CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 1. SEPTEMBRA 1993 ŠT. 29, 30, LETO XXVII ZA JANŠO DO SKRIVNOST PETERLETOVE TORBE JUTRA______ APRIATIK PREVERJA TRIGLAV LAŠČANI GROZIJO CELJANOM USTAŠI NAJVEČJI SEJEM V DRŽAVI , N ■■■■■■> HITROST UBIJA N |RMMI> 0> ■ ■MNM (0 . IJS'# ■ VOZI PREVIDNO ife;# •»/mo® KJE JE SLOVENSKO ŠOLSTVO DAN POTEM? UČILNA JE VOTEL PANJ Pa je znova prišel čas, ko učenci in dijaki merijo svoje korake v šolo. Ko se morajo držati napisanih in nenapisanih norm, ko spoštujejo tiste, ki si tega ne zaslužijo. In jim navsezadnje to vsak dan spregledujejo. Če so si slovenski učitelji, tako osnovno kakor tudi srednješolski, kdaj bolj umazali obraz, kot so si ga s stavko pred počitnicami, ne verjamemo. Na plečih svojih varovancev so dokazali, da je mogoče zamajati, predvsem po zaslugi nesposobnosti takšnih in drugačnih ministrovih svetovalcev in njega samega, okoreli šolski vladni resor. Tako bodo letos šolniki za plače prejeli iz državnega proračuna tri milijarde in sto milijonov tolarjev več kot lani, ko so za plače porabili osemdeset odstotkov šolskega denarja. Seveda na škodo opremljenosti šol, kvalitete vzgojnoizobraževalnega procesa. Vse junijske koncesije med vlado in šolniki pa niso vredne trpljenja, ki ga je učiteljski protest povzročil pri nekaterih. Gre za tiste učence in dijake, ki do zadnjega dne niso vedeli, ali bodo lahko »popravili« negativen red iz določenega predmeta. V vsesplošni predpočitniški zmedi so mnogi resnično izviseli z enicami, čeprav bi v »mirnem« času razred «naredili«. Tako so padli v sistem popravnih izpitov, sistem prisile in sankcij, sistem brez sistema. Če so »zlezli«, morajo po stari maniri biti seveda hvaležni učiteljem, da so jih »spustil«. Nikakor, bog ne daj, prečutim počitniškim nočem, svojim možganom, svojemu znanju. Počitnice, ki naj bi bile za vse učeče se čas veselja in neskrbnih dni, pa niso bile takšne niti za vse one, ki so po božji sreči razred »naredili«. V manj premožnih družinah so se lahko celo poletje držali za glavo ob astronomsko visokih cenah učbenikov, pri čemer akcije tipa »Modri Janez« prav nič ne pomagajo. Kljub temu, da so po vladnem zakonu cene šolskih učbenikov enake lanskim, ni mogoče v knjigarnah najti niti enega učbenika pod jurja. Kaj pomeni to, da je treba za šolske potrebščine recimo dveh osnovnošolskih otrok odšteti povprečno slovensko plačo (43.000 SIT), materi samohranilki, je brez potrebe razglabljati. In ob vsem tem govorimo, da osnovnošolcem nudimo brezplačno šolanje. Na račun učencev in predvsem dijakov pa, kot lani, bogatijo tudi prevozniki. Niso pač vsi mladostniki te sreče, da bi imeli takšno ali drugačno šolo pred nosom. Če je srednješolec doma s podeželja, mora imeti kar precej premožne starše, da lahko plača poleg vseh stroškov tudi prevozne, čeprav slednje ministrstvo za šolstvo in šport prevoznikom subvencionira v višini dvajsetih odstotkov. Šolske prehrane pa, sploh, nima smisla omenjati. Učenec ali dijak, čigar starši imajo denar, bo sit, če ne pa... Republika Slovenija, ki poleg UNHCR poskrbi za mnogotera lačna bosanska usta, ne more nasititi svojih najmlajših državljanov. Kakšni bodo le ti in kakšna bo naša država, ko odrastejo ? Po stari slovenski navadi, lačni učenci sklanjajo glave, namesto da bi se vzdignili v upor. Pa saj jih nihče ne bi jemal resno. Do stavke imajo pravico samo odrasli. Tisti, ki že kaj imajo. Oni, ki nimajo nič drugega razen mladosti, raje molčijo, da še nje ne izgubijo. Franc Furland SM.ON POHIŠTVd V salonu pohištva INTERA — na Mariborski 91 (nasproti LIK Savinja v Celju) vam ponujajo po zelo ugodnih cenah kuhinje Marles in Svea, predsobe in dnevne sobe Alples, pisalne mize In stole, Izvozne programe kuhinjskih miz in stolov, pisarniško pohištvo, medeninaste vrtljive klubske mizice. tel. 063/34-478 35-204 KDAJ SE BOMO VOZILI PO NOVIH SLOVENSKIH AVTOCESTAH? ODISEJA 2001 Po tistem, ko je odbor za Infrastrukturo in prostor pred časom sprejel sklep o preimenovanju dokumenta Gradnja avtocest v Republiki Sloveniji v Nacionalni program gradnje avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji, so si nekateri domišljali, da se je končno nekaj premaknilo. Pa so se zmotili, saj po mnenju odbora ni dovolj razlogov za takojšnji sprejem tovrstnega nacionalnega programa. Slovenski kolovozi so torej še vedno predobri, da bi do odločitve za njih nadomestitve z ustreznimi asfaltnimi kačami prišli na hitrejši način, kot je normalen tristopenjski postopek, ki nacionalnemu programu prižiga zeleno luč kvečjemu koncem leta. To pa ne pomeni, da se slovenski poslanci niso takoj potrdili sprejeti zakona, ki bo zagotovil sredstva za nekaj, kar je še vedno v oblakih. Skrajšani zakon o bencin- Vse pa vendarle ni tako črno. če je še komu v tej državi kaj verjeti, naj bi že letos z dvanajstimi milijardami SIT iz proračuna prišlo do pospešene gradnje (Le kaj ta pridevnik pomeni cestarjem?) avtocest na odsekih Hrušica - Vrba in Razdrto - Čebulovica. Kako bo šlo z asfaltom, bo morala slovenska vlada raportirati poslancem kar štirikrat na leto. Kaj bo z ostalimi prednostnimi gradnjami, kot so prihodnji odseki avtocest Ljubljana - Trojane, Slovenska Bistrica - Lendava, Hoče - Šentilj, če se omejimo na sredino in severovzhod deželice na sončni strani Alp, pa ve samo bog. Vsem pa je zagotovo jasno le to, da je krivec, poleg oblasti, tudi papirnat. Kako priti do denarja za ceste, so se lepo domislili slovenski neodvisni sindikati. Vladi so predlagali, naj zaseženo orožje na mariborskem letališču proda in dobljeni denar nameni za dokon- skem tolarju pa že grozi vsem šoferjem, da bodo od začetka prihodnjega do magičnega Silvestrovega od vsakega »natankanega« litra državi za gradnjo avtocest dali tistih »sukcesivnih« deset tolarjev. Do drugega tisočletja pa bodo še zmeraj uničevali semperitke na asfaltnih luknjah tako kot doslej, upajoč, da bo njihov denar namensko porabljen prej, preden se ne bo ves promet preusmeril v zrak, oziroma bo konec sveta. Čanje izgradnje avtoceste Šentilj - Macelj. Tako bi po Plohlu imeli Slovenci od afere vsaj to korist, da bi dobili delo in cesto. Ker je Piohlova zahteva opravičevana s tem, da je bilo orožje najdeno na področju Maribora, naprošamo Janšo, da ga »odkrije« še v Celju, na Trojanah, v Ljubljani in še kje. F. F. ŠKANDAL V CELJU: DELAVCA NADVSE ODMEVNE ZAVAROVALNICE ADRIATIK SKUŠALA OGOLJUFATI KONKURENČNO ZAVAROVALNICO TRIGLAV Z IZMIŠLJENO PROMETNO NESREČO Z GOLJUFIJO DO ODŠKODNINE Sodniki Temeljnega sodišča v Celju niso nasedli zagovoru očitno premalo iznajdljivih delavcev Zavarovalnice ADRIATIK iz Kopra, PE Celje, ki sta jih skušala prepričati s prozaičnim, če ne že smešnim izgovorom, da sta Zavarovalnici Triglav v Celju podtaknila podatke o prometni nesreči, ki je sploh ni bilo, da bi tako preverila »budnost konkurence« in ne zato, da bi si dala izplačati odškodnino... Na« z lepotno napako - Takoj na začetku je treba Prva kot oškodovanka in poudariti, da opisanega pri- kot strokovnjak zava- mera ne gre posploševati, da rova|njce, bi tovrstna »preverjanja bud- rečeno, pa se je zaplet- nosti konkurenčnih zavaro- |0 prj jzpiačilu. Odgovorni valnic« bila splošna praksa delavec Zavarovalnice Tri-delavcev Zavarovalnice Adri- g|av goljufiji ni nasedel. Ob-atik. Očitno sta si Barbara t0žena sta se pred sodniško Šalej, tajnica, in ing. Milan poroto izgovarjala na že za Antolin, delavec Zavarovalni- |ase privlečeno zgodbico ce ADRIATIK iz Kopra, PE 0 »budnosti konkurence«, Celje, na lastno pest izmislila gemur pa sodniki niso verjeli ta neuspeli recept, s katerim jn ju obsodili za poskus gosta si po prepričanju sodišča ^fjjg Kaznivo dejanje so s poskusom goljufije na ra- omilili glede na to, da od-čun konkurenčne Zavaroval- škodnina ni bila izplačana, niče Triglav skušala popravi- 2a tovrstne goljufije ka-ti niti ne tako majhnih do- zenski zakonik predvideva hodkov. Prva ima mesečne stroge kazni, tudi do petih let dohodke okrog 46, drugi pa Zap0ra. Sodniki so budnima okrog 62 tisoč tolarjev. delavcema Zavarovalnice Šalejeva in Antolin, razum- Adriatik v Celju bili milostni. Ijivo, kot strokovnjaka Zava- ne g|e(je na to, da je v praksi rovalnice Adriatik Zavaroval- znaten porast goljufij prav na niči Triglav nista predložila tem, zavarovalniškem po-karsibodi, za laika povsem gročju, so jima glede na do-prepričljivo reč. Toda tudi za sedanjo nekaznovanost in mojstra se najde še boljši g^b Za otroke odmerili vsa-mojster; delavci Zavarovalni- kemu po sedem mesecev za-ce Triglav v Celju so malo p0ra podrobneje prevetrili opisa- Toda tudi teh sedmih meno nesrečo, ki bi se naj pri- Secev jima ne bo treba prež-petila v križišču Bezenškove detj v zaporu, če ju v obdob-ulice na Hudinji in takoj ugo- ju dveb let znova ne zamika tovili, da gre za barabijo. Za- kakšna kotrola budnosti pri to niso hoteli izplačati »od- konkurenčnih zavarovalni-škodninskega zahtevka« v vi- cah 0b tem je zanimivo, da šini 53.200 tolarjev... sta se prizadevna delavca Adriatika lotila nekdanje Izgovor, da te kap - matere, saj je znano, da se je Adriatik izzvil iz Triglava in Obtožena sta si nesrečo z dediščino stopil na svojo enostavno - izmislila. Vse osvajalno pot zavarovalni-ostalo, kar je po zakonih po- §tva. S čudnimi kadri, trebno, pa sta do pičice toč- —ez mm f soba Najstarejši zasebni in nadstrankarski slovenski politično- informativni časopis Lastnik in glavni urednik Janez Sever Urejujejo: Franc Furland, Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in LucaS / Celostna podoba: mag. Jože Domjan Oblikovanje: mag. Mojca Cerjak Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, in agencije Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks 063/ 25-849 in 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Čez poletje izhaja vsako drugo sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 240 DIN, Avstrija 42 AST, Nemčija 5 DEM, Švica 5 SRF, ZDA in Kanada 5 USA, švedska 20 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 1.200 LIT Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure 107,8 Mhz DOBRODOŠLI V KNEŽJEM MESTU Anton Rojec, dipl. iur., celjski župan Celjski sejem je burno obdobje demokratičnih sprememb, slovenske osamosvojitve, kot gospodarskega zastoja dobro preživel. Ne samo preživel. V tem obdobju je za razliko od drugih sejmov kontinuirano napredoval, se organizacijsko učvrstil in prerašča po nekaterih svojih kazalcih v kategorijo sejmov s pridevkom velesejem. Celjani smo na to ponosni. Sredstva so se sprva zbirala s samoprispevkom in na druge podobne načine s strani celjskega gospodarstva za namene športa in rekreacije, vendar je čas pokazal, da zbrana sredstva niso zadostna, da zgrajenega ne bo moč ohraniti, če ne bodo pridobljena dodatna sredstva. Ta so se začela zbirati z razvojem sejemske dejavnosti. Danes lahko rečemo, da obe dejavnosti, to je šport in rekreacija na eni strani in pridobitne dejavnosti, živijo v posrečeni simbiozi. Celjski sejem je samostojno podjetje, ki ima v lasti vse objekte na področju rekreacijsko športnega centra Golovec, kot pripadajoča zemljišča. Podjetje je v izključni lasti občine Celje in s tem mesta Celja. Mesto, kot lastnik, nadzira poslovanje podjetja preko upravnega odbora, ki ga imenuje. Tako bdi nad uporabo Celjskemu sejmu nezaupanih sredstev za prvotni in še vedno aktualen namen športa in rekreacije in za njihovo gospodarsko izkoriščanje. V preteklem letu izpeljana organizacija se je pokazala kot dobra rešitev. Vemo, da celjski sejem ni zrasel šele sedaj. Globoke korenine sejma segajo tako v objektivne pogoje za sejmsko prireditev, kot je geografska lega in razvita prometna infrastruktura, urbani center, gosto naseljena širša in ožja okolica, razvito gospodarstvo in podobno, kot na subjektivno področje. Celjski sejem se mora zahvaliti vrsti celjskih in ostalih sodelavcev, zlasti iz vrst obrtnikov in obrtne zbornice, ki so pravilno začutili, da je Celje primerno okolje za njihovo promocijo. Celju so ti mnogo dali, Celje pa jih s svoje strani ni razočaralo. Celjski sejem je sejem slovenskega obrtništva in podjetništva. Vzdrževanje korektnega odnosa sejma z obrtniki in podjetniki, kakor se to težko razume, vedno ni bilo lahko. Bili so časi, ko se je obrti sicer dajala verbalna podpora, dejansko pa je ta gospodarski sektor državi pomenil nujno zlo, ki je motilo ustaljeni, na družbeni lastnini zgrajen neuspešen red, ali pa so se pojavljali razni kratkoročni ali individualni interesi. Danes je tudi na tem področju napravljen pomemben napredek. Celjski sejem, še posebej to velja za največjo sejemsko prireditev: mednarodni obrtni sejem, začenja dajati mestu Celju njegovo knežjo podobo. Le-ta in sejem gresta skupaj. Mesto je v času celjskih knezov slovelo po svojih obrtnikih, praktično vseh strok, ki so v Celju in drugod imeli poleg ostalih nemalo dela z opremljanjem bogatih dvorov in gradov celjskih knezov in njihovega plemstva, vključno z vojsko. Znan je primer prihoda Angleža Westermayerja, ki je pomnožil vrste celjskih kovačev. Kajti orožje in oprema celjskih vojščakov sta morala biti sodobna in zanesljiva. Celjska obrt je ohranila tradicijo tudi po izumrtju knezov. Razvito obrt so redno spremljali sejmi, ne sicer v današnjem smislu, a vsekakor je bila dolgotrajna obrtna tradicija ugodna klima za razvoj sejma. Celje ob svojem sejmu, sicer polagoma, dobiva tudi samo sejemsko podobo. Sejemski utrip prehaja na prebivalstvo. Navsezadnje 260.000 obiskovalcev, kolikor jih je bilo 1992, kot bivanje razstavljaicev v Celju in okolici le zahteva prilagoditev določenih življenjskih navad. Seveda Celjani želimo, da se naši gostje v Celju dobro počutijo, da o našem mestu, ki ima kaj pokazati in ima razloge, da je ponosno nase in svoje prednike, odnesejo dober vtis. Dobra volja pa tako ali tako vedno in vsem prav pride. V tem času je vredno kaj še dodati z lastne strani in kaj postoriti v korist in lepši izgled svojega kraja. To Celjani od svojih someščanov tudi pričakujemo. Nas Celjane tudi veseli, da sejem izžareva svoje učinke v bližnjo okolico, kjer je že prav tako čutiti utrip celjskega sejma. Veseli smo, da se na ta utrip odziva tudi okolica. Mesto Celje velja kot tretji kulturni center v Sloveniji. K splošnemu živahnejšemu utripu mesta je celjska kultura mnogo že dala, lahko pa še vedno izkoristi čas, da se predstavi. Ne le z že določenimi .gi_ prireditvami, pač še z dodatnimi aktivnostmi. Vrsta kulturnih ustanov ima možnost, da se sejemskemu utripu prilagodi npr. s spremenjenim odpiralnim časom, kar se tudi pričakuje. Navsezadnje je tudi vse kulturno bogastvo namenjeno, da ga obiskovalec spozna, pa naj si bo sama mestna ureditev in arhitektura ali muzejski ali umetniški eksponati. Skozi Celje je potrebno hoditi z odprtimi očmi in mnogo je moč videti in doživeti. Sejem je namenjen obiskovalcem, Celjani ponujamo k sejmu še naše mesto, mesto celjskih knezov. Če bodo našli v njem ali v njegovih meščanih vsaj nekaj tistega, zaradi česar si mesto ta naslov lasti, smo nekaj že dosegli, vemo pa, da je še mnogo pred nami. Vsem našim gostom, ki bodo obiskali naše mesto ob sejmu ali kasneje, izrekam iskreno dobrodošlico. iiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiinmnmiiiiiimmiiiimiiimmmmmmmiiimmmiiiimminiiiminmiiiiiiiiinniimiiiiiiniiiminiiniiiuiiiimimii Kot pomemben vzpodbujevalnik malega gospodarstva, obrti in podjetništva, ki je v zadnjem obdobju zajel Slovenijo in se odraža tudi v Celju in regiji lahko med drugimi štejemo tudi Celjski sejem s svojim Spomladanskim sejmom in še zlasti Mednarodnim obrtnim sejmom - MOS. Jesenski obrtni sejem je postal zadnja leta eden najpomembnejših sejmov Alpe - Jadrana. Obstoje pa ambicije in tudi realne možnosti, da postane vodilni sejem za obrt in podjetništvo v tem geografskem prostoru, število obiskovalcev na jesenskem obrtnem sejmu v preteklem letu te ambicije nesporno potrjuje. Da bi sejmu zagotovili vse možnosti za razvoj, smo se v letošnjem letu z Obrtno zbornico dogovorili o dolgoročnem sodelovanju, o nadaljnjem razvoju sejemskih prireditev v Celju, o pospeševanju in vsebinskih usmeritvah sejemskih dejavnosti na področju drobnega gospodarstva, obrti in podjetništva v našem mestu. Z zapisom dogovora smo skupno določili osnove za nadaljnji razvoj, seveda na temelju obojestranskih interesov in ciljev. Skozi tak razvoj sejma se Celje razvija v pomembno sejemsko mesto. Ocenjujem, da vse navedeno predstavlja solidno osnovo za realizacijo naših ciljev — Celje promovirati tudi kot središče obrtništva in podjetništva v državi in širšem prostoru. To pomeni ponuditi Celje z vso svojo tovrstno infrastrukturo strokovnim organizacijam in združenjem s področja obrti in podjetništva za njihovo dejavnost. Vse to pa terja vzpostavitev vzporednih aktivnosti oziroma dejavnosti, ki bodo omogočile najrazličnejše načine promocije, tudi vizualne. Osebno, menim, da je to eden izmed nujnih pogojev, ki jih moramo izpolniti "za realizacijo dolgoročnih ciljev pri razvoju sejemske dejavnosti, obrti in podjetništva. Jože Zimšek, dipl. ing., predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Celje ..............................................................................m NOVf iDOBA ALBERT ERJAVIČNIK: »S KLEMENCOM SVA SE NAJPREJ DOBRO NAJEDLA IN NAPILA, POTEM PA ODŠLA ŠTRAJKATI - SODNA OBRAVNAVA O AFERI Z OROŽJEM MORA TEČI PRED MARIBORSKIM SODIŠČEM - KUČAN BI OB OSAMOSVOJITVI MORAL ODSTOPITI, KER GA BODO ZDAJ STRESLI - ZAUPAM JANŠI IN MOGOČE ŠE KACINU »V Mariboru sem sposoben ha ceste spraviti tudi 50.000 ljudi, če bi bilo treba. To bi verjetno pomagalo in ne bi se zgodilo, da bi Janšo v parlamentu, prav kakor so Peterleta, spravili iz igre. Mislim pa, da so se tam doli malo zbudili,« pokaže s prstom proti Ljubljani Albert Erjavičnik, eden izmed dveh protestnikov, ki sta z opozorilnim gladovnim štrajkom bodrila Janšo pred mariborskim sodiščem. »Začelo se je s pisanjem Mihe Kozinca, ko je napisal, da bo na seji vlade sprožil postopek proti Janši. Enako bi ga zdrmali, kot so Peterleta. Nikoli nisem bil strankarsko aktiven, gre le za pravico. To ne sme biti ena od umazanih iger, ko se ministri bodejo med seboj, afera orožje je zadeva, ki jo lahko in sme razčiščevati le sodišče. Njim pa sedaj, kot kaže, ni več tako važno, kdo in kdaj je orožje tja pripeljal, ampak kdo in kako ga je našel in čuval do prihoda prei- nu, a če se meni ali Klemencu kaj zgodi, je zadaj še vedno šest ljudi, ki bodo gnali stvar naprej. Ljudje pa kličejo vsak dan in vedno več nas je, ki nam ni vseeno, kaj se godi. Sam nisem bil nikoli v konfliktu z nikomer, človek bi se lahko skregal vsak dan, leto ima 364 dni in v tridesetih letih si skregan s celim svetom! Ko je bil komunizem, si se moral paziti! Mimogrede so te zaprli, saj so bili vohuni na vsakem koraku. Ne rečem, da jih sedaj ni, le ni več takšnih posledic. Lahko rečeš, na primer, da je Kučan lopov. Ne smeš pa reči, da je Kučan ukradel trideset milijonov, saj bi te tožil. Drugače pa je Slovenija danes velik prostor z malo pametne politike. Zima je pred vrati, sedaj pa bi se naj ministri in parlament ukvar- ur- ! S !/ M f c* « * * o* Ar “JA J; JT%. ? ■t flt > a«« i i / IT... V' i ,..J skovalnih organov,« pravi jaii spet z aferami namesto zasebni elektro mojster Al- z gospodarstvom in ostalimi bert Erjavičnik. resnimi zadevami.« Državna nepokorščina »Z Božidarjem Klemencem sva imela prej le poslovne stike, ne vem niti, kje stanuje. Tisti dan sva se srečala pri STTC-ju, prekomentirala stvari in se odločila, da je treba nekaj ukreniti. Le s pismi bralcev se ne da nič, ljudje klobasajo brez haska. Tako pa se je javnost zbudila. Afera orožje se mora razčistiti v Mariboru, če bi jo selili, bi to pomenilo, da je cel Maribor dobil nezaupnico in da smo vsi Mariborčani lopovi. Kar pa vsekakor ni res! S Klemencem sva od STTC-ja odšla na kosilo, od tam pa direktno pred sodišče. Se prej sva se javila na policijo in povedala, kaj nameravava. Bili so korektni, nihče nama ni prepovedal protesta. Kar na ulici sva mimoidočega poprosila, če lahko nabavi papir in flomaster, prinesel je in smo naredili transparenta. Na enem je pisalo 'ZAHTEVAMO PRENOVO SODSTVA' in 'ŽIVEL JANŠA', na drugem pa 'KRIMINALCE V ZAPOR’. Kdo pa so kriminalci, naj razišče sodišče! To po moje vsekakor ni Janša! Ležalnike imam vedno v prtljažniku, postavila sva si jih in protestirala. Nekako ob šestih popoldne sva začela in vztrajala dvanajst ur.« Velik prostor z malo pametne politike »Sedaj nas je že osem in smo ustanovili odbor. Kako se imenuje, ne povem. Dobil sem veliko groženj po telefo- Janša je pameten »Sojenje na Roški sem vseskozi spremljal. Takrat sem si rekel: To je pameten in pošten človek!’ 'Ni baraba, pravi politik!’ Če bodo iz njega naredili heroja, so si pa sami krivi. Bolj kot bodo rovarili proti njemu, bolj bo popularen! Za predsednika bi ga volil, ne da bi kaj pomislil! Kučan je pameten človek, a bi modro naredil, ko bi se ob osamosvojitvi umaknil, tako pa jim je dal možnost, da bodo počasi zdrmali tudi njega. Razen Janši pa zaupam le še Kacinu!« Orožje ali televizorji »Spominjam se, kako so oficirji 54’ leta na starem letališču v Zemunu švercali s televizorji. Nazadnje je bil avion preobtežen, pa ne s sanitetnim materialom, ki naj bi ga pripeljali iz Nemčije, ampak s televizorji. Pa je to vedelo celo letališče. Nihče me ne bo prepričal, da je orožje v Maribor spravil en sam človek. Če je treba, grem za Janšo na cesto še enkrat, le da tokrat ne več sam. Janša mora ostati minister do naslednjih volitev, drugače smo mi takoj tu. Upam le, da to ne bo potrebno! Slovenci bomo počasi uvideli, da s pasivnostjo grabimo za drek. Vlade ne moreš izvoliti kakor včasih delavski svet! Treba se je naučiti politične kulture in demokracije!« Z gospodom Albertom Er-javičnikom se je pogovarjal in njegove besede zapisal LucaS VPRAŠAJTE ŠEFA PROTOKOLA SLOVENSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA VITEZA JOŽEFA ČIRA JA, KJE IMA PETERLE SPRAVLJENE KOVČKE nje zadeve Republike Slovenije, na katerih piše Protokol, malce sumničavo najavi pri svojem šefu, namestniku šefa diplomatskega protokola, sicer ministrovem svetovalcu, zgornjesavinjskem plemiču, vitezu Jožefu Cira-ju, se že znajdeš v lično opremljenem kabinetu, ki skriva vse protokolarne skrivnosti, kateri tičejo ministra Lojzeta Peterleta. Pa ne samo njega. Malteški vitez, ki' je tokrat brez svojega črnega plašča, je z brniškega letališča pravkar prispel v rumeni, najbrž eni mnogih »moških« oblek. Ker te slednje ravno preveč ne zanimajo, ga povprašaš, kakšen da je sploh »Peterletov« protokol. če na odlikovanja, čestitke in zahvale tujih državnikov. V prvi omari je mogoče najti vse kar zadeva slovenske zastave, grba in himne. Pa tudi diplomatske legitimacije in vitezovo zagotovilo, da diplomatu napeljejo v hišo telefon že prvi dan. Če ga, seveda, tam že ni bilo prej. Vsebina druge omare in Cirajeva razlaga ti razjasnita vse, kar se nanaša na diplomatsko korespondenco. Med drugim se pišejp akredi-tivna pisma, predaja katerega predsedniku »tuje« države, je skoraj vsakemu novo-došlemu diplomatu, največji dogodek v njegovi karieri v »tisti« državi. V diplomatskih kovčkih pa se, med drugim, drenjajo tudi patentna pisma. V notranjosti druge omare je mogoče videti primerke eksekatur, diplomatske liste, ki jo dobi vsak konzul in si jo, najbrž, uokviri v svoji pisarni. Menda je vsem znano, da je priti do velikih, in tistih malce manj, državnih osebnosti, sila težka zadeva. Če pa se ti, smrtniku, vendarle posreči, te pred tem poučijo, kako se moraš vesti. Po protokolu. Pa ne bodi užaljen, slednji velja tudi za velike, ko se ovohavajo med sabo, vsaj v uradnih stvareh. Protokol, neke vrste politični bonton, sila zanimiv skupek mednarodnih običajev in pravil. Malteški vitez kot civil Ko te, brez kravate, brhka dolgonoga tajnica za vrati v stavbi Ministrstva za zuna- »8. julija leta 1991, sem dobil na sestanku slovenskih diplomatov zadolžitev za protokol. Kopirali smo švicarski, avstrijski, deloma tudi vatikanski tovrstni sistem. V Papeški državi so v teh stvareh še vedno najboljši,« je zatrdil vitez Jožef Čiraj. Je kar za verjeti, saj niti navadni župniki niso kar za v koš. Zakaj tri omare? Zgornjesavinjski plemič ti v svojem kabinetu radodarno razkaže vsebino omar. Za odprtimi vrati prve se na policah pokažejo vzorno zloženi diplomatski dokumenti privilegijev in imunitete. Gre, recimo, za franšize, ki diplomate osvobajajo plačil davkov in carin, dovoljenja za gibanje na mejnih prehodih, diplomatske registracijske tablice, dokumente, nanašajo- Tretja, ceremonialna omara, bi lahko govorila o vseh podrobnostih predaje akre-ditivnega pisma. O poteku obiskov tujih zunanjih ministrstev in posebnih vladnih odposlancev pri nas. In seveda Peterletovih poteh v tujino. Vrh omar pa se šopirijo trije veliki kovčki. Vitezovo zagotovilo, je le uslišalo notranji glas, da so ministrovi. Lojze Peterle je bil, namreč, doma. Ob odhodu iz slovenskega diplomatskega protokola lahko vendarle spoznaš, da slovenska država kljub vsemu ni preveč zaplankana. Vsaj kar tiče političnega bontona. Tekst In slika And Solan ELEKTROINSTALACIJE VELENJE ELEKTR OINSTALA CIJE Kardeljev trg št. 10 63320 VELENJE IZVAJAMO: Elektroinstalacije v industriji in gradbeništvu! INFORMACIJE: tel. 854-123 fax 855-985 i ELEKTROINSTALACIJE VELENJE SLOVENSKE NOVICE SO -EKSKLUZIVNO-NEKAJ ONI STOPNJEVALE RAZBURJANJE SLOVENSKE JAVNOSTI, $E POSEBEJ V VELENJU S TRDITVIJO,OA JE POLEG -ZAKLADA« V TAMKAJŠNJEM GRAJSKEM VODNJAKU VEČ OKOSTIJ USTAŠEV IN DOMAČINOV, KI DA SO JIH V VODNJAK POMETALI PARTIZANI. RAZEN ANDREJA DVORŠAKA O TEH POBOJIH NIHČE OD DOMAČINOV NIČ NE VE, PA TUDI V VODNJAKU NISO NAŠLI NIČESAR. co ^UtlVMO KAR NI BILO POSILJENO IN UBITO, JE NAMESTO LJUBEZNI DOBILO AIDS - DOSLEJ JE ZNANO, DA SO ŽE ŠTIRJE VOJAKI UNPROFORJA UMRLI ZARADI AIDSA - KOLIKŠNA JE BILA CENA LJUBEZNI UNPROFORJEVCEV NA BLEDU rešitelji .HZIC |^yQQ ,, lil"'''' .............. s?;«.