IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1, JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA 28-97 TE S. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN LJUDI ZA GORENJSKO SREDA, 24. AVGUSTA 1960 Pred novim šolskim letom Izobraževanje kadrov se prilagala potrebam DANES BODO NA SEJI SVETA ZA ŠOLSTVO E?EGLEDALI^KAKO SE URESNIČUJEJO NAČELA ^PRENOSU PRISTOJNOSTI V STROKOVNEM ŠOLSTVU IZ OKRAJA NA OBČINSKE LJUDSKE ODBORE, ZDRUŽENJA IN USTREZNE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE" ^^^^^^^ ■1 j Kranj, 23. avgusta Jutri bo v Kranju seja Sveta šolstvo pri OLO. Na dnevom redu je razprava o prilaganju strokovnih šol potrebam našega gospodarstva in družbe-*' ureditvi, ^fašanje c teh in Gre za konkretno prenosu pristojno-šol iz okrajnih okvirov sa občinske ljudske odbore, go-Bodarska združenja ali podjelu ^° Sl"er je nakazala že posebna za šolstvo in skušal najti ustrezne oblike za čimuspešneje uveljavljanje reformirane šole. Kako izpolniuiemo načrt Kranj, 23. avgusta Organi okrajnega ljudskega odbora v Kranju so pripravili potrebne podatke za sejo Sveta za plan in finance, ki bo v če- IUC,ja Zv6Zne 1J" , 6 trt<*, 25. avgusta. Razpravljali takim načelom bodo Q izpolnjevanju gospodar_ skega načrta v našem okraju. — Tako je predvidena razprava o finančnem stanju OLO in ObLO ob zaključku letošnjega prvega polletja, za tem poročilo in razprava o izpolnjevanju proizvodnih nalog po količini v gospodarskih organizacijah kakor to predvidevajo postavljeni gospodarski načrti, o izpolnjevanju izvoza, o zaposlevanju in podobno. Prav tako je na dnevnem redu seje predlog o načinu dajanja posojila uslužbencem OLO za gradnjo stanovanj, predlog o kreditu v višini 15 milijonov dinarjev Tovarni hladilnih naprav v Škofji Loki in druge zadeve. 8,.Je strinjal tudi Okrajni ljudje «dbor na 41. seji, ko je bilo vprašanje na dnevnem redu. ^ 11 tem je važna ugotovitev, 80 Pni vseh občinskih orga-kjer so o tem razpravljali, lftVe''k'm razumevanjem in za-v°lJstvom ^°VojjStVom sprejemaij (0 j^.0, Na raznih sejah Svetov za l„ Stv° Pri OLO, na združenjih kat • Da dclavskln svetih ne-erin večjih podjetij, ki bodo prevzeli take šole v svojo pri- hov;l°St' so 0 l,reJa"Ju šol. o nji-^ Potrebah in perspektivah ttos^avlJali s popolno odgovor-h0vJo k«t o sestavnem delu nji-ij, e Politike in njihovega dela. vimPomeni- da so te šole s pr-ue ^nem ten razprav imeli za Vse '.a° "-i'"0^ stvar. Pred-^J*1 ie značilna priprava učnih 0 «;.?v 1,1 novih predmetnikov. Prireditve, kakršne so se v zadnjih letih na Gorenjskem že pre bal na Jezerskim in Pastirski rej v Planici), so za turizem nedvo turistov, ki si z zanimanjem ogledajo bogastvo gorenjskih narod In prav zato, da tudi zanamcem ohranimo vsaj delček življenja prizor iz Pastirskega reja, ki je bil v nedeljo cb vznožju 125-mladanski odhod živine v planino in jesenski prihod živine iz dvema pastirskima praznikoma v Ratečah, so nastopali najsta stari, ki so ta pastirski praznik Priprave za izdelavo petletnega načrta ■kih "jih razpravljajo na gospodar- '»in Mlu«-'»jin, na »oupravnJh G nih »od Skl in dru-priprava pro -ratka. letošnja »lro,rama za te šole ni več zgolj Ve$ °v,l° pedagoška stvar, marcih J*1^^ cm stvar družbenih in dar /V^kih potreb, stvar gospoja ln organizacij, katerim so *e*U^' "amenjenc. To je naj lei«^ Syeti in drugi organi pred dr? njini ,tav,^i J?eJah' ii !t* stališča. Razpravljajo tu-verz ,programih delavskih uni-Po h . izobraževalnih centrov P0t»jetjih. Uveljavljanje občinskih J.e ^soiovilo, da se izobraže-e kadrov v resnici prilagaja potrebam. Hkrati pa Tudi zbornice posameznih dejavnosti izdeluješ© perspektivne načrte v sodelovanju z občinami šolskim letom raz-J° o celotnem problemu °vneućevar»jo nagrajevanja po fa b ,u ki Je dejal, da mo-PriiJ 1 tu seminar skromen do- n^^emu najhitrejšemu in prehodu iz seiia- h ** ''»tei««,)____ .... «aj ' L!(r;1 i''\':in jc po učinku j<< »lovenm uvedeno žo « veniji ^ru/nf^"1'' i--' 1,1 fvn^lah (v ?»Sa v LjublJanl- ho! °ritii v ti.skar-Nli za Slovenijo in centralo NB za Slo- venijo), računajo pa, da bodo v septembru letos že vse podružnice v Sloveniji vsaj z delom uslužbencev prešle na obračunavanje po učinku. V prihodnje bo treba v bankah uvesti tak sistem nagrajevanja, da bodo vsi dohodki vseh uslužbencev v celoti edvisni od delovnega učinka. Za to pa bo treba z analitsko oceno delovnih mest utrditi realna merila za nagrajevanje, realne časovne normative za vsa dela. Na seminarju" sta nato danes predavala Uja Jurančič o nagrajevanju po delovnem učinku v bankah in Janko Rozman o si- stemu ekonomskih enot v gospodarskih organizacijah. V sredo, četrtek in petek bodo na sporedu še tale predavanja: Principi nagrajevanja v gospodarskih orgii-nizacijah (Roman Albreht), Metodologija normiranja bančnih poslov (Ilja Jurančič in Martin Lorbar), Principi nagrajevanja po delovnem učinku v bankah (Franc Vrabec in Ilja Jurančič) in Utrjevanje realne sistematizacije in plačnoga fonda (Franc Vrabec). Praktični del seminarja bo v podružnici NB v Kranju. Seminar o delovnem učinku v bankah je že drugi iz senje, ki jih prirejata centrala NB za Slovenijo in Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju. Prvi sen minar je bil za podružnice NB LRS, sedanji je za centrale NB FLIU, naslednji bo za komunalne banko LRS in nato še za komunalne banke FLRJ. Vsi seminarji so v Kranju. -t in soodločali o celotnem usmerjanju gospodarske politike v njihovih komunah. V ta namen bodo okrajni organi pošiljali tudi vse zbrane podatke in elaborate z ustreznimi dopolnitvami in sistematičnimi podatki občinskim organom. Posamezne občine so že ustanovile tudi posebne komisije za določeno dejavnost, ki bodo zbirale in pretresale skupne predloge za gospodarski razvoj v prihodnjih petih letih. Zlasti je po občinah predvidena široka razprava o komunalni in gradbeni dejavnosti. Hkrati po občinah zaključujejo z zbiranjem podatkov in predlogov o razvoju trgovinske, obrtne in gostinske dejavnosti. Seveda v tesnem sodelovanju s tovrstnimi okrajnimi zbornicami, ki prav tako tokrat ne bodo izdelovale teh načrtov ločeno, marveč skupno z občinskimi organi. Tako se pri sedanjem delu v pripravah za petletni načrt močno uveljavljajo občinski organi. -1. c. Prva sončna peč v Jugoslaviji Po daljših pripravah je začela v ponedeljek na hribu Bernardin nad Piranom obratovati prva jugoslovanska sončna peč, ki bo služila za taljenje rud, pri čemer so potrebne velike temperature. Po dveletnih konstrukcijskih pripravah v okviru dejavnosti Metalurškega instituta ljubljanske Univerze so pri ponedeljkovem poskusu dosegli v peči temperaturo 3000 stopinj Celzija. pleskarska dela često čakajo po tri tedne in več, da pridejo na vrsto. Hkrati pa tudi nove servisne delavnice, kamor bodo postavili ustrezne stroje in orodje, omogočajo polno zaposlitev doio čenemu številu delavcev. To bodo uredili že prihodnji mesec. Potem, kot zagotavljajo, bodo lahko hitreje opravljali zahtevana popravila in druge usluge. cej uveljavile (Kravji bal in Kmečka ohcet v Bohinju, Ovčarski mno velikega pomena, saj privabijo veliko domačih in tujih nih noš in običajev, ki v poslednjih letih vse hitreje izgir 5ajo. naših prednikov, so te prireditve še pomembnejše. — Na sliki je metrske skakalnice v Planici. Na prireditvi, ki prikazuje spo-planine ter številne običaje in narodne plese v zvezi s tenis* rejši Ratečani in Rateeanke v narodnih nošah, tudi po 80 in 90 let še sami doživljali (Foto Triler) Servisna služba stanovanjskih skupnosti v Kranju opo ne zmorejo Servisna služba stanovanjskih skupnosti v Kranju, ki je bila ustanovljena aprila letos, se je že zelo uveljavila. Ze do sredine junija je imela za okoli 1,370.000 dinarjev opravljenih uslug. — Toda delo je bilo doslej zalo težko, ker niso imeli prostorov. V kratkem pa bodo odprli nove prostore, ki so jih za bore 200.000 dinarjev preuredili v Tavčarjevi ulici 45. Tam bo delavnica za kleparsko in ključavničarsko dejavnost, delavnica za pleskarstvo in isteklarstvo ter delavnica za mizarstvo ter ustrezne pritikline in sanitarije. Seveda bodo opravljali tudi druge vrste uslug kot na primer elektroinstalaterska, vodoinstalaterska, krovska in druga dela. Največ naročnikov imajo iz območja stanovanjske skupnosti Center, in sicer okroglo 35 odstotkov 00 vrednosti od vse dosedanje dejavnosti. Toda vedno več je naročnikov tudi iz območij: Primskovo, Gorenja Sava in Zlato polje, pa tudi iz Stražišča in Vodovodnega stolpa, dasi so v teh območjih nekatere stanovanjske skupnosti imele posamezne vrste uslužnostnih dejavnosti že urejene. V praksi se namreč postopoma oblikuje ugotovitev, .da posamezne obrtne dejavnosti niso rentabilne za ožji obseg. Servisna služba stanovanjskih skupnosti je med drugim prav zato lahko dokaj cenejša od ostalih, zlasti pa od obrtniških podjetij. Zato ni čudno, da se te službe že poslužujejo tudi privatni stanovalci nasploh in ne samo hišni sveti oziroma stanovanjske skupnosti. Toda dosedanje poslovanje tega servisa je samo v popoldanskih urah s honorarnimi delavci. Skupno je kakih 20 delavcev, k" se po navodilih servisa v popoldanskih urah porazgubijo na vse strani Kranja. Toda samo s honorarnimi delavci v popoldanskih urah ne zmorejo več toLi-kih naročil. Zlasti prosilci za statlstje veh is DOMA... BEOGRAD, 23. avgusta -Na beograjskem sejmišču so davi ob 9. uri slovesno odprli IV. mednarodni sejem tehnike in razstavo jedrske energije. Na sejmu razstavlja 420 domačih in 709 tujih razstavljavcev iz 25 držav. Na slavnostnem začetku so bili med drugimi navzoči tudi predsednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambolič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranko-vič, član Izvršnega sveta Marjan Brccelj in člani diplomatskega zbora. Sejem tehnike bo trajal do 2., razstava jedrske energije pa do 18. septembra. ... IN PO SVETU SAN JOSE, 23. avgusta - AFP poroča, da bo svet ministrov za zunanje zadeve Organizacije ameriških držav začel danes v San Joseju obravnavati spor med Združenimi državami Amerike in Kubo. Razprava bo potekala na podlagi ameriškega predloga o boju zoper nevarnost vmešavanja drugih držav v zadeve ameriških držav. — Kuba pa je obtožila ameriško vlado, da izvaja gospodarski pritisk, o katerem so že razpravljali na zasedanju Varnostnega sveta. IZ NAŠIH KRAJEV Korenina iz Semperita NAŠ RAZGOVOR SFMPERIT! To ime je v kartoteki nekdanje policije za časa protiljudskih režimov pomenilo gnezdo upora, središče revolucionarjev, zbirališče nevarnih ljudi, »Leskovškove bande«. Organizator vsega tega pa je bila tamkajšnja celica komunistov, prva taka organizacija v Kranju. Korenine Semperita (sedanja Sava) so seveda vodile v vse druge kolektive in v delavska predmestja. Med prvimi komunisti je bil tudi Stane Toplak, ki prav te dni skromno in neopazno praznuje svojo petdesetletnico. Že 1933. leta so ga delavci Semperita izvolili za delavskega zaupnika, leto kasneje pa je bil že sprejet med komuniste. Samo 7 jih je bilo. Stane je z vso vztrajnostjo, odgovornostjo in predanostjo sodeloval v vseh napred- pali od bolečin, po licu so tekle znojne srage toda — besede ni bilo. Razočarani ob popolnem neuspehu z »zasliševanjem« so ga poslali v Mauthausen, kjer je Toplak v »štrafkompaniji« prav s trdno vero v življenje in končno zmago pravice, kljuboval vsem grozotam. Prav tako kot pred tridesetimi leti v Semperitu, je Toplak tudi danes še zmeraj delaven, skromen, tih in neumoren