata ter nalaga vladi, naj izposluje, da se pozove regnikolarna deputacija, ki naj reši hrvatsko-ogerski razpor.
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča o atentatu na nemškega cesarja, ki pa se je k sreči izjalovil. Dogodek je sledeč: Pred kratkim naznanilo se je nemški vladi iz Amerike, da se namerava atentat proti nemškemn cesarju in da se je v to svrho uže odposlal iz Amerike dinamit. In res je prišla v Bremen neka ženska z mnogimi zaboji. Policija jo je takoj prijela in v resnici našla v zabojih dinamit. Žensko izročili so sodniji.
Avstro-ogerska, Nemčija in Rusija ponudile so oficijalno svoje posredovanje, da se reši srbsko-bolgarski prepir. Srbska in Bolgarija sprejeli ste posredovanje velevlastij.
Poročali smo uže, da se je gledč Egipta doseglo sporazumljenje med Angleško in Francosko. Konvencija predložila se bode angleškemu parlamentu, in prihodnji teden uže pričela se bo huda in ostra debata o tej zadevi. Verjetno je, da parlament ne bode odobril konvencije. Potem bode moral Gladstone dati ostavko, ali pa zapustiti parlament.
Dopisi.
Iz Planine 14. junija. (Izv. dop.) Kakor drugod, dežuje tudi pri nas dan za dnevom in bati’ se je, ako bo še nekaj časa tako vreme, da nam voda našo celo dolino zalije. Kako lepi so bili pri nas prej senožeti! Nadejali smo se, da letos obilo in lepe trave, take kakor uže dolgo ne, dobimo, ali naš up je šel po vodi: po travnikih se razprostirajo velike luže. In sadno drevje, kako lepo je letos spomladi pri nas kazalo! Ker je uže toliko časa tako neugodno vreme, letos tudi sadja ne bode. Malo povodenj dobč Planin-čani sicer skoraj vsako leto, večjidel v jeseni; nekaterikrat (in to je zelo redko) naraste voda tako, da je vsa dolina zalita. Na zimo leta 1878 do 1879 je bila velika povodenj, tako, da so morali nekateri se iz svojih hiš v druge sosedne preseliti, ker je voda cel6 v sobe prišla. Kaj bo sedaj, če se nam nebo kmalu ne zvedri in deževje ne preneha? — V četrtek na sv. Rešnjega telesa dan bila je tudi pri nas, kakor po vsej deželi, procesija in k
Glej, z nova priplava ledenina, ali ta je uže velika, večja od vseh dosedanjih, take še ni bilo; — nese pa jo naravnost proti njemu. Zopet povzdigne Ivan Aleksejevih svoj drog iz vode ter ga pripravi na odpor. Ledenina pridrvi, udari ob sod, sod se pogrezne in skrije skfiraj ves v vodi, ali takoj zopet vsplava in priklene se ob ledino, s katero ga tok odnese po reki. Kakih pet sežnjev plavajo tako v stran. Ali tudi spredaj je ledina, samo manjša je. Ivan Aleksejevič zasadi vanjo svoj drog in vsi trije, to je, on s6 svojim sodom in obč ledeni ploči se sklopijo in plavajo po tihoma dalje; no, kmalu odtrga se veča ledina od soda, pri katerem ostane le manjša. Sicer pak sod tudi tako — prodira vedno naprej.
V	gruči zasliši se uže nepotrpežljivo pokašljevanje, nekakšne polovične glasove, polovične besede. Nekdo celo reče: — nNo zdaj...." Na obrazu Stratonovem se počne izraz napete pozornosti zamenjavati z izrazom navdušene hvaležnosti, in sploh se ta obraz začne nekako jasniti in svitati. Oči so mu široko odprte, kapa tiči mu na samem tilniku, z roko prijema se Straton nekam za grlo, kakor bi si popravljal vratnik ali ruto pod njim. Svojo roko povzdiga pod vrat in zopet jo spušča. In vse to dela tako, kakor stroj. . . .
—	Ivan Aleksfejevič, na pravo, na pravo držite ... Tam se počenja sipina. — Tako zakriči iz gruče Yeč njih in skoraj vsi ob enem.
sreči ravno takrat ni deževalo. Radostno so Planinčani pri sprevodu opazili odličnega ljubljanskega gosta, okrajnega glavarja ljubljanskega g. Mahkota, kateri je vedno še v dobrem spominu celemu okraju. E. J.