«;'— Da povemo takoj na začetku: ob čiščenju grajskega vodnjaka delavci in arheologi niso odkrili ničesar, kar bi bilo tako »senzacionalnega«, kot so to bombastično in ekskluzivno, kar meji že na mejo dobrega okusa in želodca, napovedovale Slovenske novice. Upali bi si celo trditi, da v grajskem vodnjaku delavci in strokovnjaki niso našli ali odkrili niti toliko, kolikor je skritega v katerikoli črni ali divji jami z odpadki v slehernem zaselku, vasi ali ob posameznih domačijah. Najpomembnejše odkritje je v tem, da vodnjak k sreči sploh ni tako globok, kot so menili, saj ga je vsega nekaj centimetrov več od dvanajstih metrov. To pa je vsaj osemkrat manj od grozljivih globin, kot so jih v SN napovedovali in v katerem bi naj bilo toliko mrtvih... Drugo odkritje je v tem, da so po še tako strokovnem in previdnem izpiranju usedlin naleteli le na en novčič iz prejšnjega stoletja, na komaj omembe vredno odlomljeno pečnico in stekleno kepo. Niso našli niti enega samega gumba z ustaške ali kakršnekoli druge vojaške uniforme, niti enega nohta, kaj šele kakšno koščico, da ne govorimo o »lobanjah in okostjih«... Denar zvrta, kar sveder ne zmore Zdaj že gospod Andrej Dvoršak je z uredništvom Slovenskih novic, ki so 24 ur na preži, spleteničil takšno basen, da mu tudi največji mojstri kislih kumaric ne sežejo niti do kolen. Ce odmislimo ljudska izročila in legende, ki jih je avtor pleteničil v stopnjevano »napeti« ekskluzivni nadaljevanki o skrivnostnem zakladu, o »Kunigundi«, o dveh možeh, ki sta privrela iz vodnjaka in ugrabila na dno lepo dvorjanko, se gre ustaviti ob odločni trditvi (SN 19. avg-.stran ’ 4, drugi odstavek) »...Zagotovo pa je v tem vodnjaku končalo nekaj deset ustašev in Velenjčanov maja 1945. Nekatera njihova imena so znana, večina je neznanih...« Sodeč po tem, da je avtor tako spretno v ta nesrečni vodnjak potopil skoraj polovico vseh legend, ki so se spletale ob Saleku, šoštanj-skem in velenjskem gradu, da o ostalih bližnjih, ki jih spisal prof. Orožen, niti ne govorimo, je moč predvidevati, da mu je vsaj v grobem znana novejša zgodovina. Tisto nesrečno 1945 leto Zgodovinski dogodki malo nižje ob Paki v Letušu in nekaj ur zatem v bližnji Topolš-čici. Zato je moč predvidevati, da avtorju ni moglo utoniti v pozabo tudi to, da se je prav mimo ali pod gradom v Velenju, po celi šaleški dolini tiste nesrečne dni valilo več kot sto tisoč beguncev. Od že omenjenih ustašev do četnikov, od Ijotičevcev do cele nemške armade, ki se je edina umikala organizirano, kolikor se je v danih okoliščinah dalo in skupaj z desetti-soči civilistov zagozdila v soteski pred Hudo luknjo. Nova zgodovina po Dvoršaku To omenjamo tudi za to, ker je od Zidanega Mosta sem, od Celja pa do Velenja, od Letuša pa do še nesrečnejših Poljan na Koroškem tiste dni ležalo na stotine trupel, ki jih niso kosile partizanske krogle. Zakaj torej med ljudska izročila in legende v vodnjak na velenjskem gradu potapljati tudi partizane, jih tudi na Štajerskem obtoževati ubijanja? Ali Slovenske novice in gospod Andrej Dvoršak želijo pisati novo, še bolj krvavo zgodovino? Za koga in komu? Kdo so ti domačini, ki jih avtor poimensko ne navaja, vendar se na njih sklicuje, ki so bili priče »pokola ustašev in domačinov« na dvorišču velenjskega gradu? Glede na to, da so danes hvala Bogu še živi mnogi partizani, ki so bili priče tedanjih dogodkov in na njih zdaj Slovenske novice z gospodom Andrejem Dvoršakom kličejo kri in zlivajo gnojnico, je pričakovati, da bosta uredništvo in avtor predložila vsaj imena, če že ne okostja nesrečnežev, ki bi naj tako kruto in brez sodbe končali v omenjenem vodnjaku. Vodn)ak jih ni Sodobni pravljičar, ki ga očitno mučita nerazumna paranoja in želja po krvi pozablja, da na ŠTAJERSKEM NI BILO NE BELČKOV IN NE DOMOBRANCEV, ki bi se naj po najnovejši zgodovini edini borili za in v imenu slovenskega naroda. Se med sabo niso klali in v imenu ne vem katerega boga drugače mislečih niso pobijali do iztrebljenja. S čiščenjem vodnjaka so strokovnjaki namreč končali. Ugotovili so, da je po 12,1 metru globine vodnjaka konec, ker je dno iz »žive skale«, ki je mojstri pred stoletji, ko so vodnjak kopali, niso načenjali tudi zato, ker so bili vodni viri nad to nepropustno gmoto in je bil namen dosežen. Slovenskim novicam in paranoičnemu spravašu zdaj preostaja še ena možnost: ker so že zasmradili dober namen Velenjčanov, ki počasi, vendar vztrajno s pomočjo tamkajšnjega gospodarstva sami revitalizirajo svojo dediščino, zdaj z Dvoršakom na čelu udarniško nadaljujejo s kopanjem vodnjaka in 24 ur prežijo na kosti, na zaklad, na srebrnino ali Konigundo in ona dva siromaka, ki bi ju naj pri kopanju vodnjaka zalilo. Ali pa, kar je verjetneje, celotno svinjarijo preselijo do drugega vodnjaka in tako naprej do naslednjega, dokler njih bolni namen o sejanju nove mržnje ne bo dosežen. Janez Sever Vodstvo UNPROFORJA hrvaškim oblastem ni hotelo prisluhniti, ko so zahtevali, da naj njihove vojake testirajo na virus AIDSA. Zdaj so hrvaške oblasti javnosti priznale, da so v njihovo državo prispeli vsaj štirje vojaki, okuženi s sodobno kugo. Gre za Argentinca, Nigerijca in dva Kenijca. Dva sta umrla v zagrebški bolnišnici, dva pa sta želela umreti doma. Glede na dokaj svobodno, rekli bi razkošno spolno življenje v novem okolju, se na Hrvaškem bojijo, da gre za tragedijo širših razmer. Na Hrvaškem je del uradne | javnosti ostro reagiral na pisanje v NOVI DOBI, ko smo z dekleti vseh barv, velikosti in starosti. Kajti časi, ko so bili raznobarvni tuji študent- že pred meseci pisali o ne- je posebnost na naših ulicah varnosti, ki prihaja z rešitelji. Objavili smo namreč mnenje zdravnika, ki je ob zdravniškem pregledu nekega vojaka posumil, da je okužen z virusom AIDSA. Tudi vodstvo naše države ni bilo navdušeno nad objavo, zato je uredništvo blagohotno opozorilo, »da gre za žalitev in mešanje v zadeve neke druge, suverene države, kar za našo mlado državo ni dobro...«. V resnici pa je naše pisanje omenjalo primer iz Bosne. in za izziv malomeščanskega, če ne že kar podeželan-skega okolja, posebno vznemirljiva trofeja, so zaradi poznejših slabih izkušenj že zdavnaj mimo. Predragi turizem Vietnamizacija Bosne Hrvaško časopisje je začelo objavljati intimne fotografije, ki jih je najti v vsakem vojaškem kovčku. Slike deklet in vojakov, trofeje v spomin na daljno in tako razburkano deželo. Ob tem je zaslediti največ intelektualk, kar je razumljivo, če upoštevamo Zdaj lahko priznamo, da jezikovne in kulturne pregra-naše pisanje ni bilo namenje- ,je |ju(jj jz različnih svetov, no oblastem v drugi državi, temveč slovenski javnosti. Med vrsticami je razbrati, Tragične zadeve nikakor ne da gre za upravičen strah gre posploševati, niti vseh ti- pred vietnamizacijo, kjer je sočev pripadnikov UNPRO- ameriška vojska pustila pra-FORJA obsojati, ali celo ob- vo moralno in kulturno raz-toževati, da so s svojimi po- dejanje. Kako se tega obva-vsem normalnimi človeškimi rovati v času»vse hujše brez-potrebami ogrozili nedolžno poselnosti, draginje in psi-občinstvo. Gre enostavno za hičnega razdejanja, ki ga jt to, da naj naša dekleta, ki so tudi na Hrvaškem pustila voj se tako radodarno družile na, je drugo vprašanje. s simpatičnimi in darežljivimi tujci v metropoli ali po naših mondenih turističnih krajih, dvakrat obrnejo lesket de- Povsem drugačno tragedi jo doživlja narod nekdanje Bosne in Hercegovine. Kar jt NOVA W DOBA isce AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 y Celju narja, preden ga spravijo za tam ostalo, kar ni bilo pokla-modrček, ker je morebiti ena no, posiljeno in drugače razmrcvarjeno, je dnevno izpostavljeno edinemu boju, to je boju za golo preživetje. V takšnih okoliščinah pa popokajo tudi verske, plemen- stran cvenka temna. Javno priznanje hrvaških zdravstvenih oblasti, da so v zagrebški bolnišnici Dr. Frana Mihaljeviča sprejeli na ske ali kulturne spone. Prav zdravljenje štiri pripadnike zato tisto malo oblasti, ka- UNPROFORJA, ne gre jemati za bitje plat zvona ali paniko, ker je tudi na Hrvaškem bilo kršnakoli že je, nima niti časa, niti možnosti, da bi sp ubadala s tako nepomembno odkritih okužb z AIDSOM že nevarnostjo morebitne okuž- pred prihodom vojske s celega sveta. Kot tudi pri nas be, ko na vsakem koraku umira na desetine ljudi tudi Gre le za opreznost, ki je lah- zaradi nemoči zdesetkane in ko všteta v ceno sodobnega povsem osiromašene zdrav-I turizma, ko sta vsaka marka niške službe, ali dolar ne glede na poreklo tako zelo dobrodošla. Drugače si ne gre razložiti V Bosni se umira od krogel, granat in lakote. Še najmanj zaradi AIDSA. Zaradi tolikšne vznemirljivosti to- njega se bo umiralo pozneje, vrstnih tujcev, ki so po ljub- če bo še kaj za umreti. | Ijanskih hotelih obkroženi Jani Sova BODO ŠEMPETRANI OVIDEU, DA SE OTEPAJO BELEGA KRUHA, MEDTEM KO ŽVEČIJO PRAZNO SLAMO? KAJ O UNDE PUHU MENI ZNANOST, KI JI NA JUG0MITIN6U V ŠEMPETRU NEUMNOST NI DALA DO BESEDE Po tistem, ko so se na zboru krajanov v Šempetru »enoglasno« zarotili zoper gradnjo polnilnice plina Linde plin d. o. o., ki je sicer v avstrijsko—slovenski lasti, so se strokovnjaki s tega področja, ki se niso mogli oglasiti v »nevarni« dvorani, najbrž počutili več kot užaljeni. Takšni in drugačni Šempetrani so jim namreč znali o stvari povedati več, kot so se sami naučili na Univerzi. K sreči topovi trenutno več ne grmijo, kvečjemu z dušilci. Gordijski vozel presekan že septembra? V Žalcu smo poiskali na šempetrskem jugomitingu utišanega Vinka Debelaka, občinskega sekretarja za urejanje prostora in varstvo okolja, sicer človeka ki ima v žepu že kar precej časa visokošolsko diplomo gradbe- načrt sprejet že pred leti. Ker gre v primeru Linde plina za drugo dejavnost, je bilo potrebno zazidalni načrt spremeniti s postopkom, predpisanim z zakonom. Z zborom krajanov v Šempetru je zakonsko določena razprava o spremembi zazidalnega načrta SIP Šempeter zaključena. Sekretariat za varstvo okolja in prostor postopek samo vodi. Ko bodo zbrane vse pripombe in soglasja, ga bomo predložili občinski skupščini. O njem se bodo lahko poslanci mogoče odločali že septembra. Pri vsem zapletu pa gre predvsem za politično vprašanje - nekakšne nadvlade Žalca nad Šempetrom. Vprašanje je tudi, če bo Šempeter sploh občina,« je bil skeptičen Vinko Debelak. Pri njem »doma« se je dalo ogledati tudi pismo, ki sta ga zakonca Katarina in Lojze Kline 13. avgusta naslovila na žalski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Na koncu pisanja lahko beremo: »Za vsak poseg v najino posest, omejevanje gibanja, manjvrednost nepremičnin, hrup, smrad, ekološki vpliv, psihične obremenitve naju in najinih naslednikov, iz dvorišča in dejavnosti Linde plin d. o. o. Celje s tem prijavljava odškodninske zahtevke.« Pomeni mogoče to, da si nadejata z nerganjem povečati ceno? Pri timskem delu ne sme biti napak Prijetna (in pametna) je bila tudi sogovornica iz celjskega Razvojnega centra - ene od slovenskih registri- Vinko Blatnik ništva. V mirnem prostoru njegove pisarne je našel tisto, česar ni v Šempetru - poslušalca. »Na zboru krajanov v Šempetru smo dobili vtis, da so bili vsi proti Linde plinu. V to pa dvomim. Nekateri krajani enostavno niso mogli, ali pa si niso upali priti do besede, da bi povedali svoj pogled na zaplet. Na zadevo z Linde plinom gledam tako kot na vse ostale. Postopek »peljemo« enako kot za druge investitorje, ki se pri nas izkažejo z dokumenti. Po planskih dokumentih žalske občine je lokacija, ki jo je kupila sporna tovarna, namenjena industriji, za katero je bil zazidalni ranih organizacij za izdelavo prostorsko izvedbene dokumentacije - diplomirana arhitektka Smilja Presinger, ki je vodila tim (v katerem so sodelovali še trije strokovnjaki z visokošolskimi diplomami, torej ne bedaki, kot so jih na mitingu jemali šempetrani: Milan Grabnar s komunalo, Darka Domitrovič - Uranjek, ki je poskrbela za ekološki del in obdelovalka Jana Kajtner), ki je izdelal urbanistični projekt - spremenjen zazidalni načrt SIP-a Šempeter. »Zaplet je nastal predvsem zaradi neobveščenosti. Ponavadi tečejo razprave tako, da se osnovno razloži, da projektant razloži svoj načrt. Teh možnosti v Šempetru nismo imeli. Pri delu smo se striktno držali Zakona o urejanju prostora, Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Tu so še Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov. Podlaga delu je bil družbeni plan občine Žalec, ki določa za območje SIP-a proizvodne dejavnosti. Kar tiče zdajšnjega zemljišča Linde plin d. o. o., je bil zanj že leta 1986 na žalski občini izdelan in potrjen zazidalni načrt. Tam naj bi stala skladišče gotovih izdelkov in proizvodna hala,« je povedala Smilja Presinger. »Naše timsko delo je zahtevno, seveda ne samo v pisarni, temveč tudi na terenu. Upoštevali smo položaj Kli-nejevih in smo »šli« z objektom polnilnice toliko gor - proti severovzhodu - da jima ob stanovanjski hiši ni če pa se, kakor v primeru Linde plina, zazidalni načrt spreminja, je potrebno izpeljati postopek od začetka. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta SIP Šempeter - osnutek, je bil tako dan s sklepom žalske občine na javno razgrnitev, ki vključevala tudi javno razpravo. Pripombe bo obravnaval izvršni svet občine In do njih sprejel stališča. Osem dni po objavi v Uradnem listu RS, bo dobil nosilec (Linde plin d. o. o) odločbo, na podlagi katere bo lahko dvignit tudi lokacijsko in gradbeno dovoljenji. zaprta sončna smer vzhod - zahod, da jima polnilnica ne bi »metala« sence. Tako jima na južni strani dela polnilnica senco samo na gospodarskem poslopju. Seveda samo v popoldanskih urah. Investitor je izjavil, da je pripravljen objekt še »skrajšati«. Med Klinejevim gospodarskim poslopjem pa smo na strani Linde plinove-ga objekta predvideli še dodatno »zeleno« pregrado. Projekt za cesto, ki se res približuje njuni hiši, pa je naredilo Cestno podjetje Celje. Kar tiče ekološke problematike, je veliko bolj obremenjujoč komunalni hrup s ceste,« je povedala Smilja Presinger, vodja projekta, v katerem si zaradi dejstva, da ni plačana iz državnega proračuna, enostavno ne more privoščiti spodrsljaja. Šem-petrski razbijači pa je niso hoteli poslušati. Pa saj si tudi ust, v prvi vrsti sedeča, ni upala odpreti. Le sram jo je bilo pred avstrijskim predstojnikom podjetja Linde. Ni bila edina. Franc Furland Prodajno servisni center za BMW AG HOTKO 63212 VOJNIK Tel.&fax: 063/772-009 POPRAVILA, SERVISIRANJE IN PRODAJA VOZIL BMW *******,********************+++************++**»++*+<+f++++++++++*++++++* PETROL z vami na poti PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV SKRBIJO ZA POUČENOST ZAVAROVANCEV KER tlVLJENIE POTREBUJE VARNOST »Celjska območna enota zavarovalnice Triglav d. d. pokriva območje osmih občin in letno obravnavamo tudi do 45000 škodnih primerov. Ker želimo, da se naši zavarovanci kar najbolje informirajo o vseh podrobnostih, ki zadevajo sklepanje zavarovanj, imamo razvito široko mrežo zaposlenih. Eno izmed pomembnejših področij so nedvomno premoženjska zavarovanja, ki jih stranke sklepajo po temeljitem posvetovanju z našimi zastopniki, saj lahko le na ta način sklenemo kar najbolj optimalno zavarovanja, ki odgovarjajo posameznim okoliščinam.« Tako vodja oddelka prodaje pri celjski območni enoti Zavarovalnice Triglav Iztok Pečnik. Premoženjska zavarovanja pokrivajo velik del zavarovalniškega posla in hkrati tudi enega izmed najbolj razvejanih, saj sodijo v to kategorijo požarno zavarovanje, zavarovanje gospodinjskih strojev in aparatov, vlomsko zavarovanje, zavarovanje stekla, strojelomno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje računalnikov, zavarovanje glasbenih instrumentov, zavarovanje prireditev in seveda stanovanjsko zavarovanje. Ob to- likšnem številu je navidez težko najti pravilno rešitev. Ali res? Pri celjski območni enoti Zavarovalnice Triglav so prepričani, da ne. »V celjski regiji imamo poleg matične enote še enajst poslovalnic in več kot sto zastopnikov. Sklenitev zavarovanja je pri nas enostavna. Strankam je potrebno le vzpostaviti stik z nami, naši zastopniki pa nato poskrbijo za podrobno svetovanje. V prvi vrsti želimo svetovati že pred sklepanjem zavarovanja, da v primeru škode ne prihaja do neprijetnosti. Pred sklenitvijo zavarovanj je potrebno opraviti ogled predmetov zavarovanja. Tako je možno natančno ugotoviti, katere nevarnosti jim najbolj grozijo in jih je zaradi tega potrebno zavarovati. Končno je pravo zavarovanje le tisto, ki se sklene sporazumno in dobro.« Katera izmed premoženjskih zavarovanj se sklepajo najpogosteje? »Pri nas so najbolj razširjena požarna in stanovanjska zavarovanja. Pri požarnem zavarovanju se lahko zavarujemo proti požaru, streli, eksploziji, viharju, toči udarcu lastnega motornega vozila ali delovnega stroja. Lahko se dodatno zavarujemo proti poplavi, izlitju vode, zemeljskem in snežnemu plazu, odtrganju zemljišča, objestniškim dejanjem in še nekaterim drugim nevarnostim. Pri požarnem zavarovanju bi radi opozorili na tako imenovano podzavarovanje’. Zavarovanci marsikdaj pozabljajo, da lahko polno zavarovalno zaščito nudi samo polno zavarovanje, kar pomeni, da mora biti objekt zavarovan na tolikšno vsoto, kot je dejansko vreden. Če na primer hišo zavarujemo na polovično vrednost, bo izplačana vrednost predstavljala polovično vrednost zavarovane vsote. Zelo pomembno je razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo objekta. To je ena izmed stvari, na katero redno opozarjamo naše zavarovance. Kot novost pri požarnih zavarovanjih pa uvajamo požarno zavarovanje na novo vrednost. Zdajšnja požarna zavarovanja smo oblikovali po načelu obogatitve, po katerem se od vrednosti objekta ošte-je amortizacija. Pri zavarovanjih na novo vrednost pa se amortizacija ne odšteje. Edini pogoj za sklenitev takšnega zavarovanja je, da objekt še ni bit amortiziran več kot do 50 odstotkov vrednosti. Takšen način požarnega zavarovanja je v zahodnem svetu že uveljavljen, pri nas pa še ne, zato predstavlja za naše prostore novost. Takšen način zavarovanja je primeren za novejše objekte. V primeru polnega zavarovanja torej nudimo ugodnost zavarovanja na novo vrednost brez dodatnega doplačila.« Kako pa je s stanovanjskim zavarovanjem? »Stanovanjsko zavarovanje je zelo pogosto pri občanih, saj gre za nekakšen pa- ket, kombinacijo različnih premoženjskih zavarovanj. Je najpopolnejše zavarovanje vseh premičnin. Če s požarnim zavarovanjem zavarujemo objekt, na primer hišo, potem s stanovanjskim zavarovanjem zavarujemo vse, kar je v njej, vse stanovanjske premičnine, talne obloge, stekla, tudi odgovornost, rop, tatvino ali poskus le teh. Lahko pa v okviru stanovanjskega zavarovanja dodatno zavarujemo tudi stro-jelomne nevarnosti, od videorekorderja do pralnega stroja. Prav zaradi široke vsebine posameznih zavarovanj je najprimernejše, da se zastopnik in stranka dogovorita, katere stvari stranko še posebej zanimajo. Tako lahko tiste dele zavarovanja, ki se zavarovancu zdijo pomembni, po potrebi poviša nad osnovno vrednost. Podroben razgovor s stranko je potreben zaradi tega, da skupaj ugotovita, katere so tiste nevarnosti, ki lahko stranko najbolj prizadenejo.« Ste pri Zavarovalnici Triglav pripravili še kakšne novosti? »Da. Poleg že omenjenega požarnega zavarovanja na novo vrednost smo na področju zdravstvenega zavarovanja pripravili novost, ki bo zanimiva za tiste, ki se odpravljajo v tujino, še posebej v države, s katerimi Slovenija ni podpisala konvencije o zdravstvenem zavarovanju. To je oblika zavarovanja, ki zagotavlja zavarovalno kritje za nepredvidene bolezni in nezgode v tujini. Zavarovalnica Triglav je sklenila pogodbo o sodelovanju z največjo pozavarova-nico na svetu, Munchener Ruck, kar našim zavarovancem omogoča uporabo storitvene mreže Mercur Assi-stance, ki ima poslovalnice po vsem svetu. Zavarovanja se lahko sklepa posamično, skupinsko ali kolektivno, kar omogoča zdravstveno varstvo vsakomur, ki se odpravlja v tujino. Vse tiste, ki jih to ali pa katerakoli druga vrsta zavarovanj zanima, vabimo, da se nam oglasijo ali nas pokličejo, še posebej ugodna priložnost za seznanitev z možnostmi zavarovanja pri nas pa bo na 26. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.« Vasja Ocvirk V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI Ker življenje POTREBUJE Na 26. Mednarodnem obrtnem sejmu od 10. do 18. septembra v Celju vam bomo na našem razstavnem prostoru v Hali A predstavili vsa naša zavarovanja, še zlasti pa premoženjska zavarovanja, življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo, otroško nezgodno zavarovanje ter novosti: požarno zavarovanje na novo vrednost in zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini. POPUSTI ZA NOVA ZAVAROVANJA 10% popust za: požarno zavarovanje stanovanjsko zavarovanje zavarovanje odgovornosti za vsa zavarovanja ob gotovinskem plačilu UGODNOSTI za podjetnike, obrtnike in kmete Ob sklenitvi novega življenjskega zavarovanja z devizno klavzulo vam podarimo eno mesečno premijo. Popuste in ugodnosti za nekatera nova zavarovanja lahko v času trajanja sejma izkoristite na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav Območne enote Celje. Vabimo vas na naš razstavni prostor na sejmišču, kjer pripravljamo anketo. Z izpolnjenim vprašalnikom boste sodelovali v nagradnem žrebanju. Vsak večer bomo izžrebali tri nagrajence in morda boste med dobitniki prav vi. VARNOST Ig zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA CELJE NOV/!. 90BA vTv' VSEKUH EMO-UNI Novo poglavje v zgodovini kuharstva! NOVI IZDELEK EMO, KI OMOGOČA DRUGAČNO KUHANJE: HITRO, PRIZANESLJIVO IN NARAVNO EMO>UNI kuha vse jedi v 10-30 minutah (kuha; peče; praži; cvre; gratinira; kuha pod paro; kuha več jedi hkrati; odtaja; pogreva; peče kruh, pecivo, itd.)