graditelj boljše bodočnosti. Takega poznajo delavci tovarne Oven v Kranju, kjer je že dolga leta direktor, prebivalci njegovega terena na Zlatem polju, kjer je še zmeraj vnet politični organizator, takega ga poznajo v občinskem in okrajnem političnem aktivu, v organizacijah ZB in drugod. Kot takemu, kot neusahljivi korenini starega komunista, mu ob tej priložnosti čestijajo številni tovariši iz predvojnega ilegalnega dela, iz internacije in povojne dejavnosti. Tem čestitkam se pridružuje tudi naša redakcija. Razgovor s predsednikom sindikata ČP Gorenjski tisk VSE JE PRIPRAVLJENO Več kot 500 novih obrazov iz vse Slovenije se bo jutri, 25. avgusta, zbralo v Kranju. Pričele se bodo XIII. letne športne igre, nad katerimi je prevzel pokroviteljstvo predsednik OLO Kranj, tov. Vinko Hafner. Grafičarji iz vseh slovenskih grafičnih podjetij, 14 po številu, bodo kot vsako leto pomerili svoje moči v velikem športnem srečanju. — Kranjski športni objekti bodo v dneh od 25. do 28. avgusta polni nogometašev, atletov, odbojkašev, strelcev, plavalcev, pinkponkašev in keglja-čev. Sindikalna organizacija v ĆP Gorenjski tisk se kot organizator tega praznika grafičar j ev že dalj časa marljivo pripravlja, da bo v dneh tekmovanja vse najbolje in naj-svečanejše urejeno. Prosili smo predsednika omenjenega sindikata, tov. Matijo Cerneta, naj nam še on pove nekaj besed o tekmovanju in o zadnjih pripravah nanj. »Grafične športne igre so doslej organizirali le v večjih mestih kot so Ljubljana, Celje, Maribor. Dejstvo, da se bodo le-te letos prvič odigrale v Kranju, dovolj zgovorno priča, da je grafična industrija napravila v Kranju korak naprej, vsekakor pa je to afirmacija naše tiskarne v republiškem in državnem merilu. Rekordna udeležba na teh igrah — saj je prejšnja leta tekmovalo le okrog 300 tek- movalcev, kaže, da grafična industrija v sklopu vsega napredka napreduje strokovno in številčno,« nam je dejal tovariš Čeme. »Kako pa je glede športnih igrišč?« »Pri organizaciji tekmovanja nam v veliki meri pomagajo športne podzveze, ki so oskrbele tudi vsa igrišča. — V atletiki in nogometu bodo tekmovanja na igriščih Triglava in Mladosti, v odbojki v Savskem logu in na igrišču Gumarske šole, namizni tenis se bo odvijal v Sindikalnem domu in na osemletki Simon Jenko, šah prav tako v Sindikalnem domu, plavanje na Mestnem kopališču in strelja- nje v dvorani Zadružnega doma na Primskovem. Vsekakor bi bilo vsem ljubo, če bi bila nekatera tekmovanja že na novem športnem igrišču, vendar se bodo tekmovalci kljub temu povsod potrudili po svojih najboljših močeh.« »V katerih disciplinah bodo nastopili člani vašega sindikata?« »Člani našega podjetja bodo prvič sodelovali v vseh športnih panogah. To vsekakor kaže na veliko športno dejavnost v našem kolektivu. Le-ta je še prav posebno potrebna za vse grafičarje, saj imajo pri svojem delu vsakodnevni opravek s škodljivimi snovmi, predvsem s svincem.« Počakajmo še nekaj dni. V nedeljo ob 15. uri, ob zaključku iger, bodo vsi nastopajoči in gledalci seznanjeni s potekom in z rezultati finalnega dela tekmovanja. M. F. J Odslej „Domovi igre in dela" V četrtek, 18. avgusta, je imel vzamemo najvažnejše ugotovitve Svet za šolstvo ObLO Kranj se- s tega sestanka in prejšnjih raz- stanek, na katerem so govorili o prav. nekaterih važnih spremembah in S pričetkom šolskega leta bo zadevah otroških vrtcev v Kra- v mestu 5 vrtcev in sicer: Huje- nju. Sestanka so se udeležile tu- Planina, na Primskovem, Tugo di vse upravnice kranjskih otro- Vidmar na Cesti JLA, Za vodo- ških ustanov. Ker stanje in na- vodnim stolpom in na Levstiko- stale spremembe v otroških vrt- vi 6. Slednjega prav sedaj adap- cih občane izredno zanimajo, po- tirajo iz stanovanjske hiše in bo Tih delavskih organizacijah. Bil je član rdeče organizacije, obrat-?ii zaupnik, član Svobode in Vzajemnosti, kjer se je udejstvoval ne le kot tajnik, marveč kot aktiven igralec, pevec .. . Prav tako je bil član naprednih sindikalnih m strokovnih organizacij ter povsod s konkretnim delom v stikih z ljudmi in delavci v organizacijah in društvih uveljavljal načela in naloge, ki mu jih je dajala Partija. Tak je bil Toplak tudi ob dne mladih Živahna priprave LM na Jesenicah Jesenice — Tovarniški komite nem mladinskem festivalu, ki bo Ljudske mladine Slovenije v posvečen 20-letnici revolucije in Železarni Jesenice bo konec Dnevu mladosti. Festival bo le- oktobra pripravil republiško po- tos presegel okvire jeseniške ob- svetovanje mladih kovinarjev in čine, saj bo tu srečanje mladi- metalurgov Slovenije, kjer bo- ne iz vse Gorenjske in po vsej virokupa"cUe7zato se""je"nioril do- predy.sem razpravljali o vlogi verjetnosti tudi republiška re- že junija 1911 umakniti v ilegalo. Z veliko vnemo je sodeloval na raznih sestankih in pripravah za ljudsko vstajo. Ves srečen je organiziral prvo kranjsko četo in bil tudi njen komisar. Toda že drugo jutro, ko so od pobočja aitoržiča odjeknile zaprisege bor-oev iz 65 grl, so bili obkoljeni. Z malo skupino se je Stane prebil •z obroča, toda že naslednji dan se ga pri Jezerskem prijeli. Skoraj dva meseca so ga mučili v begunjskih zaporih in izsiljevali izjave. Vedeli so, da so Toplaku znane vse organizacije KP, OF, da pozna vse sovražnike nacizma okrog Kranja. Toda Stanetova •ista so se ob vsakem izsiljevanju samo stisnila, zobje so škri- mladih ljudi v samoupravljanju vija mladinskih odrov in o delu Ljudske mladine v gospodarskih organizacijah. Obenem bo tu tudi posvetovanje o vlogi Kluba mladih proizvajalcev v gospodarskih organizacijah. služil stanovanjski skupnosti Zlato polje. V dosedanjem »Domu šolske mladine« (pri Peter-linu) ne bo več otroškega vrtca, temveč le začasna pomožna kuhinja za vrtec Tugo Vidmar, dokler pri tem vrtcu ne bodo uredili prostora za kuhinjo in jedilnico, ki bo tako velika, da se bodo lahko v njej hranili otroci iz vseh vrtcev mesta, pa tudi tisti, ki v domovih ne bodo imeli oskrbe, pa bi se iz kakršnihkoli razlogov v njih radi hranili. Načrti za adaptacijo so že gotovi in računajo, da bodo že letos pričeli z delom. Vrtec bi nujno potrebovali tudi v Stražišču, saj čaka nanj 200 otrok, vendar za sedaj še ni ustreznih prostorov. Ti zavodi s samostojnim finan-siranjem bodo služili predšolskim in šolskim otrokom in jih bodo upravljale stanovanjske skupnosti. Vsi bodo imeli skupen naziv »-Dom igre in dela-«. -an V četrtek so udeleženci V. zle-ta Zveze tabornikov Slovenije obiskali Begunje in Drago, kjer so si ogledali muzej talcev, preurejen iz nekdanjih kaznilnic, in grobove talcev. Z zletnega prostora ob Šobče-vem bajerju je odšlo skoraj 500 tabornikov iz vseh krajev. Na grobovih talcev v Dragi so taborniki priredili majhno svečanost. Koprčani so zapeli nekaj revolucionarnih pesmi, nato pa je spregovoril nekdanji komandant Prešernove brigade, tovariš major Prežel j. Pripovedoval je o borbah na Gorenjskem ter o osvoboditvi 700 ujetnikov *z porov begunjske kaznilnice. " muzeju talcev je tabornike v^ dila tovari.šica Ivanka Sorli, V je bila tudi sama zaprta v ™ gunjah. Taborniki so se s tem spet dolžili spominu tistih, ki so & vovali svoja življenja za boljše življenje. Dan pred tem so bili po naseljih tabornikov veliki tab<^ ni ognji z naslovom »Gorenj*** v borbi in izgradnji«, kjer " govorili znani borci iz NOB. Ž-r V. republiški festival Neutrudljlvl wM\ tehniki JESENICE — Z delom ljudske tehnike po šolah vsekakor v JESENICE — Na zadnji seji kranjskem okraju prednjači je-sekretariata Ljudske mladine seniška občina. Zasluge za to Slovenije so razpravljali o sode- ima občinski odbor LT Jesenice, lovanju med našo in koroško kj se nenehno trudi, da bi svojo mladino. Tu so govorili pred- dejavnost kar najbolj razširil vsem o sodelovanju na kultur- med šolsko mladino. Ce pogleda-nem in športnem področju, ka- mo dejavnost Ljudske tehnike kor tudi o morebitnem srečanju „a posameznih šolah, lahko ugo-gorenjske, primorske in koroške tovimo, da se prav na vseh šo- ka, ki se je o njihovem delu naj-pohvalneje izrazil. -an tifi mladine. Jesenice — Te dni je bil na Jesenicah sestanek o 10. jubilej- -VI VPRAŠUJETE - Ml ODOJVARJ'MD- KOLIKO LAHKO NESEM CEZ MEJO? Bralec z Jezerskega Koliko blaga in kakšne vrste ter v kolikšni vrednosti bodo lahko nosili čez mejo po sporazumu o maloobmejnem prometu, ki je začel veljati pred kratkim? Odgovor Kot smo se pozanimali na oddelku za notranje zadeve lahko vsak koristnik propustnice o maloobmejnem prometu prinese čez mejo mesečno blago v vrednosti do 3.500 dinarjev, medtem ko lahko avstrijski državljani nesejo če/ mejo mesečno blago v vrednosti do 10.000 šilingov. Vse korist-nike propustnic za maloobmejni promet hkrati obveščamo, da se začasni neuradni seznami o materialu, ki ga lahko nesejo čez mejo nahajajo na občinskih ljudskih odborih, ki so v tem obmejnem pasu. Na oddelku za notranje zadeve v Kranju so doslej že izdali nekaj propustnic in so jih avstrijske oblasti že vidirale, tako da so jih koristniki že dobili. ALI LAHKO DOBIM PROPUSTNIOO ZA MALOOBMEJNI PROMET? K. A. iz Zgor. Bele V zvezi z objavljanjem v radiu in dnevnem časopisju o maloobmejnem prometu z Avstrijo me zanima, če lahko dobim propustnico, čeprav sem oddaljen od državne meje 30 kilometrov. Odgovor Na oddelku za notranje zadeve v Kranju so nam povedali, da do stalne obmejne propustnice niste upravičeni, ker ste izven pasu, ki je določen za maloobmejni promet med vladama Jugoslavije in Avstrije. Lahko pa potujete z rednim potnim listom. ALI JE VOZNIŠKI IZPIT VELJAVEN? K. A. iz Zgor. Bele Od 1. maja do 1. julija letos sem bil z XII. gorenjsko MDB »Jože Janežie« na avtomobilski cesti. Tam sem razen kinooperaterskega tečaja obiskoval tudi avto-moto tečaj in ffieer Za A kategorijo, kjer sem opravil tudi vozniški izpit. Zanima me ali sem upravičen do vozniškega dovoljenja, ali moram tu ponovno polagati Izpit. Odgovor Po predpisih je določeno, da vozniški izpit za motorna vozila, ki ste ga opravili na avtomobilski cesti ne velja. Ce hočete dobiti vozniško dovoljenje piorate izpit ponovno opraviti pri prometnem odseku oddelka za notranje zadeve v Kranju. lah ukvarjajo s to ali z ono zvrstjo Ljudske tehnike. Z delom v modelarskih, filmskih, radijskih in avto-moto krožkih pa so učenci nadaljevali tudi med počitnicami. V okviru občinskega praznika so mladi tehniki jeseniške občine pripravili razstavo Ljudske tehnike. Razstavo si je ogledal tudi predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošck-Lu- Kranj — Molorizacija v naših krajih je iz dneva v dan večja. Zlasti v zadnjem letu le-ta skokovito raste, tako da bo kmalu po naših mestih nastalo resno vprašanje parkirnih prostorov, garaž, servisov itd. Poglejmo samo nekatere številke, ki so jih zabeležili v Kranju. V letu 1957 jc imel Kranj 230 vseh vozil. V letu 1959 že 1190, letos pa je bilo do 20. avgusta registriranih že 1350 vozil. Samo lani so v Kranju registrirali nad 100 vozil. — Računajo, da bo do konca leta zabeleženih 2000 motornih vozil. Tako bo imel vsak 10 meščan že motorno vozilo. V tem mesecu so bila povsod po Sloveniji okrajna tekmovanja traktoristov. Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije pa prireja s sodelovanjem Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo ljudske republike Slovenije in kmetijskih zadružnih organizacij še tradicionalni V. republiški festival kmetijskega strojništva, ki bo v Murski Soboti v petek, soboto in nedeljo, to je 26.