Z Dolenjskega 14. junija. (Izv. dop. „Laibacber Schulztg." poroča, da ve iz „zanes-Ijivega vira“, da letos deželne učiteljske konference v Ljubljani ne bo. To je komaj verjetno; vsaj je došla uže c. kr. okrajnim šolskim svatom neka objava v tej zadevi. Postave od 14. maja 1869 in od 2. maja 1883 terjajo tudi, da bi moralo letos biti tako zborovanje, katero bi se moralo pečati zlasti z učnimi načrti, da more potem sl. c. kr. deželni šolski sv6t v smislu ukaza od 8. junija 1.1. ložje potrebne prenaredbe ukreniti.
In pri naših učnih načrtih na Kranjskem so prenaredbe živa potreba. Duhovniki n. pr. terjajo, da morajo imeti v smislu novih postavnih določeb v vsakem razredu in oddelku dve uri na teden, učitelji bi radi na večraz-rednicah slovenščini več ur nego nemščini privoščili itd. Vse to se pa ne more zgoditi, dokler so veljavni obstoječi učni načrti, katere more edino le c. kr. deželni šolski sv6t pre-narediti, zaslišavši morebiti prej deželno učiteljsko konferenco, kar želč prav toplo vsi do-tičui krogi.
Z Dolenjskega 15. junija. [Izv. dop.] (Sejmi.) Iz poročil kupčijske in obrtnijske zbornice poizvemo večkrat, da tu pa tam prosi vas za sejme.	Take	prošnje se	tudi večkrat
vslišijo. Nam	se pa dozdeva,	da	navadni
sejmi (živinski	sejmi	so izjema)	niso	več ljudstvu v veliko korist.	Kolikor se	nam	dozdeva,
imajo samo krčmarji nekoliko dobička od sejmov; trgovci in kramarji pa ne velikega in ljudstvo pa še inanjega. Trgovci pravijo, da jih obiskovanje sejmov navadno toliko stane, kolikor imajo pri njih dobička — in kupčevalno ljudstvo mora tisto malo, kar kupi na sejmu, draže plačati, kakor v prodajalnici
—	in večina ljudstva hodi skoro da samo nekako na sprehod na sejme. Vsaj na Dolenjskem ima človek priliko to opazovati. Dandanes se lehko uže vse po prodajalni-cah tudi v majhnih krajih kupi; ni treba več daleč na sejme pohajkovati. Pa vsaj si človek s pošto, z železnico ali cel6 po brzojavnem potu lehko kar naenkrat po ceni preskrbi tudi iz daljnih mest, česar ravno potrebuje. — Moja misel je torej, da sejmi niso več posebne koristi!______________________
Razne vesti.
—	(Knjiga cesarjeviča.) V redakciji knjigo „Avstrijsko-ogerska država v besedi in po-
— Uže se dotikam dna, odgovori on in potisne ves drog v vodo.
— No, torej!...
— Hvala Bogu!
— Ah! zasliši se v gruči. Razburjenost se poleže, vse spregovori in zašumi, celo smeh se zasliši. Nekdo pripoveduje, kako se je pred tremi leti na tem mestu drznil nekdo v čolnu predrožiti reko ter je utonil.
— V čolnu ne gre.
— Zakaj ne gre v čolnu?
— Ali to je vse kaj druzega, bratci. Ta mož prihaja zastran...
— No, zakaj?
— Ali nisi slišal? Kaj ni pripovedoval Straton LeskSjič. Post hoče pri njem končati ... Uže imata vsak petdeset let in kjerkoli sta bila, na vojski, na tujem, povsod sta p6st vedno vkupe dokončevala. Ni enkrat v svojem življenji nista drug brez drugega počela konec posta jesti mesnih jedi, ampak vedno le vkupe.
Ivan Aleksejevič se nam je bil približal tako rekoč brez nobene nevarnosti. S6 svojim dolgim drogom upiral se je ob tla, o dno reke, razbijal je ledene ploče, ki so se bile nabrale ob bregu, in po tihoma in po lagoma bližal se nam je vedno bolj in bolj. Ko je bil le več deset sežnjev od nas, nagovori ga — brat Straton. Nevarnost je bila uže po polnem pri kraji, globočina ni bila veča nego človeku do
dobi" je zbral 7. t. m. cesarjevič Rudolf ravnateljstvo, referente in umetnike podjetja v posvetovanje. Sekcijski šef pl. S z(5genyi-Marich in Moric pl. Jokai, slavni madjarski romanopisec, bila sta navzoča v imeni ogerske polovice. Tvarina prvega zvezka knjige je uže razdeljena med sotrudnike, in v tej seji se je oddelilo gradivo za drugi zvezek. Umetniki, ki bodo knjigo ilustrovali, bodo se v kratkem določili. Uredništvo knjige bodo postopalo po polnem jednako pri nemški in ogerski izdaji.