-Kuha s paro brez pritiska. Je praktičen, nadomešča vse kuhalne aparate za kihanje in pečenje (štedilnike, navadne pečice, mikrovalovne pečice, friteze) kot tudi vse vrste posod (kuhalne posode, ekonom lonce). EMO-UNI kuha pod paro brez pritiska pri idealnih temperaturah z izredno kratkim kuhalnim časom. V hrani zadrži vitamine in mineralne soli. EMO-UNI tudi varčnje z energijo, ker ima izredno hiter odziv moči energjje. Ima 4 kvarčne elemente, ki izžarevajo infra-rdeče žarke. Z uporabo in s pomočjo nerjavnih zrcal (reflektorjev) je infra-rdeče ogrevanje koncentrirano na hrano, ki se nahaja v nezatesnjeni kuhalni stekleni posodi. Para se proizvaja iz vode, ki Jo zadržnje hrana ali iz vode, ki se nahaja v majhnih količinah na dnu posode. Para je najmočnejša in najhitrejša metoda za predelavo hrane, ki je danes znana. S paro se torej hrana popolnoma skuha, infra-rdeči žarki pa jo porjavijo, če je to potrebno (pri pečenju), ne da bi zažgali hrano. DOBER TEK! TEHNIČNI PODATKI DIMENZIJE: širina - 37 cm, višina - 27 cm, globina - 31 cm Instalirana moč: 2 kW Prikijučna napetost: 220 V (faza, ničla, ozemljitev) Dva med sabo neodvisna regulatorja energije za zgornji in spodnji del aparata. Regulator žarčenja omogoča zelo natančno nastavitev temperatur (šibko, srednje, močno). EMO - HIŠNA ENERGETIKA d.o.o. 63000 Celje, Mariborska c. 86, Slovenija, telefon: 063 / 32- 112, telegram: EMO Celje, telefax: 063 / 32- 112 - 496, telex: 36012 Komercialna Banka Triglav CELJE, Ekspozitura, Ulica Ivanke Uranjek 4, tel.: 063/21-431 V ŠENTJURJU NE MARAJO PODOKNIČARJEV: NESREČNI ROMEO S PRESTRELJENO NOGO - MLADENKIN OČE NI ZADEL PRAVEGA BRIDKA KROGU AMORJEVA Marjana Užmaha, enega izmed trojice, ki se Je prejšnji četrtek odločila sodelavki in prijateljici Andreji v Črnolici pri Šentjurju odpeti podoknico, smo našli v bolnišnici s prestreljeno nogo. Ustreljeni pevec se Je družno s še dvema enaindvajsetletnima sodelavcema iz Alposa v četrtek, ko so odigrali v službi še nogomet med dvema obratoma, odpravil prvič v življenju odpeti podoknico. Avto so parkirali pri bližnjem seniku, še malo uglaševali petje, nato pa se skupaj odpravili proti sodelavkini hiši. »Še kot fante sem prepeval v cerkvenem zboru,« pripoveduje Marjan.« Andrejo poznam od prej. V šoli sva bila sošolca. Tudi v službi, kjer je kuharica, se najde čas, da kako rečemo. Prijateljuje bolj z Martinom, ki je bil poleg, pa tudi z Janezom se poznata. Vsi trije smo se, kot rečeno, odpravili proti njeni hiši, ko je nenadoma iz teme planila senca in se zadrla: 'Kaj pa iščete tukaj?’ , Še preden smo lahko karkoli odgovorili, se je zabliskalo in počilo. Začutil sem bolečino v nogi. Zadrl sem se: 'Ranjen sem, bežimo!' Tekel sem čez travnik, kolikor so me noge nesle. Pa ja ne bom jaz z življenjem plačal, če pojem tujemu dekletu. Čez kakih sto metrov sta me prijatelja dohitela. Doz- deva se mi, da je vmes še dvakrat počilo. Ustavili smo, se pogledali, kaj je z mojo nogo in se odločili, da gremo nazaj, da se pomenimo, saj ne gre kar tako streljati dobrih pevcev. Šli smo nazaj proti hiši, ko je iz hiše pritekel še Andrejin brat. V rokah je vihtel železno palico in ko smo se približali, je hotel še on obračunati z menoj... Tako bi lahko ne samo brez noge, temveč še brez glave in glasu... Ne vem, kaj jim je bilo... Na srečo sta Janez in Martin skočila vmes in ga pomirila. Sedel sem pred hišo in počakal, da stari pokliče policijo, ki je prišla čez kakšne pol ure. Tako sem izvedel, da je streljal Andrejin oče. Nato so poklicali zdravnika, prišel je kmalu, v dvajsetih minutah. Ugotovil, da mi ne more po- magati in poklical rešilca, ki smo ga čakali še kakšno uro. Res ne vem, kaj mu je bilo, da me je obstrelil... Niti peti še nismo prav začeli. Sploh pa smo hodili še po cesti. Lahko bi bili namenjeni zgornjemu sosedu. Kako- naj bi on vedel, da bi radi zapeli njegovi hčeri. Nekaj so se izgovarjali, da je bil pred kratkim tam nek roparski napad in da tudi drugi hodijo pet podoknice k njim in kaj jaz vem, kaj še. Malo se mi je zdel tudi vinjen. V bolnišnico me je prišla obiskat tudi Andreja, rekla je, da sploh ni vedela, zakaj gre. Mislim, da ona ni nič kriva. Njenega očeta bom verjetno tožil. Podoknic pa nekaj časa nobeni, niti svoji ne bom pel...« LucaS <^>TAE20 VELENTE POLETJE V STAREM VELENJU Skupini entuzijastov, ki le verjela v bodočnost Starega Velenja, je kljub dolgoletnemu propadanju tega zgodovinskega bisera uspelo dokazati, da je v slogi moč, saj so vsi poslovneži s trga s skupnimi močmi trg obnovili ter organizirali prireditev, kakršne v svetu ne poznajo, in ki je Velenjčanom popestrila dolgo vroče poletje. Organizatorji vsakodnevnih prireditev pod skupnim Imenom »Poletje v Starem Velenju«, ki se bodo nadaljevale do 12. septembra, vabijo vse, ki Jim vrednote staromestnlh jeder nekaj pomenijo, da obiščejo Staro Velenje in si ogledajo spremembe, ki so bile opravljene v dobrih dveh letih demokratične oblasti v Velenju. GRAJSKE PRIREDITVE V LAŠKEM - ALI POSTAJA LAŠKO POLETNO KOLTURNO SREDIŠČE SLOVENIJE? Če ste se kdaj odločili za konec tedna obiskati pred leti prenovljeni Laški grad, se vam je nemara zgodilo, da ste v večernih urah na parkirišču pred gradom opazili množico osebnih avtomobilov z registrskimi tablicami iz vse Slovenije. Prav gotovo je bila vzrok temu ena izmed Grajskih poletnih prireditev, na katerih se slovenskemu občinstvu že peto leto zapored predstavljajo najvidnejši umetniki iz vsega sveta. Zborovsko petje skozi pet stoletij Zadnja izmed njih, nastop angleškega pevskega kvarteta The Scholars, je na Laški grad privabila zdaj že redne Odgovor je pravzaprav preprost. Laščani se že dlje časa zavedajo, da umetniško - kulturna produkcija dandanes ne more obstati brez sponzorstva. Kjer odpove država, mora na pomoč priskočiti gospodarstvo. Zato so se v Pivovarni Laško že pred leti odločili finančno podpirati programe kulturnih prireditev. Eden izmed najbolj ambiciozno zastavljenih projektov pa so nedvomno Grajske poletne prireditve na Laškem gradu. Dejstvo, da kulturni program na gradu poleg abonentov privablja vedno nove obiskovalce, govori, da so organizatorji dosegli svoj namen. Kako in po čem, nam je pred nastopom mojstrskih The Scolars povedal Gorazd Šetina, vodja sektorja za informatiko in poslovno tajništvo v Pivovarni Laško, ki ima na skrbi tudi organizacijo Grajskih poletnih prireditev. »V Laškem se že dlje časa dogaja razgibano in večplastno kulturno življenje. Gre za že uveljavljeno prakso, ki nalaga tistim strukturam, ki imajo denar, da ga del namenijo za kulturo. Ko se enkrat uredijo neke osnovne življenjske potrebe, ko mesto dobi prijazen videz, ko se poskrbi za ceste, vodovode in druge infrastrukturne objekte, pride čas tudi za te reči. In da ne bi v Laškem samo zidali, smo se odločili nekaj vložiti tudi v razvoj kulture. Program, ki ga organiziramo pod imenom Grajske poletne prireditve v Laškem, je povsem naša, pivovarniška zadeva, ki se ji tudi močno posvečamo. Hkrati pa po drugi strani podpiramo tudi prireditve drugačne narave. Mislim, da ni potrebno posebej omenjati Piva in cvetja in podobnih prireditev.« Kaj to pomeni za Laško? »Menim, da dosti. Da gre za nekakšno dolgoročno usmeritev. Med nekaterimi ljudmi je prišlo do skupnega strinjanja v spoznanju, da bi bil že čas, kako iz Laškega narediti turistično mesto. Seveda pa je nemogoče storiti kaj takšnega v kratkem času. Predvsem pa mora mesto najprej zaživeti. To pa je mogoče realizirati le skozi organiziranje raznovrstnih prireditev. Če gre pri Grajskih prireditvah za bolj ozek, specializiran krog občinstva, je Pivo in cvetje nekakšen prototip vseljudskega slavja. obiskovalce - ljubitelje komorne glasbe. The Scholars namreč predstavljajo eno izmed najuglednejših tovrstnih zasedb, saj so v svojem dvajsetletnem delovanju nastopili na najmanj 1700 koncertih v 50 državah ter prejeli priznanja najvišjih avtoritet s področja vokalne glasbe. Njihov glasbeni repertoar obsega zborovsko petje skozi več kot pet stoletij, do zdaj pa so izdali preko dvajset plošč. Zasedbo sestavljajo Kym Amps, Angus Davidson, Robin Doveton in David van Asch, ki je v kratkem pogovoru pred nastopom izrazil iskreno navdušenje nad koncertnim prizoriščem in organizacijo Grajskih poletnih prireditev. Alenka Avbelj, ki preko agencije ART A. vodi programski del prireditev, nam je povedala, da vedno pri organizaciji skrbijo za ekskluzivno zasnovo, ki je ne ponavljajo nikjer v Sloveniji. Prav zato imajo za Grajske poletne prireditve šestdeset abonentov iz vse Slovenije, iz Maribora, Celja, Zasavja, Ljubljane, Kopra in Novega Mesta. Izbira izvajalcev poteka po najvišjih merilih, zato so prireditve vedno odlično obiskane. Kot najustreznejša razporeditev skozi poletje se je izkazalo pet prireditev na sezono, od tega ena gledališka. Laščani so se očitno odločili privabiti k sebi najboljše med najbolj odličnimi. Kako jim je to uspelo? Pivovarna skrbi za kulturni utrip Na občinskem dvorišču smo priredili koncert Orkestra slovenske policije, ki v svoji zvrsti sodi v sam evropski vrh. Gre pač za načelo: za vsakogar nekaj. In če vam zdaj odgovorim na vprašanje, te prireditve pomenijo predvsem to, da se v nekem prostoru ustvarja dobro ime. Poglejte: pred desetimi, petnajstimi leti je povprečen Slovenec iz drugega konca dežele komajda vedel, kje se nahaja Laško. Od takrat pa do zdaj si je Laško ustvarilo javno podobo, brez katere ni mogoče narediti ničesar. Ne v turizmu, kakor tudi ne na drugih področjih. Pomembno ni le dobro ime, temveč, da imajo ljudje, ki živijo v tem mestu, tudi nekaj od vsega tega. Naš načrt razvoja mesta je drugačen kot drugod po Sloveniji. Najprej smo obnovili mestno jedro, nato smo zgradili kulturni dom, poskusili bomo zgraditi bazen in druge objekte. Šele nato pridejo na vrsto hoteli in postelje.« Kako pa je z mladinsko kulturo v Laškem? »V Laškem živi v glavnem srednješolska in delavska mladina, ki se večinoma zabava v Celju. Pred časom so poskušali ustanoviti mladinski klub, vendar do tega ni prišlo. Vrzel je nekoč zapolnjevala mladinska organizacija, danes pa so mladi bolj ali manj prepuščeni sami sebi in se težko znajdejo. Prihaja do težav in celo sporov pri organizaciji takšnih stvari. Za to bi bilo potrebno poskrbeti na občinski ravni, svoje pa bi naj primaknila tudi država.« Se pravi, da se kultura izven regionalnih centrov težko razvija ali pa sploh ne more razvijati brez pomoči uspešnih firm. Kaj pa tam, kjer je gospodarstvo šibko? »Ni mi znan primer, da bi kakšna firma namenila dva In pol milijona mark za izgradnjo kulturnega doma. Recimo, Celje, ki bi naj bilo regijski kulturni center, je imelo veliko uspešnih podjetij in tudi takrat, ko so bila na višku moči, niso namenjala tolikšnih sredstev za razvoj kulture. V Celju se tudi zdaj ni veliko premaknilo. Podjetja takrat enostavno niso videla potrebe. Mi pa jo vidimo. To je povsem normalno. Tudi iz poslovnega vidika. Poglejte, če pride nekdo kupiti pivo v Laško, si bo o naši firmi ustvaril veliko boljši vtis, če bo mesto ne samo na prvi pogled delovalo prijazno in ^urejeno. To bi lahko bile počele mnoge druge firme, a niso.« ggagjflfe Gorazd Šetina Kaj pa lahko stori država za razvoj takšnih mest, kot je Laško? »Dokler se država ne bo znebila balasta, vse nepotrebne administracije in drugih odvečnih priveskov, se ne bo na tem področju zgodilo nič kaj prida. Poleg tega se moramo najprej ekonomsko ustaliti, da bomo predstavljali zanesljiv prostor tudi za partnerstvo in ne samo za investicije, namenjene izkoriščanju. Država bi morala poskrbeti za promocijo in podporo zanimivih idej, potem pa bi se tudi našel denar za razvoj turizma.« S čim se lahko pri razvoju Laškega pohvali Pivovarna Laško v primerjavi z drugimi firmami in ne nazadnje tudi z državo? »Poglejte, Pivovarna je uspešna firma, ki ima dovolj denarja, da lahko del dobička vloži v razvoj kulture v Laškem, kakor tudi samega mesta. To ni majhno podjetje. Malo ljudi ve, da smo po prodaji večji od Goesserja ali Puntingamerja. Normalno, da lahko zaradi višjega standarda ti firmi dosežeta višji finančni učinek kot mi tukaj, toda še vedno nam ostane dovolj denarja, da ga lahko vlagamo tudi v takšne projekte, ki sem jih prej omenil.« Veliko slovenskim podjetjem je močno škodoval prehod iz enega gospodarskega sistema v drugega. »Mi nikoli nismo imeli teh tozdovskih problemov, prav tako nismo ustanavljali by-pass firm ali česa podobnega, temveč smo ves denar, ki se nam je akumuliral, vlagali v razvoj. Najprej smo vlagali v tovarno in ko smo uredili zadeve na tem področju, smo lahko začeli vlagati tudi v sam kraj. Zadnje leto, ko so osnovne potrebe v tovarni dokaj urejene, smo si lahko privoščili tudi malce več vlaganj v Laško.« Kam vodi razvoj Laškega? »V turizem, prav gotovo. Laško je staro mesto, ki premore kar nekaj zelo zanimivih zgodovinskih objektov, ne samo za zgodovinarje, ampak tudi za turiste. Poleg tega ima zdraviliški turizem v Laškem že dolgo tradicijo. Ko bodo zgrajeni še nekateri infrastrukturni objekti, bo Laško postalo še bolj zanimivo kot sicer. Pomembno je, da mesto polno zaživi že pred tem.« Zadnja izmed Poletnih grajskih prireditev v Laškem bo v petek, 3. septembra, ko bo na Laškem gradu ob 20.30 nastopil komorni kvartet v zasedbi: Stanko Arnold - trobenta, Branimir Slokar - pozavna, Radovan Vlatko-vič - rog, VVolfgang Wage-hauser. Vasja Ocvirk Foto: LucaS NOVfiDOBA m KDO JE MICHAEL CRICHTON, PISATELJ USPEŠNIC IN IMENITNIH SCENARIJEV ČAROVNIK TERNO GROZLJIVK Medtem ko narod drvi v kino in se navdušuje nad Jura parkom, avtor knjige, ki je Dino park uspešno prelil v filmski scenarij, ostaja nekako v senci. A vendar Michael Crichton nima nobenega razloga, da bi bil prizadet, vsaka njegova knjiga je uspešnica in za ekranizacijo najnovejšega besedila mu je Warner Bros vnaprej izplačal polčetrti milijon dolarjev, znesek, ki ga doslej ni dobil še noben pisatelj za časa življenja. Dve njegovi najnovejši knjigi sta na vrhu seznama bestsellerjev in po obeh sta posneta filma. Prva je omenjeni Spielbergov hit o prazgodovinskih dinozavrih, ki s pomočjo genetske tehnologije oživijo, druga je Japonska zveza (filmski naslov je Vzhajajoče sonce), pravzaprav polemično uglašena kriminalka, ki razkriva nekorektne japonske poslovne poteze in rasizem, vznemirila pa je celo vvashingtonske senatorje in ministre. O teh svojih knjigah Crichton piše: »Bolj kot naklonjena sodba kritikov mi je pomembno, da vznemirim ljudi, jim pokažem, kako nevarna so lahko nenadzorovana genetska raziskovanja in kako važno se je upreti japonskemu izzivu. Na žalost se moj namen na filmu pogosto izgubi.- Po izobrazbi je zdravnik in zato ni čudno, da je bil njegov vzornik Arthur Conan Doyle in kakor je njegov junak Sherlock Holmes primere razreševal z bistroumnostjo in logiko, je tudi njemu logično sklepanje osnova za izdelavo zgodbe. Doyle mu je blizu tudi, ker je imel rad stvari, ki jih ni mogoče pojasniti in okultnost. Mladost je Crincton preživel v domači hiši na njujor-škem Long Islandu kot najstarejši štirih otrok znanega novinarskega para. Čeprav je imel vsega v obilju, je trpel zaradi očetove avtoritativnosti, pa tudi zaradi posmehovanja sošolcev, saj je s trinajstimi leti meril že 190 centimetrov. (Danes je visok 205 centimetrov.) V njem se je porodil upor, želel je vrstnikom pokazati, kdo je, pridno se je učil. pobiral nagrade ta- ko v srednji šoli kot ha fakulteti. Edini hobi od malih nog pa mu je bil pisanje. Vendar je prav kmalu spoznal, da lahko v Ameriki le kakšnih sto pisateljev živi od pisanja, zato je pisal v prostem času, med počitnicami, vikendi, prve kriminalke pa objavljal pod psevdonimom. Še med študijem je ena njegovih knjig dobila nagrado Edgar Avvard kot najboljši kriminalni roman leta v Združenih državah Amerike. Po končanem študiju je nekaj časa delal kot zdravnik v eni od bostonskih bolnišnic, vendar je težko prenašal cinizem kolegov, njihovo nagnjenost k pijači in zanemarjanje bolnikov. Ni zdržal dolgo in danes mu ni žal, zaveda se, da nikoli ne bi bil dober zdravnik. Leta 1969 se je že tako izbrusil v pisanju, odvrgel je psevdonim in roman Andromeda, znanstveni triler o nevarnih bakterijah, prinesenih na Zemljo iz vesolja, je podpisal s svojim pravim imenom. Bil je uspešnica. Od tedaj je razvil nenavaden občutek, kaj ljudi tisti hip najbolj muči. Tedaj so bile to nevarnosti, ki so spremljale poti na Mesec, danes so poskusi genetskega inženiringa. Andromedo so prodali v milijonih primerkov, tri leta kasneje so jo posneli na filmski trak. Z Andromedo je prišla slava. Preselil se je v Hollywood in tam spoznal Spieldberga. Postala sta tesna prijatelja, predvsem zato, pravi Crichton, ker Spielberg nikoli ni pozabil čutiti kot otrok, čeprav ima bleščeč razum in je izredno discipliniran delavec. Slava ima seveda svojo ceno. Zdi se mu, da je pri tridesetih doživel in dosegel že vse, pade v krizo in pristane na psihiatrovem kavču. Njegov zakon s prijateljico iz šolskih klopi razpade, potlej se je še dvakrat ženil in ločil, prijatelji to hudomušno komentirajo, da Michael očitno ne pozna seksa izven zakonskega jarma. Sijaj filmskega mesta mu ne pomeni nič več. Želi le še potovati, čim dlje in doživljati nova spoznanja. Vzpne se na Kilimandžaro, pešači skozi pakistansko dolino Hunza, v Novi Gvineji MEHIKA: MESTO S PRELOMA PRVEGA TISOČLETJA ŽOGA JE ODLOČALA 0 SMRTI obišče potomce lovcev na glave. Na tej potovanjih spoznava strah, strah ob moči narave, strah, ko tik mimo njegovega šotora v Tanzaniji zdrvi krdelo slonov. Strah pred manipuliranjem z naravo, kar je v njem prebudilo genetsko raziskovanje. Med potovanji naprej piše svoje tehno kriminalke, patentira računalniško igro, postavi na noge podjetje za računalniške programe. Vse bolj ga zanima okultizem, mistika, obiskuje vidce, spiri-tualiste, različne skupine ljudi z nadnaravnimi sposobnostmi. In to zato, pravi, ker znanost ponuja le omejeno sliko sveta. K sreči pa je ohranil tudi samoironijo, sposobnost, da se nasmeje samemu sebi. To še kako potrebuje. Universal Studios, za katere je po svoji knjigi Dino Park napisal scenarij, je v lastni japonske družbe Matshushita in tako je avtor knjige Japonska zveza, kjer opozarja na nevarnost japonskega podjetništva, dal s filmom Jura park največji filmski hit leta. Pa s tem še ni konec. Medtem ko napada brezobzirnega pohlepneža, ki vodi živalski vrt, mora sedaj brez besed opazovati, kako marketinški strategi preplavljajo svet s sto in sto neokusnimi proizvodi znamke Dino. Družba je svojega kritika premagala tako, da ga je spremenila v udeleženca v profitu. Vsakič ko se pisatelj, ki je lani dopolnil petdeset let, spravi k pisanju nove knjige, od njega pričakujejo uspešnico. Se večji hit, s še bolj nenavadno vsebino. Zadnjih nekaj mesecev disciplinirano piše, zjutraj vstaja ob petih in sedi za računalnikom do srede popoldneva. Potlej se vrača domov v Santa Moniko na kosilo z ženo in hčerkico, prvemu in edinemu otroku. Nova knjiga naj bi izšla prihodnje leto, njen delovni naslov je Exposure (Izpostavljenost), tema je sodobna in govori o seksualnih izkoriščanjih na delovnem mestu. Filmarji jo težko pričakujejo in to je tista knjiga, za katero mu je VVarner Bros vnaprej izplačal honorar v bajeslovni višini tri in pol milijona dolarjev. Od davnega leta 1785, ko je mehiški inšpektor v iskanju ilegalnihtobačnih polj v pragozdu naletel na piramido z nišami, so ta prostor obiskovali številni arheologi, ki so želeli razkriti skrivnosti predšpanskega nahajališča na severu države Veracruz, piramido pa je opisal tudi veliki raziskovalec Alexander von Humboldt. Čepravje bilo mogoče slutiti, da je tamkaj stalo pravo mesto, so šele pred kratkim začeli sistematsko in temeljito raziskovati. Restavracijo sofinancira tudi naftna družba Pemex, kajti v bližini so najstarejša mehiška naftna polja. Izkazalo se je, da so bila predvidevanja o obstoju mesta pravilna. Nahajališče so imenovali El Tajin, kar v jeziku domorodcev Totonaka pomeni »blisk in grom«. Mesto je cvetelo med leti 800 in 1200, prebivalci pa so ga zapustili že leta 1230 po prvem napadu Čičimekov tako, da ga je v tropskem podnebju kaj hitro prerasel pragozd. V El Tajinu je danes najznamenitejša Piramida z nišami, skupaj jih je 365, ne vedo pa natančno, čemu so služile. Odkar so jo v dvajsetih letih osvobodili zelenja, arheologi nenehno odkrivajo nove in nove stavbe, izkopali in rekonstruirali so že 48 svetišč,palač in kar 14 igrišč za žogo, več kot v kateremkoli drugem srednjeameriškem nahajališču. Z žogo so se v Srednji Ameriki igrali od nekdaj. Žoga je bila simbol Sonca, narejena iz trdega kavčuka, po dve moštvi z dvema ali tremi igralci sta si jo podajali s kolki, koleni, rameni, lakti in zadnjicami. Poražence so žrtvovali bogu Soncu. Reliefi v El Tajinu kažejo, da so jim obredno odsekali glavo, kar je bila junaška smrt, z njihovo krvjo pa so poškropili polja. Relief na Igrišču za žogo v mehiškem najdišču El Tajin - štirje ljudje v sredini izvajajo obred plodnosti Michael Crichton z ženo Anne-Marie Martin, igralko, in hčerko Tay!or na vrtu svoje hiše v Santa Monici Z7© Splošna banka Celje d.d. Vas vabi, da obiščete njen razstavni prostor na 26. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju v hali A -1. nadstropje. Izvedeli boste vse kar vas zanima o bančni ponudbi: - ugodni kreditni pogoji - različne oblike tolarskega in deviznega varčevanja - mednarodno poslovanje - finančno svetovanje - plačilna kartica ACTIVA - bančna informacija na domu: INFOBANKING -SEFI - bankomati Na razpolago vam bodo tudi informacije v zvezi z borznim posredovanjem, lastniškim preoblikovanjem podjetij in poslov vezanih na nakup ali prodajo nepremičnin: * CELJSKA BORZNA HIŠA * FILBA d.o.o. * POSEST d.o.o. Finančne zadeve lahko urejate na dveh blagajniških okencih v hali A - pritličje. tradicija, fiuafiiEta in zvEitoIra KERAMIČNI NAKIT V MIHELIČEVI GALERIJI NA PTUJU MIKAVNE OBLIKE V sodelovanju oblikovalke Jelene Valkaj, pedagoginje iz Železne Gore v Medjimurju, ki se že tri desetletja ukvarja z oblikovanjem tekstila in keramike, ptujskega Opteja in Pokrajinskega muzeja Ptuj so v Miheličevi galeriji pripravili razstavo keramičnega nakita. Razstava unikatnih, umetelno izdelanih ogrlic, brošk, uhanov in zapestnic je na ogled do 5. septembra. Pred Ptujčani so si jo že ogledali v Čakovcu, Varaždinu in Grožnjanu. Tradicija keramičnih izdelkov v ptujskem koncu traja šest tisočletij, njeno izročilo pa nadaljujejo današnji ptujski ope-karji. V podjetju Opte, v opekarni, so se lotili oblikovanja keramičnih izdelkov, tam se je pred petimi leti zaposlila Jelena Valkaj in po njeni zaslugi ter zaslugi njenih dveh pomočnic so lepo uspeli. Valkajeva je prvikrat samostojno razstavljala leta 1987 in lep uspeh požela na mednarodni razstavi v Neaplju, kjer je leta 1990 sprejela med kiparskimi izdelki tretjo nagrado. Tistega leta ji je Evropska akademija v Neaplju podelila naslov častnega akademika. TUDI LETOS SREDNJEEVROPSKO SREČANJE PISATELJEV VILENIGA NI UMRLA Kljub velikim finančnim težavam, zaradi katerih je mednarodna literarna prireditev Vilenica visela domala na nitki in še sedaj ni povsem jasno, kako bodo pokrili vse stroške, so se v Društvu slovenskih pisateljev vendarle odločili, da tradicijo nadaljujejo tako, da bo letošnja Vilenica od 9. do 11. septembra. V društvu se zavedajo, kaj bi pomenilo odpovedati mednarodno literarno srečanje. Če bi prireditev izostala, bi jo težko ponovno postavili na noge, to pa bi bila nedvomno nepopravljiva škoda. Pričakujejo, da bodo v slovenskih podjetjih pokazali dovolj razumevanja in spoznanja, da je Vilenica pomemben del slovenskega promocijskega dogajanja in da njen sloves lahko precej pripomore k imidžu slovenskega gospodarstva. Upajo tudi, da bodo v slovenskem kulturnem ministrstvu le odvezali malho in podprli manifestacijo, ki se je rodila leta 1986, v času, ki ni bil posebej naklonjen kakršnemukoli srednjeevropskemu povezovanju. Letošnjo prireditev so zaradi denarne stiske skrčili na vsega dva dni. Gostje bodo prispeli v četrtek, 9. septembra, popoldne, že zvečer pa bo literarno branje v Klub hotelu v Lipici. Naslednjega dne bo v skupščinski dvorani v Sežani disput, njegovo izhodišče bo pesem Edvarda Kocbeka Palica, v kateri pesnik poje o palici, na kateri so izpisani rovaši - ne ve, kaj bi z njo, komu naj jo da. Na koncu palico prelomi na kolenu, vrže v brezno. Pesem je asociacija na današnje slovenske razmere, izhodiščne referate bodo imeli hrvaški pesnik in esejist Vlado Gotovac, francoski filozof George Arthur Goldschmidt, madžarski filozof Laszlo Krasna-horkai in češko-francoski publicist Antonin Liehm. Popoldne bo v Lokvi pogovor z nagrajencem letošnje literarne prireditve in kasneje literarni večer. V soboto bodo v Štanjelu pripravili tradicionalno literarno matinejo in podelili kristal Vilenica, zvečer pa bo v tamkajšnji kraški jami zaključna slovesnost s podelitvijo srednjeevropske literarne nagrade Vilenica 93. Letos se bo srednjeevropskega literarnega srečanja na Krasu udeležilo okrog sedemdeset umetnikov, med njimi mnoga vidna književna imena. Na Vilenici se bodo na primer pojavili Roberto Dedenero, Roberto Menas-se, Carlo Sgorlon iz Italije, Madžarka Balla Szofia, pa Poljak Jožef Baran, Estonc Avro Valton, Eftim Kletnikov iz Makedonije, Francesco Micieli iz Švice in seveda še številni drugi. Kdo med njimi bo letošnji nagrajenec, bodo v društvu izdali nekaj dni pred začetkom prireditve. ŠMARTNO V GORIŠKIH BRDIH POSTAJA SPOMENIK w v ZAŠČITENA VASICA Zdi se, da so se nejasnosti o usodi zaščitene vasice Šmartno v Goriških Brdih, ki si je po potresu leta 1976 dobro opomogla in so varuhi kulturne dediščine nekaj stavb celo obnoviti, v zadnjem času le nekoliko razpršile. Vas naj bi ponovno zaživela in izpostavila vse svoje kulturne In zgodovinske vrednote. Gre za kulturnozgodovinski fenomen, ki bi ga v polnem sijaju in z njegovo vsebino bilo vredno predstaviti svetu. Prvi korak k revitalizaciji je bila obnovitev turnov, v zahodnem so že odprli restavracijo, gotske hiše, hišo, kjer so uredili šmarsko klet in slikarske hiše, ki jo uporabljajo severnoprimorski likovni umetniki. V letu dni nameravajo urediti še kanalizacijo, asfaltirati cesto ob obzidju ter oddati občinske hiše v najem tistim, ki naj bi v vas pripeljali več življenja. Vzpostaviti želijo ravnovesje med bivanjem vaščanov, kulturo in turizmom, prednost pa dajejo vsakršni kreativnosti. Na delu je poseben odbor za revitalizacijo. Šmartno je nedvomno vas z ustvarjalnim navdihom, o čemer priča veliko zanimanje kreativnih skupin, fotografov, Briškega noneta, go-riških študentov likovne akademije, ki bi vsi želeli najti prostor zase znotraj obzidja. Zunaj obzidja pa bo treba še marsikaj dodati, načrtujejo nekaj nočitvenih kapacitet, trgovsko preskrbovalni center, bencinski servis in še kaj. Vasica, že vrsto let v celoti spomeniško zaščitena, bo torej sčasoma res oživela, izkoristili bodo tisočletno zgodovino vasice, ugodno lego v Brdih in bližino mest, od koder želijo pridobiti obiskovalce, izletnike, popotnike in jih z bogato in raznoliko ponudbo tudi nekaj časa zadržati. Šmartno v Goriških Brdih, edinstvena srednjeveška vasica, počasi oživlja PORTUGALSKA ZANIMIVOST PODVODNA OPERA V ŽIVO Podvodno opero Crysallis Michaela Redolfija je občinstvo v Troii na Portugalskem, obalnem mestu kakšnih trideset kilometrov od portugalske prestolnice, dobesedno uživalo v živo, to je pod vodo. V velikem bazenu pod z zvezdami posutim nebom so valovi glasbe potovali pod vodo iz potopljenih zvočnikov. Dva metra pod gladino je perkusionist v potapljaški opremi igral z bronastimi palčkami. Glas pevke na robu bazena so prav tako prenašali zvočniki pod vodo. »Vse vaše telo bo poslušalo to glasbo,« je uvodoma občinstvu povedal francoski režiser tega spektakla. Približno dvesto gledalcev je plavalo po bazenu, iskalo najbolj primeren prostor za poslušanje in kaj kmalu ugotovilo, da se morajo potopiti, če hočejo sploh kaj slišati, ali pa se vsaj zlekniti na vodne blazine. »Telo, ki plava, sprejema sonične vibracije iz dvanajstih okoli bazena razporejenih zvočnikov, kosti prevajajo zvoke in na ta način človek občuti močnejše, globlje glasbeno doživetje,« pojasnjuje režiser. Poslušalci so bili na začetku precej zmedeni, na koncu pa so se počutili prijetno in umirjeno. To je, pravijo izvajalci, meditacija, skupinska meditacija. Topla voda ohranja telo ovito v zvok in ga nežno masira. Po eni uri se občinstvo nahaja v svetu znanstvene fantastike. Vse je kot v sanjah, pa vendar realno, tako da se zdi kot neke vrste utopija, razlaga Redol-fi, direktor Centra za ustvarjanje zvoka iz Nice, kjer podvodne koncerte organizirajo že od leta 1981. »Nekaj med kozmičnimi zvoki in petjem kita,« opisuje opero lizbonski dnevnik Puhlico. od 2 -f-nem tarifnem,prebegnem,pobegnem,prr do 2 —k-nem utegnem, raztegnem, privzdignem, nai zadrgnem,odrgnem,skomizgnem.itddal usahnem, živahnem, posmehnem, navdihnem, zavzdihnem, i zatohnem, odkrhnem, kačinem, zvezdinem, gaginem, st strankinem, starkinem, miškinem, kavkinem, maminem, _ zarinem, vidrinem, hčerinem, prerinem, pririnem, porinei tetinem, stečajnem,.slučajnem, oddajnem, prodajnem, r obmejnem, temeljnem, brezciljnem, zlovoljnem, pogojnem, o predvojnem, tivojnem, povojnem, obmolknem, umolknem 2 —l-nem obalnem, globalnem, zrcalnem, vrač: 2 —al-ncm ; fevdalnem, legalnem, dvigalnem, vži 2 —el-nem jahalnem, dihalnem, pihalnem, kuh> nikalnem, lokalnem, tiskalnem, term igralnem, moralnem, centralnem, pluralnem, sesalnem, pi: mešalnem, pavšalnem, fatalnem, podtalnem, letalnem, vrt plavalnem, sevalnem, zahvalnem, šivalnem, kovalnem, leža dvodelnem, sardelnem, igelncm, krogelnem, žclclncm, ve; pastelnem, deželnem PRVI SLOVENSKI PESNIŠKI PRIROČNIK SLOVAR ZLOGOV IN BESED Pred nekaj dnevi so v knjižnici Slovenskega bibliofilskega društva v Ljubljani predstavili prvi slovenski pesniški priročnik ali slovar odzadnih zlogov in besed, ki ga je za svoje člane uredilo in založilo slovensko bibliofilsko društvo. Osnova besednemu zakladu priročnika je baza obstoječega programa za odkrivanje slovničnih napak, računalniški program imenovan Besana. K temu so dodali še približno štirideset tisoč osnovnih besed iz Pleteršnikovega, Wolfovega, Janežičevega in Breznikovega slovarja ter iz velikega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Nastal je fond več kot petsto tisoč gesel, s krčenjem besednega zaklada, izpustili so lastna imena, medmete, besede z več kot šestimi zlogi in glagolnike, so fond omejili na nekaj manj kot tristo tisoč gesel, ki so jih nanizali na predvidenih petsto-petdesetih straneh publikacije. V priročniku so se orientirali na zadijo črko zadnjega zloga v besedi. Pri uporabi je torej potrebno poiskati zadnjo črko rimoidne besede ali zloga. S številkami od ene do tri so razporejene enozložnice in dvozložnice, tri zložne, štiri zložne in več zložne besede. Priročnik izhaja iz dejstva, da je vsakomur, ki se je že srečal s pesniško muzo, znano, da mu je bilo najteže iz spomina izbezati primerno rimajočo besedo želenega pomena, spominski center vse preveč pogosto zataji, kar je seveda čisto razumljivo. Tej, za marsikaterega obetavnega pesnika odločilni težavi, naj bi s tem priroč- nikom odzvonilo. Po vzgledu večine drugih civiliziranih narodov so tudi Slovenci dobili pomembno pesniško pomagalo, kjer je po potrebi mogoče z lahkoto najti želeno rimo. Ponudba večine rimajočih gesel je celo tako bogata, da se bo med njimi težko odločiti. Na predstavitvi priročnika so še enkrat spomnili na izredno bogastvo slovenskega jezika, saj ima v primerjavi, denimo, z angleščino kar šestkrat več rimanih besed. Do njegove polne izrabe v pesniškem smislu pa ni prišlo tudi zaradi tega, ker niso imeli na voljo pesniškega slovarja, kakršnega so veliki narodi poznali že v prejš-njem stoletju, skovali pa so ga tudi tisti manjši, na primer Baski, ki ga im^jo že skorrg sto let. Četudi v današnjem času večina pesnikov piše v tako imenovanem prostem verzu, torej brez ritma in rim, pisanje v vezani obliki ni nikoli povsem presahnilo. V zadnjih letih pri nas po mnenju poznavalcev spet dobiva na ceni in tako celo sonet, znan po svoji formalni vklenjeno-sti, spet postaja eno priljubljenih pesniških izrazil. Verzno oblikovanje samo po sebi sicer ni umetnost, je pa beseda spretnost, nujno potrebna pesniku, ki piše v sklenjeni obliki. Slovaiji rim sicer ne porajajo pesnikov, so jim pa lahko v velikansko pomoč. Za zdaj so priročnik izdali v nakladi petsto primerkov in so na voljo le članom bibliofilskega društva. Načrtujejo obsežnejšo izdajo, dostopno tistim, ki si želijo pomagati pri sestavljanju vezanih pesniških oblik. SPET ARHEOLOŠKE NAJDBE NA PTUJU RIMLJANI SO SE GRELI Pri pregledu trase ptujskega plinskega omrežja so arheologi mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pod vodstvom Ivana Tuška spet naleteli na zanimive antične najdbe, ostanke rimskega centralnega ogrevanja ter reprezentativno rimsko keramiko in novce. Pričakovali so, da bodo odprli rimsko kulturno plast, presenečeni pa so izbrskali tudi večje gradbene ostaline. V globini 120 centimetrov so našli rimsko kulturno plast, ki se nadaljuje v nekaj rimskih gradbenih ostankov. Gre za rimsko centralno kurjavo, kar pomeni, da so bili petovijski meščani prav premožni. Nadalje so tam temelji rimskih stavbnih zidov, ki negirajo prepričanje predvojnih strokovnjakov, da naj bi tam tekla rimska cesta, katere trasa je verjetno potekala za kakšno teraso nižje ob Dravi. Ob kurišču ostankov centralnega ogrevanja so odkopali lepo ohranjen talilni lonček z ostankom brona v njem. Med temelji enega od zidov je zasijal novec rimskega cesarja Maksimiljana Tračana, ki so ga pri Ogleju ubili vojaki albanske legije. Gre za bronast as iz prve polovice tretjega stoletja in iz tega obdobja so tudi vse ostale arheološke najdbe, nekatere pa verjetno sodijo še v začetek četrtega stoletja, kar dokazuje misel, da so meščani v Petoviji živeli še do poznega rimskega časa. MASKIRAN NAPADALEC GROZIL S PIŠTOLO - JE POUCAJ JESEVIČNIK HOTEL PONOVITI ZGODRO MILIČNIKA KAPUNA, KO JE TA OROPAL RENCINSKOČRPALKO RAZROJNIK ALI POUCAJ »NAJPREJ JE POZVONILO PO DOMOFONU IN GLAS ME JE VPRAŠAL ZA MARJANA, KI PA GA NI BILO DOMA. ČEZ DESET MINUT PA JE TRIKRAT MOČNO POZVONILO NA VRATIH IN KO SEM ODPIRAL, JE PRED VRATI STAL MOŽAK S TEMNIMI SONČNIMI OČALI IN SKODRANIMI DOLGIMI LASMI. OBRAZA SE NI KAJ DOSTI VIDELO.« Obrni gobec k zidu »Znova je vprašal za Marjana in sem mu povedal, da ga ni. Dobil sem čuden občutek, a ko sem hotel vrata zapreti, me je sunil z roko, odrinil v stanovanje in potegnil pištolo. 'Jebem mu mater, gde ima moje pare!'je vzkliknil!« se spominja dogodka dvainšestdesetletni upokojeni trgovec Jože Krivec, Marjanov očim, s katerim si delita stanovanje. »Zaprl je vrata in moral sem se obrniti v steno. Zahteval je ključ Marjanove sobe, ki pa ga nisem imel. Da mu je Marjan dolžan denar, je govoril, nato pa je trikrat brcnil v vrata Marjanove sobe, ki pa niso popustila. Preden je odšel, je še zagrozil, naj ostanem v stanovanju in naj slučajno ne prijavim na policijo, da me bo že poiskal, če bo treba! Govoril je pol slovensko, pol hrvaško.« »Stopil sem k oknu in ga videl, da seda v rdeč BMW, zapomnil sem si tudi registracijo, nato pa sem poklical Marjanovega prijatelja, ki je bil ravno pred blokom in mu naročil, naj Marjana najde in mu pove, da ga išče neki tip s pištolo in naj pride domov« se še spominja Jože Krivec. »Nikomur nisem dolžan denarja, pravi Marjan Jeseničnik, to me je tudi najbolj presenetilo. Takrat sem ravno delal na nogometni tekmi kot redar in ko je prijatelj prišel pome, sva takoj odšla domov in nato poiskati takšen avto, kot nama ga je opisal očim. Zraven je šel tudi Aleksander Konstandinov, ki sva ga spotoma srečala. Obrnili smo hotele, Mere, Evropo, nekaj kafičev in na Mariborski cesti opazili rdeč BMW, peljal je v smeri proti Mariboru. Obrnili smo in šli za njim, v njem sta sedela dva moška, eden izmed njiju je bil v policijski uniformi. Ne vem, če sta nas opazila, za železniškim prehodom sta zavila naglo levo čez cesto in se ustavila pred patruljnim avtom, ki je stal nasproti Mustang bara. Mi pa za njima. Stopil sem ven in odšel do rdečega BMW-ja, za volanom je sedel E.R., policaj, ki ga dobro poznam, saj si je hotel zadnjič od mene sposoditi pet tisoč mark. Bil je v civilu. Vprašal sem ga, če je avto komu posodil in je rekel, da ne. Nato pa sem ga kar vprašal, kaj je iskal pri meni. Ves se je tresel in se hotel nekaj izgovarjati, policaj v uniformi, pa je bil čisto tiho, čez čas je stopil ven iz avta, šel do patruljnega avtomobila in se odpeljal. Ni kazalo, da bi ga vse skupaj kaj zanimalo, čeprav je slišal, česa sem E.R. na glas obtožil. Tudi mi smo počasi šli, saj se z E.R. ni dalo nič zmenit. Šel sem domov po očima in z njim na policijo, kjer sva vse skupaj prijavila.« Je priljubljeni policaj res ropar? Tako je sum, da naj bi s pištolo na silo hotel priti do denarja tokrat padel na policaja. Očeta dveh otrok, pozornega moža in človeka, ki ni živel med ostalimi siromaki na samem dnu socialnega brezna, kjer je tako pogosto vrt kriminala. Nisem si mogel kaj, da me ne bi zanimalo. Na policiji so mi povedali, da so stvar vzeli v preiskavo, E.R. je že v priporu, ki mu ga je odredil preiskovalni sodnik. In da so takšne stvari pravzaprav nekaj vsakdanjega. Zadevo pa preučuje tudi njihova notranja služba. Dokazi? Celje je majhno mesto, nekatere stvari pač nikoli ne ostanejo skrite. Težko se je orientirati glede na govorice, ki imajo le to lastnost, da ena drugo tako dolgo izpodbija- letant še vrat naj ne bi mogel vdreti, pa je mojster TAE KWAN DO-ja. Za starega Jožeta pa gotovo ne rabiš ne spreja, ne pištole. Morda pa se je obrnil, ker ga je premagal strah! Za otroke, službo ali življenje. Morda prav za zadnje, saj je Marjan Jeseničnik - Zajec, oseba, vsekakor dovolj zastrašujočega imidža v Celju, da bi se ga še mi ustrašili, če sem morda kakšno besedo okoli obrnil ali preveč napisal. Robin Hood, prijatelji, je zelo lepa zgodba, morda o policaju, ki v službo hodi peš, mimo njega pa brzijo BMW-ji in mu iz njih mahajo mladi »uspešneži«. Ki jih lahko kot policaj le vljudno pozdraviš in vprašaš za zdravje, dokler si ne zaželiš svoj rdeči BMW in sumljivo prislužene marke. Kdo ve, v katerem grmu tiči zajec, hvala bogu, to je stvar sodišča. Ali se v Celju res zgodovina ponavlja? Ne Tako izgleda pravi policaj gre pozabiti primera z bencinske črpalke na Mariborski jo, dokler nista obe resnica, cesti, kjer je tedanji miličnik A na nekaj s« človek mora Kapun iz Zgornje Bistrice ro-opreti in skozi pogovore smo pal in nato še teden dni iskal izvedeli par zanimivih po- roparje. Ali je bila zdaj v nadrobnosti. Iz prve roke se- Črtu res banka oziroma me-veda. njalnica? LucaS Motiv Težko si je predstavljati policaja, ki to ni, saj policaj si od nog do glave, z dušo in telesom in kostmi. Ugleden, cenjen, spoštovan! Težko je z denarjem ovrednotiti ugled. In vsota denarja, ki nam je prišla na uho, je le šest tisoč mark. Od ust do ust, verjeli ali ne, govorilo se je tudi že o dvesto tisoč markah, ki naj bi v sobi takrat mirno spale, ne sluteč, da jih hočejo oropati. In glej ga vrabca, nam prišepne nekdo čisto potiho - 300.000 DEM, da je ležalo tam. To pa je že nekaj, pa če si Josip Broz! Akcija Izkoristili smo priliko, ko so vrabci ravno nizko letali in smo še malo povprašali. Ni trajalo dolgo, izvemo, da je menda obstajal plan o podvigu izven Celja, s pajdašem. Po planu dva, s spreji in pištolami, menjalnica, nato umik po že vnaprej označenih stranskih cestah. Ti vraga! Tokrat pa kot kakšen di- VULKANIZACUA In AVTOPRALNICA nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32-900 ZLOVEŠČE NOSTRADAMUSOVE NAPOVEDI KATASTROFA KONEC STOLETJA Michel de Notredame je ime, ki bi marsikomu priklicalo misli v glavo, le redki pa bi se domislili, da je bil to mož, ki še danes velja za največjega preroka In jasnovidca - Nostradamus. Bil je zdravnik na dvoru v tem letu zaman upirala di-Karla IX, vedeževalec Kathe- kraturi, muslimani bodo rine Medičejske, v svojo skrito knjigo pa je skrivnostno zapisoval znamenja, datume in risbe. Napovedal je Napoleona, Hitlerja, razpad Sovjetske zveze in ne nazadnje tudi konec sveta. Kurt Allgeier, nemški astrolog, je eden izmed slavnejših razlagalcev Nostradamusovih zapisov, njegove 'prevode' jemljejo enako resno, kot bi bil sam veliki ve-dec. Leta 1979, ko ni še nikoli nihče pomislil, da bi takrat še zelo visoko leteč komunizem s svojimi zakoni, propadel, je K. Allgeier zapisal: »Sovjetska zveza bo razpadla. « Zdaj je v javnosti nekakšen koledar, v katerem Nostradamus opiše vsako od petih let od 1994 do 1999. Potem nima več kaj pisati - svefa je konec. 1994 TRI, ŠTIRI, ZDAJ! Katastrofa se je začela. Nobene velike, usodne nesreče ne bo, toda videti bo prva znamenja propada. Začenja se šest let, ki bodo spremenile človeštvo. Kurt Allgeier namiguje, da so poplave v ZDA dokaz, da se Nostradamus ni zmotil. »Podnebje se bo spremenilo, led na tečajih se bo stajal, jug bo postajal hladnejši in hladnejši in hladnejši. Zamrznile bodo reke, jezera in celo Sredozemsko morje. Poleti bo snežilo, pridelka ne bo, ljudi bo pestila lakota.« (No, kakorkoli, leto je že skoraj mimo, snežilo še ni, človeška rasa ne strada nič bolj kot je. Ozon bo morda res propadel, toda to ne bo pomenilo, da bo vse zmrznilo, ravno nasprotno.) 1995 TRETJA SVETOVNA VOJNA »Svet bo tretjič poplavljen s človeško krvjo.« je bilo zapisano. In lakota bo pognala ljudi z domov, vse bo drlo na Zahod. Začele se bodo revolucije, zlasti v Rusiji in Italiji. Revolucionarji bodo odstranili vlado v Rimu, pobili kardinale in ugrabili papeža. »Nostradamus,« pravi K. Allgeier, »je napovedal tudi vojno na Balkanu.« Počasi se bo razvila v klanje. Lahko, da se bo kot kuga razširilo v Romunijo in Grčijo in na Madžarsko. Nevarnost se bo širila iz islamskih bivših Sovjetskih republik in tamkajšnji oblastniki skrivajo atomsko orožje. 1996 ZAČETEK KONCA Balkanska vojna se bo razlila po vsej Evropi. In konec bo tu: Zemljo bo zadela jedrska katastrofa. Dve tretjini bosta uničeni. Nazadnje se ne bo dalo ločiti mest od njiv. Bo smrt kosila res po vsem svetu leta 19967 Italija se bo vstali in napadli kristjane. »Ni pa zanesljivo,« pravi Allgeier. »Ve se le, da bo svet doletela katastrofa, ki bo imela vrhunec leta 1998.« 1997 NOSTRADAMUS SUKA POŠASTNO RAZDEJANJE Pariz pada pod jedrsko vihro, New York gori. Nihče ne ve, kdaj. Nostradamus je rekel le ob koncu tisočletja, ali bolj natančno... jeseni. Pariz je opisal takole: »Gorelo bo, zaradi ognja, ki se bo vsul izpod neba, ko bo sonce zapustilo znamenje tehtnice (22. oktobra). Oskrunjeni bodo zidovi, cerkve, device, ostala bosta le še živi ogenj in smrt.« Mišljeno je, da bi bila smrt nevarno jedrsko onesnaženje. New Yorku pa je namenjeno tole videnje: »Zemljino drobovje bodo stresli strašni sunki, podrlo se bo mesto in iz njega se bo vzdignil plamen do neba. Atomska bomba... V mestih ne bo več življenja, kdor bo prestopil meje, preden pride njegov čas, bo našel smrt, zaradi božje jeze.« 1998 NAPOVEDANO LETO Kurt Alleier je zapisal: »Molim, da bi se bil Nostradamus zmotil. Nočem vznemirjati ljudi, a opozoriti jih moram, da se na katastrofe pripravijo. Morebiti bodo tako lahko preprečili najhujše. Če bo do velike uničujoče vojne res prišlo, se bo to dogodilo poleti 1998. Nostradamus je zapisal: »Svet bo tretjič preplavljen s človeško krvjo! Mars - bog vojne - ne bo dolgo potrpežljiv...(O kakšni potrpežljivosti pri njem že tisočletja ni govora.) Zemljo bo opustošil velikanski ogenj, še strašnejše pa bo ognjeno žezlo!« 1999 LETO POTEM Po velikem opustošenju naj bi zavladala grobna tišina, mesta naj bi izginila, polovica človeštva pomrla. Nostradamus je napovedal, od vodilnih politikov je odvisno, ali bodo katastrofo preprečili. O zadnjem letu drugega tisočletja je znameniti francoski jasnovidec napisal: »V mestih ne bo življenja.« Ali je res videl, da bodo v daljni prihodnosti svet zdesetkale jedrske eksplozije, ali res namiguje na radiaktivno sevanje, na nevarnost za vsakega, ki bi si prehitro drznil na plan? Ali pa morebiti namiguje na svinjarijo, ki smo si jo že dodobra naložili za vrat? Nostradamus pojasnjuje: »Potem se bo svet zmanjšal. Med preživelimi bo za dolgo, dolgo zavladal mir« - za spokojno življenje na planetu bi človek celo prenesel majčkeno katastrofo. NAJVEČJI SEJEM V DRŽAVI KOVINOTEHNA LiASING IZZIV ZA UMNE INVESTITORJE "T k- MOS 93 NAJUGODNEJŠA SEJEMSKA PONUDBA LEASINGA V DRŽAVI LEASING NUDIMO ZA: • vse vrste tehnološke in informacijske opreme • osebna in tovorna vozila • gostinska in transportna skladiščna oprema • rečna in zračna plovila , — Informacije: • sedež podjetja Mariborska 17 tel. 063 34-503, 38-251 fax 063 38 951 • sejemski prostor MGS 93 Hm KOVINOTEHNA KOVINATEH N A IVI O S 1993 PROMOCIJSKO RAZSTAVIUI PROSTOR HALA D PRODAJ Ul I PAVI L JOIII OB HALI A bogata sejemska ponudba sejemske cene * popusti *odlični kreditni pogoji BATERIJSKI NOZ SPEED PEELERl ◄SEV PREGIBNA KUHINJSKA DESKA-PVC DOMAL30 kg W W ROCnO ŠIVALNI STROJ MEDENINASTA KLJUKA DANIELA ZLATA ali KERAMIČNA ŠIVALNI STROJ SINGER NAMIZNI PVC ČIPKASTI Prisrčno vabljeni NOV;«SOBA ▼____ ZMRZOVANJE POKOJNIH SREČANJE PO SMRTI Za vedno mlad s petdeset let zamrznjenim zaljubljenim pilotom, ki ga igra Mel Gibson, se gledalcem zdi prav neverjetna in izmišljena filmska štorija, v resnici pa delavnica nesmrtnosti v resnici obstoja. V Los Angelesu, v ulici Riverside, je sedež podjetja, ki svojim strankam obljublja življenje po smrti. Kako neprijetna je po daljšem času lahko vrnitev v življenje, v drugačen, tuj svet, je prav tako pokazal Mel Gibson, tega pa se prav dobro zavedajo tudi v firmi za zamrzovanje »Alcor«, kjer v vsako pogodbo vnesejo določilo, da podjetje ni odgovorno za morebitne psihološke in socialne probleme. Delavnica nesmrtnosti se nahaja med nizkimi kockastimi zgradbami industrijske četrti. V njej se v prevrnjenih cilindrih iz jekla nahajajo zamrznjeni po štiri in štiri skupaj z glavami navzdol. Če bi prišlo do napake in bi se pričeli taliti, bi bili možgani zadnji na vrsti. Vsakdo bi si moral zagotoviti možnost, da nekega dne ponovno oživi, če bodo zadosti izpopolnili reanimacijske tehnike, pravijo v firmi. Kaj pa bi bilo v tem primeru z možgani, s središčem zavesti? Res je, priznavajo v »Alcoru«, da možgani potrebujejo kisik in hranljive snovi, vendar nevarnost preti le kapilaram in ne tudi nevronom in sinapsov (povezovalcem dveh celic), ni bojazni, da bi se izbrisal spomin, tako kot ta ostane, kadar v računalniku zmanjka toka. Z začasno zmrznitvijo možganov bi zamrznili tudi spomin, zavest, dušo, vse pripravljeno, da se nekega dne prebudi. V primeru smrti sta pomembna naglica in pravilno ravnanje. Vsi prihodnji pacienti imajo na rokah zapestnico z navodili za tiste, ki bi se znašli ob pokojniku. Nobenega raztelešenja ali balzamiranja, takoj je treba poklicati »Alcor in med prevozom uporabljati določene snovi. Beseda truplo je v podjetju strogo prepovedana. V tednu dni ga obdelajo. Začne se v trenutku, ko zdravniki stopijo k zglavju umirajočega in čakajo za njegov poslednji dih. Potem začno s tako imenovano stabilizacijo, vzpostavljajo srčne in ožiljne funkcije s pomočjo umetnega srca in pljuč, s čimer želijo zmanjšati nevarnost neprekrvavljenosti določenih organov, vbrizgajo antikoagulatov, inhibitorje svobodnih radikalov in tako naprej. Najbolj idealno bi bilo, če bi človeka smeli zamrzniti tik pred smrtjo, vendar niti najbolj liberalni kalifornijski zakoni tega ne dovoljujejo. Nek možak z možganskim tumorjem je hotel, da bi ga še živega zamrznili, vendar je razpravo na sodišču izgubil in živi še danes. Po dvajsetih urah stabilizacije telo v bazenčku