—28. tega meseca. Tekmovali bodo najboljši traktoristi iz vse Slovenije, ki so na okrajnih prvenstvih zasedli najboljša mesta. Iz Gorenjske se bo tekmovanja udeležilo predvidoma 6 tekmovalcev. Po predvidenem programu bo v petek zvečer otvoritev festivala in zborovanje traktoristov v dvorani hotela Zvezda, v soboto pa od 6. do 18. ure tekmovanje traktoristov in mladih zadružnikov v vseh disciplinah na zemljišču kmetijskega posestva Rakičan. V nedeljo dopoldne bo v kino dvorani zborovanje o kmetijski problematiki Pomurja. Sledila bo povorka kmetovalcev in kmetijskih strojev. 0 razglasitvi rezul- tatov tekmovanja in razdeli nagrad bomo še poročali. -3» REKONSTRUKCIJA DELA V ZlCNI VALJARNI | Jesenice — Obrat žične v*"*-c ne v Železarni na Jesenicah g vsekakor eden najstarejših najbolj zastarelih obratov v podjetju. Te razmere so sililc obnovitvi oziroma k rekonstr ciji hale. Trenutno je v delu P va faza hale, ki bo segala nc*.. Ost*11 ko do valjavniške proge. del pa bodo začeli graditi Prl1, .H te/k'" In*** etr** nje leto. Delo jc spričo tal zelo težavno, saj so pru mi v j 1 [P' ID K^J \U Ll L ni kopati tudi 12 do 18 m«" .j globoke temelje za glavne noS1r ce. Delo kljub temu dobro naPr^ duje, valjavcem pa se v kra't^-j času obetajo novi svetli in z1*1, prostori. AJDA ZE CVETE IN VOV*° MEDI . j Prva ajda na Gorenjskem Je.^ svojim cvetjem že spremil* številne parcele v bele P°W ^ Zadnja izboljšava vremena Pa rast ajde še posebno ugodno VP va. Ce bo vreme še naprej 1 naklonjeno, kmetovalci pri*"9 fle jejo zelo lep pridelek, vend»r,^ tolikšnega kot lani, ko J°v>aJ j ponekod zrasla tudi do vi*101' metra. g. Dobre letine se vesele tu«' Vprašanje — Pred leti ste ku- sobni postati oficir, vas komnn- pili stanovanje od F. Z. Zanima da lahko pošlje v šolo za re- vas ali ste kot kupec stanova- zervne oficirje, nja upravičen tudi do zemljišča. Odgovor - Glede uporabe L- F- Bohinj zemljišča bi se morali dogovo- Vprašanje — Živite skupaj ■ riti že ob sklenitvi kopn« po- starši, ostali bratje so se že godb«. V skladu s 7. členom osamosvojili in so dobili svoj Zakona o lastnini na delih stavb delež iz premoženja. Zanima vas (Uradni list. FLRJ, št. 16/59) pa ali so že upravičeni do dodova- uporabljajo stavbno parcelo last- nJa- čc bl umrl vaš oče krez niki za to, kar je namenjena. oporoke. Odgovor — Ce so bratje in se- 2 " " e. „ . ,. stre že dedno odpravljeni, niso Vprašanje — Zanima vas ali upravičeni do dedovanja v skladu z zakonom o dedovanju (Ur. list FLRJ, št. 20/55). f,. F. Skofja Loka Vprašanje — Ste invalid I. stopnje. Bolezen se vam je toliko poslabfiala, đa potrebujete pomoč. Odgovor — V skladu z 82. členom Zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list. FLRJ, it. 49/8), če zdravniška komisija ugotovi, da vam je potrebna po-Odgovor — V skladu s 75. čle- moč, ste upravičeni do dodatka nom Zakona o narodni obrambi za pomoč in postrežbo, (Uradni list FLRJ, Št. .'10/55), če O. L. Radovljica pokažete sposobnosti med služe- Vprašan je — V JetKUlI se na-njem vojaškega roka, da ste spo- meravate vpisati na univerzo. — se odškodnina smatra kot stanovanjska najemnina. Odgovor — V skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) je odškodnina za vrt ločena od najemnine za stanovanje. O. Z. Jesenice Vprašanje — Ker morate odslužiti vojaški rok, vas zanima ali lahko postaneta rezervni oficir z ozirom na to, da imate dopolnjeno osemletko. Zanima vas ali oziroma kako bi dobili štipendijo. Odgovor — Zasledujte v dnevnem tisku objave, ker se morajo štipendije dodeljevati v skladu z 20. členom Zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/68) preko razpisa in mora biti objavljen tako, da je javnost ob-v-.ctna vsaj 30 dni pred izbiro štipendistov. K. Z. Kranj Vprašanje — Dokončali ste gimnazijo, zanima vas ali velja za vas enoletni vojaški rok. Odgovor — Da. V skladu s točko 3. odstavek a) 71, člena Zakona o narodni obrambi — (FLRI, št. 30/55), če dokončate vojaško šolo in napravite izpit za podporočnika, Z. P. Skofja Loka Vprašanje — Zanima vas, kolik je najmanjši znesek, ki prizna za invalidnost. Odgovor — V skladu s točko 2. člena 24. Zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 49/58) je osnova za pridobitev invalidskoga zavarovanja okvara na telesu 30%. belarji, ker pričakujejo naj pridelek medu. -iirt NA JAVORNIKU NOV ŽELEZNIŠKI TIR ^ Jesenice — Pred dnevi &° ^ Javorniku začeli urejati ^TS,s°,cxi nov železniški tir, ki bo ođđ* i le dobre tri metre od PlaVcori-vhoda v valjamo Javornik. >-J* ČO velikega prometa pri tenl ,-^o du sodimo, da bo z U1C°^1.^^ novega tira nevarnost »s " ,et večja, kajti speljan bo tam, je bila pred kratkim kopal" ^ Ta nevarnost bo odstranjen* krat, ko bodo uredili tudi vhod v valjamo. Zato bi IP s tem pohiteti. IZPITI ZA PROMETNO ZNAČKO Na osemletki »Javornik« °a K" roški Hrli je ob zaključku 'r^A nje kolesarske akcije »Na g, nisi sam polagalo izpite ^ Ljje motno ZnaĆko II. in III-B18 pionirjev in pionirk- 'ffL^cr .stopnjo ji' opravilo izpite 377 ^ nirjev, za II. stopnjo pa 1 '■e^. tega 107 pionirk in 270 pioJnj $0 Le nekoliko manj aktivno ^ bile v tej akciji ostalo ctfl podeželju, najslabše pa v s0 centru Jesenic. 77 NOTIANJA POLITIKA IN GOSPOftAISfVO Reporterjev zapis iz Kranjske gore Pod Prisojnikom je živahno najstarejših hiš v zaščitena — Kranjski Značilni gori alpsk ki je kot kulturni spomenik i tip kmečke hiše KRANJSKA GORA -NADMORSKA VIŠINA 810 m Ko stopiš pred Razorjem iz avtobusa, se ti odpre lep pogled na Prisojnik — Prismk mu pravijo domačini — in na okoliške strme vrhove, pogosto zavite v meglo in oblake. Vidna tabla na steni ob provizorični bencinski črpalki ti pove, da je do Vršiča po cesti 12 km, do žičnice na Vi-tranc pa 10 minut. Žičnica vozi vsak dan od 9. do 17. ure. Tudi to piše na tabli. Ne piše pa, da se žičnica včasih tudi pokvari in ne vozi ves dan ... To mi je pripovedoval znanec, ki sem ga srečal v Razor ju. Nedelja v avgustu letos, datum ni važen, važno pa je, da je bilo v Kranjski gori, zlasti pri žičnici, zelo zelo veliko turistov — največ Italijanov — ki so se hoteli povzpeti na 1597 m visok vrh. Pa ni šlo. Nekaj se je zataknilo, nikogar ni bilo, ki bi popravil.. . Zakaj? Organizacija ni najboljša, mi je razlagal znanec. Zakaj ne zaposlijo nekaj strokovnjakov, ki bi lahko kakšno manjšo okvaro tudi sami popravili!? Potem žičnica ne bi ves dan stala, potem bi številni tujci lahko odšli na Vitranc, videli bi več in doma bi lahko prijateljem več povedali ne le o naših prirodnih lepotah — o tem je težko govoriti drugače kot dobro — pač pa tudi o dobri organizaciji, o solidnem Ob krajevnem prazniku v Ljubnem kol lllll!" sprejemu, skratka o tem, da je za turista pri nas dobro poskrbljeno. KADARKOLI POTUJEM PO NAŠIH KRAJIH, vedno - žal -razen izrednih lepot, ki so prava paša za oči, ki človeka navdajo z nekim skritim zadovoljstvom, razen razmeroma dobrih hotelskih kapacitet, dobrih in lepih cest, skoraj povsod še. kar dobre postrežbe in tudi propagande, razen vsega tega ugotavljam tudi kar redno — skoraj že tradicionalno — pomanjkanje posluha naših ljudi za številne drobne probleme, katerih vzrok niso ne finančna sredstva ne pomanjkanje kadrov ali kapacitet, pač pa le pomanjkanje malo več dobre volje, včasih malo več požrtvovalnosti, smisla za lepo, pravilno', za tisto, kar človek — turist pričakuje od nekega hotela ali nekega kraja, kjer se je — recimo — odločil preživeti svoj letni dopust. To manjka našim ljudem, to ugotavljamo iz dneva v dan. Trenutno edini hotel v Kranjski gori je Razor. Turist, ki pride prvič sem, ga kaj težko najde. Menda edina propagandna deska zanj je ob železniški postaji. — Stavba sama ni tako markantna, da bi ti takoj padla v oči, že obledel napis je na steni tako nebogljeno neviden, da se sprašuješ, če je sploh možno, da ga prehodni turist opazi, nov napis — zelo lep, s črnimi črkami na rumenem ozadju, pa počiva med staro šaro zadaj na dvorišču!! Za postrežbo v tem največjem gostinskem objektu v znanem turističnem kraju ped prepadni- kavarno in kino dvorano — lokacija je predviđena v bližini motela, ki ga letos gradijo, predračunska investicijska vsota pa znaša 200 milijonov dinarjev, novo bencinsko črpalko, parkirni prostor ob žičnici, zdravstveni dom, samopostrežno trgovino in drugo. Vse to je predvideno z novim petletnim perspektivnim planom, ki bo — po dosedanjih informacijah — precej pripomogel prav k nadaljnjemu hitrejšemu razvoju turizma v Zgornjesavski dolini. — Res je namreč, da so tu prav materialne osnove za razvoj turizma še precej slabe, medtem ko- vsi drugi pogoji so — ne le za letno, pač pa morda prvenstveno za zimsko sezono. Kranjska gora naj bi se razvila v izraziti zimski turistični smučarski center, saj ima za to res vse pogoje. KAKO JE Z OBISKOM LETOS? sem spraševal že na Jesenicah in povedali so mi; da je kljub slabemu vremenu domačih in tujih turistov kar precej, več, kot So pričakovali. V juliju in avgustu so vse prenoč-ninske kapacitete v hotelih in pri privatnikih skoraj popolnoma zasedene in ker je bilo dovolj gostov tudi pozimi, zdaj že upravičeno lahko pričakujejo ob koncu leta uspešen finančni rezultat od turizma. Precej si obetajo tudi od uvedbe maloobmejnega prometa z Avstrijo. V recepciji pri hotelu Razor so mi povedali, da je v Kranjski gori letos več gostov kot lani, da pa število nočitev ni poraslo enakomerno s številom turistov, ker je precej takih, ki se tu za~ jih gostovr v juliju letos pa so zabeležili 9412 nočitev 958 domačih gostov in 291 nočitev 63 tujih gostov v privatnih sobah. Lair do konca junija so v Kranjsk« gori imeli 18.178 vseh nočitev, od tega 1286 nočitev tujih turistov, letos do konca junija pa so zabeležili 23.873 nočitev, od tega 2172 nočitev tujih gostov. Kranjska gora je torej v ter dneh s turist; v glavnem polno zasedena, bolj, kot bi bilo pričakovati z ozirom na ne najboljše vremenske pogoje. To nam potrjuje tudi samo kratek sprehod skozi naselje: na vsakem spomeniku ni njegovega imena... g^ fantov in mož je umrlo za obodo in si priborilo mesto na JPjJ^eniku, ki že 14 let stoji nad . uPnim gro,bom naših prvih leta V' Ti S° Že 24-av§usta 194L a> ko večina naših ljudi še ni ^. brnela, kaj se dogaja, z dvigam čelom stopili pred oku-wtorjeve puške. Ob njihovih uWih, obešenih sredi vasi, so mnogim odprle oči. Sledili so izvrševali različne naloge, 'M je zahteval boj, padali kot tPoarUzani, talci, umirali kot in- • ^a spomeniku ni njegovega etl3., saj se je zgUbil v ruskih 2inah kot grenadir nemške voj-e,v Upanje, da je Pesterevov <>nček pobegnili iz nemške voj-v G> te po nekaj letih zamrlo. Ti g^fi harmonikar z lepimi ko-anjevimi kodri, videli smo, da v tvojih očeh gorela iskra Od-jihra- ko si se poslavljal od na-Prvih žrtev, obešenih sredi v*si. T«.j_ -■>■ _______ - i-------■• 24. s1. Toda, ali spomin na krvavi ^avgust morda le ni zbledel tv .v?Ji duši? Odšel si v nemško a vabili so te domači V°isko, **dovi. k(fred meLSeci. 16 let po tem, sle/0- ^e 7jA niim zgubila vsaka ln leto dni za tem, ko so H0 ln° razglasili, da je umrl kot s^ki vojak, se je zglasil pri JClh neznanec: j *°Prostite mi, da šele danes ^Hnjujem njegovo naročilo. v. 