— (Peldcajgmajster baron Vlasits.) Med možmi, ki imajo velike zasluge za reorganizacijo naše vojske, mora se ravno umrli general imenovati na odličnem mestu. Vsled njegovih zaslug ga je pa tudi cesar vedno odlikoval. Pokojni je bil še le 58 let star. Po očetovi smrti 1. 1840 (oče je bil tedaj ban hrvatski) je Vlasits vstopil v inženirsko vojaško akademijo, služboval kot že-nijski častnik v Italiji, sodeloval v raznih bojih v onih nemirnih provincijah, bil 1. 1849 v vojski pri Novari, potem se je vdeležil okupacije Parme in Toskane in se bojeval zoper Garibaldija. Pozneje je sodeloval pri mirovnih dogovarjanjih v Ziirichu, uredoval mejo Beneško in Lombardijo, katero je Avstrija odstopila Piemontu. L. 1864 je bil v danski, vojski in kot obrist regimenta „kralj belgijski" se je odlikoval v bitvi pri Kraljevem Gradci. L. 1870 postal je generalmajor, 27. aprila 1. 1. pa foldcajgmajster. Za mnogobrojne zasluge, katere si je pridobil pri okupaciji Bosne, podelilo mu je 1. 1878 Njegovo veličanstvo križ reda sv. Štefana.
— (Dvoboj.) Veliki plakati v Pratru so naznanjali čestitemu občinstvu, da se bode vršil ob določeni uri zanimiv dvoboj mod — želvo in kačo ropotačo! Mnogo ljudstva je stalo prod barako, kjer se je imel vršiti čudni boj in kupovalo vstopnice. Ura je počasi lezla naprej — no, ven-der je napočil usodepolni trenotek. Na mizi je mirno ležala želva; a ravno ta mir je bil sum-njiv: Tako čaka časih krvolok svojoga nasprotnika z nedolžnim licem, a strupom v srci! Publikum postaje nemiren, ropotače predolgo ni na terišče. Čez nekaj časa pride „direktor", se globoko prikloni in pravi: „Ali ima morebiti kedo izmed čestite gospode kako kačo ropotačo pri sebi? — potem se lahko boj takoj začne! . . . “
— (Ogorska idila.) V zemplinskem komi-tatu bil je te dni volikansk pretep med prebivalci sosednjih vasij. Bila se jo prava bitka; kot orožje je rabilo razkačeno ljudstvo poleno in — pest. Nad 200 mož se je „vojskovalo“ in skorej vsi so se vrnili domov s krvavimi glavami; nekaj jih jo hudo ranjenih. Boja bi še ne bilo konec, ko bi ne bila prišla žandarmerija vmes. Ko so jo kmetje zagledali, so se naglo razpršili na vse strani. Vender so jih 24 vjeli na torišči.
— (Prepozno!) Te dni je v Berolinu umrl nokdanji „železniški kralj" Strousberg v jako
prsi; prva stvar, o kateri začne Straton govoriti je — most.
— No? ali nisem prav pravil? Da bi bili spredaj dobri stebri, most bi se bil vzdržal.
Ivan Aleksejevič se po strani zasmeje in ničesar ne odgovori — molči.
— I kaj pa imaš pri sebi, od zadaj? praša nenadoma Straton.
— Potico, reče Ivan, smej6 se.
Jaz se začnem ozirati in kaj zagledam? Za pasom ima privezani dve vrvi, kateri se spuščata v vodo, na njih pa plavata dva sod-čeka, držeča po nekaj bokalov.
— Kaj vraga to pomeni ? Le povej, reče znova Straton.
— Janževec in oskoruševec, odgovori Ivan in iztegne svoj drog proti nam, da bi ga prijeli in potegnili k bregu.
— Ti si norec, brat Ivan, reče Straton. Na takem brodu voziš na vrvi žganje seboj!
Brata približata se drug drugemu ter se objameta. Obema vlijejo se solze v potokih po licu.