ledu prepeljejo v »Alcor«, kjer mu zamenjajo kri in biološke tekočine s kemičnimi pripomočki, kot je na primer glicerol, ki varuje celice pred morebitnimi poškodbami zaradi kristalov. Končno preidejo na pravo zmrzovanje. Postopno do končne faze, ko telo namestijo v posodo s tekočim dušikom s temperaturo najmanj 200 stopinj Celzija pod ničlo. »Alcor« je največja organizacija te vrste, v Združenih državah Amerike pa se nahajata še dve manjši. Trenutno imajo obdelanih 27 pacientov, zadnjega so zamrznili letos, na čakanju je 355 ljudi. Mesečno plačajo po tristo dolarjev, v pogodbi pa so se obvezali, da bodo po zamrznitvi bodisi njihovi potomci bodisi zavarovalnica podjetju izplačali 120.000 dolarjev. Bolj varčni se lahko odločijo za zamrznitev posameznih delov. Morebiti le glave. Takšno dejanje stane le 41.000 dolarjev. To naj ne bi bilo le ceneje, pač pa tudi bolj varno. Posode, v katerih se nahajajo glave, so manjše, namestijo jih lahko v betonske bunkerje, tako da so zaščitene pred sunki in potresi, ki so, kot je znano, v Los Angelesu stalna nevarnost. Zamisel o zmrzovanju je nastalo po vzgledu iz narave (neke vrste gosenic, na primer, se po deset mesecev zabubijo pri temperaturi tudi pod petdeset stopinj Celzija, žabe prezimijo ostre zime) in tudi zaradi nekaterih filozofskih stališč in prepričanja, da bo v prihodnosti medicina zelo napredovala in bo mogoče ponovno oživljanje. Kako pa bo s tistimi, ki so si dali zamrzniti le glavo? Po teoriji, ki jo razvijajo v nekaterih laboratorijih in preizkušajo na žabah, je spričo značilnosti celic iz enega samega dela telesa napraviti celoto. Morebiti pa bodo glavo prenesli na drugo telo, kar tudi naj ne bi bilo tako nemogoče, če drži, da je profesor Robert White na nevrokirurškem oddelku Mestne bolnišnice v Clevelandu ohranil živo glavo rhesus opice na tujem telesu. Z globokim zmrzovanjem danes že konzervirajo spermo, jajčeca in zarodke, torej celice in skupine celic, pa tudi enostavno tkivo, kot je koža, dele jeter in roženico. Za zdaj ne zmorejo zamrzniti celega organa, kaj šele celoten organizem in ga pozneje oživeti. Biologi zatrjujejo, da kaj takega nikoli ne bo mogoče, kajti led povzroča nepopravljive napake na zgradbi organov. Toda zagovorniki zmrzovanja odgovarjajo, da nikoli ne bi smeli reči nikoli.. ANTON GRAŠIČ, ZBIRATELJ STARIN IZ NAKLEGA: KOLESOM DAJEM POSEBNO SPOŠTOVANJE V njem čaka precej starinskega blaga za kobariški muzej. Zvon z ladje Nikole Tesle pa bo zagotovo ostal na Polici. Tam bo dočakalo še večjo starost tudi na desetine koles pritrjenih na sončni strani večjega kozolca. Najstarejše se stara že od srednjega veka naprej. V kozolcu pa, kar hočete od prve ali druge svetovne vojne, da slučajno ne bi pozabili Janšine. Zbirateljstvo v krvi Vi, ki vstopate v stanovanjsko hišo Grašičevih, nikar ne puščajte upanja zunaj, pa tudi oči ne. Pa vendar si pred pasenjem firbca privoščite medenjake Antonove žene Nikolaje. Gospodarju pa prepustite besedo. se na primer oblikovala skozi tisočletja. Srp poznajo po vsem svetu. Obstajajo le drobni odtenki v njegovem rezilu. še danes ne vemo, kje je bilo izdelano prvo kolo. Je pa zagotovo imelo že od samega začetka sposobnost »prenašati« iz enega kraja na drugi različne tovore. Kolesom sploh dajem izredno spoštovanje in hranim zbirko še danes uporabnih tovrstnih predmetov, boje rečeno pomagal,« razlaga Anton Grašič. Medalje za... Pazite. Če si hočete ogledati Antonove zbirke, pustite uro doma. V eni izmed sob, v kateri najdete od rimske puščice do mroževega oklja, se na primer lahko posvetite samo medaljam. Tone pravi, da ga nikoli niso zanimale medalje z versko, politično in vojaško tematiko. Kaj pa še ostane? Medalja iz prvih Mestni muzej Ljubljana, muzej v Škofji Loki, Muzej novejše zgodovine v Celju, muzej na velenjskem gradu, Čebelarski muzej v Radovljici, muzej v Tržiču, Zgodovinski arhiv Slovenije, so samo glavne izmed ustanov, ki čuvajo Antonove predmete. Se pa lahko s predmeti, ki so bili v rokah zbiratelja iz Naklega, ponašajo mnogoteri gradovi, restavracije in podobne luštne zgradbice po Sloveniji. Zbiratelji v Evropi so organizirani »Sem član zbirateljskega društva Samel Geselschaft, ki ima sedež v Švici. Imamo svoje glasilo, je pa tudi ogromno revij po zbirateljskih panogah. Posebej veliko se da prebrati o starih novcih - numizmatiki. Starinarji imamo tudi veliko sejmov. Posebej slovita razstavi starin v Zuerichu in Baslu. Lani smo tovrstno prireditev co Konjiček, hobi ali $e 'kaj več, bi lahko poimenovali dejavnost Antona Grašiča, ki se ji je posvetil z vsem srcem. Zbiranje starih vsakovrstnih predmetov, njih hranjenje, prodajanje, pa tudi podarjanje je v biti visokoraslega dvainsedemdesetletnega Gorenjca, ki si je z družino zgradil dom na nakelski Polici. Domačijo, ki jo vodi Nikolaja, kadar je Anton s svojim volvom v lovu za starinami. To pa ni malokrat. Nekaj posebnega Ko pred Naklim zavijete desno na Polico, nikakor ne morete zgrešiti Grašičevih. Že velika hiša, ki jo je baje projektiral »navaden Cimerman«, kaže vso Antonovo različnost od ostalih Poljčanov. Arhitektura, ki je daleč od tiste uniformirane povojne, in detajli, kot so na primer kamniti okenski okviri, so samo delček ekskluzivnosti. O garaži, ki ?toji posebej, bi zmogli napisati knjigo. Bolje rečeno roman, ki bi ga lahko o svojem in življenju tistih, ki so ga »imeli«, izpričal vsak kamen vgrajen vanjo. Zidovje stavbe je nastalo izključno iz kamenja, ki ga je Anton nabral na ruševinah različnih gradov, samostanov, cerkva, pa tudi uglednih stanovanjskih hiš po vsej Sloveniji. Če smo že zunaj, seveda ne bomo na poti proti velikemu kozolcu zaobšli malega. »Pri nas doma, kjer smo imeli večjo kmetijo, ni oče Peter ob uvajanju novih orodij nikoli pustil zavreči starih. Želel je, da bi tudi njegovi zanamci vedeli, s čim so delali naši in njihovi dedje. Dostikrat je, kakor tudi stric Franc Zupan, kaj dokupil. Sam sem že pred vojno kupil nekaj starega orožja, tako hladnega kakor tudi ognjenega, kakšen predmet ročne izdelave, stare inštrumente, knjige in rokopise. Zanimalo me je vse, v čemer je bilo prisotno znanje, ustvarjalnost in talent. Po drugi svetovne vojne je prišlo do velikih posegov v ljudsko stavbarstvo, spremenili so se bivalni prostori, hlevi in kmečka orodja. Prihajali so novi materiali. Staro je bilo podcenjevano in zaničevano. S stvarmi, ki so bile uničevane, pa ni bilo mogoče izničiti občutka, da so bile nekoč spoštovane. Orodja so olimpijskih iger leta 1896, medalja izdana ob ustanovitvi Društva proti mučenju živali v Parizu leta 1850, 1785. leta izdelana medalja, ki nas spominja na začetek medicinske fakultete na Dunaju, so že tiste, ki so v svetu prava redkost. Anton Grašič pa jih ima. Antonove numizmatične zbirke se raje ne lotevajte. Je prevelika, bolje rečeno prebogata. Raje vrzite pogled na zbirko ključev, od katerih so najlepši oni iz obdobja baroka, potežkajte helebardo, potegnite sabljo iz nožnic. Nikar pa ne vprašajte, koliko stane reprezentativna »Na-poleonka« z vgraviranim napisom. Niti, koliko več sto let star afriški lok. Anton ga namreč ne bo prodal. Je pa zbiratelj starin iz Naklega prodal ali daroval več tisoč predmetov muzejem po Sloveniji. Narodni muzej, Tehnični muzej Slovenije, doživeli tudi v Ljubljani,« pove Anton Grašič. Če vam je že vroče, lahko z Antonom popijete pivo in se mimo stare skulpture boga vetra Eola spustite v klet. Kmečko orodje od a do ž, kovaški izdelki bodo dovolj za začetek. Nato lahko pride na vrsto vsakovrstna planinska oprema, in kakor pravi Anton, klini iz vseh gorstev. Tu je tudi stara veterinarska oprema, namenjena tovrstnemu muzeju, ki pa ga še ni nikjer. Menda so na Antonovo pobudo vsi v državi ostali nemi. Če že na drugo, na konjsko opremo nikakor ne smete pozabiti. Mogoče že zato, ker so bili konji in vse v zvezi z njimi Antonu vedno pri srcu. In ko segate Antonu in Nikolaji v roko, nikar ne recite zbogom. Saj se boste še vrnili. Tekst In sliki Franc Furland MUZIKA JE BIZNIS V štajerskih koncih alternativnega glasbenega podzemlja je zadnje čase hudo vroče na Ptuju. Težave, ki jih doživlja tamkajšnja Komuna Interesnih Dejavnosti in nje prvi mož, Vili Muzek, namreč spominjajo na stare, dobre čase, ko je bila vojska bog in batina. Če se spominjaš, dragi bralec, se je bilo z rogato živaljo precej tvegano bosti, zadnja beseda pa je praviloma pripadla možem v uniformi. Pa naj še kdo reče, da smo zavrgli vse, kar je bilo z muko vzpostavljenega v gnili Jugoslaviji. Kaj se pravzaprav dogaja? Rockovski koncerti, ki se v zadnjem času dokaj uspešno odvijajo na Ptuju, so se namreč znašli v slepi ulici. Organizatorji so ob koncertno prizorišče, saj zahteva obrambno ministrstvo za najemnino starega vojaškega skladišča tam nekje okoli dvatisoč nemških mark mesečno. Kot primerjavo lahko navedemo približni podatek, da je to običajna najemnina opremljenega gostinskega lokala, kar za staro skladišče ne bi mogli trditi. Mestne oblasti molčijo, mladinsko koncertno dogajanje pa ostaja pod vprašajem. Nihče sicer ne trdi, da bi moral lastnik prostorov kar sam od sebe zmanjšati najemnino, toda očitno je v igri več žog. Ena izmed njih bi utegnilo biti novokomponirano podjetništvo. Spor poskušajo zdaj rešiti na kompromisni način. Tako bi naj KID dobil v najem bivšo vojaško svinjsko farmo. Že videno? Kakorkoli že, zdi se, da se ponavljajo stari štosi: po eni strani letijo na mlade očitki o pasivnosti in neiznajdljivo-sti, po drugi strani pa so skoraj vsi poskusi vzpostavitve sodobnega mladinskega dogajanja onemogočeni že v kali. Vsekakor ima največji vpliv denar. Če so pred leti oblasti onemogočale mladinsko kulturo zaradi odpora do liberalnih idej in zaradi drugih političnih vzrokov, je danes prvi in zadnji vzrok zmeraj cekin. Da, da, dragi gospodje, če vprašate mene, sem pripravljen podpreti marsikatero idejo, še koga bi utegnil njej v prid nahujskati, toda ko me boste začeli šla-tati po denarnici, vam jo bom pošteno zagodel. Nič čudnega torej, če je KID s Ptuja le eden v vrsti tistih organizatorjev rock koncertov, ki so v zadnjih letih naleteli na latenten odpor mestnih oblasti. Danes se stavri pač izvajajo malce bolj prefinjeno: »Če smo lahko nekoč takšne kujone obsojali, da rušijo so- fonske klice sprejemamo do cializem, jim danes tega ne 3. septembra od 8. do 11.30. le ne moremo očitati. Treba je najti kaj novega. Če ne gre K|ub K4 odpura svojo je_ z drogami ah čem podobnim, sensko _ zimsko sezono jih bomo pa udarih po moš- z novo družabno-glasbeno nji. Dobesedno.« Smashing Pumpkins na Novem Rocku v Ljubljani NOVICE MTV vrača udarec. V prevodu to pomeni, da so vložili zahtevo po spremembi zakona, po katerem morajo za prikazovanje video spotov plačevati visoke zneske diskografskim hišam in avtorskim agencijam. Zastopniki MTV so izjavili, da ne nameravajo več zastonj promovirati novih plošč in da so zahteve diskografskih hiš občutno podražili stroške njihovega programa. Po njihovih besedah so največ denarja pobrale multinacionalke, ki so kasneje po njihovi zaslugi prodale tudi največ plošč. MTV zahteva nazaj ves denar od leta 1987 do danes. DEF AMERICAN, založbo, za katero snemajo Black Crowes, Danzig in Jayhawks, bodo preimenovali v AMERICAN RECORDINGS. Vzrok: Def je zveni preveč po osemdesetih KONCERTI V soboto, 4. septembra bo v ljubljanskih Križankah tradicionalna mednarodna rock fešta Novi Rock ’93, ki je bralcem naše rubrike prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati. Na njej bodo poleg gostov SMASHING PUMPKINS in VERVE nastopili še štirje bendi iz naših krajev, 2227 (Lj), SLEAZV SNAILS (Pt), SUBWAY DOGS (Zg) in ZONA INDUSTRIALE (Ri). Nova Doba je v sodelovanju z organizatorjem pripravila nagradno igro za bralce. Prva dva bralca, ki bosta na telefonsko številko našega uredništva (063/ 441-215) sporočila, kateri po vrsti je letošnji Novi Rock, si ga bosta lahko ogledala brezplačno. Tele- specialiteto, s koncertom carja makedonsko romskih partijev FERUSA MUSTAFO-VA, ki bo v petek, 17. septembra v poletnem gledališču Križank. Makedonski romski multiinstrumentalist Ferus Mustafov je podobno kot Du-blinersi že od konca šestdesetih let eden izmed velikanov sodobne folk glasbe. Po koncertu v Križankah bo 18. septembra nastopil še v Belvedurju v Kopru. Tudi v celjskem Kljubu ponovno začenjajo s koncertno sezono. V soboto, 11. septembra bodo ob 20.30 nastopili BLUES POVVER BAND iz Zagreba, ki so se celjskemu občinstvu že uspešno predstavili pred dobrim letom. V petek, 3. septembra bo v celjskem Barflyu nastopil PERO LOVŠIN z VITEZI OBLOŽENE MIZE. TonyHalliday in Curve imajo nov album CURVE bodo 13. septembra pri založbi Anxious izdali novi album. Imenuje se »Cuckoo«, producentski del posla pa so opravili Curve ob pomoči legendarnega producenta Flooda. Založba Atlantic pripravlja kompilacijo priredb pesmi Led Zeppelin. Mojstra cere-monijala sta Rick Rubin in Butch Vig, od nastopajočih pa je trenutno znano le eno ime. Pesem »Custard Pie« so priredili HELMET, kot gost pa se z njimi pojavlja David Yow, pevec JEZUS LIZZARD. THE POUGES so pravkar izdali novi album, prvi po odhodu Shanea Mcgovvena. Na enajstih od dvanjstih pesmi, kolikor se jih nahaja na novem albumu »VVaiting For Herb«, je petje opravil Spider Stacy. Album je izšel na založbi WEA, produciral pa ga je Michael Brook. IGGY POP bo 13. septembra izdal novi album. Imenuje se »American Caesar«, edini singl z EP-ja pa bo »Wild America«, po katerem se EP tudi imenuje. Na singlu je spremljevalne vokale odpel Henry Rollins, ploščo pa: lahko poiščete v katalogu založbe Virgin. TREND Biti mladoletnica in si omisliti starega pokvarjenca Velika Britanija (MM) - ne- Velika Britanija (MM) - neodvisni slngli odvisni albumi ZDA (Billboard) — albumi 1. V/A - Sleepless in Seattle 2. CYPRESS HILL - Black Sunday 3. JANET JACKSON - Janet 4. U2 - Zooropa 5. STONE TEMPLE PILOTS - Core 6. UB 40 - Promisies And Lies 7. V/A - The Bodyguard 8. ROD STEWART - Un-plugged... And Seated , 9. AEROSMITH - Get A Grip 10. BUND MELON - Blind Melon 1. SVVERVEDRIVER - Duel 2. THE BREEDERS - Can-nonball 3. CREDIT TO THE NATION - Hear No Bullshit 4. SUGAR - Tilted 5. ORBITAL - Lush 6. BOO RADLEYS - I Hang Suspended 7. URBAN COOKI E - The Key: The Secret 8. SENSER - Eject 9. VOODOO OUEENS - Ke-nuvvee Head 10. MINT 400 - Thruster 1. SMASHING PUMPKINS - Siamese Dream 2. BJORK - Debut 3. MADDER ROSE - Bring It Down 4. FUGAZI - In On The Kili-taker 5. ORBITAL - Orbital II 6. SPIRAL TRIBE/BUTTER-FLY - Techno Era 7. V/A - Lutz R Mastermier 8. THE YOUNG GODS - Li-ve TV Sky 9. MERCURY REV - Boces 10. BABES IN TOYLAND - Painkillers Slovenija - Ultrazvočne erozija radia MARŠ 1. FISHBONE - Black Flo-wers 2. FRANK BLACK - Los Angeles 3. DANZIG - lt's Corning Down 4. NOMEANSNO - Cats, Sex & Nazis 5. RAGE AGAINST THE MACHINE - Know Your Enemy 6. HOLE - Beautiful Son 7. VERVE - Blue 8. THE FALL - Lost In Musič 9. STONE TEMPLE PILOTS - VVicked Garden 10. MANIC STREET PREAC-HERS - La Tristessa Durera ŠEST MILIJONOV PONOVITEV Najpogosteje predvajana kompozicija v zgodovini ameriških radijskih postaj je skladba Yesterday, ki jo je leta 1965 zložil legendarni Beatles Paul McCartney. To so pokazale analize Broadcasting Musič Instituta (BMI), ustanove, ki skrbi za avtorske pravice in izvajalce. V različnih verzijah in aranžmanih so jo na ameriških radijskih postajah predvajali ponavljali kar šest milijonkrat, vsak dan v povprečju šestind-vajsetkrat. Skladbo so kot največkrat predvajano pred tremi leti nagradili obpetdeseti obletnici BMI. Takrat je že dosegla rekord petih milijonov. »Nikoli niti v sanjah nisem pomislil, da bi ta kompozicija lahko postala tako priljubljena,« je dejal Paul McCartney. »Ta melodija se mi je pojavila v sanjah, zbudil sem se, sedel za klavir in jo na dušek napisal. Najprej sem ji hotel dati ime Scrambled Eggs (Pečena jajca), vendar sem si premislil, saj to ni najbolj čeden naslov.« BMI je do podatkov prišel s pomočjo posebnih inštrumentov, ki jih ima v obilju in seveda spričo velikanskega arhiva. V inštitutu skrbijo za avtorske in moralne pravice najmanj šestdeset tisoč umetnikov. V imenitno vsoto šest milijonov izvajanj sodijo ob predvajanjih na različnih radiih tudi izvajanja skladbe v juke boxih in v disko klubih. Poleg samih Beatlesov so jo najpogosteje igrali Ray Charles, Placido Domingo, Elvis Presley, Merle Maggard, The Supremes, Frank Sinatra in še na stotine drugih glasbenikov. Popularno skladbo so doslej posneli v 1200 glasbenih verzijah, tako vokalnih kot instrumentalnih. Raziskave inštituta so pokazale, da je na drugem mestu najpogosteje predvajanih sklad v Združenih državah Amerike pesem Led Zeppelina Stairway to Heaven, najpogosteje igrana skladba v živo (na koncertih, za klavirjem v barih, na plesih in podobno) pa je Stardust (Zvezdni prah) Hoagyja Carmichaela. Ob pesmi Yesterday se ponavlja staro pravilo, da nihče ni prerok v svoji domovini. V Veliki Britaniji se namreč pesem ne pojavlja niti med prvimi desetimi največkrat predvajanimi kompozicijami. Daily Mail je namreč v začetku tega leta svoje bralce povprašal, katerih petdeset pesmi imajo najraje in Yesterday se je znašel šele na dvajsetem mestu. Zmagal je Bryan Adams s skladbo Everything I Do, najbolje prodanim singlom v zgodovini zabavne glasbe. LONDON KLOŠARJEVA USPEŠNICA Avtor in izvajalec je anonimen, vse, kar o njem vedo, je, da je že več kot dvajset let pod rušo, njegova pesem pa je to poletje neverjetna uspešnica Ih prvovrstno presenečenje na področju klasične glasbe v Veliki Britaniji. Kompozicija Jezusova kri me ne bo nikoli zapustila, posneta na istoimenskem CD, je v prodaji potolkla vse rekorde in pustila za seboj celo ploščo ekscentričnega violinista Nigela Kennedyja. Zgodba o nenavadnem uspehu se začenja leta 971. Tedaj je režiser Alan Povver snemal dokumentarec o londonskih brezdomcih in s kamero ovekovečil sceno, v kateri pod mostom VVaterloo nek klošar,z zanemarjeno brado, s hripavim glasom poje pesem z vsega 28 besedami. Med njimi so tudi »Jezusova kri me ne bo nikoli zapustila (Jesus’s Blood Never Failed Me Yet), to je edina stvar,ki jo vem, ker me ima on tako rad«. Te pesmi v dokumentarnem filmu ni bilo, po mnenju režiserja ni sodila v kontekst, vendar je ni zavrgel, pač pa spravil v arhiv. Pred kratkim je čisto naključno prišla v roke skladatelja Gavina Bryarsa, ki je bil pretresen, ko jo je slišal. Melodijo je vzel za osnovo, na kateri je skomponiral simfonijo na meji med klasično in pop glasbo in traja skoraj poldrugo uro. Ob hrapavem glasu neznanega klošarja (ki je, kolikor so uspeli ugotoviti, umrl pred letom 1975) je v simfoniji tudi del, ki ga izvaja znameniti Tom VVaits. Danes prodajajo CD dnevno tudi v več sto primerkih. m3 ~ 10IU - 1993 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKACEUE d.0.0. Bežigrajska ul. 13 63000 CEUE telefon: (063) h. c. 37-131 direktor DO 37-730 pomočnik direktorja DO 38-860 telex 36-004 telefax (063) 38-725 T PRODAJA NOVIH VOZIL: RENAULT, CIMOS-CITROEN, ŠKODA, DAEVVOO - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - KREDITNA in LEASING PRODAJA za vse vrste osebnih vozil - PRODAJA STARO za NOVO - MEHANIČNE in KLEPARSKE STORITVE v pooblaščenih servisih - PRODAJA REZERVNIH DELOV za vozila RENAULT, CIMOS-CITROEN, ŠKODA, DAEVVOO - MONTAŽA GUM - ROČNO IN STROJNO PRANJE AVTOMOBILOV - PRODAJA IN MONTAŽA ALARMNIH NAPRAV - PRODAJA PROIZVODOV: - VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA IZDELKOV: - kolesa ROG, program TOMOS - rezervni deli za kolesa ROG in program TOMOS - dodatna oprema, avtokozmetika, elektro-splošni avtomobilski material ter orodje - avtomobilske gume za osebna in tovorna vozila, akumulatorji, maziva - rezervni deli za viličarje INDOS in PRIMAT - rezervni deli in sklopi za področje hidravlike in pnevmatike - izdelki bele tehnike GORENJE, CANDV - akustika SHARP, PIONEER, ICS, SAMSUNG - TV APARATI GORENJE, GRUNDING, SHARP, SAMSUNG Usluge nudimo na sedežu podjetja in enotah: - AVTOSALON, Miklošičeva 5, Celje tel. 25-405 - Prodajalna izdelkov TOMOS, ROG, Trg oktobrske revolucije 3, Celje 25-433 - Prodajalna rezervnih delov TOMOS, ROG, Levstikova 3, Celje 25-443 - Prodajalna rezervnih delov RENAULT, CITROEN, ŠKODA, Levstikova 5, Celje 25-415 - Prodajalna BELA TEHNIKA, Miklošičeva 2, Celje 26-842 - Prodajalna DOM TEHNIKA, Mariborska 21, Celje 26-037 - Prodajalna PTUJ, Panonska ul. 1 062/772-020 - Prodajalna ROGAŠKA SLATINA, Celjska c 21.063/813-064 - Prodajalna MOZIRJE, Savinjska c. 30 063/831-020 ma ~ mtu ~ 1993 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVIOIEHNIKA CEUE d.o.o. Bežigrajska ul. 13 63000 CEUE telefon: (063) h. c. 37-131 direktor DO 37-730 pomočnik direktorja DO 38-860 telex 36-004 telefax (063) 38-725 Spregovorimo malo več o Smolkovičevem mlinu! Stanovanje Jožeta Podleska (doma Iz Pečarovec) in žene Dragice v Dankovcih. Oba sta že od začetka okupacije simpatizirala z NOG Prekmurja in se povezala z nosilcem idej OF na območju občine Mačkovci, čolsklm upraviteljem Žarkom Klanjščkom v Moščanclh. Tu je pri Dragici Podlesek s hčerko Sonjo, potem ko se je po prehodnem bivanju v Budimpešti vrnit v Prekmurje, v ilegali in s ponarejenimi dokumenti živel do aretacije maja 1944 dr. Rojnik Alojz, doma iz Savinjske doline (o njem sem več pisal v nadaljevanju (3) Babjega ložiča). Tu smo se večkrat shajali. Podleskova znanca sta bila tudi učitelja Franc Bračko in žena Antonija, kasneje internirana in umrla v taborišču. Na fotografiji od leve na desno: 1. (?), 2. Dragica Podlesek, 3. Jože Podlesek, 4. Antonija Bračko, 5. Franc Bračko, otrok: Sonja Podlesek (februar 1943). Ocene Bojanovega dela, kakor so jih podali Ivan Nemec - Vojko. Franc Alt. Milan in Dane Sumenjak - Miran so tudi v povzetkih dovolj zgovorna. Ne potrebujejo razlag in komentarjev! V glavnem zajemajo obdobje tik pred, oziroma tik po Bojanovem prihodu v Prekmurje. Toda iz tega obdobja so tudi še kakšna pričevanja, ki tako ali drugače zanikajo Bojanove trditve, njegovo resnično nepoznavanje vrste dejstev in okoliščin, ki so se dogajala v NOG Prekmurja. V Prekmurju in tudi v Budimpešti! - že precej pred a tudi po njegovem prihodu v Prekmurje. O tem dovolj zgovorno pričajo razni dokumenti. Npr. s posveta aktivistov Prekmurja v Pečarovcih, z .obiskov (organiziranih!) naših zapornikov, o Smolkovičevem mlinu na Gibini itd.) Domačija Smolkovičevih je kot organizirana partizanska postojankadelovala od ustanovitve OKO OF (22.4.1943). Vendar so domačija Smolkovičevih (tja se je priženil tudi Ivan Horvatič - Slavko) naGibini, Simona Kutnjaka - Bogdana ter Knehtil Franca z Razkrižja in drugih, ki so živeli ob Muri in imeli že pred vojno svoje čolne za nedovoljene prevoze (tihotapstvo, ribiški krivolov ipd.),že takoj po okupaciji Prekmurja bili prehodna točka številnim ubežnikom pred madžarskimi aretacijami jeseni 1941. (Dane Šumanjak, Ferdo Godina, Jože Kramar, Franc Škoberne, Tone Plej, idr). Tu - pri Knehtil Francu v Razkrižju je, po borbi (6.4.1944) pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih, našla zatočišče znana aktivista OF Anica Slavinec. Na Gibini pa sta se potem, ko sta se prebila iz obroča, zatekla gospodar Ivan Ribič in partizan Daniel Hojs - Ljubo. Težko je razumeti, kako naj bi Bojan po borbi pri Ribičevem mlinu poskrbel zatočišča za aktiviste, ki so se iz ljutomerskega območja, zaradi hajke, umaknili na območje Globoke-,med njimi tudi Ivanu Ribiču, ko pa je takrat, po lastnem zapisu bil v Prekmurju? Dejstvo je, da so Ivana Ribiča po legalni zvezi spravili čez Muroin do Joška Brume-na v M. Soboti, takoj za eno noč do župnika Janeza Beje-ka v Pečarovcih, naslednji dan pa sta ga hčerki Joška Brumena, Danica in Stanka, zapeljali v Felso Ronok v Po-rablju, k župniku Zadravcu, kjer je bila Brumnova sestra za kuharico! Tu jebil Ivan Ribič do osvoboditve, po osvoboditvi pa izvoljen za poslanca. Prek postojanke pri Smol-koviču na Gibini so kasneje prišli (julija 1944) Dane Šu-menjak - Miran, s spremljevalcema Ivanom Orlom - Rastkom in Jernejem Ose-linom - Dragom ter kurirjem Viktorjem Zenkovičem Cirilom, ki se jim je pridružil v štrigovi.Za njimi: Jože Kramar - Juš in Franc Kosi. Ti borci in aktivisti so za svojo pot v Prlekijo dotlej imeli na voljo le relejno postajo v bližini Ptuja S-15. S prihodom vedno večjega števila aktivistov in borcev pa so za na- daljnjo zvezo ustanovili relejno postajo S-15 na Kogu, nato pa še S-15/b na Gibini za zvezo od tu v Prekmurje. Obe sta bili postavljeni novembra 1944. Torej Bojan pri postavljanju teh relejnih povezav nima zaslug, ki si jih pripusuje. Podobno ne z onimi v Puconcih, pri Marici Gašperšič ali v Soboti pri Brumnu, v Hiršlovi vili itd. V septembru 1944 je od tu v Prekmurje krenila Džem$o-va četa, saj ji prehod od Radgone do tu nikjer ni uspel! Po novih zvezah so v Prekmurje prišli prek Gibine: 5. decembra 1944 Gabrijela Letonja - Atena in Slava Mihelič - Slava s spremljevalcema Milanom Samcem - Črtom in Zvonkom. 