'e'a me opominja vest, da m moram sporočiti Tončkove Pov kov bojni tovariš je pri- ^doval in napisal izjavo: y0*7av€dam se kazenske odgo-intrnClSti- Nimam tudi n !.; kega r>^re&a' da bi dajal neresnične U '* VOjna. Leto 1944. Beograd «6 H3Vit v oktobrsko meglo, ki ^eiS*^a iz s*,vc in Donave. — se'^ke čete tekajo po ulicah in 'spravljajo na obramb^. Orožje je za nekaj ur utihnilo, da bi petem še siloviteje spregovorilo. Jugoslovanske in sovjetske čete pripravljajo napad. V vrstah jugoslovanske vojske, ki stoji pred svojim, še neosvo-bojenim glavnim mestom, vlada živahno bojno razpoloženje. V bližini Srbskega Petrovca se je utaborila tudi I. jugoslovanska brigada, formirana v Sovjetski zvezi. Prvi naj gredo v napad prostovoljci! Na poziv komandanta stepajo iz vrste mladi junaki. Na njihovih obrazih ni strahu. Glej, med prvimi je tudi fant, ki mu kostanjevi kodri silijo izpod vojaške čepice. Julija 1944. leta se je znašel v Tambo-vu, ki leži nekako 100 km vzhodno od Moskve, v prvi jugoslovanski brigadi in zaprosil, da bi se smel boriti proti nemškim nacistom. Potem so spregovorili topovi, strojnice in letala. »Za Beograd, juriš!« Tonček se skupno s Srbi, prostovoljci iz neke srbske brigade, že drugi dan tolče po ulicah vzhodnega predmestja. S puško v rokah in z bombami za pasom hiti skozi dim in prah. Na nekem križišču se sovražnik srdito upira. Iz vogala stavbe sikajo nemške strojnice. Oddelek srbske brigade sku$a] na vsak način naprej. .S težavo se prebije do pritlične stavbe, od koder naj bi tolkel sovražnikovo gnezdo. Toda nemška zaseda je čvrsta in dobro pripravljena. Sovražnikove strojnice zalajajo tudi iz stavbe na levi. Jugoslovani so v križnem ognju. Toda Tonček s svojo .skupino Že hiti na pomoč. »Za hrbet sovražniku! Bombe v roke!« Fantje prr-.skočijo španske jezdece, preplezajo vrtno obzidje in .spet imajo besedo bombe. — Sovražna postojanka se zavije v prah in rcgljanje strojnic utihne. Vojak s kostanjevimi kodri, ves črn od dima teče čez cesto in skozi okno skoči v pritlično stavbo^ »Fantje, desno je pot presta!« »Hura, hura, juriš!« Jugoslovani napredujejo. Tonček vzame s tovariši, ki so pritekli za njim, na muho sovražno gnezdo na levi. Odtod Nemci grmijo in tolčejo s podvojeno silo. . . ... In ko sem prihitel kot njegov bojni tovariš v stavbo, sem zagledal na tleh več naših borcev mrtvih in ranjenih. Vame so se zazrle tudi Tončkove oči. Naslonjen je bil ob mrtvega srbskega tovariša in iz ust mu je silila sraga svetlordeče krvi. — Dvignil sem ga v naročje in mu odpel vojaško bluzo. Toda sovražna krogla mu je ranila prsi. Gledal me je, kot da bi še enkrat skušal zbrati misli, kot da bi se še enkrat spominjal dolge poti, ki sva jo skupaj prehodila iz Tambova, preko Ukrajine in Romunije. Po-tem so se njegove oči hrepeneče zastrmele skozi razbito okno v daljavo: »Janez, prosim te, srčno mi pozdravi očeta, mamo in sestre. Povej jim, da sem padel kot partizan . . .« Potem se mu je srce umirilo in poslednjič sem mu stisnil roko. . . Dragi Tonček! Na spomeniku ni tvojega imena. Toda na letošnji krajevni praznik stopaš iz pozabe spet med nas, ves nasmejan in kodri ti silijo izpod klobuka. In kje imaš harmoniko? Saj življenje teče naprej, zakaj ne bi bilo spet veselo! Tovariško, prijateljsko ti stiskamo roko, saj nisi pozabil, da si naš. Kot vsako leto, bomo tudi letos položili vence pred spomenik in na grobove padlih. Za tvoj grob ne vemo. Nekje v bratski zemlji spiš, med hrabrimi osvoboditelji Beograda. Naj ti bodo namesto cvetja na grob — te vrstice v spomin! -clf Provizorična bencinska črpalka nasproti hotela »Razor« mi stenami Prisojnika naj zapišem le to, da me je razočarala. — Tudi to spada k tistemu, kar sem omenil zgoraj — k pomanjkanju čuta za drobne probleme in problemčke, ki pa včasih le niso tako drobni... držujejo le krajši čas. V privatnih turističnih sobah — teh je 259 s 481 ležišči in predstavljajo glavne prenočninske kapacitete v Kranjski gori - je bilo v juliju 1959 9000 nočitev 636 domačih gostov in 208 nočitev 33 tu- Gneea na »tržnici*« pod kostanjem v Kranjski gori koraku turisti, ki govorijo najrazličnejše jezike, pa avtomobiL. tudi z najrazličnejšimi tablicami. Nekaj jih je pred hotelom, druge opazimo po vrtovih in dvoriščih privatnih hiš, tretji spe: zavijejo pred bencinsko črpalko na levo — na Vršič ali pa morda samo do slabe tri kilometre oddaljene Erike. Skratka: v kratkem popoldnevu v Kranjski gori sem ugotovil predvsem eno: živahno, zelo živahno. Tudi ples imajo vsako soboto in nedeljo zvečer v restavraciji pri Slavcu — kljub skromnim pogojem. KRANJSKA GORA DANES -in Kranjska gora čez, recimo, pet let. Takrat bo drugače, takrat bo več turistov, ker boo boljše kapacitete, ker bo zanje bolje poskrbljeno. Nekaj tega bo šlo na račun stare vaške idi like, vendar ne bodimo sentimentalni in upajmo, da res samo — nekaj. Kranjska gora se bo razvijala v vse bolj poznan turistični kraj, obenem pa naj bi ohranila tudi svoje stare posebnosti, tipično gorenjsko alpsko obliko naselja in hiš, kajti prav to bo le v korist nadaljnjemu razvoju in popularizaciji tega kraja. A. Triler VE O 3£ NOVE VR.STE 3 SICER PA JE TREBA PRIZNATI, da je Kranjska gora lepo urejena, da je cesta dobro oskrbovana — skratka, da kraj že na prvi pogled kaže videz zelo prijetnega turističnega središča in izhodišča za številne izlete -v Julijce. Tu srečuješ na cesti turiste iz Srbije, Hrvatske, Avsirijc, Nemčije, Francije, Anglije in kdo ve iz katerih koncev sveta še, ki občudujejo skladnost naselja z okolico, čudovit razgled, ki je še bolj čudovit ob sončnem vzhodu, prelepe gozdove, s tipično alpskimi ograjami obkrožene travnike in pašnike, idealne smučarske terene pozimi in tako dalje. Dobra javna razsvetljava, pred Razo-rjem celo neonska, sicer nekoliko kazi skoraj Še pretežno kmečki videz kraja s strehami hiš, pokritimi t macesno-vimi deskami — skodlami (»šen-kini« jim pravijo domačini), ki pa v zadnjem času že nekoliko izginjajo, po drugi strani pa je treba priznati, da je taka razsvetljava za kraj, kot je Kranjska gora, nujno potrebna. POTREBNO PA BI BILO V KRANJSKI GORI ŠE MARSIKAJ, n. pr. prostor za tržnico — ne velik, pač pa lepo urejen. — Branjevke iz Tolminske prodajajo hruške in breskve zdaj kar na klopici pod velikim kostanjem ob cerkvi. Bolje kot nič, to je res, dobro pa še zdaleka ne! Cez pet let bo Kranjska gora že precej spremenila svoje lice. Tu bodo zgradili moderen hotel »Prisank« s 120 ležišči, ki jih bo stal okoli 260 milijonov dinarjev, centralno restavracijo s 300 sedeži, z družabnimi prostori, GOSPODARSKE VESTI A V reški ladjedelnici so izdelali 25.400-tonski tanker. V reški ladjedelnici so pred kratkim izdelali za jugoslovansko tankersko plovbo iz Zadra velik super tanker, ki je dolg 192 metrov in ima 25.400 bruto registrskih ton. — Pri popolni obremenitvi lahko tanker razvije 17 morskih milj na uro. Sodobne črpalne naprave omogočajo, da se lahko v 7 urah napolnijo vsi tanki. Pri izdelavi tega orjaškega tankerja so sodelovala podjetja »Rikard Benčič«, »Rade Končar«, »Litostroj« in- še nekatera druga, A Nova tovarna akumulatorjev v Mariboru. Konec oktobra bo v Mariboru dograjena nova tovarna akumulatorjev, ki jo gradi podjetje Avloobnova. Z dograditvijo te tovarne, ki bo stala okoli 100 milijonov din, bo podjetje že naslednje leto povečalo proizvodnjo akumulatorjev od sedanjih 300 ton na 1500 ton letno, s čimer se bo vrednost proizvodnje dvignila na 1,5 milijarde din. Graditev bo trajala samo 6 mesecev. A Nova pomorska proga. V začetku oktobra bo jugoslovanska oceanska plovidba iz Kotora odprla novo pomor- sko progo Jadran — Mehiški zaliv — Karibsko morje — Panama — pacifiška obala Južne Amerike. Za sedaj bodo zvezo na tej progi vzdrževale ladje tipa »Boka«, z 10.115 tonami nosilnosti. Naslednje leto pa bosta vozili na progi ladji »Šumadija« in »Moslavina«. A Rekonstrukcija tovarne »Crvena zvezđa«. V tovarni konserv »Crvena zvezda« v Kragujevcu se pripravljajo na veliko rekonstrukcijo, katere stroški bodo znašali okoli 2,5 milijarde din. Letos naj bi znašal bruto produkt tovarne 6 milijard din, po rekonstrukciji pa naj bi se bruto produkt podvojil. Rekonstrukcija je namenjena predvsem povečanju proizvodnje konserv govejega mesa, sadja in zelenjave. q 20.000 vozil »Crvene zastave«. Te dni so v Tovarni avtomobilov »Crvena zastava« v Kragujevcu izdelali 20.000. vozilo. Trenutno izdeluje tovarna okoli 10 tipov avtomobilov. V konstruktivnem biroju so nedavno pripravili tudi načrte za novo vozilo, in sicer kamion z nosilnostjo 2 toni. Pričakujejo, da bodo s proizvodnjo teh kamionov začeli že naslednje, leto. GOR ENJŠ 1 oesceoaiec mali oglasi PRODAM Prodam nove hrastove stopnice, desne, 1 krat zavite. Ogled vsak dan do 8. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3204 Prodam zazidljivo parcelo v Britofu, po nizki ceni, 120 din za kvadratni meter. Naslov v oglasnem oddelku 3205 Prodam italijanski moped na 3 brzine ITOM. Ogled v četrtek od 16. do 18. ure. Spodnji trg 33, Skofja Loka 3206 Prodam do plošče dograjeno stanovanjsko hišo in potrebni stavbeni les v okolici Kranja. Poizve se na Cesti Staneta Žagarja 23/1, Kranj 320*7 Prodam usmerjevalec za polnjenje motornih akumulatorjev. Inozemski sesalec za prah, ter maloslikovni fotoaparat. Kranj, Cesta Staneta Žagarja 23/1 3208 Ugodno prodam 2 pava — samice in mladiče. Zalog 62, Cerklje 320S Prodam 2 bela plemenska pra-giča. Zalog 60, Cerklje 3210 Prodam motor DKW 350 cem, brezhiben. Stara Loka 65 3211 Prodam rabljeno strešno opeko. Vopovlje 15 3212 Prodam kravo, ki bo čez 7 mesecev tretjič teletila. Suha 4, Kranj 3213 Prodam opornike (punte) za strop ali zamenjam za betonsko železo. Naslov v oglasnem oddelku 3214 Prodam 2 kravi. Zalog 38, Cerklje 3215 Prodam plemenskega vola, težkega 420 kg. Potočnik, Rovte pri Podnartu 3216 Prodam moped Colibri, skoraj nov za 125.000. Likozarjeva 11, pri šoli Primskovo, Kranj 3217 Ugodno prodam Vespo GS. Likozarjeva 11, pri šoli Primskovo, Kranj 3218 Prodam NSU Primo 150 cem, modre barve, s prevoženimi 2000 kilometri. Pušavec Janez, Pod-nart 3219 Prodam vseljivo hišo z garažo v Radovljici, Cesta Svobode 4. Ogled 28. in 29. avgusta 3220 Prodam desni vzidljir štedilnik s češkimi ploščami, Kokrški breg 3, Kranj 3204 Zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani za enako v Kranju — soba, kuhinja. Mestni trg št. 15/111, Ljubljana 3225 Iščem prazno sobo v Kranju. Plačam dobro. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« Na avtobusu do Tržiča mi je bila zamenjana aktovka na zadrgo. V njej je bilo mizarsko orodje. Vrnite jo na naslov: Kopač Franc, Tržič 3228 2elezobetonska okna za hleve, delavnice, betonske cevi in drugo ima na zalogi CIHLAR Antonija, Jezica 38, Ljubljana, telefon 31-073 3229 Podružnica upokojencev Kranj obvešča svoje člane, da priredi v torek, 6. septembra, članski izlet z avtobusi v Opatijo, Pulo in po Slovenskem primorju. Prijave sprejemamo do 2. septembra dopoldne. Ostala pojasnila dobite v naši pisarni 3230 Člani AMD Šenčur pozor! Obveščamo vas, da bomo izdajali bone za »Pomoč - informacije na cesti«. Izdajali jih bomo v sredo, 31. avgusta in v sredo, 7 septembra od 16. do 20. ure v društvenih prostorih, zamudnikom pa na Visokem št. 2. Istočasno lahko poravnate še ostalo članarino, oziroma vpišete v članstvo. S seboj prinesite članske izkaznice zaradi obnovitve 3231 OBVESTILO! Uprava Gorenjskega sejma sporoča, da izdaja dobitke, ki so bili izžrebani, samo do 31. avgusta 19S0 3227 k i « s •»java Osnovna organizacija zveze borcev NOV terena Primskovo Kranj VABI v počastitev 15. obletnice osvoboditve k razvitju prapora ZB v nedeljo, 28. avgusta 1960 ob 10. uri pred Zadružnim domom na Primskovem vse organizacije, svojce padlih borcev, članstvo ZB in prebivalce Kranja ter okolice. Popoldne bo pred Zadružnim domom zabava s plesom. Igra »Veseli kvartet France« iz Kranja. KUPIM V primeru slabega vremena bo Kupim avto DKW Junior 600. ^a ya Položena na prihodnjo nedeljo. Odbor ZB Ponudbe oddati v oglasni odde- nedelJ° lek 3221 RAZNO V nedeljo, 4. septembra priredi gasilsko društvo Bitnje veliko vrtno veselico s pričetkom ob 14. uri. Za ples in razvedrilo bo igral Kvintet bratov Avsonik b sodelovanjem solistov Danice Filipič in Franca Korena. K obilni udeležbi vabijo gasilci 3222 NK Triglav išče opremljeno sobo za starejšega moškega. Po možnosti v centru Kranja. Ponudbe oddati na NK Triglav — športna pisarna, Titov trg, Kranj 3223 Sprejmem na stanovanje dva študenta prvega ali drugega razreda srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku 3224 OBJAVA Okrajni ljudski odbor Kranj objavlja spremembo telefonskih številk, ki so v uporabi od 21. avgusta 1960: Okrajni ljudski odbor Kranj oddelki preko h. c. 39-01 predsednik 29-45 podpredsednik 28-50 Odd. za notranje zadeve h. c. 39-71 stalna služba 23-14 in 02 postaja LM Kranj 20-02 postaja LM Naklo 39-71 Prijava prometnih nesreč, nezgod in nesreč v gorah 02. OLO Kranj Dotrpel je naš dragi mož, oče, stari oče, brat BERNIK ANTON, POSESTNIK IZ LAVTARSKEGA VRHA 3 PRI SKOFJI LOKI Pogreb dragega pokojnika bov sredo, 24. 