— Saj sva od svojega rojstva... niti enkrat nisva bila narazen . . . kjerkoli sva bila — vselej sva bila vkupe, rečeta obrnivši se k meni.
Jaz naposled za obed ostanem pri njiju, in pokušal sem janževca in oskoruševca.
revnih okoliščinah. Mož je svojo dni gospodaril z mnogimi milijoni, a konečno je stanoval v ubogi sobici 4 nadstropja. Kakor poroča „Neue Ziir. Ztg.“, dobil je sedaj v drugi inštanci pravdo zoper pruski fiskus in ž njo sedem milijonov gold., katere mu mora država plačati iz gradenja železnice Hanno-ver-Altenbeck. Sodnijski odlok ga žo ni našel več živega.
— (Važen odlok gledč univerzitetnih bibliotek.) Da se olajSa kandidatom doktorata in profesure delo domačih nalog, je mi-nisterstvo ukazalo, da se od sedaj naprej knjige posojujejo brez kavcije na dom. Samo maturitetno spričevalo (v originalu) se mora pri kvesturi vložiti. Do sedaj je znašala kavcija 10 gld. Maturitetno spričevalo je le takrat zadostovalo, če j e imelo znamko „z odliko".
— (Koliko se pri šamp anj cu zasluži), dokazuje nam ne davno umrli Werle, lastnik slavne kupčijske hiše, ki se peča s prodajo šampanjca. Zapustil je blizo 40 milijonov goldinarjev premoženja.
— (P riprosčina.) „Oh, Tonček, zakaj si pa rekel teti, da so neumni. Tako ne smoti. Koj pojdi k njim, jih prosi odpuščanja, pa reci, da ti je žal.* — Tonček gre k teti in reče:	„Žal	mi
je, da ste neumni.*
Domače stvari.
— (Nova nevarnost) preti ubogi, zapuščeni Dolenjski! Včeraj proti večeru prejela je deželna vlada telegram, da je v ta namen odposlani potni učitelj g Pirc v nekatorih vinogradih pri Veliki Dolini dobil trtno uš (Phylloxera va-statrix). Vlada bode sigurno vse ukrenila, da se grozoviti mrčes dalje ne razširi.
— (Okrajno učitoljske konference) bodo 12. julija v Kranji, 2. julija vPostojini, 3. julija v Zatičini (za litijski okraj).
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je bil tožen kmetski posestnik Janez Kern, po domače Jarcev iz Vodic (okraj kamniški), 25 let star, oženjen, hudodelstva težke telesne poškodbe. Na praznik sv. Petra in Pavla lanskega leta sprla sta se z Jakom Kadivcem iz Hrastja, 27 let starim fantom, ki je bil uže kaznovan zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe; Kadivec je bil prepir začel v gostilni v Vodicah z zatoženim. Janez Kern je potem udaril Jako Kadivca zvunaj gostilne s fižolovo prekljo po glavi, tako da se je Kadivec precej na tla zgrudil in v nezavesti obležal. Ko je Kadivec uže na tleh ležal, udaril ga je Kern še onkrat po glavi in po rami. Vaški fantjo so potem nezavestnega Kadivca vzdignili in ga nesli v hišo, kjer jo črez nekoliko časa okroval. Sedaj trdi, da je izgubil sluh na levom ušesu vsled hudega udarca; zdravniki so mnenja, da se bodo pač pozdravil, če tudi morebiti nekoliko naglušen ostane. Porotniki (načelnik g. Anton Klein) so vprašanje zaradi težke telesne poškodbe enoglasno potrdili, zanikali pa vprašanje, da bi Kadivec vsled udarca stalno oglušil. Sodišče obsodilo je Janeza Kerna na pet mesecev težke ječe, poostrene vsakih 14 dnij s postom. Za oglušenje zahteval je Kadivec 100 gld. odškodovanja, sodišče pa mu je prisodilo le 25 gld., katere mu ima Kern plačati.
— (Izpred porotnega sodišča v Novem Mestu) so nam piše 16. junija: Včeraj je stal pred porotniki France Kogovšek, delavec iz Št. Jarneja, 72 let star, kriv javne posilnosti z llletno deklico. Starec priznal je brez ovir svojo krivdo in bil jednoglasno krivim izpoznan ter na dve leti težke ječe obsojen. — Matija Bregar z Vrha pri Trebnjem, 52 let star, oče štirih otrok, se je imel zagovarjati pred sodiščem, ker jo nameraval ostrupiti z arzenikom svojega sina Matijo, pa svojo sinahinjo Eezo Bregar. Nekoliko časa je tajil in se obotavljal, konečno pa je obstal in bil z 10 glasi proti 2 krivim izpoznan. Sodnija mu je odmerila štiri leta težke ječe.