9. decembra Ivan Žunič - Radovan z obveščevalcema Romanom Krečem (KOS) in Bogdanom Hrovatom - Miho (»puklasti Miha«), 24. decembra Joško Talanyi - Janez, Franček Majcen in Filip Korošec - Bor. 29. decembra Ferdo Godina - Marko, Franček Mirtič, sekretar SKOJ bataljona Gubčeve brigade, Anton Krafogel - Bo-ro, telegrafist glavnega štaba NOV in 9 drugih partizanov. Posebnost okrog Smolko-vičevega mlina: Kakor smo lahko prebrali o »prometu«, torej tudi o pomenu te partizanske postojanke, so na Smolkovičevem mlinu po vojni upravičeno odkrili spominsko obeležje. Toda spričo drugačnih pogledov na dogajanja v in okrog Smol-kovičevega mlina med NOG na območju Razkrižja - Štri-gove, ki so jih uveljavljali zlasti razni »sodelavci« NOG, ki so prej bilina povsem nasprotnih pozicijah, je prišlo do sporov, Ivan Horvatič - Slavko, medvojni sekretar OkO OF za Francem Altom - Milanom, je zapustil Prlekijo, z mlina pa so odstranili spominskoobeležje. Še več: Ivana Horvatiča - Slavka so žaljivo obdolžili sodelovanja z belo gardo. Zaradi tega mu tudi niso priznali organiziranega dela za cilje NOB od 23.4.1943, ko so ustanovili OkO OF in ko je postal njegov član. Zanimivo je, da je Sodišče združenega dela Republike Slovenije, 13.5.1993 njegovi pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Štefan Kuhar NAJMANJ PRILJUBLJEN OBRAZ IZ BEVERLV HILLSA 90210 PRAVIJO JI BARAKUDA Nihče je ne mara, v Ameriki obstajajo celo klubi »Sovražim Brendo«, izhaja tudi časopis, posvečen tovrstni tematiki, Shannen Doherty skušajo mladostniki poistovetiti z Brendo iz televizijske nadaljevanke. Tokrat si želi, da bi ji ponudili še eno možnost, vprašanje je le, če ji bodo pri tem vpomoč najnovejši škandali. Shannen Doherty je živčno posegla za cigareto, globoko vzdihnila ter pričela novinarki Fioni Mclntosh pojasnjevati svoje težave: vsi v Holly-woodu, v Ameriki jo sovražijo, poudarjajo, da je nemogoča oseba, nekateri jo imenujejo kar - Barakuda. Zvezdnica Beverly Hillsa 90210 ima torej dovolj časopisnih zgodbic, ki jo prikazujejo kot razvajeno otroče, sita je grdih tračev o njenem zasebnem življenju, o špekulacijah s kariero, ogromno je bilo negativnih vibracij, ki so v zadnjem letu preplavile javnost. Skuša pojasniti: ni njena krivda, da se je zapletla v dvoboj z neznano žensko, dama jo je izzvala, da bi nase pritegnila pozornost, tudi zaplet z nekdanjim prijateljem ni njena napaka, s svojim obnašanjem jo je prisilil, da mu je priselila klofuto. Predvsem pa poudarja, da ni kriva, ker se na snemanjih zbere toliko nemogočih ljudi, ki se redno trudijo, da bi jo vrgli iz takta. Tudi na dodelitvi televizijske- Shannen Doherty pričakuje od občinstva novo priložnost Z Juddom Nelsonom se je spoznala na snemanju novega filma »Blindfolded«, v katerem igra privlačno poročeno žensko, ki jo prične zakon dolgočasiti ga oskarja so jo izzvali, da je sredi prireditve demonstrativno zapustila dvorano, to je bila njena trenutna odločitev, ki jo je potem še tisočkrat obžalovala... »Nisem nikakršna razvajenka,« se brani dvaindvajsetletna Shannen, »ne vem, zakaj ljudje o meni mislijo najslabše. Morda je tako zaradi vloge Brende, sladkega in naivnega dekleta, ki se v nadaljevanki sčasoma preobraža v napredno mlado žensko. Je to krivo, da ljudje ne znajo več ločevati Brende Walsh od Shannen Doherty, ko sovražijo njen lik, sovražijo tudi mene. Vse je šlo navzdol, po napačni poti. Želim začeti znova.« Negotova provincialka iz Minneapolisa, dolgih rjavih las in zelenih oči, je v razvpiti mladinski nadaljevanki v prvih epizodah s svojo naivnostjo in prostodušnostjo šokirala svoje nove kalifornijske prijatelje, vendar se potem, ko si pridobi samozavest, vedno bolj razkriva obnašanje junakinje, ki nikakor ni idealno. Od naivnega dekleta do zlobne mladostnice je bila kratka pot, nekateri člani snemalne ekipe pa celo trdijo, da so Brendin lik vedno bolj prilagajali pravemu značaju Shannen Doherty. V času snemanja so bili pre-nekateri na robu obupa, saj jih je igralka izzivala s svojim obnašanjem in nekontroliranimi izpadi. Ob koncu se je na snemanju prikazala - brez las, obrita do kože je hladnokrvno stopila pred kamere, nakar so snemanje prekinili, scenaristi pa so odšli na nekajurni posvet, saj bi naj odločili, ali bodo Shannen dokončno izločili iz nadaljevanke, jo zamenjali z drugo igralko in predrugačili scenarij. A bila je že preveč znana, da bi to storili potihoma. Vendar pa so se kaj kmalu pri ameriških šolarjih pojavile značke z napisi »I Hate Brenda«, sledil je klub sovražnikov Brende Walsh, izhajati je začel celo bilten: Brenda je nemogoča, Shannen pa je za kamerami aro- gantna oseba, ki ne zna ravnati z ljudmi. Obtoževali so jo razsipnosti, menjavanja prijateljev in celo drogiranja. Medtem ko sta Luke Perry in Jason Priestley vložila zaslužen denar v verigo luksuznih restavracij za mlade, je Shannen uspeh vedno bolj uhajal iz rok. Po pretepu v diskoteki, ko je morala celo na sodišče, kjer je niso obtožili, je izgubila številne možnosti za delo z reklamnimi agencijami, odgovarjali so ji, da svojih proizvodov ne morejo povezovati z negativnim imidžem. Kot kaže, je bila med vsemi nastopajočimi v nadaljevanki pod največjo obremenitvijo, breme slave je najtežje prenašala. Nekateri trdijo, da so bili vsi njeni izpadi le znak negotovosti, medtem ko so nasprotna mnenja, da je navadna razvajenka, ki se je nenadoma znašla v središču pozornosti. Sedaj želi novo priložnost, da bi pokazala, kdo je v resnici: da ni sebična in da čuti z drugimi ljudmi. Bo to dosegla s svojim novim filmom »Blindfolded«, ki ga pravkar snemajo, v njem igra mlado privlačno soprogo Madele-ine Dalton, ki se prične v zakonskem življenju dolgočasiti, da pa bi vse skupaj popestrila, obiskuje terapevta, ki pa jo zdravi z zelo konkretnimi metodami, ki bi jih lahko poimenovali »aerobika v spalnici«. Z vlogo razuzdanke se s pepelom najbrž ne bo posula, lahko pa, da ji bo uspelo zanetiti naslednji ogenj. V času snemanja se je ogrela za svojega filmskega partnerja Juda Nelsona in ob tem pustila na cedilu Deana Factorja, zaradi katerega je pred tem zapustila nekdanjega-nekdanjega fanta Chrisa Foulfasa. Shannen Doherty nestrpno pričakuje prve kritike filma in meni, da bo to odločilen test za njeno kariero v prihodnosti, jo bo občinstvo popolnoma zavrglo ali bo vendar pristalo na popravni izpit. Božo Berk FOTO ATELJE 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 Karte so že razprodane, kljub temu da je turneja šele najavljena. Kako tudi ne bi bile, saj napovedujejo pravi erotični spektakel, eksplozivni koktejl provokativnih erotičnih ekshibicij ob glasbi z Madonninega zadnjega albuma »Erotika«. Začetek velike turneje bo na londonskem Wembleyu, potem bodo sledili koncerti v vseh večjih evropskih mestih, na koncu pa bodo krenili v osvajanje Japonske, Avstralije, ZDA in končno še Južne Amerike. Madonna upa, da bo turneja povečala prodajo njene knjige »Sex«, ki odmevnim reklamam navkljub ni požela pričakovanega uspeha. TENISKI PAR Ognjevita lepotica Gabriela Sabatini, ki je priljubljena tarča fotografov, in kot pravijo, tudi velika lomilka moških src, ima novo ljubezen. Dvaintridesetletna Argentinka je poiskala izbranca v svojem svetu, tudi on se profesionalno ukvarja s tenisom (na svetovni rang lestvici je na štiri-inštiridesetem mestu). Njegovo ime je Guillermo Pere-z-Ftoldan, prihaja iz Argentine. Svoj prvi ljubezenski tango je mladi par nedavno tega odplesal v Parizu. Na žalost je časa, ki bi ga želela preživeti skupaj, premalo. O poroki pa bosta razmišljala, ko se bosta podrobneje spoznala. SORODNI DUŠI Je že dogovorjeno: šestindvajsetletna Brooke Shi-elds bo pela z najbogatejšim ameriškim pevcem, štiriintridesetletnim Michaelom Jacksonom. Vest ni presenetljiva, saj že precej časa šušljajo, da sta dobra prijatelja in še več, sorodni duši. Menda si zelo ustrezata, tako pravijo njuni prijatelji, idealen par. Brooke, ki trdi, da je še vedno devica, se najbolje počuti v družbi plahega in zadržanega Michaela. Ne motijo je njegove ekshibicije na sceni in ostale norosti: na svojem domu ima pravi zabaviščni park, imenovan Neverland, med drugim je zbral kolekcijo srednjeveških kostumov, spi pa pod steklenim zvoncem. NINTENDOVA SUPER MARIO BRATA V FILMU JONNV DEPP ALI JONNY DEPP NOT! Vsak povprečen najstnik, pa tudi nekaj takih najstnikov po srcu, morajo poznati Nintendo-videoigrice in s tem eno najpopularnejših — Super Mario Bros. (Super Mario brata). Mario Mario in Luigi Mario sta en mali in debeli in en malo večji in suh primerek vodoinštala-terjev, ki rešujeta svet. Pravzaprav drugačen svet od našega, takšen, v katerem dinozavri niso nikoli izumrli, pač pa so se iz njih razvili ljudje. V tem svetu vlada zlobni kralj Koopa s svojimi Goomba vojaki. Vmesni člen med njimi je princeska Daisy, ki jo imata na nek način rada tako Koopa kot Luigi. Zdaj pa - po vsem tem času so se odločili narediti še film o slavnem paru. Stvar se začne takole: Pred milijoni, milijoni let, ko so na planetu še vladali dinozavri, je planet zadel meteor in prepolovil svet. Iz tega sta se razvila dva paralelna, naš in tisti, ome- njen zgoraj. In iz tistega sveta je pred dvajsetimi leti vdrla ženska, ki je ukradla najpomembnejši del meteorja, istega meteorja, ki je svet prepolovil in ki ga še vedno lahko združi. Ta majhen me-teorček, del onega velikega, ima vsa ta leta okoli vratu kot obesek privezanega ravno Daisy, mlada arheologinja, ki je s svojo ekipo naletela na par dinozavrskih okostij, s katerih razbere, da so se že začeli razvijati v ljudi. Ne ve pa, da je ravno tam nekje, v bližini, prehod v Dinosvet. Pravzaprav, paralelno Broo-oklynu je - Dinohatten. In potem. Daisy sreča Lu-igija, ki je popolnoma zaprepaden spričo njene lepote in romantični del zgodbe je tu. Daisy ugrabijo in Luigi jo s pomočjo starejšega brata rešuje, hkrati pa zaideta v Dinohatten. Popolno okolje za zmenek. Najprej ju aretirajo, ker sta vodovodarja, potem jima debela gospa v super čevljih ukrade meteor, ki ga pazita in Luigi se kmalu zač- ne pogovarjati z gobami in lišaji, ki rastejo vsepovsod. Ti lišaji so v resnici začaran Da-isiin oče. Konča se vse lepo in prav, meteor je vrnjen, princeska in kralj sta skupaj, Koopa je premagan, le Luigi je žalosten, ker se mora vrniti v Brooklyn brez Daisy. Ampak Daisy vseeno pride nazaj, oblečena v cape, pomazana z blatom in s puško v roki. »Fanta, pomagati mi morata. Ne bosta verjela, kaj se je zgodilo!« Maria Maria, pametnega brata, ki vedno ve, kaj je treba storiti, igra Bob Hoskins, ki mu je vloga pisana na kožo. V vlogi Luigija se je pojavil John Leguzijamo, bivši fant Julie Roberts. Daisy je Samantha Mathis, kot njen oče, kralj, pa nastopi Lance Henriksen. Za film je bil napisan So-undtrack Almost Unreal, s katerim sta se duo Roxette še enkrat povzpela visoko po lestvicah. Mick Se spominjate filma Cry Baby? Tiste trapaste balti-morške zgodbe o mladoletnem prestopniku s skupino nekih čudnih najstnikov In njega, ki se zaljubi v lepotičko iz visoke družbe. In potem, kot se spodobi za vsako pravljico, gre on malo v zapor, neki drugi frajer, ki se prav tako meče za lepo bogato deklico, stopi na sceno, njegovi prijatelji pa ga rešijo in prepričajo dekle in vse se srečno konča? No, v tem filmu je Jonny Depp igral Cry Baby VValkerja. V scenah se dobro vidi, da je bila njegova vloga mišljena kot mačovska predstavitev in v nekem določenem kritičnem trenutku Jonny tudi zapoje. Kaj vse ljudje delajo za ljubezen. No, precej nemačovska vloga pa je njegovo igranje v filmu Edvard Scisserhands. Se pravi-Edvvard Škarjeroki. Tam je ubogi Jonny nekakšen majhen, prestrašen, izgubljen mladenič, ki gaje po nekih umetnih poteh skupaj sestavil stari znanstvenik, tako star, da je umrl, preden ga je dokončal. Od tod mu škar-jaste roke. Stvar je potem v tem, da se po najboljših močeh Edi trudi postati del vsakdanje predmestne družine in pri tem seveda zaplete vso stvar, ko se zaljubi v dekle. Po naključju je to dekle igrala lepa Winnona Ryder, poznejša Jonnyjeva velika ljubezen. Konča se vse skupaj bolj ubogo in niti ne tako originalno, da mnogi niso vedeli, ali naj se zjočejo ali smejijo. Pri tem so se najverjetneje zjokali producenti, ker film sploh ni doživel pričakovanega uspeha. Toda ne, Jonny ni obupal. Sprejel je nove vloge v novih, malo bolj vsakdanjih filmih z malo bolj vsakdanjimi končnicami. Zelo dober je trenutno film, ki je komaj pri-vekal v javnost, imenovan Benny and Joon. Zgodba se plete okoli mentalno neuravnovešene mladenke, ki jo igra Mary Stuart Masterson (spominjali se je bomo po velikih okroglih očeh in prijetnem obrazu, še posebej iz lanskoletne uspešnice Fried Green Potatoes At The Whi-sle Stop Cafe - Ocvrti zeleni paradižniki ob kafeju pri žvižgu piščalke - kjer je z vlogo neustrašne Idgi navdušila mnoge najstnice). Ona ima nekakšne psihične motnje (vsakdo, ki s plavalno masko na glavi in rdečim ping-pong loparjem usmerja promet na aveniji svojega okoliša, ne more imeti ravno vseh koleščk v glavi, četudi je lep) in brata Bennyja, ki se po svojih močeh trudi, da bi ji omejil početje neumnosti. Delo mu gre sorazmerno dobro od rok, dokler jima v življenje ne vkoraka Sam. Igra ga seveda Jonny Depp. No, Sam...ta pa je frajer iz prav posebnega testa. Kritiki so to opisali takole: Joon si je morala med vsemi ljudmi zbrati ravno tistega, ki je bolj trčen od nje. Sam je tudi psihološko iztirjen, toda le, ker mu je to všeč. Vsi vemo, da se potem dva neuravnovešena ptička pač spoprijateljita in malo manjka, da še Benny ob njima izgubi možgane. Stvar ima tudi svoje tragične trenutke, ko Joonina bolezen postane resna v tem svetu, toda po vseh pravilih se vse srečno konča. Kakor za koga, vsaj. Jonnyjevo osebno življenje je bilo paralelno s tem filmom in enako zanimivo, razšel se je namreč s svojo veliko ljubeznijo, lepo igralko VVinono Ryder, zvezdo filmov Drakula, ki je prav tako dvigoval lase nekaj tednov nazaj, in ob Cher v filmu Mur-maids (Sirene). Morala sta se sijajno razumeti. Jonny si je dal tetovirati na drugo ramo, ker je prva že poslikana, napis Winona Forever (Winona zavedno), ki ga je moral takoj spirati z vodo, pred njenimi očmi, da se je prepričala, da ni umeten. Zdaj, ko sta se skregala, Jonny ne ve, ali naj si odreže roko ali naj trpi vsako črko posebej... Toda zadeva se je rešila. Temu se imamo zahvaliti Wejnovemu svetu (Waynes World), kjer so s svojim slengom malo osmešili trdilne stavke nasploh. Vsakemu takemu stavku se zdaj lahko na koncu doda besedica Not! (ne). Na primer: Winona Forever Not. Mick OBISKOVALCI OBRTNEGA SEJMA Obveščamo vas, da bomo na razstavnem prostoru v dvorani A pritličje, v dneh od 10. do 18. 9.1993 celovito predstavili naši dejavnosti TELEKOMUNIKACIJE Seznanili vas bomo: — s storitvami, ki jih še ne poznate - spoznajte jih, ker vam bodo olajšale vsakdanjik, — z novimi telekomunikacijskimi storitvami, — z možnostmi za PRIDOBITEV telefonskega priključka na celotnem območju PTT CELJE, SPREJEMALI bomo tudi vaše vloge za telefonski priključek, — s telekomunikacijskimi napravami, ki jih lahko kupite pri PTT CELJE, — s storitvami prenosa podatkov, — z inženiringom, ki vam bo razrešil probleme na področju telekomunikacij. Poiščite nas, pogovorili se bomo, naši strokovnjaki pa vam bodo radi in dobro svetovali. POŠTA SLOVENIjE Ponudili vam bomo: - vse vrste-poštnih storitev - storitve telefonskega in telegrafskega prometa - telefaks storitve - vplačila in izplačila iz hranilnih knjižic ter tekočih računov poslovnih bank - storitve za Poštno banko Slovenije - sprejem položnic in poštnih nakaznic - menjalno službo - fotokopiranje - prodaja filatelističnih znamk in karnetov - prodaja raznih voščilnic in drugih artiklov. STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI Kim Basinger In Alec Baldwin sta uspela novinarjem prikriti svoj namen, da stopila v sveti zakon. Svoj da sta dahnila v ozkem krogu prijateljev, med katerimi so bili Paul Newman, Billy Joel s soprogama, na plaži East Hamptona v okolici New Yorka, ceremonija pa je bila zelo preprosta. Izvedelo se je, da je 39—letna Kim nosila dolgo belo obleko, Alec Baldwin pa smoking. Poročila sta se na pesku, na katerem je po njunem odhodu ostala preproga popkov vrtnic, s katerimi so ju obsipali namesto riža. Povabila sta vsega petdeset gostov, ki sta Jih pogostila v šotoru na plaži. POROKA KIM BASINGER HOROSKOP Oven 21. 3.-2«. 4. Odnosi z drugimi, še posebno z vašim partnerjem, bodo obe-ležilinaslednje obdobje. Enostavnih rešitev ne pričakujte, vložiti boste morali precej energije, dobre volje in truda. Lahko upate, da bo odločitev pravilna, ne bodite preveč nezaupljivi. Srečne številke: 2, 5, 9, 14, 26. Bik 21. 4.-20. 5. Pred vami je soliden teden, morda bo v zadnjih treh dneh na obzorju majhno poslabšanje, kar bo rezultat vaše preutrujenosti, pomanjkanja energije in tudi potrpljenja v odnosih z drugimi ljudmi. Ohranite borben duh tudi v prihodnje. Srečne številke: 1, 6, 8, 11, 28. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Uvojct m Možno je, da bo vaše delo nekoliko zastalo in da se boste morali ukvarjati s težavami v družini. Sprostite se, skušajte pozabiti na bremena, ki vas morijo, nekaj jih visi nad vami tudi po vaši volji in izbiri. Čustveni boste bolj kot običajno.Srečne številke: 3, 4, 7, 19, 21. Rak 22. 6.-22. 7. Pripravite se na naporno ob- ______ dobje, ki pa mu boste glede na svojodobro telesno in psihično kondicijo povsem kos. Morebitne probleme boste reševali predvsem razumsko, saj ste čustveno v prenapeti situaciji. Odnosi v službi in doma vas obremenjuje-jo.Srečne številke: 5, 7, 8, 10, 25. Lev 23. 7.-23. 8. E Pozitivno obdobje se nadaljuje in vam prinaša nov val čustvenosti in nežnosti, še naprej boste z lahkoto dosegli, kar si zastavite, tudi odnosi v danem okolju bodo zadovoljivi. Morda boste za krajši čas odpotovali in si zasluženo odpočili. Srečne številke: 1, 4, 7,16, 23. Devica 24. 8.-23. 9. Prevzeli boste iniciativo nad svojim življenjem in res je zadnji čas, da to storite. Čakanje in negotovost sta za vami, oddahnite si in stopite sproščeno naprej, vzemite, kar vam pripada. Ljubezen bo zastala v obdobju dokazovanja. Previdno. Srečne številke: 2, 8, 9, 14, 28. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Za vas je pomembno, da ne potlačite svojih sanj, želja in velike energije, borite se za svoje mesto z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Preprek bo v tem tednu precej, vendar-se vsak klobčič, naj bo še tako zapleten, prej ko slej odplete.Srečne številke: 1, 7, 9, 12, 26. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Naslednji teden vam prinaša olajšanje, četudi vas bo še naprej spremljala manjša napetost, ki pa jo bodo zaznali le tisti, ki vas res dobro poznajo. Do svojega zdravja ostanite skrbni, sicer pa se osredotočite na prihodnost, svoje načrte in želje. Srečne številke: 4, 5, 7, 19, 20. Strelec 23. 11.-21. 12. Naporno obdobje, v katerega ■UH vstopate, vam bo prineslo tudi številne rezultate vašega dela in prizadevanj, veliko lepega inuresničitev nekaterih zastavljenih načrtov. Na delovnem mestu boste zablesteli, prisiljeni boste pokazati svoje kvalitete. Srečne številke: 2, 4, 9, 13, 24. Kozorog 22. 12.-20. 1. Poslovni zapleti in nesoglasja bodo naraščali in znašli se bo-steše v nekaterih drugih situacijah, ki bodo v vas povzročile frustracije in napetosti. Bodite realni in si ne zastavljajte prevelikih ciljev. Pri stikih z ljudmi bodite bolj tolerantni. Srečne številke: 3, 5, 7,17, 21. Vodnar 21. 1.-19. 2. Odpira se vam sicer mirno, a zelo pozitivno obdobje, tako pri delu kot v zasebnosti. Pravzaprav nimate razlogov, da bi bili zaskrbljeni, saj je sreča na vaši strani. Morda se vam bo uresničila tudi želja po potovanju, ki si ga že dalj želite. Srečne številke: 2, 6, 9, 16, 25. Ribi 20. 2.-20. 3. Bodite pripravljeni na zastoje, ______ raznovrstne konflikte in tudi- krizo v zasebnosti. Konec tedna vam prinaša poslabšanje, možniso prepiri in nesoglasja s partnerjem. V poslov-nostipotrebujete podporo sodelavcev. Ne bodite prenagli in ne tvegajte. Srečne številke: 1, 5, 9, 17, 28. RIM RAZPRODAJA SEKSA Avgust je mesec razprodaj, ki so posledice ekonomskih razmerij, ko je ponudba večja od povpraševanja. Na italijanskem trgu pa dajejo letos popust na nekaj, kar nikoli doslej ni bil običaj in kar ne sodi pod rubriko »gospodarstvo«. Na tržišču plačane ljubezni so namreč cene strahovito padle. In padajo še naprej. Predsednik Odbora za človekove pravice prostitutk, kar je neke vrste sindikat, pravi, da se je dosedanja standardna tarifa deklet, ki delajo na ulici, znižala s 50.000 na 20.000 lir. Spričo takšnih razmer se morajo prodajalke ljubezni boriti za vsako stranko posebej, pri tem pa so opustile vsakršno previdnost tudi za ceno zdravja in življenja. Med strankami sploh ne izbirajo. Po besedah teh gospa znižujejo cene gospodinje, ki se od časa do časa prostituirajo, da bi povečale družinski proračun ali si privoščile nekaj oblek in kozmetike. Prej so zahtevale po 20.000 lir, sedaj gredo v posteljo s tujcem že za deset tisočakov in celo za manj. Kaj je vzrok tej razprodaji na italijanskem seksualnem trgu? In to prav poleti, ko vlada prepričanje, da moškim porastejo seksualne želje in ko velja pregovor: »Avgusta, žena moja, te ne poznam«. Razlogov je več. Prvi je nedvomno močan padec kupne moči in zatem konkurenca transvestitov. 