8. 1960 ob 4. uri popoldan izpred hiše žalosti na pokopališče Bukovščica pri Skofjl Loki. Lavtarski vrh pri Sk. Loki, Kranj, Smarjetna gora, Rakovca. Kranj, 24. 8. 1960. Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivan, Milan, Lado. Hčerke Ančka, Marica, Tončka z družinami. Bratje Tine, Lojze, z družinami ter ostalo sorodstvo. Ijl S KRA" tovarna elektrotehničnih in Hnomehanlčnih izdelkov Kranj, išče industrijskega psihologa Pogoj: dokončana ustrezna fakulteta po možnosti z nekaj prakse Prošnje sprejema kadrovski oddelek, in sicer IS dni po objavi tega oglasa. Jesenice »RADIO«: 25. in 26. avgusta francoski film RDEČE-LASA JULIJA Jesenice »PLAVŽ«: 25. in 26. avgusta slovenski film TRI ČETRTINE SONCA Bled: 25. avgusta angl. film POT V VISOKO DRUŠTVO in 26. avgusta italijansko-francoski barvni film RIMSKE ZGODBE, predstave ob 18. in 20.30 uri Ljubno: 25. avgusta poljski film RESNIČNI KONEC VELIKE VOJNE, predstava ob 20. uri Radovljica: 25. avgusta ameriški pustolovski film VELIKA ZEMLJA, predstava ob 20. uri, 26. avgusta isti film ob 17.30 uri, ameriški kriminalni barvni film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL, predstava ob 20.15 uri Kropa: 25. avgusta francoski film NANA Tržič: 25. in 26. avgusta angl. barvni film KER VETER NE ZNA BRATI Kranj »STORZlC«: 25. in 26. avgusta ameriški barvni film DAYVI CROCKETT in GUSARJI, predstave ob 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri Letni kino »PARTIZAN«: 25. in 26. avgusta ameriški barvni film OSAMLJENI ČLOVEK — predstave ob 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 25. avgusta ameriški film ULICA FRE-DERICK ŠT. 10, predstave ob 18. in 20. uri Škofja Loka: 26. avgusta amer. barvni film VlClTA, predstave ob 18. in 20.30 uri Železniki »OBZORJE«: 26. avgusta francoski psihološki film VSI ME LAHKO UBIJEJO Kamnik: 25. avgusta argentinski film DVOJE BREZ SONCA, predstava ob 17.15 uri Duplica: 25. avgusta ital.-fran-coski film KABARIJINE NOČI, predstava ob 20. uri Bogomili in Zdravku Krvini želijo na njuni novi življenjski poti obilo sreče in uspehov — prijatelji. ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 1960/61 V OBČINI KRANJ Glede začetka rednega pouka v šolskem letu 1960/61 na osnovnih šolah, gimnaziji in strokovnih šolah na območju ObLO Kranj je Svet za šolstvo ObLO Kranj na svoji 41. seji sprejel sklep: V tednu od 29. avgusta do 3. septembra 1960 naj bodo na vseh navedenih šolah začetne konference. V soboto. 3. septembra 1960 pridejo ob 8. uri v šolo vsi učenci, da bodo razdeljeni po oddelkih in da jim bo objavljen urnik. V ponedeljek, 5. septembra 1960, bo redni pouk po urniku. tržni p r•g I o d V KRANJU Fižol v zrnu 80 din, mleko 30 din, ajdova moka 70 do 75 din, ješpren 70 do 75 din, kaša 75 do 90 din, krma za kokoši 40 din, krhlji 59 din, lisičke 40 din, brusnice 283 din, proso 40 do 50 din, oves 25 din, koruzi 40 din za liter, korenček 30 do 40 din, 6ir skuta 120 din, surovo maslo 560 din, cvetača 100 din, čebula 40 do 50 din, paradižnik 50 din, krompir 18 do 20 din, gobe 350 din, sladko zelje 30 din, solata 60 do 70 din, jabolka 30 do 40 din, hruške 90 din, kumare 20 din, kumarice 90 din, grozdje 140 din pesa 30 do 40 din, zelmi paprika 60 din, breskve 120 do 130 din, stročji fižol 40 do 60 din za kilogram, smetana 15 din za merico, jajca 23 do 24 din, živa kokoš 500 do 700 din, piščanci 350 do 500 din za kus. Triletna dejavnost Zavoda za zaposlevanje v Kranju Zaslužek doma Nad 60 m lijonov dinarjev letne proizvodnje - Perspektiva papirnatih vrečk - Iz Kokre, Preddvora in Cerkelj vse več prošenj Cez dober mesec dni bo Zavod za zaposlovanje invalidnih in manj sposobnih oseb v Kranju praznoval triletnico obstoja. Osnovni cilj — vključevati manj sposobne in druge ljudi v aktivno delo, jim nuditi možnost enakopravnega in samostojnega življenja z delom in zaslužkom doma — ta cilj je precej dosežen. Vedno več je mamic, invalidov in drugih, ki hkrati, ko varujejo otroke, poleg štedilnika, najdejo sebi primerno zaposlitev in zaslužek. Več kot 150 takih oseb je že lani zaslužilo, v večini doma, več kot 65 milijonov dinarjev. Letos se tem priložnostnim proizvajalcem pridružujejo še novi in vrednost proizvodnje stalno narašča. Delo je osredotočeno v glavnem na dve vrsti izdelkov: na otroško konfekcijo in na papirnate vrečke. Na stroju narežejo papir, posamezniki ga pa potem doma pregibajo v vrečke in lepijo. Prav tako je s konfekcijo. V obratu pri Petrčku kroji- Adijrtao'li pisarniškega pos'ofljđ Jesenice — Pomanjkanje pisarniških prostorov je še vedno velik problem v Železarni Jesenice. Zato so pričeli z adaptacijo pisarniških prostorov pri glavnem vhodu. Zunanja fasada v glavnem ne bo prenovljena, pač pa bo celotno poslopje dvignjeno za dve nadstro-pji, tako da bo strojno-energetska-ekonomska enota dokončno v primernih pisarniških p ostorih. ŠKOFJA LOKA — Podjetje »Elra« v Loki se je v zadnjem času že močno uveljavilo z izdelovanjem spajkal (na sliki), akumulatorskih svetilk, števcev in podobnega. V kratkem se bodo preselili v nove prostore, kjer bodo svojo proizvodnjo lahk še bolj razširili gibanje prebivalstva V KRANJU Poročili so se: Blažun Franc, gumarski delavec in Sunkar Marija, prikroje-valka, Smolej Franc, gumarski delavec in Svetina Julijana, delavka, Eržen Ignac, delavec in Oblak Marija, šivilja, Kalan Janez, delavec ln Novak Ivana, delavka, Mekuč Ludvik, strojni ključavničar in Mali Marija, de- lavka, Burgar Jožef, kmetovalec in Kalan Ana, kmečka delavka, Jane Milan, vlagalec in Aljan-čič Cvetka, tkalka, Debeljak Franc, kmetovalec in Maček Pavla, kmetovalka. Rodile so: Sredic Magda — deklico, Ke-rin Elizabeta — dečka, Pintar Marjeta — deklico, Fabjan Bernarda — dečka, Nad i žar Jožefa — dečka, Grašič Marija — dečka, Oblak Elza — dečka, Senk Marija — deklico, Kerič Ivanka — deklico, Novak Milena — dečka, deklico, Ravnikar Frančiška — deklico, Korenčan Marija — dečka, Primožič Francka — deklico, Peternelj Francka — deklico, Oblak Milka — dečka, Krmelj Magda — dečka, Žagar Julijana — deklico, Lavtar Julka — dečka, Jurčič Vida — deklico, Ca-dež Terezija — deklico, Aljančič Jožefa — dečka, Kimovec Ana — deklico, Habjan Valentina — dečka, Košir Terezija — deklico, Sitar Marjeta — deklico, Otoni-čur Marijana — dečka, Ribič Marija — dečka, Orehar Zorka — deklico, Smukovič Ana — dečka, Slerniša Albina — dečka, Ime-rovič Jelka — deklico, Plavc Ljudmila — deklico, Arnež Ana — dečka, Pmsen Marjana — deklico. Dolinšek Angela — dečka, Pugelj Ana — deklico, Žakelj Vida — 2 dečka, Gregorec Ro-zalija — dečka, Stern Marija — deklico. jo blago, žene pa ga potem odnašajo domov in tam šivajo. — Škoda, da precej te konfekcije pošiljajo v druge kraje, ker nimajo v Kranju ustrezne prodajalne, čeprav matere često zelo pogrešajo obleke za svoje male. — V nekaj letih, kot predvidevajo, bo Zavod dobil sedanji Gasilski dom in sosednjo Ven-cllingovo hišo, ki jo nameravajo kupiti. Potem bodo marsikaj lahko bolje uredili. Zaskrbljujoča pa je perspektiva papirnatih vrečk. Ustrezna embalažna industrija bo v P*1* hodnosti odpravila to ročno dfr" lo. Treba bo najti drugo dejaV' nost za zaposlovanje nekvaliO' ciranih in manj sposobnih lju^* Med prosilci za take vrste s¥ služkov je vedno več ljudi lZ Kokre, Cerkelj, Preddvora j9 drugih krajev, kjer industrij3 in obrt ne nudita ustreznih zap* slitev takim ljudem. Zato, Wl predvidevajo v Zavodu, bodo* prihodnjih letih razširili svoj<> dejavnost predvsem v te kraj* L* Atletika v Kamni gorici Preteklo nedeljo je bilo na športnem stadionu v Kropi izvedeno II. kolo ekipnega prvenstva Jugoslavije B — program s srečanjem TVD Partizan Naklo in TVD Partizan Kamna Gorica. Rezultati so bili naslednji - 100 metrov — Kaštivnik 12,3; 400 m: Polak (N) 1:00,9; 1500 m - Jošt (N) 5:08,9; 3000 m - Malenšek (N) 11:21,5; štafeta 4 X 100 m - Naklo 50,4; skok v višino — Kržišnik (KG) 158 cm; daljina - Pavlin (N) 552 cm; krogla — Kržišnik (KG) 12,01 m. Zmagala je ekipa iz Nakla s 6714 točkami, Kamna Gorica pa je zbrala 6441 točk. Med žen«!* mi je v konkurenci nastopila sr mo ekipa iz Nakla. R« v NA GOLNIKU SE JE VADITELJSKI TEČAJ Golnik, 23. avgusta - Sinoči J je na Golniku začel tečaj za *f* ditelje rokometa, ki ga obi*!™" 11 kandidatov. Pohvalno je v* sti to, ker so se prijavili teč&r niki tudi iz Škofje Loke, Kri*«* Dupelj, Besnice, Tržiča, KranJ* Vogelj in Golnika. Tečaj bo trr jal 8 dni in ga vodita tovari* Virk in Vidic iz Ljubljane. r v. ZANIMIVOSTI 01 VSIP0VSOI Hotel je umreti 3 Te dni so v plinski celici v kaznilnici St. Quentin v Kaliforniji usmrtili 27-letnega Roberta Harmonta. Mladi kaznjenec ni nikogar ubil in mu ne bi bilo treba stopiti v plinsko celico, toda Harmont ni hotel sprejeti kazni dosmrtne ječe in je zahteval, naj ga raje usmrtijo. Robert Ilarmot je bil obsojen najprej na deset let ječe zaradi nekega oboroženega napada. V kaznilnici pa je nekoS v pretepu ranil nekega drugega kaznjenca. Za tak primer določa kalifornijski zakon smrtno kazen. Ilarmot je bil sicer obsojen na smrt, toda ta zakon so prav tedaj spremenili in teko mu je ^ smrtna kazen spremenjena v <■ smrtno ječo. Harmot pa ni n sprejeti spremembe kazni iD \ napisal guvernerju BrovvnU P smo, v katerem mu je sp° da želi umreti. JUŽNA EVROPA BOLJŠA Na mednarodnem kongresu kriminologov v Z?nevi, ki se ga udeležuje okoli 700 strokovnjakov iz 85 držav, je sporočil pred-sednjk. komisije za socialno skrbstvo OZN prof. dr. Manuel Lo-pez-Ray v svojem referatu zanimive in nepričakovane podatke o kriminalu med mladoletniki. KRAVE Z UMETNIMI ZOBMI V Švici že vstavljajo kravam umetne zodoW^ žuželk, ki se" s kleščami zag^j vanjo. Živalcam nato odtrt*£ trup, tako zašita rana pa se zaceli. Ko je vse zdravo večjega truda poberejo »^ivC ' KAZNOVANA GORECNOS* Neki 19-letni Amcračan, dobil mesto kurirja v pfi-pravice, v Kan Eranrisou, Jc ^t šel pnvega dne navdušen rano na delo, da ga jc n«*n ^rf. vaj smatral za vlomilca. K* ^ zal kot paket in tako preda* licljl. Ta doživljaj Je lak« \,tj1 tresel kurirja, da Je zap svojo novo službo. AKHA .KLINAB 7 ŽARA S PEPELOM Stražarji se zganejo. S puškinimi kopiti gonijo zapornike T Poslopje. Množica kakor usihajoča reka plahni v ulice. Le J>osaniezniki od daleč opazujejo, kaj se bo zgodilo. Med njimi je *«« Angela. Zakaj ni prišla prej, ji je žal, lahko bi govorila s Slavkom... Gestapovec Z\vick ošteva stražarje. S hripavim, izpitim gla-kriči nad ljudmi. Polna, pijančevsko zardela lica mu trenejo od jeze. Nato se pomiri. Iz žepa vzame skrbno zganjen Papir m ga izroči službujočemu policistu. Ta s papirjem izgine v Poslopju . Angela se umakne na vrt nad policijo. Opazuje debelega tapcvca, kdaj se bo zopet odpeljal, in strmi preko njega Vrata> za katerimi so izginili jetniki. Morda jih bodo zopet ustili na dvorišče, ko bo gestapovec odšel. Zato čaka. Tako rada OI dvorila s Slavkom. Minute potekajo. Zelo dolge so. Debeli gestapovec se noče Peljati. Na dvorišču stoji nekoliko razkoračen, snel si je kapo, a kateri se blesti majhna mrtvaška lobanja, in si briše čelo. roce mu je. Junijsko sonce žge. Poletje je te dni pritisnilo liea° mo^JO* Skale Mežaklje nad dolino se zde kakor razbe- Majhen, s Plahto pokrit tovorni avtomobil se ustavi pred . lvljo. Za volanom sedi policist. Poleg njega neki gestapovec ... 