— (Ukradena koza.) V Švicariji pod Tivolijem ukradena je bila 9. t. m. (ko je bil mesečni semenj v Ljubljani) koza najemniku Švi-carije gosp. Ederju. Sumili so takoj, da je kozo ukradel znani tat iz Ihana, kateri ima mnogoštevilno rodovino. Gospod Eder se popelje s prijateljem v Ihan, pozove žandarja in res najde pri tatinski rodovini v Ihanu ukradeno kozo; navadno
so jo imeli skrito pod streho, ko pa je došel gospod Eder, se je koza ravno pasla. Tatu so bili uže prejšnjega dn6 zaprli žandarji, ker je bil ukradel v bližini teleta iz hleva; žena je trdila, da je njen mož kozo kupil 9. t. m. na ljubljanskem sejmu za 6 gld. 60 kr.
— (Tatu.) Antona Prepeluha, krojaškega pomočnika, o katerem smo včeraj poročali, da je na Hrvatskem izmaknil 200 gld., so včeraj v Ilirski Bistrici prijeli.
— (Najdena) je srebrna broša s žensko podobo.
— (Kegljanje za dobitke) pričelo se je v nedeljo 15. junija v gostilnici „pri Tončki* v Bohinjski Bistrici; čisti dobiček je namenjen za napravo gasilnega orodja v Bohinjski Bistrici. Dobitki so: I. dva cekina; II. en cekin in dva srebrna goldinarja; III. pet srebrnih goldinarjev; IV. trije srebrni goldinarji in V. pet dobitkov po en goldinar. Serija velja 10 kr. Želimo, da bi bila v korist dobrodelnega namena udeležba kegljavcev mnogobrojna.
— (Povodenj.) Iz Cerknice se nam piše: Vsled neprestanega deževanja je cžrkniško jezero tako visoko narastlo, da je poplavilo skorej vse bližnje pašniko in travnike občin, ki ložč ob jezeru. Posebno njive Dolenjega Jezera stoje pod vodo in ako ne preneha deževanje, poplavila bode povodenj vsa tamošnja polja. Druge vode cerk-niško-planinske doline do sedaj še niso prouzro-čile nikake škode.
— (Koncentrovanje brodovja.) Iz Trsta se nam piše: V teku tega meseca se bode zbralo v naši luki avstrijsko brodovje v tacem številu, kakoršnega Trst še ni videl. Vse ladije prijadrajo s5m, izimši se vd da one, ki plujejo v daljnih morjih. Podadmiral baron Storneck bode zapovedoval brodovju, ki pride 24. junija v luko in ostane dva dni pri nas. Blizu Trsta se bodo vršili veliki manevri. Zbrane bodo sledeče ladije: Poveljniška ladij a zastavonosnica, šest vojnih bark, jedna topovska ladija, jedna velika in šest manjših ladij s torpedami. Brodovje bode imelo čez 70 težkih, 46 lahkih topov in 38 mitraljez. Na krovu bodo čer, 3000 mož in 90 častnikov.
— (Por uš en j e hiše.) Včeraj o poludnč porušila se je v Trstu nova hiša, kakor smo poročali brzojavnim potem. V „via deli’ Istituto “ zidali so štirinadstropno novo hišo. Manjkalo ji je samo še streho. Ob 12. prevrnil se je srednji del sprednjega zidovja na cesto; k sreči je zadel le tri delavce (med njimi jedno žensko) in jih več ali manj težko poškodoval. Jednemu je noga dvakrat zlomljena, drugi ima hude rano na glavi, ženska pa je le nekoliko opraskana. — Ker se je bližalo poldne, so bili delavci večinoma uže zapustili zidovje in vsled tega so je stvar primeroma tako srečno iztekla. Zidanje je vodil polir Karel Mosetig; policija ga je takoj začasno priprla. Velikanska množica gledavcev je stala krog podrtine. Policija je potegnila vrvi okoli prostora, požarna bramba pa je ostalo zidovje podrla, ker je nevarnost velika, da se samo ne poruši.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Celovec, 18. junija. Kakor se poroča, pride le-s6m prestolonaslednik Rudolf k sve-čanostnemu otvorenji muzejalnega poslopja nRudolfinum“ v 15. dan meseca julija.