'piVfiiO' GRADNJA CEST Veseli nas, da se bo glede gradnje pomembnejših cest premaknilo. Skrajni časi Žal pa smo zaskrbljeni, ker znamenja kažejo, da bi utegnilo trpeti varovanje okolja. Javna izjava prometnega ministra g. Umeka na večeru »Ne-zamolčanih misli« v Zrečah, da bo vlada »presekala«, če do jeseni ne bo dogovora o trasah, je nesprejemljiva in tudi nima opore v zakonodaji. Žal do jeseni ne bo študije o ranljivosti okolja, saj Zakon o varstvu okolja dopušča daljše časovno obdobje. Vsekakor pa je treba vedeti, da so vse dosedanje trase plod jugoslovanskih usmeritev. Nov pristop zahteva kombinacijo tranzita in slovenskih potreb. Čeprav bo ob gradnji vse dražje, zahtevamo, da se upošteva vzor iz Avstrije (n.pr. Beljak - Salzburg), torej na stebrih, v predorih... Dolgoročno je to poceni! Sodimo tudi, da bi morali hkrati več prometa z ekonomskimi spodbudami preusmerjati na železnice. Podpiramo uvedbo cestnega (bencinskega) tolarja, vendar menimo, da bi morali v ta namen prispevati tudi del že uvedenega, tistega, ki je za časa prometnega ministra Kranjca poniknil v integralni proračun. To bi bila lepa poteza republiške vlade in bi nov cestni tolar bil manjši vzrok za verižne podražitve. Javna poraba sicer, kot beremo in slišimo, pretirano raste; ceste pa so ekonomska naložba. Torej, ekološko sprejemljivo, brez naglice (za prve gradbene posege je dovolj sprejemljivih tras - n.pr. še en pas na Sloveniki) in predvsem, da bo Slovenija zlahka prišla v svet po sodobnih cestah, da bo med seboj povezana. Tranzit je torej zgolj nuja, ki pa ne sme biti na škodo samostojne Slovenije. Ekološki pozdrav! Za Izvršni odbor SEG TajnlkKAREL LIPIČ ODPRTO PISMO JANEZU PETROVČIČU, SODNIKU SODIŠČA ZD V NOVI GORICI Neodvisni sindikati Slovenije vam zastavljamo javno vprašanje v zvezi s primerom g. Ivana Laura, ki se vleče že 12 let in teče pred vašim sodiščem že od leta 1986, pod oznako S 218/91-101. Moti nas, da sodišče namerno zavlačuje postopek že osem let. Imenovanega ste spoznali za krivega, ne da bi izvedeli njegove dokaze. Bil je obsojen, brez da bi ga zaslišali, še vedno ni jasno definirana obtožba, zaradi katere je brez službe že osem let. Menimo, da gre v primeru Laura za montirani proces s političnim ozadjem, ki še vedno poteka pred vašim sodiščem po nekdanjih udbovskih načelih. Ta bo vam prav gotovo dobro poznana, saj delite pravico na tem sodišču že cela desetletja. Se vam ne zdi g. sodnik, da ste tokrat pozabili, če ne že na temeljne zakonitosti pravne države, pa vsaj na humana načela civilizirane družbe, ko lahko prav sodišča zarežejo najbolj bolečo in usodno rano. RASTKO PLOHL, Predsednik NSS, Ptuj NOGA ALI ŽIVLJENJE Tita nisem maral, vendar mu tega, kar je moral prestati tiste mesece pred smrtjo, nisem privoščil. Že nekaj let prej smo opažali na televizijskih posnetkih, da šepa na levo nogo. Zdravniki smo najprej mislili, da gre za ishiadične težave zaradi sprememb na hrbtenici. Ko pa je začel naš Košak hoditi na Brione in nosil s seboj aparaturo za oscilometri-jo, se nam je posvetilo. Čeprav o svojem bolniku ni črhnil niti besede, smo vedeli: nenavadno šepanje je v resnici intermitentna klavdikaci-ja zaradi ishemičnih bolečin v prizdetem udu, zelo resen znak, ki se pojavi običajno šele ob popolni zapori površne femoralne arterije. Samo vprašanje časa je bilo, da se bo nekaj zgodilo. Ko je bil Tito končno sprejet v UKC, so napravili arteri-ografijo in izvid je bil porazen: ni šlo samo za zaporo omenjene arterije, ampak je bilo močno zoženo tudi ožilje naprej na goleni. Zato je zdravniški konzilij, ki so ga sestavljali De Backey, Knja-zov, Košak in še kdo, ko si je ogledal posnetke in izgled obolelega uda, enotno odločil, da je potrebna nadkolen-ska amputacija. Za prva dva je bila zadeva opravljena in sta odletela domov. Ko so Titu povedali, kaj bo treba napraviti, tega ni mogel verjeti. Da se bo moral voziti na vozičku in si pri hoji pomagati z bergljami, je bilo zanj nesprejemljivo. Na predlagano operacijo ni pristal. Ko pa je ob utrudljivi razlagi padla beseda, da bi se pred amputacijo dalo vseeno poizkusiti še nekaj drugega, se je oprijel rešilne bilke z obema rokama in ni hotel slišati za nič drugega. Košak se je pustil pregovoriti in je v nekaj ur trajajoči operaciji premostil zamašeno žilo z umetno žilno protezo. Vedelo se je, da je samo nekaj odstotkov možnosti, da bo operacija uspela. Potem se je zgodilo, kar se je zgodilo. Distalne žile so bile tako zamašene, da premostitev ni delovala, potrebna je bila naknadna amputacija, zdaj v septičnih razmerah. Ko so nogo odrezali, se je baje iz lože, kjer je bila napeljana žilna proteza, izlila zagnojena kri. Krn na stegnu so morali pustiti odprt. Sledilo je vse drugo, odpoved ledvic, hemodialize, umetna ventilacija itd., sami nasilni posegi, ki so samo podaljševali agonijo. Kdo je končno sprevidel, da je treba prenehati, verjetno narava sama, ne vem. Ferluga, ki je opravil obdukcijo, ni povedal svojega stališča o smiselnosti takšnega zdravljenja. Skratka, tirani umirajo bedno in v mukah. Ob njihovi smrtni postelji ni osebe s polnomočjem, ki bi odločila, kdaj je treba nehati. Ko je ostareli general Franco poleg številnih bolezni začel še krvaveti zaradi hemoragičnega gastritisa, so mu nalili kar 92 litrov krvi, preden so odnehali. Tito je bil po naravi izjemno trdnega zdravja. Živel pa je očitno nezdravo, se malo gibal, rad dobro jedel in pil, ni se ločil od svoje pipe, pa vseeno dočakal visoko starost. Njegovi zdravniki so se nam zdeli prave pavlihe, ki se gredo čudno igro, ko so pošiljali spodbudna poročila za javnost. Ravnali bi raje človeško, kot to delamo pri vsakem starem človeku z zaporo arterijskega ožilja na udih v tej fazi: odrezali bi oboleli ud v epiduralnem bloku, za kar bi potrebovali 20 minut, in bi mu še za nekaj let podaljšali življenje. Končno se je dalo prepričati še vsakega, da je to edina rešitev. TINE VELIKONJA, spec. kirurg, UKC v Ljubljani, Bolnica dr. P. Držaja, Vodnikova 62 SMO LE BELI IN RDEČI KOLABORACIONISTI, ZALEDNI KMETJE IN ROKODELCI Vaše objavljanje mojega pisma je že imelo določen efekt. Tajništvo nekega uglednega časnika, ki mu moje ime ni neznano, je, ko sem mu dostavil fotokopijo članka, preverilo na mojem domačem naslovu mojo identiteto. Doslej jih ta na tak način ni skrbela. Priznam, da je vsebina mojega mojega zadevnega pisma lahko vznemirljiva. Ne odgovarjam sicer za naslov pisma v masnem tisku. Izbor naslova - je vsakemu poznavalcu jasno, da spada v domeno uredništva in ne podpisanega dopisnika. Razloge za moje mišljenje lahko poglobim. Poanta je predvsem v tem, kot so mi že objavili v pismih bralcev v Dnevniku ob povodu spomina na letošnji 27. april, da smo namreč »miši na semaforskem križišču, kjer se lučke stalno menjajo« Dežela, ki je v zadnjem slabem stoletju doživela pet geopolitičnih usmeritev, katere vsaka naslednja generacija nabornikov je prisegala drugemu idealu, ni primeren prototip dežele za pokončno držo velikih in nepremakljivih zgodovinskih idej. Na konico svojih kopij ne moremo nabadati velikih napisov, saj nas to neminovno vodi le v prepoznani cirkus, drugim v veselje, kakopak. Ne znamo biti niti nacionalisti, saj ne znamo ločiti lastne identitete od pripadnosti nekomu drugemu. Tako se delimo le na bele in rdeče kolaboracioniste, ker pa niti eden niti drugi naziv ni ponos vzbujajoč, bi bilo bolje, da lastni nacionalizem nekoliko damo na hladno, za boljše čase. Kragulji preletavajo naše polje drobnih miši in vsako vzbujanje pozornosti lahko kragulja le opozori, da je spodaj »nekaj za pod zob« Toliko o željah nekaterih po vključevanju v to ali ono »veliko zvezo«. Če bo zveza tako hotela, nas bo, ne da bi nas vprašala za mnenje, vključila, tako ali drugače. Tistih, ki ji žele odpreti vrata, ne bo niti nagradila, saj za pojme kraguljev vrata miši tako ali tako niso nikdar zaklenjena. Zgodovinska identiteta Slovencev so zaledni kmetje in rokodelci. Ponujanje naših vojaških uslug temu ali onemu na primer Zahodu, da bi ga kot sanitarni koridor očistili jugovzhoda, pa ni le nacionalna izdaja, temveč avtomatska ukinitev Slovencev. Najboljši način da postanemo Balkancil Dr. BORIS OGRIZEK, Kranj VARNOST ŠOLSKIH OTROK V PROMETU OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Skrb za varnost otrok v prometu je ena od najpomembnejših nalog slovenske policije. Tudi ob začetku šolskega leta 1993/94 ji zato namenjajo še dodatno pozornost. Aktivnosti policije za varno pot šolskih otrok v šolo in iz nje potekajo po vnaprej pripravljenih načrtih policijskih postaj, v katerih med drugim preverjajo cestno-prometno signalizacijo na območjih šol in vzdrževalce cest opozarjajo na pravočasno odstranitev pomanjkljivosti. Poleg tega z vodstvi šol preverjajo načrte varnih poti v šolo in vanje vnašajo potrebne dopolnitve. Policisti bodo nudili strokovno pomoč mentorjem v šolah pri organiziranju in usposabljanju pionirske prometne službe, poskrbeli bodo, da bodo starši dobili na roditeljskih sestankih potrebne nasvete o tem, kako zagotoviti varnost njihovih otrok v prometu, v razgovorih z učenci osnovnih šol pa bodo na urah prometne vzgoje otrokom svetovali, kako naj se kot pešci, kolesarji ali vozniki koles z motorjem varno vključujejo v promet. Policisti bodo v mesecu septembru poostrili nadzor prometa na območju šol, kar še zlasti velja za prve dni pouka, nadzirali pa bodo tudi, če so prevozi otrok v šolo varni in pravilno označeni ter upoštevanje teh oznak teh oznak s strani drugih voznikov. MNZ PRLEKIJA, KDAJ TVOJA RESNIČNA ZGODOVINA IZ NOB (2) OBČINSKO ZDRUŽENJE ZZB LJUTOMER - »POKRITA RIHTA« V Novi dobi je 18. avgusta 1993 izšel članek z naslovom »K pismu Prlekija«. Članek naj bi bil odgovor na moje pismo, navedeno v naslovu, 7. julija 1993. Omenjeni čla- nek pa ni odgovor na moje pismo, v katerem so opisana dejstva, ki so se zgodila, ampak je sprenevedanje z opisovanjem okoliščin, ki naj bi opravičevale tisto, kar se je zgodilo, in da se ni moglo drugače zgoditi. V odgovoru anonimni pisec, skrit v neki komisiji, kije neke vrste skrivalnica za tiste, ki se bojijo lastne sence, poskuša dokazovati, kako aktivno in ne pasivno so takratne dogodke spremljali v tistem času. Tu mu pritrjujem pogojno, in sicer: če so bili pogoji, da so ilegalci lahko pobijali nedolžne Slovence, so bili prav tako pogoji, da bi lahko pobijali Nemce, saj bi le tako dokazali, da se borijo proti okupatorju. S pobijanjem Slovencev pa so povzročili samo to, da so potem še Nemci našli svoj razlog in zopet pobijali Slovence. Primer: umor ing. Lupše - razmerje 1:19 v našo škodo. Gnusen primer z umorom Slavice VVagner z otrokom, umor Ivana Sobočana, očeta nepreskrbljenih otrok itd. Požig velike kmetije Cvetka Stanka v Koračicah itd. To so dejstva, ki se jih ta, za mene anonimna komisija, v kateri je skrit anonimni pisec, povsem izogne, in tako dokazuje, kako je takšno njeno pisanje nelegitimno, ker je inkognito. Zato pozivam ilegalno komisijo, da se javno, poimensko predstavi v tisku, da bo njen sestav poznan, s tem pa tudi vidno, kam spada. Tako si bo zagotovila, da ne bo namesto imena »komisija za informacije«, dobila imena »komisija za prikrivanje resnice«, saj je že s tem pisanjem dokazala, da so ji nepristranskost, resničnost, pravičnost nesprejemljivi pojmi in odlike, saj poskuša opravičiti in zamolčati tudi najbolj gnusna dejanja. Največja hiba komisije za informiranje pa je, da niti ne ve, kaj vse ima v arhivu pri Obč. Združ. ZZB v Ljutomeru, skratka, ne pozna vsebine, razen če je arhiv že uničen, kar je moda zadnjih let. Skriti pisec v komisiji se loteva tudi opisovanja mojih napak v mojem bivšem okolju z multipliciranim številom sporov. Kar pa nima nobene zveze z medvojnimi umori, požigi domačij in drugimi hudodelstvi v letih 1941-1945, ima le namen mene osebno diskreditirati, zadevo spraviti na slepi tir... in tako prikriti pravo medvojno lopovščino, jo pomesti pod preprogo. Priznavam, da so spori res bili, vendar s funkcionarji, ki so izvajali pravo stalinistično totalitarno politiko, najbolj grotesknega tipa, kot je: ropanje kmetov, potem ko so prostovoljno že oddali svoje presežke, uničevanje kmetijstva s KDZ-ji, zapiranje drugače mislečih, uvedba evidence vernikov, ki hodijo v cerkev itd. Kako me ljudje iz teh sporov poznajo, pa so vedno na dovolj nedvoumen način dokazovali, saj so me vedno, če sem kjerkoli kandidiral, izvolili z dovolj prepričljivo večino, vse do leta 1987, ko sem se odselil. Izvolili so me celo takrat, ko so mi nasprotovali občinski in tudi republiški zanesenjaki. Priznam, da so ti spori meni osebno zelo pa je poleg neumnosti takega pisanja tudi dokaz pišče-ve nesposobnosti stilno razlikovati pisanje poklicnega novinarja od pisanja nenovi-narja. Znano pa je, da je pobuda za opisovanje medvojnih zločinov na ljutomerskem področju, storjenih po skrivačih, ki se imajo tudi za borce, prišla iz vrst mlajše generacije učiteljev, saj so le ti dali pobudo za pisanje o medvojnem in povojnem pobijanju ničesar krivih ljudi. Ravno pravi učitelji so prvi ugotovili, da z dosedanjo zgodovino učijo otroke pravzaprav krivo vero. Nekaj podobnega se danes dogaja vsakodnevno, kar najbolj nazorno dokazujejo v naših medijih odprta pisma učiteljev ministrstvu za šolstvo, o čemer, kakor kaže, komisija za informiranje nima pojma ali pa se dela nevedno. Prve pobude in informacije, katere je najprej objavila Mladina, je dobila od učiteljev že leta 1990. Tega sicer na sodišču ni bilo potrebno dokazovati, ker so se toženci zadovoljili z dvoumnim stavkom preklica, ki se glasi: »Obžalujem, če so trditve, zajete v zasebnih tožbah gospodov Staneta Červiča, Alojza Pihlarja in Staneta Novaka, ki se tičejo člankov z naslovom »Pokol v Babjem Ložiču«, objavljenih v Mladini štev. 29 in 33 leta 1990, neresnične in se zasebnim tožilcem opravičujem.« Drugič pa kaj več, če bo potrebno. FRANC TARČA, Ptuj JAVNO PISMO PREDSEDNIKU VLADE RS DR. JANEZU DRNOVŠKU Z velikim razočaranjem se javljam v javnosti, ker Slovenija ni in ni bila pripravljena za izkoreninjenje ene največjih sramot 20. stoletja. Poizkusom na ljudeh in trgovanjem s človeško svobodo, torej trgovanjem z belim blagom, ki v Sloveniji s stalinističnimi metodami še naprej rovari po človeških dušah. Govorim o poizkusih na otrocih in ostalimi s kemičnimi stimulizatorji za možgane, kar ima za posledico, da človek ne zna misliti abstraktno, temveč za navadne smrtnike halucinatorno. O električnih stimulizatorjih in 24-urno psihološko turtu-ro, z oddajniki, s psihotroni-ko. To omogoča tako nizkotne zločine kot je širjenje misli po oddajnikih, kar povzroča šizofrenska stanja medijev. Tovrstno torturo opravljajo Slovenke iz socialnih služb, raznih zavodov za raziskovanje in inštitut Jožef Stefan. Vse pa v prostorih Ministrstva za notranje zadeve RS. Z veliko feministično vnemo pa naše Slovenke preprečujejo vsako pritožbo in ovadbo, normalno delo sodišč in drugih pravnih služb. Tudi Ustavno sodišče RS odgovarja, da takšno delovanje ni za obravnavanje. Poizkusi imenovani ESP (Izvenčutna zaznava) so prikazali našo državo kot real-škodovali, vendar dejstva po- socialistično s primesmi ne-trjujejo, da so ostalim koristi- ofašizma, z veliko dozo neti. Tega sicer ne priznavajo zrelega mišljenja in s takšno nekdanji partijsko stalinistič- inteligenco, ki ne prenese ni podrepniki, ki so danes kritike lastnih slabosti. Dr-nekateri skriti tudi v občin- žavljane Slovenije celo žaba-skem združenju ZB v Ljuto- va takšno blatenje časti in meru, kar dokazuje njihovo dostojanstva. So se pa celo pisanje oziroma ^pisanje nji- posmehovali podobnim pobovega anonimnega pisca, izkusom v Homeinijevem Podtikanje, da mi članke Iranu, piše neki upokojeni novinar, GEZA KARLATEC, Maribor NOVf 4 DOBA STRAN 20 ALI JE SATELIT, KI JE PO SEDEMNAJSTIH LETIH ZOPER DOSEGEL MARS, ZNANILEC NASELBINE V VESOLJU VRNITEV NA RDEČI PLANET Zvezde Rimske ceste se lesketajo kot mogočne piramide iz stekla. Na robu Marsovega grebena je sredi rdeče kamnite puščave majhna naselbina človeštva. Sončni zbiralniki na domnevno azteških stenah sprejemajo še zadnje žarke zahajajočega sonca in oskrbujejo zgradbe z energijo. Že tretjič v tem tednu pa Fo-bus, večji satelit obeh Marsovih lun, prečka horizont. Zemlja, ki se kot majhna pičica svetlika na nebesnem svodu, je oddaljena 350 milijonov kilometrov. Znanstvena fantastika ali utopija? Ne, kadar je to po volji raziskovalcev vesolja. Oni si vsaj predstavljajo, da bi poselitev Marsa nekoč lahko postala planetarna resničnost. Po tem, ko so leta 1976 s sondo Viking zadnjič posneli stik z rdečim planetom, so si raziskovalci zadali celo vrsto projektov. Njihove namere so raznolike in segajo od konkretnih do utopičnih. Še v avgustu je Nasina sonda Mars Observer dosegla nebesno telo,kar bo začetek dveletne znanstvene merilne kampanje. V tem času načrtuje Rusija na Mars dva poleta brez posadke. V prvem poletju 1994 naj bi v orbito poslali opazovalno postajo in odvrgli nekaj meteoroloških sond. Z naslednjim poletom leta 1996 pa bi na puščavskem planetu odložili celo balon in mobilenrover. Ob koncu desetletja bi lahko robot vračal na Zemljo vzorce Marsove površine. Zaradi visokih stroškov je to skupen projekt Rusov in ZDA. Tako pri Nasi kot vesoljski agenciji RKA pa razmišljajo o poletu brez posadke na sosednje planete. Morda že v naslednjem desetletju, odprava pa bo trajala minimalno tri leta. Na zborovanju v VViesbad-nu maja letos je Evropska vesoljska agencija osnovala skupaj z Naso in RKA delovno skupino, ki bo »določila strategijo raziskovanja Marsa po letu 2000«. Nasini biologi za zunajzemeljsko življenje in planeto-logi proučujejo celo možnost, da bi Mars spremenili v planet primeren za bivanje, tako imenovan »Terrafor-ming«. Govoriti o tem, da smo »osvojili« Mars z enim samim poletom brez posadke, bi bila seveda zmota. Kratek obisk astronavtov še ne bi bil zasedba; celo stacionarna naselbina bi imela prej značaj raziskovalne postaje na Antarktiki in spreminjanje rdečega planeta v zemeljski pendant - s poznejšo poselitvijo - bi domnevno terjalo, tudi če bi bilo se v redu, več kot tisoč let. Ostane nam še nekaj časa, da si delamo skrbi z različnimi načrti o izselitvi. Nasprotno temu pa je projekt, da bo oktobra leta 1994 spet pristala sonda na površini rdečega planeta, relativno daleč. Z akcijo Mars »1994« hočejo Rusi poslati v orbito opazovalni satelit s štirimi manjšimi sondami, ki bi po tem, ko bodo padle na Mars, preučevale njegovo površino. Nasa je poslala satelit Mars Observer na potovanje v vesolje že septembra leta 1992. Gre za satelit, ki je po 337 dneh poleta, to je 24. avgusta, najprej zavil v Marsovo eliptično orbito, nato pa ga bodo tehniki Jet Propulsi-on Laboratory iz Kalifornije s pomočjo manjših potisni-kov korakoma usmerjali v tirnico na višini 380 kilometrov. Na vsakih prihodnjih 687 dni bo satelit dvanajstkrat prečkal Marsove tečaje. Vreme in površino bodo začeli trajno opazovati od decembra dalje; opazovanje bo bolj temeljito kot v drugih ekspedicijah kdajkoli doslej. Glavni cilj satelita Mars Observer pa ni biologija, kot je bila še leta 1976 pri pristajalnih napravah Viking, temveč klima in površinski sedimenti nebesnega telesa: kemični elementi v Marsovi skorji, topografija, Marsovo magnetno polje, obnašanje Marsovega prahu v tedne trajajočih puščavskih viharjih ter vreme ob različnih letnih časih. Iz tega bi pridobili tudi posebno privlačna pristajališča za potencialne izseljence. Zelo občutljiva kamera na plovilu obljublja zunajzemeljskim klimatologom in geologom, Ki jih je že zmeraj privlačila Marsova podobnost z Zemljo, ledino. Kamera lahko razpozna do tri me- Det Weg eter Baumsonde zum Mars Start f -mr 93 tre velike predmete, kar je dovolj natančno, da izsledimo nekatere skrivnosti planeta. Skrivnostna vloga vode Slej ko prej je skrivnostna vloga vode. 1972 je Mariner 9 odkril gigantski sistem kanalov, vdolbljenih v ves puščavski svet in s tem odkritjem vsakogar presenetil. Nekoč naj bi kanale, kot sklepajo raziskovalci, oblikovale reke tekoče vode. In kam je velika količina vode izginila? Danes je Mars suh in mrzel, klima pa še najbolj podobna tisti na Antarktiki. Največje rezerve vode so v ledeni kopi vezane na severni tečaj. Toda to je le delček količine, ki je nekoč izpirala sistem kanalov. Le malo vodne pare v ozračju Marsa občasno skrbi za oblake ali pade na tla kot talni led. Ali se je ostanek izgubil v vesolje? Ali pa, kot domnevajo raziskovalci, leži na tleh kot večna zmrzal? V davnih časih bi led lahko talili z ogrevanjem atmosferskega ogljikovega dioksida po efektu tople grede. In če so kdaj na planetu obstajale primitivne oblike življenja, potem je bilo to v tem kozmičnem začetku. Velike peščene sipine Nerazložljive pa so za zunajzemeljske geologe tudi velike peščene sipine. Zavzemajo le en odstotek površine na puščavskem planetu in so redkejše kot na Zemlji, kjer predstavljajo pet odstotkov ozemlja. Da pa pesek na Marsu ne bo imel postanka, mora pihati puščavski vihar s hitrostjo 150 kilometrov na KONSTRUKTORJI SESTAVLJAJO IN TESTIRAJO DELE NA OSEBNIH RAČUNALNIKIH AVTOMORIU NA RAČUNALNIKU Pritrjeni ste na tok zraka pod streho naslednje generacije Taurosovih avtomobilov. Na vašem računalniškem zaslonu gledate zračni tok čez različne motorje ali brizgalke goriva. Če del ne vzdrži sunkovi-tosti zračnega toka, ga konstruktor lahko takoj zamenja z močnejšim. Morda bo to zvenelo kot nekaj iz 21. stoletja, toda Ford je prevzel tisto tehniko, ki je pripravila Gallimimusovo čredo in druge dinozavre »Juri-nega parka« do tega, da so začeli proizvajati naslednjo generacijo avtomobilov. »Naš namen je brezšivna Proizvajalci avtomobilov integracija izdelovanja in na- želijo skrajšati vodstveni čas črtovanja izdelkov na spre- v proizvodnji. Ford vodi, toda jemljivi ravni,« pravi Howard Chrysler in General Motors Crabb, Fordov menedžer za ne zaostajata. Fordov cilj je računalniško načrtovanje, znižati čas, ki ga porabijo za Imenuje se vizualni engine- testiranje prototipov, s seda-uro. In medtem ko zemeljske ering in obljublja sodobno njega enega meseca na sipine pri nas najdemo pred- oblikovane izdelke in razvoj osem ur. vsem v območju Ekvadorja, zastarele tehnike. Nič več ne Družba raje »preverja« dokazujejo slike Vikinga Or- bodo potrebovali izdelovalci vsak element novega avto-bitra, da so peščena območ- avtomobilov izdelovati glina- mobila med tem, ko ga obli-ja, v velikosti Sahare na Mar- stih modelov, opravljati pre- kujejo in načrtujejo, kot pa su, predvsem v bližini njego- izkusne vožnje v vetrovnikih šele potem, ko je proizvod-vega severnega pola. ali opravljati prav toliko test- nja že stekla. Novi sistemi pa Polarna tirnica Observerja nih nesreč. lahko skrbijo tudi za estetski Sposobnost računalnikov, videz, saj lahko stilisti s soft-da v eni sekundi opravijo sto vvearskimi sistemi naredijo milijonov operacij in več, je tudi katerokoli barvo. Vizual-uresničila gradnjo detaljno ni inženiring je pred izdelavo solidnih modelov v kiberne- izdelkov. Fordovi inženirji tičnem prostoru znotraj na- lahko na svojih računalnikih miznih terminalov. Obliko- nadrobno oblikujejo tridi-valcilahko sestavljajo kom- menzionalne načrte, nato pa ponente, preverjajo ustrez- na tisoče ur opazujejo njiho-nost in jih prestavljajo v res- vo delovanje. »Če skrajšamo ničen čas, da bi videli njiho- čas in izboljšamo kvaliteto, vo delovanje. Tehniki lahko se znižajo stroški,« pravi For-simulirajo proizvodni proces dov Ting Liu. po načrtovanih etapah, da bi Na današnjem trgu, kjer se odpravili napake še preden okus hitro spreminja, je ne-urežejo prvi kos kovine, dopustno, da bi skrajševali »Družbe, ki so porabile veči- razvojni čas ter zniževali no časa za tovrstno razisko- stroške v milijonih dolarjev, vanje, imajo strateško domi- na dolgi rok. Bistvena vez je najbolj primerna za to, da nanten položaj na svojih tr- med vizualnim inženiringom bi izsledila skrivnostno dina- gih,« pravi John Ettlie, stro- in proizvodnjo s pomočjo ra-miko peščin. Dejansko pa kovnjak za izdelavo na uni- čunalnikov je znana kot bodo začeli del načrta »Mars verzi v Michiganu. »svobodno oblikovana izde- 1996« uresničevati 1997, ko Boeing je stavil pet let in lava«. Za kar so nekoč potrebo ruski inštitut za vesoljske Pet milijard dolarjev na vizu- bovali tedne, lahko danes polete IKI skupaj z rusko ve- alen inženiring. Novo linijsko opravijo čez noč. Ford je soljsko agencijo RKA prvič reaktivno letalo 777 družbe uporabil ta proces na več kot skonstruiral posebno sred- Boeing in njegovih 183.000 dva tisoč delih in s tem pri-stvo, ki bo pristalo v puščavi, projektnih delov so oblikova- hranil več kot 75 odstotkov Prototip avtomatskega vozi- s teami, ki so uporabljali ter skrajšal čas proizvodnje la, ki bo opremljeno s tremi tridimenzionalen imidž. Brez za 95 odstotkov, osmi, na katerih bodo »kole- risanja, brez modelov v na- Ko bo ta nova proizvodnja sa« koničaste oblike, so že uspešno testirali na neprijaznem polotoku Kamčatka v Sibiriji in v Dolini smrti v Kaliforniji, kjer so terenski in klimatski pogoji podobno ostri, kot tisti na Marsu. Še večji pregled naj bi med akcijo »Mars 1996« dostavljala misija marsov-balonov Snake, ki je skupen projekt Rusov, Nase in francoske organizacije za vesoljske polete CNES. Razvili so kontejner z znanstveno aparaturo, ki | bo približno deset dni potovala skozi Marsovo atmosfe- _________ ?P.HZi^ala pustoto z viS" ravni velikosti. Posamezne stekla, bodo morali pospešiti , dele 50 oblikovali, sestavljali tudi delo s papirji. Vizualni “,amont , in testirali na računalnikih, inženiring je dobra zamisel, n?.3'■<0V misile s"ake Samo »mehaniki softweara« toda izdelovalci ga še ne ob-P rv~>NES'n prav'- >>Balone lahko pridejo v reaktivec 777 vladajo v celoti. Ko pa ga bo-n?h!!ii nar.Z»m 11 0bha)n0 in Poverijo, ali bodo posa- do, bodo izdelovalci avtomo-!lat0 pa }lh spostih mezni deli dostopni za lahko bilov sposobni elektronsko a °*n bodo na Mar' vzdrževanje potem, ko bo le- oblikovati avtomobil od za-timi^e'n 93 ^°’ tal° ,eta 1995 vključeno četka do konca, spreminjati P^PpP^H'!! med nJe9°vinri v re(jnj promet. Elektronska dvodimenzionalne risbe v ra-hTiUr°9°n Pa m2ra skica ie bila tako natančna, čunalniško proizvedene tri-potem beion z njegovo giba- pg so za sestavljanje signal- dimenzionalne modele v mi-jočo obremenitvijo prestreči nih naprav potrebovali le tri nuti. Padcem\ dacPp.es tedne namesto petih me- In kaj je lahko bolj uporabno Vi! °Pt'miSi- JU"ja secev' no kot oblikovanje avtomobi- cfai rxiti,ba 0ni ^P®5™ pre' Cilj je znižati stroške in lov za jutri na računalniških ri!f 7>PuSk!Sni 6t °d FranciJ® skrajšati porabo časa potem, sistemih jutrišnjega dne. ao uiKaga. ^ proizvodnja le- d« .»