2 cas gestapovec izstopi. Angela se zdrzne, ko ga spozna, .^"uschke je. Mrk, ne meneč se za ničesar, stoji ob avtomobilu Pa kak°r naveličan vsega strmi nekam v prazno. Kljub temu se Angela umakne na gredico med fižol, ki se ovija V °>v Posajenih prekel in se razcveta z rdečimi, belimi in te - as*° nadahnjenimi cvetovi. Za trenutek jo zamotijo gred:~' Jejo no rdečih nageljnov, ki s svojim opojnim vonjem napolnju- dir°k<>ZraS,'e* ^po,mn* se' da so ^a^° cveten' v vriu generalnega ektorja Kranjske industrijske družbe že konec aprila; za Prvi J So jih hodili skrivaj trgat v Nootove tople gredice ... Misel jo hoče ponesti v tiste čase, ki se ji zde potopljeni no minulost, dasi niso tako daleč. Se lani so bili... Vrata r™fcije, ki so se s truščem odprla, ji razbijejo pravkaršnjo misel, ra ,^n?'e^ zastaja dih. Močna straža stopi iz poslopja in se tov rS*' V **ven vrstah °d vrat do majhnega, s plahto pokritega iet°-rnega avto,rnobila na cesti. Trenutek nato stopi skozi vrata nik, droben, nizek človek. Roke so mu zvili na hrbet in jih .•Pest j u uklenili. Pozna ga. Albin Avsenik je, ki so ga zaradi fcSSf raJS^ m drobnosti klicali Albinček. Kako veliki in kako 141 zgledajo okovi na Albinčkovih rokah. r , Samo za hip se pomudi njen pogled na uklenjenih Albinčkovih . a"- Komaj odmakne pogled od teh rok, stopi na prag drug 'B'nik. Angela se zdrzne, ko v jetniku zagleda Franca Malenška avo-mika, zavednega in pogumnega delavca in starega godbe-nJa pogledu nanj se vrača misel na prvomajska praznova- ■ V sebi zasliši muziko starih delavskih koračnic. Instrumenti, Pfaznik najskrbneje očiščeni, se zlato bleste v zgodnjem prvo-Jskem jutru. Bleste se v soncu, ki je komaj sinilo izza gora '"Pozlatilo siva in strma, z redkimi jeziki snežnih plazov pokrita Drttk ^a Stola. Rdeči nageljni kakor krvavi plameni gore na toJi ^"dbenikov, ki z budnico oznanjajo prvomajski praznik, godbeniki je tudi France. »raz ^b pogledu na Franceta oživijo v njej spomini na prvomajska kovanja, vse od tistega veličastnega prvega prvomajskega fciv*n°Tanja po prvi v°Jni, ki se Ji Je — desetletnemu dekletcu — t n v|fisnilo v spomin s svojimi številnimi kresovi na predvečer, k- af)ijanjem možnarjev, ki niso utihnili vso noč, in z godbo, bi Je °Znanila jutro, s sprevodom, ki se je pomikal proti postaji tam ustavil, z množico, ki se jc nagnetla okrog govorniškega pj ln poslušala ter prekinjala z navdušenim odobravanjem in *bi njem govornika, ki je govoril in zahteval, da mora postati v novi državi delavska. . . "~ Zahtevamo diktaturo proletariata! — je vzklikala množica. saj ^a *akrat Pescd še ni razumela, a zapomnila si jih je, lejjJ1Itl Je množica nenehno vzklikala, kasneje, komaj pol deset-Hjea kasneje pa je že spoznala njihov smisel in postale so vodilo *nega življenja, čeprav so bile v tem času že strogo prepovc-W čeprav so že mnogi morali zaradi tega vodila na pot "~£e. V tistem času skoro verjeti nI mogla, da je potekalo dane Hj^^^jsko zborovanje brez žandarjev, in je spoznala, kako m revolucionarna sila jc prvo povojno leto prevevala delav- 8tv, 'n kako živo so tedaj delavci verjeli v revolucijo. Toda žc (je^ ^nJe leto je bilo prvomajsko praznovanje prepovedano. Te-Poprej so padli streli na Zaloški cesti, prav na tisti dan, bbir** na Jesenicah nameravali delavci prevzeti oblast, pa je *!\ niiso, ker je prišlo tako navodilo iz Ljubljane, in je do Je gL1 .(-vnega prevzema oblasti prišlo samo v Trbovljah. Zaman s0 u-^IVa'a Francetova mama ročne bombe za revolucijo, zaman v t . e Priprave, revolucijo so ugasnile puške na Zaloški cesti pijani. »let « in prvomajsko praznovanje so preprečili žandanski bajo- prv, "T Postali nepogrešljivi spremljevalci kasnejših prvomajskih snoval Ob 'nj, če so bila sploh dovoljena. Prve I Pogledu na Francetove uklonjene roke se spominja tistega kafejL* maja (takrat ji je bilo samo devetindvajset dni manj vodu s°demnajst let), ko so se zbrali na Javorniku, da bi v spre-Jdšli na Jesenice in potem na Poljane. Mladinci, največkrat ćalo Jožeta pri hotelirju Pod Cj.e v°dJ»lvom Paarovcga Joškota (to ime se je držj ^aap T*'14, ker Jc bil nekaj let po vojni za hlapca pri zke udarce, dokler ni 'zopet prisluhnilo glasu, ki jih '<«dii k odporu. Nasedalo je voditeljem, ki so bili vse prej, iit ^* re"Snični delavski voditelji, dokler ni obračunalo z njimi ^raJk nJ'bove vednosti na pobudo komunistov začelo veliki 1* jj^' ■* katerega se je redila enotnost njihove akcije, temelječa ku^^11 za izboljšanje gmotnega položaja in na boju proti poiz-^Urjjj '•Siaacije delavskih strokovnih organizacij. Prvi maj pred K'<*ari-' ~~ Angela je bila takrat v zaporu — je bil demon-je^* te enotnosti. Žandarji, prejšnja leta vajeni lahkesa posla, 64 j^. prvomajskega zborovanja niso moijli več ovirati, dasi so Pr*v ''kušali. Zborovanje jc bilo protifašistična manifestacija ln Pod v a dan, kakor je zvedela kasneje, so odšli nekateri delavci bistvom Jožeta (Jregon'iča v Španijo . .. **J'nJiil 'Ul(ii naLslednja tri leta so se prvomajska zborovanja spre-*tijeVj a v Protifašistične demonstracije, naperjene proti Mussoll-^itUki 'n Hitlerjevi pmlpori španskemu fašistu Francu, proti Proti JCV' Priključitvi Avstrije k Nemčiji, proti peli koloni In Po uspešnem pristanku sovjetske ladje Približuje se ura človekovega poleta v vesolje Pretekli petek, 19. avgusta, so izstrelili drugo sovjetsko vesoljsko ladjo. Z njo naj bi dobili nove podatke o možnostih za polet človeka v vesoljstvo kot tudi o varnosti njegovega poleta in zanesljivi vrnitvi na Zemljo. V kabini, opremljeni z napravami in instrumenti, ki so neogibni za polet človeka sta bila tudi psa Strelka in Belka, nekatere druge živali in rastline. Druga sovjetska vesoljska ladja je brez zadnjega dela nosilne rakete težka 4600 kg. V nedeljo, 21. avgusta pa se je druga sovjetska vesoljska ladja vrnila na Zemljo in je s tem največja težava premagana. — Uspešen pristanek vesoljske ladje in njene kabine z živalmi so sovjetski znanstveniki dopolnili še z nekaterimi znanstvenimi in tehničnimi podrobnostmi. Seveda je pri tem najbolj zanimivo to, kako se je posrečilo spraviti ladjo na Zemljo. To je za zdaj še tajnost. Rešitev problema vračanja vesoljske ladje bo omogočila — kakor poudarjajo številni članki v časopisju — ne samo polet v vesolje, ampak tudi izstreljeva-nje posameznih delov v tir, da bodo v vesolju nastale prave raketne postaje, v katerih bodo laboratoriji in skladišča goriva za raketo. Vesoljska ladja je pristala samo 10 km od prej določenega mesta in to jemljejo kot dokaz za izredno natančno delovanje njenih instrumentov. Na kraj pristanka so takoj poslali posebne medicinske in znanstvene ekipe. Prvi proučeni podatki kažejo, da so bile živali v ladji v podobnih pogojih, kot so na zemlji. V Moskvo so z letalom pripeljali oba psa Strelko in Belko in druge živali ter rastline. Živali in rastline so v dobrem stanju. Posebno psa sta dobro prenesla" ves polet. Nekaj ur po pristanku sta s tekom pojedla ponujeno hrano. Profesor Kuka-rin — namestnik predsednika astronomskega sveta sovjetske akademije znanosti je izjavil, da bo človek poslan v vesolje šele takrat, ko mu bo življenje popolnoma zajamčeno in ko mu bodo v celoti zagotovili vrnitev na zemljo. Ves tisk je pozdravil kot največji uspeh v zgodovini znanosti uspešen pristanek druge sovjetske vesoljske ladje, v kabini, katere — kakor pišejo londonski listi — je bil ves »-živalski vrt«. Po mnenju >+Sunday Timesa-« je zdaj naposled odprta pot za polet prvega človeka v vesolje. UUlo brez krfl Britanski strokovnjaki so izdt-lali letalo brez kril, ki lahko remi. po zraku in na avtomobilski cesto ter prenaša tovor, ki je sedemkrat težji od letala. Zaradi visoka cene letala ni mogoče serijsko ia-delovati. Model so pred nedavnim pokazali na enem izmed ameriških letališč. Po avtomobilski cesti voei z majhnim pomožnim motorjem. Letalo je dolgo 7 metrov in z dvema tonama tovora doseže hitrost 450 kilometrov na uro. V zrak ga dvignejo močni reaktivni motorji. '^sisj. J^'Jateljsko razpoloženi politiki jugoslovanske vlade do Mn držav, proti poizkusom fašlzacije Jugoslavije, proti i °kupacijl Sudetov ln nato vse Ccškc, proti Bilećl ln ra°i.iNkim taboriščem za komuniste In dosledne p roti- ityi ''"e K,.,..... «.nn I«..!..!« . ...... KKu _ti---_ ^Ila bore cijo, evropsko vojno... 0 \ "wcc, proti izvažanju kmetijskih pridelkov v Hitler-0rr>čijo, ko je lc-ta sprožila vojno proti Poljski in jo spre- Plavajoče mesto - na|nove)ii ponos Italijanov Kdor si v barcelonskem pristanišču ogleduje ostanke ladje, s katero je Kolumb skoraj prei 500 leti jadral v Ameriko, se lahko le čudi, kako je bilo vse enostavno. Danes je drugače. Italijanska ladijska družba ima novo ladjo »Leonardo da Vinci-«. Vozila bo na progi Genova—New York. To plavajoče mesto lahko sprejme 1326 potnikov. Pri gradnji ladje so uporabili .vse najnovejše tehnične izume, da bi zagotovili čimvečja udobnost in varnost potovanja. Morda nekaj podatkov: — Ladja razpolaga z lastno televizij sko postajo in kot prva ladja na svetu s popolnoma avtomatično glasbeno kinoteko, ki oddaja tri različne glasbene programe preko 1000 zvočnikov. Sladko vodo dobiva »LeonardOK s pomočjo destilacije morske vode. Dnevno lahko destilirajo 700 tisoč litrov vode in s tem pa-krijejo vse potrebe. Električna centrala proizvaja dnevno toliko energije, da bi ta zadostovala mestu s 150 tisoč prebivalci. Vsak tisoči bo obiskal institut NOVA AVTOMATIZIRANA POŠTA V MOSKVI Nova pošta v Moskvi bo imela 20 nadstropij in bo zavzemala površino 20.000 kv. metrov. Pošta bo lahko dnevno sprejela in oddala 147 milijonov pisemskih pošiljk, 1 milijon paketov in 100 tisoč tiskovin. Pošiljke bodo s posebnim vlakom prispele v kletne prostore, od koder bodo poslali pisma v peto in šesto nadstropje, v četrto tiskovine, v drugo priporočene pošiljke in pakete. V tej pošti bo vse polno elektronskih in drugih avtomatiziranih naprav. Mehanični operator bo, ko bo dobil »ukaz«, dam razvrščal pisma po predalih, kladivca z žigi bodo sama opravljala delo desetine rok. Imeli bodo lastno televizijsko mrežo, ki bo omogočala, da se bo v enem samem prostoru videlo delo vseh nadstropij in tako dalje. II Organizatorji razstave nuklearne energije, ki je v okviru IV. mednarodnega sejma tehnike v Beogradu in so ga odprli