Budimpešta, 18. junija. Opoludnč je znašala vladna večina 51 poslancev, med voljenimi se nahaja minister Trefort, predsednik liberalnega kluba Vizsolyi in profesor Peter Dobrzansky.
JBruselj, 18. junija. Senat je razpuščen.
Dunaj, 17. junija. Pogreb grofa Grlinneja je bil včeraj ob 5. uri popoludne v Badenu v navzočnosti cesarjeviča, mnogih nadvojvodov, ministrov, generalov itd.
Rim, 17. junija. „Stampa* zanikava novico, da je naznanila angleška policija prihod dinamitardov in da je laška policija pozvala vatikan k straženju cerkve sv. Petra.
London, 17. junija. (Spodnja zbornica.) Fitzmaurice izjavlja, da smatrata generala Wood in Stephenson vsled brzojavnih poročil
včst o padcu Berbera sedaj istinito. Dogovarjanja s Portugalsko gledč pogodbe o Kongu se nadaljujejo. Gladstone se je gledč dogovarjanj s Francosko jednako izjavil, kakor lord Kimberley v zgornji zbornici.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 18. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................80'40
>	»	»	»	srebru........................81-30
Zlata renta.............................................102-20
5% avstr, renta..........................................95-75
Delnice n&rodne banke................................. 858-	—
Kreditne delnice...................................... 307-	—
London 10 lir sterling..................................121-85
20 frankovec............................................. 9-67
Cekini c. kr......................................... 5'76
100 drž. mark............................................59-50
Uradni glasnik
z dnč 18. junija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kamniku za katastralno občino Koziše; poizvedbe do 30. junija t. 1.
Eks. javne dražbe: VNovem Mestu zemljišče Jos. Hočevarja s Pristave dn6 26. junija (3. narok).
Tvrjoi.
Dnž 16. junija.
Pri Maliči: Pauchly, c. kr. major; Petermichl, Toifl, Eckstein in Paulin, trg. potovalci, z Dunaja. — Grof Buratti in Berthold, zasebnika, iz Trsta. — Tribuzzi, zasebnik, iz Vipave. — Demscher, zasebnik, iz Železnikov.
Pri Slonu: Ritter, c. kr. uradnik, z Dunaja. — Engel-mann, soproga korvet, kapitana, iz Pulja. — Štam-berger, belježnik, iz Ljutomera. — Aussetz, c. kr. poštar, iz Krškega. — Debevc, c. kr. poštar, iz Kamnika. — Lamprecht, trgovec, iz Pontabla. — Schorch, trgovec, iz Naborjeta.
Pri Virantn: pl. Terbuhovič, c. kr. umir. polkovnik, iz Gradca. — Tausel, s soprogo, iz Beljaka. — Poš in Warlec, posestnika, iz Žužemperka. — Žvanut, posestnik, iz Vipave. — Rizzoli, trgovec, in Fajdiga, c. kr. poštar, iz Ribnice.
Pri Avstr, carji: Olifčič, posestnik, iz Zapuž.
Umrli so:
Dn6 17. juni ja. Ana Marija Roncetti, hči izdelovalca sviral, 8 dnij, Na Bregu, ošpice. — Marjeta Janc, soproga mizarja, 37 1., Marije Terezije cesta št. 6, jetika. — Gabrijela Puchler, zasebnica, 40 1., Mestni trg št. 19, jetika. — Ana Cesar, hči delavca, 6 dnij, V Prulah št. 27, ošpice. — Oton Zhuber pl. Okr6g, umirov. oficijal dež. vlade, 59 1., Rimska cesta št. 20, možjanski mrtvoud. — France Tomc, gostilničar, 43 1., Sv. Petra cesta št. 3, kron. jetika.
V bčlnici:
Dnž 16. junija. Marija Fajfar, hči delavca, 17 1., vnetje dihdl.
Dne 17. junija. Marijana Fajfar, delavska soproga, 46 1., opešanje močij. — Matija Zevnik, gostafi, 70 1., za starostjo.
Meteorologično poročilo.
	9 p	Čas opazovanja	Stanja barometra v nam	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	c 3 t> ▼H	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-75 731-19 733-11	+ 9-6 +10-6 +10-0	bzv. vzh. s. vzh. sl.	mgl. obl. d. js.	2*50 dež
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Iff. v. Kleinmayr & Fei Bamleri-ova
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleiumayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.