..m me -rc.T tala »Poskušamo ga izdelati Po reviji NEWSWEEK, p™6'" previ sogovornica prevedla Nina Mom Barbara Murphy prevedla Nina Mom /;' | T # \ P Positim dtr M,m«\ ....- /&*g*r *“«*«, ....... ■ ' S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. N0V^90BA NAROČILNICA Ime............................priimek............................ naslov............................................................ naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite........izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina KOMUNALNO OPREMLJENO PARCELO, najmanj 10 arov, kilometer in poliz Ptuja, prodam. Oddam tudi več strankam v najem več arov zemljišča za vikende ali vrtove, ščasoma možen odkup. Dragica Zobec, Rabeljča vas 24, Ptuj, po 19. uri NERAZTEGLJIV TROSED in dva fotelja prodam za 500 DEM. Tel.: 063/ 742-314 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE in 200 kilogramov težko svinjo prodam. Ivan Majcen, Grajenščak 6 UREJANJE IN PODIRANJE DREVJA v vseh situacijah. Igor Vojvoda, Jamova 60, 61111 Ljubljana KORUZNO SILAŽO in koruzni Šrot v silosih prodam. Ga-berje 71, tel.: 069/ 76-275 HRASTOVE FOSNE, debeline 8 cm, dolžine 2,5 m, komplet za stiskalnico, prodam. Tel.: 062/ 774-760 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, v Kidričevem, s telefonom na parceli 2000 m2, prodam. Tel.: 063/ 858-948, zvečer MALI OGLAS ZASTONJ KupoN MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. HIPOTEKARNI gotovinski kredit za podjetja ali obrtnike, 12% obrestna mera. Tel. in fax: 069/ 82-743 TRAKTOR URSUS 55, prevoženih 1.000 delovnih ur, sejalnico za koruzo Becker, novo, in BT MOTOS, prevoženih 300 km, ugodno prodam. Tel.: 069/53-058 POPRAVILA IN SERVISI za japonske motocikle, Suzuki, Honda, Kavasaki, Vamaha in mopede Tomos. Tel.: 069/ 24-066 PRODAJA AKVARIJSKIH RIBIC ob sobotah in nedeljah po ugodni ceni. Marjan Klinc, Šmartno na Pohorju. CEVI ZA GRADBENI ODER 50, od 2,5 m do 5 m dolžine. Tel.: 063/ 771-616 VPEUAN BUTIK, 34 m2, v zdraviliškem kompleksu, zelo ugodno prodam. Možnost optike, zobozdravstva, menjalnice itd. Pogoj: odkup inventarja, v račun vzamem avto do 5000 DEM. Tel.: 063/ 823-250. od 20. do 21. ure TRISOBNO STANOVANJE v Piranu ali Luciji kupim ali zamenjam. Tel.: 066/ 74-050 FANT, 38/173, želim spoznati žensko za prijateljstvo do 60 let. Sreten Šajinovič, Vojkova 12 a, 63329 Velenje FORD TAUNUS 1300 cm2, letnik 77, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam ali menjam za manjši avto. Tel.: 063/ 771-616 KAKO SE JE PODPREDSEDNIKOVA ŽENA ZNEBILA ODVEČNIH KILOGRAMOV JUNAKINJA ZENSKIH REVIJ Še lansko poletje se je 44-letna Tipper Gore, soproga ameriškega podpredsednika, panično izogibala fotografov in jih prosila, s katerega zornega kota naj jo slikajo, da bo v javnosti kar najmanj opaziti njeno obilno postavo. Prepričevala je vse po vrsti, da se silno trudi shujšati, se znebiti podbradka in drugih neželenih oblin. Po letu dni je uspela, druga gospa Amerike se zadovoljno smehlja, v času od predvolilne kampanje do danes se je znebila kar enajstih kilogramov. Ženske v Združenih državah jo občudujejo, saj vedo, da je Tippet preživela eno najtežjih obdobij v svojem življenju, še posebej, ker je za dieto izbrala čas predsedniških plesov in raznovrstnih svečanosti po zmagi para Clinton - Gore. Tipper je premagala skušnjave in se držala svoje strategije, kombinacije zdrave prehrane in napornih vaj, s čimer je začela še pred letom 1992 in Demokratsko konvencijo. Težave s težo so se pri Tipper pojavile leta 1989, ko se je njen sin Albert III, tedaj šestnajstletnik, v prometni nesreči težko poškodoval. Med njegovim dolgotrajnim okrevanjem je ob bolniški postelji prebila ure in ure, skrb in prizadetost pa skušala omiliti z velikimi količinami sladoleda in čokolade. Kasneje, ko je deček ozdravel, je bilo treba kreniti v resen boj in pri tem jo je močno spodbujal njen mož Al, ki jo je prisilil, da je začela misliti nase. stil življenja, prehrambene navade, navadiš se zdravega izkoriščanja prostega časa,« pravi zadovoljna Tippet Gore. Spremenila je način življenja celotne družine. Njeni štirje otroci in soprog Al so sprejeli zdravo prehrano, radi se rekreirajo, Tippet pa je postala tudi predsednica Akcije za skrb za lastno zdravje. Tri ure na dan je določila za sebe. Uživala je v športnem klubu, plavala in trenirala. Zavzeto je hodila in s sosedo kolesarila. Tudi kasneje, ko se je začela predvolilna kampanja in je ob soprogu dolge ure prebila v avtobusu, je vselej zmogla dovolj moči za pravi jogging. Po treh mesecih je že tekla nekajkrat na teden po pet do šest kilometrov in seveda pazila na hrano, tako da so Gorov avtobus imenovali vegetarijanski. Ključ uspeha sta bili vztrajnost in doslednost. »Osnovna prednost takšnega postopnega hujšanja je v dejstvu, da ne spremeniš le svojega videza, pač pa celoten GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-00296 PRVORAZREDNO STANO-VENJE, PRIMERNO ZA PISARNE, 140 M2, V VILI Z VRTOM V CELJU, DVE GARAŽI, TELEFON, ODDAM V NAJEM USPEŠNI FIRMI. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: CIS GZS INFORMACIJSKA PISARNA 2. SL003-00314 SKUPINA NEMŠKIH IN SLOVENSKIH STROKOVNJAKOV VAM NUDI SVOJE ZNANJE IN IZKUŠNJE PRI PRODORU NA EVROPSKI TRG NA NASLEDNJIH PODROČJIH: - RAZISKAVA TRGA, KATEGORIZACIJA IN VREDNOTENJE PRIMARNIH IN SEKUNDARNIH VIROV, ANALIZA SPECIFIČNIH KONKURENTOV, - MARKETINŠKA ANALIZA OBSTOJEČEGA IN NOVEGA ASORTIMANA PROIZVODOV /DEFINICIJA RAZVOJA/ Z VIDIKA KONKURENČNOSTI IN KAKOVOSTI /SISTEM OBVLADOVANJA KAKOVOSTI/. - SVETOVANJE IN POSREDOVANJE PRI ISKANJU, NAVEZOVANJU IN UTRJEVANJU VSEH MEDNARODNIH TRGOVSKIH VEZI PRI ODPIRANJU PREDSTAVNIŠTEV ALI SERVISNE MREŽE IDR. Naziv: HCM + PARTNER IN-DUSTRIEBERATUNG Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: PRI EN Pošta: 8210 Naslov: GREAMANDLVVEG 18 84 Telefon: 0/8051/5116 Telefaks: 0/8051/61955 Teleks * Kontakt: MARTIN CVETNIK JEZIK SPORAZUMEVANJA: SLOVENSKI 3. SL003-00317 NUDIMO OTROŠKE IZDELKE IZ BOMBAŽA: - TRENERKE - KAPE - BARETKE - TRAKOVE - HLAČKE ZA DOJENČKE. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 4. SL003-00321 SLOVENSKO PODJETJE PROIZVAJA HIDRAVLIČNE AGREGATE NA POGON Z BENZINSKIM, DIESEL-SKIM ALI ELEKTRO MOTORJEM; HIDRAVLIČNA KLADIVA IN ČRPALKE, KI JIH POGANJA HIDRAVLIČNI MOTOR IN DRUGO PODOBNO OPREMO. Naziv: SKS DOVER Kraj: SLOVENJSKE KO- NJICE Pošta: 63210 Naslov: LIPTOVSKA 45 Telefon: 063/754-282 Telefaks: 063/754-272 Teleks * Kontakt: JANKO DOVER 5. SL003-00322 SLOVENSKO PODJETJE PROIZVAJA HIDRAVLIČNE AGREGATE NA POGON Z BENZINSKIM, DIESEL-SKIM ALI ELEKTRO MOTORJEM, HIDRAVLIČNA KLADIVA IN ČRPALKE, KI JIH POGANJA HIDRAVLIČNI MOTOR IN DRUGO PODOBNO OPREMO. IŠČEMO ZASTOPSTVA IN TRGOVCE ZA PRODAJO TEH IZDELKOV V TUJINI IN NA DOMAČEM TRGU. Naziv: SKS DOVER Kraj: SLOVENJSKE KO- NJICE Pošta: 63210 84 Naslov: LIPTOVSKA 45 Telefon: 063/754-282 Telefaks: 063/754-272 Teleks : * Kontakt: JANKO DOVER 6. SL003-00323 SLOVENSKO PODJETJE PROIZVAJA HIDRAVLIČNE DVIŽNE MIZE IN VOZIČKE Z NOSILNOSTJO DO 1000 KP, HIDRAVLIČNE MANIPULATORJE ZA SODE Z MEHANSKIMI SAMOZAPORNI-Ml OBRAČALI DO 360 STOPINJ, HIDRAVLIČNE DVIŽNE PODESTE IN KOŠARE ZA DELO NA VIŠINI DO 15 M IN DRUGO PODOBNO OPREMO. IŠČEMO POSLOVNE POVEZAVE Z ZASTOPNIKI IN TRGOVCI V TUJINI IN DOMA. Naziv: SKS DOVER Kraj: SLOVENJSKE KO- NJICE Pošta: 63210 Naslov: LIPTOVSKA 45 Telefon: 063/754-282 Telefaks: 063/754-272 "Teleks * Kontakt: JANKO DOVER 7. SL003-00650 NUDIMO VAM VEČ VRST PLASTIČNIH (PE) EMBALAŽNIH MREŽIC ZA PAKIRANJE SADJA IN ZELENJAVE, MESNIH IZDELKOV (PRŠUT, MORTADELA, SALAMA) IN VSEH VRST IGRAČ. MREŽA ZA OPORO PRI RASTI KUMAR, FIŽOLA ALI CVETJA. MREŽA ZA PLASIRANJE ČREV, ZA GOJENJE ŠKOUK (MARIKULTURA), IZDELUJE- MO TUDI MREŽA VREČKE ZA PAKIRANJE GOMOLJK, ČEBULČKA, GRAHA, FIŽOLA. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 8. SL003-00705 ENOSTAVNA POVEČEVALNA LEČA IZ PLASTIKE PREMERA 15-20 mm, ŽARIŠČ-NICE CCA. 50 mm (D + 20). VELIKA KOLIČINA. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 84 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 9. SL003-00711 KLJUKA ZA VRATA. POSEBNA IZVEDBA, DELUJE NA PRITISK ALI POTEG. PRIMERNA ZA VSA VRATA, IZDELANA IZ AL. ALI PLAST. PATENTIRANA 1992. VO-GALNIK 65 x 65 x 6mm ZA ZVOČNE OMARICE IN OSTALE ELEKTROTEHNIČNE APARATE. OBESKI ZA SMUČARSKE KARTE S POTEZNO VRVICO. PLASTIČNI KOZAREC ZA PAKIRANJE ŽIVIL (750g). PROSTE KAPACITETE NA STROJU ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS DO 250g. Naziv: KOVINOPLASTIKA D.O.O. ŽALEC Kraj: GRIŽE Pošta: 63302 Naslov: PONGRAC 85 Telefon: 38-63-713-863 Telefaks : Teleks : Kontakt: MARJAN ŠIRCA 10. SL003-00741 INŽENIRING IN IZGRADNJA TELEKOMUNIKACIJSKIH KABELSKIH OMREŽIJ. Naziv: TEGRAD Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KAMNIŠKA 41 Telefon: 38-61/310-866 Telefaks: 38-61/319-350 Teleks : Kontakt: ROMAN ŠMIDOV- NIK 11. SL003-00748 AGIS-TAHOGRAFI, D.O.O. PONUJAJO: - TAHOGRAFI TCO 15-6 - REZERVNE DELE ZA TAHOGRAFE - DIAGRAMSKE PLOŠČICE Naziv: AGIS - TAHOGRAFI, D.O.O. Kraj: PTUJ Pošta: 62250 Naslov: MLINSKA 1 Telefon: 062/772-331 Telefaks: 062/773-368 Teleks: 33250 VUAGISPT Kontakt: ZORAN DANILOVIČ 84 12. SL003—00749 AGIS-TOS, D.O.O. PONUJA: ORODJA ZA BRIZGANJE A1 IN ZN IN ORODJA ZA GRAVITACIJSKO LITJE, ORODJA ZA BRIZGANJE PLASTIKE, ORODJA ZA ŠTANCANJE IN PREOBLIKOVANJE-PLOČEVINE, ORODJA ZA BRIZGANJE IN VULKANIZACIJO GUME, VEČNAMENSKE STROJE ZA VRTANJE, GRE-ZENJE IN REZANJE. ORODJARSKE USLUGE. Naziv: AGIS - TOS, D.O.O. Kraj: PTUJ Pošta: 62250 Naslov: RAJŠPOVA 13 Telefon: 062/772-476 Telefaks: 062/772-476 Teleks: 33258 VUAGISPT Kontakt: ZVONKO MILOŠIČ 13. SL003-00750 AGIS-ZAVORE, D.O.O. PONUJA: - ZAVORNE AGREGATE GRAU - HIDRAVLIČNE ZAVORNE VALJE - ZAVORNE MEHANIZME Naziv: AGIS - ZAVORE, D.O.O. Kraj: PTUJ Pošta: 62250 Naslov: RAJŠPOVA 16 Telefon: 062/772-131 Telefaks: 062/772-464 Teleks: 33258 VUAGISPT Kontakt: EMERIK WEIGL 14. SL003-00751 PONUJAMO: TAP-OV PROIZVODNI PROGRAM: GRELNO VENTILACIJSKE NAPRAVE, VISOKO TLAČNI IZMENJEVALCI, TOPLOTE, KLJUČAVNICE IN KLJUKE, ZAPIRALNI MEHANIZMI, TEČAJI IN ZADRŽALA, DVIGALA ŠIP, OGLEDALA, ZASTIRALA, SEDEŽI, ROČAJI IN KONZOLE, OSTALA DROBNA OPREMA, OPREMA MOTORNIH KOLES, POSODE IN GLUŠNIKI. Naziv: AGIS - TAP, D.O.O. Kraj: PTUJ Pošta: 62250 Naslov: RAJŠPOVA 16 Telefon: 062/772-131 Telefaks: 062/772-472 Teleks: 33258 VUAGISPT Kontakt: IVAN ŠEBELA 15. SL003-00752 IŠČEMO PROIZVAJALCE PLINOMEROV IN VODNIH ŠTEVCEV ZA KOOPERACIJSKO SODELOVANJE. Naziv: AGIS, P.O. PTUJ Kraj: PTUJ Pošta: 62250 Naslov: RAJŠPOVA 16 Telefon: 062/772-131 Telefaks: 062/771 -327 Teleks: 33258 VUAGISPT Kontakt: ZORAN MILIČ 16. SL003- 00787 PONUJAM PROJEKTNO DOKUMENTACIJO ZA POSEBNA OHIŠJA, KI SLUŽIJO KOT VODOTESNA ZAŠČITA VI- SOKOPROFESIONALNE INDUSTRIJSKE ELEKTRONIKE. OHIŠJA SO PATENTIRANA IN MODELNO ZAŠČITENA. IZVEDENA SO PO INTERNACIONALNIH IEC IN DIN STANDARDIH 19l BAN-KOSTNEGA SISTEMA. POSEBNOST TEH OHIŠIJ JE V TEM, DA SO TUDI DIMENZIJSKO FLEKSIBILNA TER IZVEDENA V METALNI IZVEDBI. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 17. SL003-00788 - PROJEKTIRANJE ORODIJ ZA PLASTIKO, INOVACIJE - RAČUNALNIŠKI INŽENIRING NA CAD PODROČJU - IZOBRAŽEVANJE INŽENIRJEV ZA PROJEKTIRANJE S POMOČJO RAČUNALNIKA CAD - CAD KONSALTING - USLUGE IZRISOVANJA CAD RISB NA RISALNIK - PLOTTER. Naziv: LADO ČERNOŠ, SAMOSTOJNI INOVATOR Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61117 Naslov: BRILEJEVA 19 Telefon: 061/558-374 Telefaks : Teleks : Kontakt: LADO ČERNOŠ 18. SL003-01003 NUDIMO VSE VRSTE ZADR V NAJŠIRŠIH BARVNIH PALETAH PO IZJEMNO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH ZA PODJETJA IN OBRTNIKE, SATEN IZ UVOZA. Naziv: BVD TRADING Kraj: KRANJ Pošta: 64000 Naslov: KAJUHOVA 28 Telefon: 064/211-874 Telefaks: 064/211-874 TgIgRs * Kontakt: VANJA RUPNIK 19. SL003-01088 - SVETOVANJE PRI USTANAVLJANJU INVALIDSKIH PODJETIJ / OBRATOVALNIC - INDIVIDUALNE OBRAVNAVE INVALIDNIH OSEB - 1-2 DNEVNI SEMINAR, VVORKSHOP INVALIDSKO PODJETNIŠTVO - 1-2 DNEVNI SEMINAR, USPOSABLJANJE MENTOR-JEV/INSTRUKTORJEV ZA USPOSABLJENJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEB - 1-DNEVNI SEMINAR ZA VODSTVENE IN VODILNE DELAVCE USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH SOEB - POTREBE IN MOŽNOSTI. Naziv: CENTER ZA REHABILITACIJO INVALIDOV CELJE Kraj: CELJE Pošta: 63000 Naslov: IPAVČEVA 6 Telefon: 063/27-321; 28-023 Telefaks: 063/21-937 Teleks: Kontakt: ČEDOMIR FABJAN 20. SL003-01101 IŠČEM ZAPOSLITEV Z ZNANJEM MADŽARSKEGA, SLOVENSKEGA IN HRVAŠKEGA JEZIKA - POGODBENO ALI REDNO. DELOVNE IZKUŠNJE: PREVAJANJE - KOMERCIALA. Država: 895 SLOVENIJA Kraj: ŠKOFJA LOKA Pošta: 64220 Naslov: PARTIZANSKA 43 Telefon: Telefaks: Teleks: Kontakt: ŽUŽA BALOG 21. SL003-01145 PROIZVAJALCI IZDELKOV ! VAŠE PROIZVODE OPREMIMO S ČRTNO KODO HITRO IN POCENI. S TEM VAM PRIHRANIMO ČAS IN ZAGOTOVIMO POPOLNEJŠE POSLOVANJE. Naziv: MONTOPREMA Kraj: IG Pošta: 61292 Naslov: STRAHOMER 2 Telefon: 061/662-056, 301 -243 Telefaks: T gIgRs* Kontakt: ERIKA SUSMAN 22. SL003-01175 IŠČEMO STIK S TRGOVCI MEDICINSKEGA SANITETNEGA IN STERILIZACIJSKEGA MATERIALA Naziv: RIKŠ & SLUGA, D.O.O. IMPORT - EXPORT Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SP. RUDNIK 1/31 Telefon: 061/171-150 Telefaks: 061/171-150 TgIgRs* Kontakt: JANEZ SLUGA 23. SL003-01185 UNIKATNI KERAMIČNI IZDELKI DOMAČE IN UMETNE OBRTI: - TRADICIONALNO LONČARSTVO - OKRASNI PREDMETI /SPECIALNE KERAMIČAR-SKE TEHNIKE/ - SVETILA - SODOBNO OBLIKOVANA UNIKATNA UPORABNA KERAMIKA. Naziv: BAHOR, UNIKATNA KERAMIKA IN LONČARSTVO, D.O.O. Kraj: TOPOLŠICA Pošta: 63326 Naslov: TOPOLŠICA 76 Telefon: 063/858-455 Telefaks: TgIgKs* Kontakt: IGOR BAHOR DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/150-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-01189 NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO SVETIL PRIMERNIH ZA TRGOVINE, IZLOŽBE, POSLOVNE PROSTORE, GOSTINSKE LOKALE, GALERIJE, STANOVANJA... PROJEKTIRANJE - SVETOVANJE - MONTAŽA. Naziv: ARTCOM Kraj: CEUE Pošta: 63000 Naslov: KAMNIŠKA ULICA 4 Telefon: 063/25-001 Telefaks: 063/24-001 Kontakt: LEONIDA LONČAR 2. SL003-01190 NUDIMO STORITVE ZAŠČITE INDUSTRIJSKE LASTNINE: - PATENTI - BLAGOVNE ZNAMKE - MODELI IN VZORCI. Naziv: ODVETNIŠKA PISARNA PUČNIK Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: LINHARTOVA 17 Telefon: 061/129-257 Telefaks: 061/129-087 Kontakt: ŽELJKO OŽEGOVIČ 3. SL003-01191 NUDIMO MAGNETNI NEV-TRALIZATOR VODNEGA KAMNA DELUJE NA PRINCIPU MAGNETNEGA POLJA VISOKO ENERGETSKIH TRAJNIH MAGNE- TOV. OPRAVLJA TALOŽENJE VODNEGA KAMNA, KOROZIJO ŽELEZA IN HKRATI RAZ-84 KRAJA OBSTOJEČI VODNI KAMEN NA NAPELJAVAH IN NAPRAVAH ZA VODO. PRIPOROČAMO, DA NEV-TRALIZATOR VGRADITE NEPOSREDNO PRED POTROŠNIKOM /BOJLER, POMIVALNI STROJ, KOTLI ZA CENTRALNO KURJAVO, PIPE, TUŠI.../ NEVRALIZATOR ZARADI NEGIBUIVIH DELOV NE POTREBUJE VZDRŽEVANJA IN SERVISIRANJA. PRETOK JE 241/MIN. IZVEDBA S PRIKLJUČKOM R 3/4'\ R 1/ 2” IN R 3/8". Naziv: ORODJARSTVO MENCIN MIRKO Kraj: GROSUPLJE Pošta: 61290 Naslov: POD GOZDOM C 5/ 14 GROSUPLJE Telefon: 061/772-094 Kontakt: MIRKO MENCIN 4. SL003-01206 IŠČEMO ZASTOPNIKE IN PRODAJALCE ZA PAKIRNE STROJE. Naziv: TTN - TOVARNA TRANSPORTNIH NAPRAV Kraj: CERKNICA Pošta: 61380 Naslov: PODSKRAJNIK 17 Telefon: 061/791-202 Telefaks: 061/791-737 Kontakt: JOŽEF ŠVELC 5. SL003—01222 NUDIMO IZVAJANJE TOPLOTNIH IN HLADILNIH IZOLACIJ NA OGREVALNIH IN HLADILNIH NAPRAVAH. Naziv: AB ZAŠČITA PROTI INSEKTOM - TERMOIZOLA-CIJE Kraj: LOGATEC Pošta: 61370 Naslov: TRŽAŠKA 9 Telefon: 061/552-103; 815-738 Kontakt: ALOJZ BERTALA-Nlč 6. SL003—01223 NUDIMO - MEHANSKA ZAŠČITA PROTI INSEKTOM - KOMARNIK OKENSKI IN VRATNI VLOŽKI ZA ZAŠČITO PROTI INSEKTOM. Naziv: AB ZAŠČITA PROTI INSEKTOM - TERMOIZOLA-CIJE Kraj: LOGATEC Pošta: 61370 Naslov: TRŽAŠKA 9 Telefon: 061/552-103; 815-738 Kontakt: ALOJZ BERTALA-Nlč 7. SL003—01233 POVPRAŠUJEMO PO VEČJIH KOLIČINAH MEDU /TOPLJENEM, TRD IN CVETLIČNI/. Naziv: OPTIMIZEM, D.O.O. Kraj: POSTOJNA . Pošta: 66230 Naslov: VOLARIČEVA 5 Telefon: 067/22-158; 061/ 117-086 Telefaks: 067/23-302; 061/ 152-061 Kontakt: TANJA AMBROŽIČ 8. SL003-01238 AMERIŠKO PODJETJE IŠČE ZAINTERESIRANA PODJETJA V SLOVENIJI ZA IZVOZ IZDELKOV V INDIJO, ALI UVOZ IZ INDIJE. /NPR. USNJE DIVJIH ŽIVALI, IZDELKI KEMIČNE INDUSTRIJE../. Naziv: GADA, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: LEKARNIŠKA ULICA 5 Telefon: 062/23-259 Telefaks: 062/223-162 Kontakt: ALOJZ KLEMENČIČ 9. SL003-01239 AMERIŠKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO BUČNICAH ZA PREHRANO, NARAVNO SUŠENE IN NESOLJENE TER LUŠČENE /GOLICE/. KOLIČINA: 1 KOM. 20 FITNI KONTEJNER PONUDBE ZBIRAMO: FAX: 062/223-162. Naziv: GADA, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: LEKARNIŠKA ULICA 5 Telefon: 062/23-259 Telefaks: 062/223-162 Kontakt: ALOJZ KLEMENČIČ 10. SL003-01242 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VSE VRSTE VARČNIH ŽARNIC - OSRAM, PHILIPS, G.E.... Z NAVOJEM E 27 OD 7 W /40 W/ DO 24 W/150 W. Naziv: ARTCOM Kraj: CEUE Pošta: 63000 Naslov: KAMNIŠKA ULICA 4 Telefon: 063/25-001 Telefaks: 063/24-001 Kontakt: LEONIDA LONČAR 11. SL003—01249 KOT ZASTOPNIK NEMŠKEGA CONRAD - ELEKTRONIKA NUDIMO PREKO 30.000 IZDELKOV S PODROČJA ELEKTRONIKE. Naziv: E - TRADING, D.O.O. Kraj: IDRIJA Pošta: 65280 Naslov: ST. ROZMANA 21 Telefon: 065/72-312 Telefaks: 065/71 -384 Kontakt: RINALDA FURLAN 12. SL003-01251 NUDIMO EXKLUZIVNI PROGRAM UČENJA ANGLEŠKEGA JEZIKA NA ZABAVEN IN OTROKU ZANIMIV NAČIN. NAMENJEN JE OTROKOM OD 4 DO 12 LETA. V KOMPLETU SO 4 AVDIO KASETE IN PRIROČNIK. PRIMERNO DARILO ZA NOVO LETO! Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBUANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 13. SL003-01252 NUDIMO PROIZVODE ZA USTNO HIGIENO; ZOBNE PASTE, ZOBNE ŠČETKE, ZOBNE NITKE, USTNE VODE, STOMATOLOŠKA PARA-FARMACEVTIKA. Naziv: K.A.M. - SALVIA, D.O.O. Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: POD TRANČO 2 Telefon: 061/151-039 Telefaks: 061/122-039 Kontakt: LOJZKA VRHUNC 14. SL003-01253 PONUDBA DOBAVITEUA KABLOV IZ NEMČIJE: - KABEL IZDELAN IZ IZOLACIJ NA SILIKONSKI OSNOVI, Fl-NOŽIČNI POKOSITRAN BAKREN VODNIK OD 0.75 DO 6 MM2, OD 2 DO 20 ŽILNI. TEMPERATURNO PODROČJE - 60 DO + 180 STOPINJ CELZIJA /KRATKOTRAJNO 200 STOPINJ CELZIJA/. - OSTALI PODATKI: NAZIV- NA NAPETOST 500 V, PREIZKUSNA NAPETOST 2.000 V 15 X PREMER KRIVLJENJA /OSTALO PO UDE 0250/. Kraj: VELENJE Pošta: 63320 Telefon: 063/851-954 Telefaks: 063/851 -954 Kontakt: DANIEL KNEZ 15. SL003-01254 PONUDBA DOBAVITEUA KABLOV IZ NEMČIJE: - KABEL S POLIURETANSKO IZOLACIJO /UDE 250/ IN Fl-NOŽIČNIM VODNIKOM KABEL IMA ODLIČNE LASTNOSTI: VZDRŽUIV IN ODPOREN PROTI OUU, NAFTI, LUGU, KISLINAM, ULTRAVI-OLETNI SVETLOBI, SE NE MAŽE. POSEBNOST: NA KABLU JE LAHKO VSAKIH 500 M OZNAČENO IME KUPCA. Kraj: VELENJE Pošta: 63320 Telefon: 063/851-954 Telefaks: 063/851 -954 Kontakt: DANIEL KNEZ 16. SL003-01255 IZDELUJEMO RAZLIČNE TIPE DIDAKTIČNIH IGRAČ, PRIMERNIH ZA SESTAVLJANJE IN GRADNJO RAZNIH VRST KONSTRUKCIJ, KOT SO HIŠE, GRADOVI, MOSTOVI, VOZILA IN DOMI-ŠLIJSKO OBARVANIH STRUKTUR. PRIMERNE SO ZA IGRO POSAMEZNIKOV IN SKUPIN ZA STAROST OD 1,5 DO 7 LETA STAROSTI, SPODBUJAJO OTROKOVO USTVARJALNOST, DOMI-ŠUIJO, VSTRAJNOST IN NATANČNOST, PRIPOROČ-UIVE ZA VRTCE. Naziv: KOVINOPLASTIKA BURJA DRAGO DOMŽALE Kraj: DOMŽALE Pošta: 61230 Naslov: LOBODOVA 7 Telefon: 061/713-106; 721 -572 Telefaks: 061/713-106 Kontakt: DRAGO BURJA 17. SL003-01260 ITALIJANSKO PODJETJE NUDI STORITVE PROJEKTIRANJA, INŽENIRINGA IN DOBAVA OPREME ZA LESNO INDUSTRIJO VEZANO TUDI NA FINANČNO PLAT INVESTICIJ. DOBAVA POSAMEZNE OPREME IN STORITEV. Naziv: TRIMAC S.R.L. Država: ITALIJA Kraj: TRST PnA1 ai Naslov: VIA DELLE ZUDECC-HE N.1 Telefon: 040/369-091 Telefaks: 040/367-407 Kontakt: ALESSIO KRIŽMAN 22. SL003-01302 POVPRAŠUJEMO PO PROIZVAJALCIH BOMBAŽNIH NOGAVIC V SLOVENIJI ZA NAŠO BLAGOVNO ZNAMKO. NAROČILO VEČJIH KO- LIČIN. MOŽNOST DOLGOROČNEGA SODE- LOVA-NJE. Naziv: OPTIMIZEM, D.O.O. Kraj: POSTOJNA Pošta: 66230 Naslov: VOLARIČEVA 5 Telefon: 067/22-158; 061/ 117-086 Telefaks: 067/23-302; 061/ 152-061 Kontakt: TANJA AMBROŽIČ 23. SL003-01305 IZDELUJEMO RAZLIČNE HIDRAVLIČNE ELEMENTE: - HIDRAVLIČNI RAZVODNI-Kl - AVTOMATSKE SPOJKE - KROGELNI VENTILI - RAZVODNI VENTILI - VARNOSTNI VENTILI. Naziv: KUUČAVNIČARSTVO FRATAR JOŽE Kraj: DRAVOGRAD Pošta: 62370 Naslov: MARIBORSKA 143 Telefon: 0602/83-540 Telefaks: 0602/83-540 Kontakt: JOŽE FRATAR 24. SL003-01310 SMUČARSKE VLEČNICE Z DVOJNIMI IN ENOJNIMI SIDRI. NADGRADNJA GOZDARSKIH TRAKTORJEV IN KAMIONOV, IZDELAVA GOZDARSKE OPREME IN OPREME ZA SMUČARSKE VLEČNICE. Naziv: GOZDNO GOSPODARSTVO, TOZD TRANSPORT IN SERVISI Kraj: SLOVENJ GRADEC Pošta: 62380 Naslov: PAMEČE 84 Telefon: 0602/42-061 Telefaks: 0602/42-170 Kontakt: DRAGO POGO- REVC 25. SL003-01317 PONUJAMO SLEDEČI PROIZVODNI PROGRAM: - ŠPE-DICIJSKE PRIKOLICE IN POLPRIKOLICE - CISTERNE PRIKOLICE IN POLPRIKOLICE - KIPER PRIKOLICE IN POLPRIKOLICE - NIZ-KONOSEČE PRIKOLICE IN POLPRIKOLICE. Naziv: GORICA PRIKOLICE, D.O.O. Kraj: ŠEMPETER PRI GORICI Pošta: 65290 Naslov: UL. GORIŠKE FRONTE 46 Telefon: 065/31-411 Telefaks: 065/31-121 Teleks: 38-280 Kontakt: BRANKO GULIČ DODATNE INFORMACIJE 0 DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, UUBUANA, TEL: 061/150-122, FAX: 061/219-536 IN NA OB- 1 JA k. ULJ AL! % •s GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Eno drži kot pribito, tudi vvztrajnemu in trmastemu Marjanu Gaberšku, direktorju Modnega salona v Velenju in neutrudnemu organizatorju Ballantine’s Club VIP club, v Velenje ni uspelo spraviti dvesto najpomembnejših Slovencev. Potrdilo se je reklo, da sprta Slovenca ne spraviš skupaj tudi, če ju vol z vrvjo vleče. Torej to, kar organizatorji drugovrstnih srečanj in javnih shodov že poznajo in je Gaberšek mislil, da lahko mreža na teniškem igrišču le premosti. Na že omenjenem turnirju ob velenjskem jezeru, sta od dvestotih povabljenih manjkala vsaj dva, trenutno (ne) slavna Slovenca: J. Janša in J. dr. Drnovšek. Bilo pa je tam v resnici videti kaj pisano druščino, ki se je do iznemoglosti dajala z loparji, do sončnega zatona, ki je ovenčal C. Ribičiča. Najpotrebnejšega te zmage. Viski, dodobra postaran je tekel v litrih, Avto hiša Claas je poleg železnih žrebcev dala na ogled dolgonoge, dvonožne srne, ki so žal potisnile v ozadje pozneje izbrane velenjske lepotice in J. Jermana, ki je s točnim prevodom delne izjave nekdanjega mariborskega kolega, zdaj baje poslanca, zakuhal pravo lokalno, vendar kljub temu politično afero. Kar je najpomembneje: vsi so ostali - živi. i® Foto: LucaS