včeraj, 23. avgusta, so se odločili, da bodo vsakemu 1000 obiskovalcu te razstave omogočili ogled originalnega reaktorja moči 6,5/10 MW instituta »Boris Kidrič« v Vinči. Maketa bo razstavljena tudi na sejmu. Pri tem je zanimivo to, da bodo vsakega 1000 obiskovalca zbrali absolutno nezgrešljivo, ker bodo zato montirali sodobno tehnično sredstvo — fotocelico. Vsak El obiskovalec, ko bo vstopil v sejemske prostore, bo presekal žarke fotoceli^e, zvezane z elektronskim številtnikom in ko bodo žarki prekinjeni 1000-krat, bo začela delovati posebna signalna naprava, tako da bo dež. uslužbenec takoj vedel, kdo je 1000 obiskovalec. Temu bodo izročili dovolnilnico za obisk v institutu v Vinči. TOVORNJAK ŽERJAV V ZDA so izdelali tovornjak z žerjavom za prevoz težkih betonskih blokov. Žerjav lahko dvigaa 13 ton tovora, ga obrne za 90 stopinj in dvigne 5 in pol metra visoko. Tovornjak bo najprej prevažal betonske bloke pri graditvi nekega mostu v Venezueli. AVTOMATIZACIJA V mestni dvorani v Cincinatiju v ameriški državi Ohio je avtomat, ki ne prodaja samo prstanov za poroko, temveč jih tuda gravira z imeni zakonskega paxa in datumom poroke. AVTOMOBILSKI SIGNALI NA LADJAH Da bodo ladje laže manevrirale na peščinah in v pristanišču, bodo tudi na njih montirali signalne lučke, ki jih imajo sedaj le avtomobili. Potniške in tovorne ladje bodo z lučkami naka-zaie smer desno in levo, ali naprej in nazaj. Vedre zgodbice o letalskih potnikih Uslužbenci letaskih družb često vedo povedati prav nenavadne stvari Da je Arthur Rubin-stein hotel vzeti s seboj v letalo klavir in Ester Williams plavalni bazen, da ne bi prišla iz forme, sodi bolj v vrsto anekdot. Zgodba o Kitajcu, ki je nesel s seboj C. MANZONI , Gospod Vcneranda je obstal pred vrati hise, v kateri pa ni stanoval, se ozrl na mračna okna, za katerimi so bili luči ze ugasnili, in večkrat zažvižgal, kot da hoče nekoga poklicati. Pri enem izmed oken drugega nadstropja se je prikazal moški- »Kaj nimate ključa!* je zaklical, da bi ga gospod pred vrati bolje slišal. »Nimam ga,* jc zaklical gospod Vcneranda nazaj. »In vežna vrata so zaklenjena!* je spet zaklical mož pri oknu. »Da, zaklenjena,* je odgovoril gospod Vcneranda. »Če je tako, vam pa vržem ključ doli.* »Čemu pa mi bo ključ!* je vprašal gospod Vcneranda. »Da boste odklenili vežna vrata,* je odgovoril mož z okna. »Dobro,* je zaklical Veneranda, »če hočete, da odklenem vežna vrata, pa mi vrzite ključ doli.* »Kaj niste namenjeni v hi'so!* »Jaz! Ne, čemu bi pa hodil v hišo in kaj bi v njej počel!* »Hm, kaj ne stanujete tu!* je vprašal mož pri oknu, ki se mu je zdela zadeva nekam čudna. »Jaz? Ne!* je zaklical gospod Veneranda nazaj.* »Čemu pa potemtakem hočete imeti ključ?* »Če želite, da odklenem vežna vrata, jih moram odkleniti s ključem. Mar mislite, da jih bom odklenil s tole pipo!* »Saj sploh ne želim, da bi vrata odklenili,* je zaklical mož pri oknu. »Mislil sem, da stanujete v tej hiŠi. Slišal sem vas žvižgati.* »Zakaj! Mar žvižgajo vsi, ki stanujejo v tej hiši!* je vprašal gospod Veneranda in pri tem kar naprej kričal. »Seveda žvižgajo, če nimajo ključa,* je odgovoril mož pri oknu. »Jaz ključa nimam,* je zaklical gospod Veneranda nazaj. »Ali ne bi smel morda vedeti, zakaj tako kričite? Saj v hiši sploh ne moremo spati!* je zarjul mož pri nekem oknu v pritličju. »Midva kričiva, ker je tale mož v drugem nadstropju, jaz pa stojim na cesti,* je odgovoril gospod Veneranda, »če bi govorila tiho, se ne bi razumela.* »Kaj pa pravzaprav hočete?« je vprašal mož, stoječ pri oknu v pritličju . . . »Kar vprašajte moža v drugem nadstropju, kaj hoče,* je odgovoril gospod Veneranda, »jaz odgovora še nisem mogel spraviti iz njega. — Najprej mi je hotel vreči skozi okno ključ, da hi odklenil vežna vrata, potlej pa spet ni hotel, da bi vrata odklenil. Nazadnje je rekel, da pač stanujem v tej hiši, ker sem žvižgal, skratka, nikakor ga ne morem razumeti. Ah tudi vi žvižgate?* »Jaz? Ne, čemu naj bi žvižgali!* je vprašal mož, stoječ pri oknu v pritličju. »Ker stanujete v tej hiši,* je dejal gospod Vcneranda, »tistile v drugem nadstropju pravi, da ljudje v tej hiši žvižgajo. No, meni je vsekakor vseeno: če hočete, lahko tudi žvižgate.* Gospod Veneranda je pokimal v pozdrav in nadaljeval svojo pot, mrmrajoč predse, da je ta hiša pač norišnica. na pot vrečo poKvarjenih jaje, ker te specialitete tudi v letalu ni hotel pogrešati, a mu je dragocena zaloga v potovalnem uradu padla na tla, se je hitro razvedela po svetu. Zelo verjetno zvezni vest o kanadskem drvarju, ki je za vožnjo z letalom ponujal dvojno vsoto, da bi letalo letelo tako nizko nad njegovo vasjo, ki je bila pod letalsko progo, da bi ga vaščani lahko videli, kako se pelje nad njimi. Neki mojster trapeza je hotel biti prvi človek, ki bi v zraku prestopil z letala na progi New York—Los Angeles na letalo proge Chicago—New Orleans. Neki indijski fakir je na vsak način hotel namestiti svojo kačo pod sedežem. Posebna pozornost je bila posvečena tudi Indijcu Navvabu voa Batripunji, ki je vztrajal na tem, da morata njegovi opici »Rama« in »Pushpa« sedeti poleg njega na sedežu, ko bo potoval v Evropo. Navvab je hodil v Bombavu od enega potovalnega urada do drugega, a njegova grožnja, da si bo izbral drugo letalsko družbo, ni nikjer uspela. Brezuspešno je ponujal denarno nagrado in tudi zadnji poskus se je ponesrečil. Svetovali so mu, da bi opici prepeljali v primernem zaboju in le stežka se je končno vdal. — Toda njegovi »krotki« opici sta se že odločili, da bosta šli na pot samo v oddelku prvega razreda. »Rama« se je neuspešno oprijela sarija neke nameščenke, »Pushpa« je pričela z »demontiranjem« pisarniške opreme. Nawab se je potem seveda potrudil, da je urad kar najhitreje zapustil, ni pa se mogel premagati, da ne bi zamrmral v brado nekaj primernih opazk o negostoljubnosti letalstva. 6 GORENJSKE TELESNA KULTURA SREDA, 21. AVGUSTA OLIMPIJSKE I6RE V RIMU Največja špoiina predstava na svelu Vse je pripravljeno za začetek največje športne predstave na svetu. Rim je sprejel v teh dneh Športnike iz 87 držav iz vseh kontinentov. Olimpiada se jutri lahko prične. Olimpijska ideja o tem, da se na tej veličastni prireditvi gleda samo na to, koliko držav sodeluje in s kolikimi tekmovalci in da pri vsem tem niso važni doseženi rezultati, bo verjetno ostala samo na papirju. Že dlje časa po vsem svetu napovedujejo, kdo bo imel primat na letošnjih olimpijskih igrah. Morda bodo to Amerikanci, ali Rusi, združena ekipa Nemčije, potem Poljska, Japonska, Italija, Velika Britanija, Avstralija, ali morda katera druga država. Vsaka od teh držav ima vsaj deset tekmovalcev, ki se bodo tegiji plana«. Po njegovem mnenju ni moč doseči pospešenega gospodarskega napredka, ne da bi posvetili posebno pozornost razvoju bazične industrije, to je tiste, ki gradi novo industrijo. — Končni cilj, h kateremu stremi Indija, je socializem — je dejal Nehru— ne glede na to, da so ljudje, ki se boje že te besede same. IIEATH PRISPEL V RIM V Rim je prispel namestnik britanskega zunanjega ministra PARIZ BO POSREDOVAL Senegalska skupščina je v ponedeljek, 22. avgusta, soglasno odobrila proglasitev neodvisnosti Senegalije. Sprejela je tudi zakonski predlog, po katerem se zakonodajna skupščina Senegalije spremeni v narodno skupščino. Mamadu Dija, senegalski premier, je v torek, 23. avgusta zvečer, odpotoval v Francijo, kamor ga je povabil general de Gaulle. Za zdaj pa še ni znano, ali bo odpotoval v Pariz sudanski premier in bivši predsednik Federacije Mali Modibo Edvvard Heath, ki se bo razgo-Keita, ki ga je predsednik de varjal s predsednikom italijan-Gaulle prav tako povabil na raz- ske vlade Fanfanijem in zuna-govore. Razgovore, ki jih bo njim ministrom Segnijem. Heath imel predsednik de Gaulle s se- je po prihodu na rimsko letali-negalskim ministrskim predsed- šče dejal, da je prispel na pova-nikom in moi'da Modibo Keito, bilo italijanske vlade in da se bo ocenjujejo v Parizu kot poskus, v Rimu razgovarjal v glavnem da bi, če je mogoče, spravili oba o zahodnoevropskih problemih, nasprotnika in rešili od Federacije Mali, kar se še da rešiti. Medtem pa francoski uradni krogi z največjo pozornostjo in celo z vznemirjanjem spremljajo razvoj te nenadne, čeprav ne čisto nepričakovane krize. Ome- zanesljivo borili za eno izmed Bartcl. Podoben primer se je v isti medalj. V ostalih olimpijskih re- disciplini zgodil tudi na Olimpi-prezentancah bomo našli manjše adi v Melbournu Štiri leta kasne-število športnikov, ki bodo osvo- je, ko so se favoriti med seboj jili le katero medaljo, veliko pa borili za najboljša mesta, je prav bo tudi takih, ki bodo odšli do- tako nepoznani Irec Delany prvi mov brez, glavno je, da bodo so- pretrgal ciljno vrvico. In še en delovali in opravičili olimpijsko primer z domačih Športnih tere-miscl. nov. Pričakovali smo, da bo ju- Pravzaprav vnaprej zanesljivih goslovanski rekorder v skoku v športnih uspehov ni, prav'gotovo višino Majtan še enkrat dosegel ne niti na enem takem tekmova- olimpijsko normo na državnem nju. Amerikanec Brown je bil v prvenstvu v atletiki, toda zmotili Helsinkih favorit številka 1, saj smo se, ni preskočil niti začetne je vedno skočil preko 8 m. Toda višine. držala se ga je smola. Trikrat je Jugoslovani bomo sodelovali na prestopil in je bil tako diskvalifi- olimpijskih igrah v 14 disciplinah, ciran- Nemec Luegg je prišel leta Če pričakujemo katerokoli mcda-1952 na Olimpiado s svetovnim Ijo, potem jo lahko od nogometa-rekordom na 1.500 m, toda zlato šev, ali od vaterpolistov. V osta-medaljo mu je tik pred nosom lih disciplinah pa je konkurenca odvzel nepoznan Luksemburžan tako močna, da bo vsak plasma v finalu že velik uspeh. Gorenjce prav gotovo zanima, kakšne upe imata naš Kocmur in Vlado Brinovec, ki bosta tekmovala na olimpijskih igrah v plavalni ekipi. Menijo, da bo prav pri plavalcih lahko največ dosegel Veljko Ro-gušič, saj je v zadniem času dosegel kar lepe rezultate. Kocmur pa bo imel polne roke dela če se bo hotel uvrstiti med 8 najboljših na svetu, saj bo na 100 m prosto nastopilo kar 35 tekmovalcev. Vlado Brinovec bo nastopil v štafeti 4-krat 200 metrov in 1500 metrov prosto, kjer bo Jugoslavija tekmovala v tretji skupini. Kocmur bo v petek startal v Rimu Obisk pri naših olimpijcih Upanje, da bom lahko plaval v finalu bi bilo nerealno meriti z njimi, saj je znank treniramo samo v letnem t>aze-' Dan pred odhodom na Olim- v vodi. Trening je bil izredno piado v Rim smo obiskali pla- naporen, tako da sem močno valce v Trbovljah. Med olimpij- utrujen. Na Olimpiadi bom pla- Ce se bom uspel plasirati ci sta tudi dva člana kranjskega val v štafeti 4-krat 200 m in 16 najboljših na svetu, bo to Triglava, Kocmur in Vlado Bri- 1500 m. V štafeti bom plaval kot me največji uspeh in tudi usP 0 novec, ki sta prva Kranjčana, ki nastopata na Olimpiadi. V razgovoru, ki smo ga imeli z našima olimpijcema smo zvedeli naslednje: BRINOVEC VLADO - »Naše priprave so sedaj zaključene, vendar sem imel tudi pri teh malo smole. Ze prej sem imel bolečine v ramah, ki so prenehale, kasneje pa sem zbolel za vnetjem oči in nisem bil 5 dni pravi, zato je vsa odgovornost za našega kluba. Na 100 m Košarkarski komentar TRIGLAV še vedn odlo^ uspešen start na meni. Ce bomo desetinke in desetinka je ^Kjj ponovili svoje rezultate, upam, grede mimo. Samo napačen^ • da bomo celo boljši, morda bo- ali slab start me lahko s^e^ mo prišli tudi do finala. Sicer sekunde. Zato pravim, & ^ se pa slabše od 12. mesta ne bo- dobro pripravljen fizično mo plasirali. Vsekakor bo to za nično, potem upam na najb01^ nas uspeh. Na 1500 m nimam no- Trener Senjanovič je lXtie^$ benih izgledov, prijavili so me krat preveč dela. Ni dal n° ^ ne da bi imel enkrat trening za izjave, rekel pa je, da up2 to progo. Prijava me je presen?- najboljše. $ tila. Skušal bom plavati čimbo- Našima olimpijcema želim Ije in če bom razpoložen, mi igrah kar največ uspeha, morda uspe rezultat pod 19 mi- Božo Tr«'a' nut.« JANEZ KOCMUR - »Zadnje č>.se ponovno prihajam v formo, 25 metrov sem odplaval v 10,8 sek. To kaže, da imam dobro brzino in če bom vzdržal vse psihične napore, ki niso na Olimpi- DANES: Mladost: Danes, v sredo ob 17.30, ^ igrišču Mladosti v StražišČU K adi majhni, potem upam na jateljska rokometna tekma LONDON SE NI OPREDELIL Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da britanska vlada ne namerava zavzeti stališča do vprašanja atom-njeni krogi poudarjajo sicer, da skega oboroževanja zahodnonem-je razkol med Sudanom in Se- ške vojske. Čeprav britanska negalijo notranja stvar Federa- vlada ni zavzela stališča do cije Mali in da francoska vlada atomskega oboroževanja zahodne bo napravila nobenega kora- nonomske vojske, je ves bri-ka, ki bi ga lahko tolmačili kot tanski tisk vznemirjen spričo vmešavanje v notranje zadeve suverene države. NEHRU O -STRATEGIJI PLANA« Indijski parlament obravnava možnosti, da se Bundeswehr oboroži z atomskim orožjem. SPLOŠNA STAVKA V TRSTU V ponedeljek, 22. avgusta, je bila v Trstu splošna stavka, ki te dni predlog tretjega petletne- sta jo razglasili obe težaški sin-ga načrta. Premier Nehru je iz- dikalni organizaciji ter razna javil, da je končni cilj, h kate- združenja. Le-ta so pozvala naj remu stremi Indija, socializem, se zapro vse trgovine. Od 13. do Na začetku razprave o predlogu 19.30 ure so bile v mestu in oko-tretjega indijskega petletnega lici prekinjene vse gospodarske plana, je ministrski predsednik dejavnosti. V vseh tovarnah in Nehru v ponedeljek, 22. avgu- obrtniških podjetjih, v pristaništa, v spodnjem domu parlamen- šču in v vseh javnih uradih so ta izjavil, da je glede na potre- delavci in uradniki zapustili de-be dežele predlog plana skro- Io. Stavkali so tudi uslužbenci men. Toda glade na možnosti de- tramvaja, trolejbusa in avtobu-žele, je rekel Nehru, je plan sa, prometna sredstva pa so ne-precej obsežen in bo njegova kaj ur dopoldne in popoldne mi-uresničitev terjala veliko napo- rovala. Tako enotne stavke, kot rov vse dežele. Večino svojega je bila ta, ni bilo v Trstu že govora je Nehru posvetil »sira- dolgo. V nedeljo je bilo odigrano drugo kolo jesenskega dela košarkarskega prvenstva Slovenije. Triglav je gostoval v Ljubljani pri zadnjeplasiranem moštvu — Partizanu iz Most in brez težav zmagal. Kranjčani so se tokrat resneje pripravljali na jesenski del tekmovanja kot druga leta. Pomlajeno moštvo je 14 dni pred pričetkom tekmovanja odšlo v Velenje. V prvi tekmi se sicer še ni pokazal uspeh treninga, ker so bili vsi igralci še utrujeni od ostre vadbe, saj so trenirali 10 dni dvakrat dnevno. Prvo moštvo ima sedaj kar 15 igralcev, rezultat pod 57 sekundami. Veli- moškima ekipama slovens |{ ko pa bo odvisno od žreba. Ce prvaka Odreda iz L'ubl,'a"jj t tako da obstoja borba med njimi bom imel ugoden žreb, potem se domače Mladosti. Tekma sflffff. za uvrstitev med dvanajstorico, bom plasiral v polfinale. Upanje, okvir priprav za bližnji star ki lahko nastopi na tekmi. V na- da bom lahko plaval v finalu, bi slednjem kolu se bo Triglav sre- bilo nerealno. Ob odličnih pogo- ligi- čal doma z Branikom iz Maribora, ki bo precej huda ovira na peti do prvega mesta, saj je v nedeljo za 15 točk premagal trboveljskega Rudarja. Edini konkurent poleg Triglava za prvo mesto Slovan je premagal Maribor in ga tako izločil iz boja za prvaka. Mariborčani so sedaj kar 5 točk za Kranjčani. Medvede nadaljujejo z neuspehi in so zopet izgubile a Svobodo v Ljubljani. jih, ki jih imajo plavalci nasvetu ee jaz vsekakor ne morem kemetašev v republiški **"' p ozirom na to, ker bosta pi nastopili v najboljših Pj* vah, se obeta zanimiva bor PAVŠEK - novo ime Lestvica po devetem kolu pr-venstva je naslednja: Triglav 9 8 0 1 593:512 16 (+ 81) Slovan 9 7 0 2 669:435 14 (+224) Maribor 9 5 1 S 484:440 11 (+ 44) Svoboda 9 4 2 3 524:522 10 (+ 2) Rudar 9 4 1 4 494:501 9 (- 7) Branik 9 4 • 2 4 485:531 8 (- 36) Medvode 9 1 0 8 486:622 2 (-136) Moste 9 1 0 8 405:581 2 (-176) V ponedeljek ao imeli brigadir- — Pavšek je pred tekmov*31^ ji IV. kranjske MDB »Ivo Slavec v atletiki odigral precej naP° Jokl« sveje prvenstvo v atletiki, nogometno tekmo. Tekmovali so v petih disciplinah. Junak tekmovanja je bil mladi PAVSEK iz Naklega, ki je zmagal v treh panogah. Pri skoku v višino je za las podrl višino 160 centimetrov. Pripomnimo naj, da je Pavšek skakal bos. 12,3 na sto metrov tudi ni malo, kajti tokrat je prvič startal »zares«. Tudi pri skoku v daljino je bil zmagovalec; rezultat pa je vsekakor zelo dober, ker je tudi skakal prvič. Pavšek je torej no- , hi Rezultati: 100 m - PaVŽeKja 1000 m - Korošec 3:02,0, *jJE (5 kg) - Gašperin 11,12 m, ^ na - Pavšek 5,53 m in vi»** Pavšek 155 cm. Kranjčani v četrtfirtalu Ljubljana, 23. avgusta — $ dopoldne so bili na Roko"1. A Do konca prvenstva je Se pet kol, zato so možne še marsikatere spremembe. Izgleda pa, da bo odločilna tekma za prvaka med Slovanom (bivši Odred) in Triglavom, ki bo 18. septembra v Kranju. V spomladanskem delu prvenstva je zmagal v Ljubljani Triglav s 15 točk razlike. Kranjčani računajo, da bedo morali pustiti točke Mariborčanom v Mariboru, toda to ne bo vplivalo na plasma, če bodo v vseh ostalih tekmah zmagali. Prav gotovo pa bi bila tudi osvojitev drugega mesta velik uspeh za mlado moštvo, ki je do sedaj vedno obtičalo na koncu prvenstva nekje na repu lestvic«. vo ime med atleti. Za začetek so zveze Slovenijo izžrebani to zelo dobri rezultati in če bo fant pričel z intenzivnimi treningi, lahko od njega še dosti pričakujemo. Pa še to naj povemo četrtfinalna tekmovanja v ^ Maršala Tita. Mladost bo vjj, deljo igrala na domačem «i z mariborskim Kovinarjem- V nedeljo je bil na terasah ob vo mesto 350,78; 3. OS Ljubljana LJUDJE /7V DOGODKI Potrditev prejšnjih stališč V ponedeljek, 22. avgusta zvečer, je Varnostni svet zaključil 12-urno razpravo o Kongu. To je bila v dobrem mesecu že tretja razprava o tem problemu, ki se je spričo spletk kolonialističnih sil mofno zapletel. ^Nevv York Times« je v zvezi s ponovno razpravo o Kongu v Varnostnem svetu zapisal, da Združeni narodi stojijo pred doslej največjo preizkušnjo. Razprava se je vrtela v glavnem okoli tolmačenja do sedaj sprejetih resolucij za ureditev položaja v Kongu. Kongoška vlada je imela na ta račun vrsto očitkov, podprtih ■ konkretnimi dokazi. Predvsem je navajala dejstvo, da se belgijske čete, kljub stališču Varnostnega sveta, da se morajo takoj in v celoti umakniti iz dežele, še vedno v precej velikem številu zadržujejo v Kongu. Po zadnjih podatkih Je v Kongu še vedno okoli 3.000 belgijskih vojakov. Razen tega se precej belgijskih vojakov po zatrjevanju kongoške vlade skriva v uniformah enot Združenih narodov. Samo v Leopoldvillu In okolici so odkrili in aretirali 70 takih vojakov. Kongoška vlada je hkrati obdolžila generalnega sekretarja OZN, Daga Hammar-skjolda, da je s tem, da se je direktno pogajal s katanšklm sa-mozvancem Moisom Combejem, podpiral separatistične težnje te pokrajine in kršil pravice osrednje kongoške vlade, ki edina zakonito predstavlja interese kon-goškega ljudstva v celoti. Ob tem so se nanizali še nekateri dogodki, ki so položaj še bolj zamotali. Naj omenimo le spopad med kongoškimi in kanadskimi vojaki na let'.lišču v Leopoldvillu. Vse so nekateri krogi v svetu namerno hoteli napihniti. Napeto vzdušje pa se je na seji Varnostnega sveta vendarle toliko uneslo, da jc bila razprava konstruktivna. Kljub temu, da tokrat ni bila sprejeta nobena dodatna resolucija v zvezi s Kongom, so bila vendarle razčiSčena stališča glede vloge mednarodnih sil v Kongu in vloge generalnega sekretarja pri urejanju položaja. Končni uspeh naporov Varnostnega sveta, da zagotovi mirno rešitev kongoške krize, bo viden šele, ko bo v Kongu končno zagotovljen red in miren notranji razvoj, ko bo Kongo Izšel iz sedanjih težav, za katere ni sam kriv. V razpravi pa je prišlo dokaj jasno do izraza dejstvo, da Združeni narodi ne morejo konstruktivno opraviti svoje naloge v Kongu drugače kot v sodelovanju z zakonito kongoško vlado. Samo z doslednim izvajanjem dosedanjih resolucij Varnostnega sveta, z zagotovitvijo takojšnega umika vseh belgijskih čet iz Konga, bo moč rešiti sedanjo krizo. Le tako bo akcija mednarodnih sil Združenih narodov dokazala svojo upravičenost in potrdila zaupanje, ki ga vsi, kt žele miren In samostojen razvoj kongoške države, goje do Organizacije združenih narodov. Sobčevem bajerju v Lescah svečan zaključek V. jubilejnega zle-ta »10 let Zveze tabornikov Slovenije«. Tu so tudi razglasili rezultate VII. taborniškega mnogoboja in podelili nagrade najboljšim ekipam v povsameznih disciplinah. Pri tabornikih so prvo mesto osvojili tekmovalci koprskega okraja, ki so za 16 točk prehiteli Novo mesto in ostale. OSTALI REZULTATI: Signalizacija ženske A 1. Koper, B 1. Koper, C 1. Koper. Orientacijski tek moški A 1. Kranj, B 1. Novo mesto, C 1. Koper. Končna razvrstitev okrajnih ekip: 1. OS Koper 366,41; 2. OS No- 325,28; 4. OS Celje 228, 61; 5. OS Kranj 179,98 itd. movali v kurjenju ognjev, teku čez zapr«^' ji! oP in podiranju šotorov ter ^s Pripomniti moramo, da so pr- taciji. Pri medvedkih so bi 0y); va mesta osvojile skupino, ki so boljši Kranjčani (ekipa iz .j^pA tekmovale z moškimi in ženski- ki so v treh disciplinah mi ekipami vseh skupin, kar je prvo mesto. Zal čebeli ^ logično, kajti skupen plasma se dobi iz vsote vseh zbranih to-čk. Medvedki in čebelice so tek- Kranj niso bile tako dob^'^iji v končni razvrstitvi na mestu. Kranj, 23. avgusta — Včeraj popoldne je bila na igrišču Triglava v okviru priprav za XIII. letno športno !.'!'<■ grnfičarjov odigrana prijateljska nogometna tekma mod NK »Partij. F klo in Gorenjskim rfJP zelo borbeni igri se j« 2. Rokometašice na aktpiem treningu končala neodločeno 2 : 2* ^jj Pesem strojev je em barju. INJjf \f& ke za kanalih™ je delala pri'™ ^rj* Ogromno gradbišče športnega ljubljanskem barju, parka v Kr*anju je sedaj na po- kopali jar gled kot izumrlo. Veliki stroji tem jim j za zemeljska dela, ki so v pre- živa skala, lako da korO'P Golnik, 23. avgusta — Včeraj 'eklih dneh Izkopali in prepelja- Se vedno po ves dan l>l,u so se začele skupne priprave ro- H na tisoče kubikov zemlje, so jo neenakomerno pesi*"1 kometasic kranjske Mladosti, kot M opravili svoj posel in to priprava za tekmovanje v repub- umaknili drugim, liški ženski rokometni ligi. Na Tudi brigadirjev nI nikjeropa-treningu, ki je dopoldne in po- siti. Le zastave označujejo nji-poldne, je zbranih 11 igralk. — hovo delovlšče za visokim ku-Vodstvo treninga je zaupano tre- pom zemlje, ki so jo prav tc dni nerjema Janezu Arhu in Janezu pričeli sejati. Nekaj pa Jih po- vidoma začelo io P«""1 Vilku. maga pri nakladanju šote na ccs. 43 f> jo neenakomerno pea« 11*» veliki 20-tonski tovoru'11 dovolj dela z dovaž.»njen> K<(v riala. Ogromni kup« mivke in šote so ž»" 'J,.,^nftl1 ni za prva dela pri d , V«"'1' urejanju Igrišč, ki •« ,,H j? 6452